Cerkvene zadeve. Jancz Kranibcrgei', župnik Vurberški. (lospod liog mi ,jc; dal prisičncga prijalelja, ko so ini inlada leta prijazno cvelcla; dolgo časa sva sc Ijubila in v krščanskem prijaleljstvii sva pivživela veliko veselili ur. (icspod Hog mi ga je pa zopet vzcl in dasiravno mi sree poka in mi solze oči zalivajo, rečem vendar ves udan v presveto božjo voljo s pobožnim .lobom: »(iospod je dal. (iospod ,je vzel; kakur je bila božja volja, tako se je zgodilo: čeSčeno l)i>ili imc (!ospodovo!« .lob. 1. 21. I. Mlada lela.— Kjer je svnjo dni Leop;>ld Volknier svoje vesele pesmi zlagal in ukaželjno lnladino p.nl široko lipo blizo bele eerkve sv. Vrbana učil, v tcj sluveči fari so se č. gospod župnik KrambiTgcr rodili dnc 25. avgusta 1843. leta. ()d farne ccikve Vi-bahjski1 uživa oko lako lep razgled .skora.j. da po vseli Hlovenskili goricah. da se kar nič ne čudiin rajneinu Volkmerju, ki sv. Vrbana niso niogli pozabiti. ko yo ga zapustili: ni jim dalo iniru. dokler so niso zopet tje vrnili: lam tudi njihove kožčice pučivajo in čakajo vesclega vsla.jenja. Ali tudi na rajnega časl. gospoda Krainbcrgerja so spoinini na veseli grič sv. Vrbana lako inogočno uplivali. da so si vedno želeli ttikega inesta za sobe, od kodcr sc prav daleč po svetu vidi. Hajni naš gospod so zrastli iz rodovino, ki ,jc podala sv. cerkvi in tudi avstrijski domovini ve<"- odličnih niož. Kden iznied stricev rajnoga g. Krainbergcrja sc jc učil pravice in se je tako odlikoval po svojpj razuiunosti in zvestobi, da je postal sloveč vladni svetovalee, posebno zveden v denarnib in gospodarstvenih stvareh. i)rugi stric. vlč. g. Vršit";. so si izvolili časlili diihiivski stan in so umrli kol dckan v Lučanah na noinški nicji. Tudi 7. rajniin jareninskiin č. g. dokan.mi (lurkoin sn si bili naš gospod župnik Krambcrgor v rodu. Lf nekaj dni pred našim gosp. župnikoni so p:t umrli v (li-adcu njihov bratranoc. t. g. doktor Fraidi. slavni in pobožni profesor na taniožnjih bogoslovskih volikih šolali. Ze v doinači šoli so se naš gospod župnik takn lepo obnašali in tako goreče so inolili in pa učili so ^e lako pridno in leliko. da ,je bilo kar liilro očitno. da1 .jili je Ijubi liog za častiti duhovski titan odkičil. Za ln ¦^o jih skibni stariši poslali v latinsko Sole Mariborsko, kjer so bili rajni vseskozi niod boljžinii nčenei, z oziroi na lepo in inodro obnažanje pa so bili brez dvoma ve: cas najizliorniSi. l.jubi Uogu iii vsem pošlenini l.judom Zavoljo n.jiliove res deviške srainožljivosli si ni upai nobcdpn razuzdanec v pričo njih katerc uinazanc besede ziniti: če se je pa kedaj vendar kaj takega prigodilo, pogledali so naš mladi gospod na blebelača lako žalostno, da so se nain vsem usniilili —- in sino burkežu hitro jezik zavezali. Zato sino pa ludi mi tovariši vsega nedolžnega inladeniča že lcciaj .s sp^tovanjein imenovali »pridnega Alo.jzi.ja«. Hlagor Tebi, rajni prijatel.j. ki si nas vsc tako lepo učil s svojim pobožnim izgledom. kako je treba Hoga se bali in inu služiti z inladili nog! Zdaj. ko Te je l!og iz vrta sv. cerkve prosadil kot neoinadeževano lilijo v nebeški raj, zilaj preinišljujem z veseljem v skrivnem razodcnjn sv. Janeza prelepe bescde njpgovo: »Videl sein .lagnje stati na gor: Sion in ž Njiin sto in štiri in štirideset tisoč, ki so imel Njegovo ime in inic Njegovega OcVla pisano na svo.jcni čelu. C.ul sein ludi glas iz ncbos. kakor šumonje velike vodc. in čul sem glas niogočen, kakor grom in glas, ki soin ga iMil. jo bil kakor od eilrarjcv. ki igrajo na eilrali svojib. Peli so pa novo pesem prod božjim prestolom nikdn ni mogcl tisto p