List 17. Tečaj LIV. i lzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 24. aprila 1&96. Politiški oddelek. Deželnozborske volitve. Na Gorenjem Avstrijskem je konservativcem večina zagotovljena, dokler voli v skupini veleposestnikov tudi cerkveno veleposestvo. To se pa pod sedanjo vlado gotovo ne bode premenilo. Splošno ni pričakovati, da bi volitve v ta deželni zbor prinesle dokaj prememb. Dolenjeavstrijski deželni zbor bi bil imel voliti po Letos se bode na novo volilo deset deželnih zborov, in bodo nekatere volitve precej pomenljive. Pri njih bode vlada kolikor toliko morala pokazati svojo barvo. Dva ali trije deželni zbori bodo volili po novih volilnih redih, ako bodo dobili najvišje potrjenje. Na Predarelskem bode zopet konservativna večina, naj se že novi skleneni volilni red potrdi ali pa ne. novem volilnem redu, ki pa ni dobil najvišjega potrjen ja. Po tem volilnem redu bi se bilo direktno volilo in bile bi se vršile volitve v občinah doma î ako ima dotična naj se občina vsaj 20 volilcev. Vlada je pa hotela zahtevalo vsaj 50 volilcev za to, da bode občina volilni kraj. To je kamen izpodtikljeja, zaradi katerega novi deželnozborski volilni red ni dobil najvišjega potrjenja. Tišti volilci, ki plačujejo od 1 gld. neposrednega i Sedaj ne vemo, se bode li sklical še jedenkrát deželni zbor, da sklene nov volilni red po željah vlade, ali se bode pa volilo po starem volilnem redu. Če se bode po starem volilnem redu volilo, bodo nekdanji dunajski pod-kraji volili še po volilnih možeh in sicer po starih volilnih okrajih, katerih pa prav za prav več ni. Vsekako davka, ne bodo volilnega izida prav nič premenili, po sebno ker so se obdržale javne volitve po volilnih možeh kar tudi ni brez upliva na volitve. Javno se marsikdo še ne upa tako voliti, kakor bi tajno volil. Volitve v bukovinski deželni zbor tudi najbrž ne bi bilo malo čudno, če bode velik del prebivalstva pre- bodo prinesle posebnih prememb. Ondu bodo zopet volili stolnega mesta volil s kmetskimi občinami. Naj se že cel trop uradnikov, največ političnih, kateri v deželnem voli tako ali tako, liberalci bodo več mandatov izgubili, zboru glasujejo, kakor želi vlada. Ta deželni zbor vladi Na Dunaju ne bodo obdržali drugih mandatov, kakor še ni nikdar délai posebnih neprijetnosti. Samo jeden- mandate notranjega mesta, pa še ondu ne bode šio brez krat se spominjamo, da so poslanci velepcsestva tega boja. Volilci, kateri volijo v tretjem razredu pri ob deželnega zbora delali hude ovire deželnemu predsedniku činskih volitvah, bodo namreč tudi v tem okraju proti-in je moral deželni predsednik potem ostaviti Bukovino, semitski volili. Da se je pa volilna pravica nekoliko raz-Pa še tedaj se gospodje niso bili sprli zaradi političnih širila, kar so nekateri zahtevali, na Dunaju prav go- vprašanj, temveč le zaradi osebnostij, zlasti zaradi tega, tovo v deželni zbor ne bil voljen noben liberalec. Kmalu bode v tej deželi za liberalce jedino zavetje še velepo- ker so bili pri neki pojedini preslabo pogoščeni To je za te bukovinske gospode bilo važnejše, kakor vsa velika stvo in trgovinska zbornica dunajska. politična vprašanja, ki drugod politikom belijo glave. Na Solnograškem pa utegne v novem deželnem vse sile ? Šleziji bode hud volilni boj. Nemci bodo napeli potlačili popolnoma Slovane, ki so postali da zboru se malo bolj pokazati protisemitizem, ki se je po- tako predrzni, da že snujejo svoje srednje šole. Posebno lastil ondotnih mest. Liberalci morda zgube kak mandat, bode hud boj mej Slovani in Nemci v kmetskih občinah, Posebno v Solnogradu so se llberalcem omajala tla, kakor ker tukaj gre za jednega deželnega odbornika. Nemci bi smo videli pri občinskih volitvah. Vendar je pričakovati vsekako radi popolnoma sami gospodovali v deželnem v novem deželnem zboru tako razcepljenost strank kaj posebnega ne bode storiti mogel. ? da odboru. Po mestih bode pa hud boj mej nemškimi libe ralci m nemškimi nacijonalci. Liberalci bodo gotovo 162 nekaj zgubili. Vsled krivićnega volilnega reda bodo tudi v bodoče imeli Nemci većino v tej po većini slovanski deželi. Nekoliko bi vlada pać lahko za Slovane storila, ko bi hotela uplivati na veieposestvo. V veleposestvu je već mož, kateri niso baš tako nestrpljivi Nemci in bi gotovo tudi Slovanom nekaj pravic privošćili, da vlada nanje nekoliko upliva. To bi bilo v avstrijskem interesu, kajti baš v Šleziji se moćno razširja prusofilski nemški nacijonalizem. Žal da se tudi sedanja vlada ne upa prav upreti temu toku. Važne bodo volitve na Moravském. Tu ima vlada popolnoma većino v svojih rokah. Odločuje većino namreć nefidejkomisno veieposestvo. To posestvo je raz-deljeno v tri stranke, ćeško, srednjo in nemško-liberalno. Većino odloćuje srednja stranka. Ta stranka je pa popolnoma vladno orodje. Dosedaj je ta stranka hodila z nemškimi liberalci, ker je vlada hotela, da se na Moravském v deželnem zboru ohrani nemška deželnozborska većina. Tu bode grof Badeni moral pokazati, će ga je zares volja spraviti se s Čehi. Ako ne pomaga, da ta dežela dobi slovanski zastop, ko so vendar tri ćetrtine prebivalstva slovanské, ga Mladočehi ne bodo mogli pod-pirati. Večina v moravském deželnem zboru je za Čehe dosti važnejša, nego notranji uradni jezik na Češkem. Zato pa mladoćeška stranka gotovo zgubi vse zaupanje pri narodu, ako bi vlado še podpírala, ko bi tudi grof Badeni ničesar ne storil, da Moravska dobi deželni zastop, kakeršen jej gre po razmerju narodnosti v deželi. Nekateri člani srednje stranke so že sami iz lastne volje se izjavili, da se iz nefidejkomisnega veleposestva mora voliti nekaj Čehov v deželni zbor. Proti temu grozno de-luje baron Chlumecky. Liberalci celo prete, da pojdejo v opozicijo, ako bi vlada podpirala Čehe. Tu bode torej grof Badeni moral izbirati mej Nemci in Čehi, odloćiti se bode moral ali pojde na desno ali levo in to bode odloćilno za vso njegovo daljšo politiko. Politični pregled. Državni zbor se sedaj posvetuje o volilni reformi. Toliko je skoro gotovo, da bode naposled za vladno predlogo se dobila dvetretjinska večina, ako tudi nekateri poslanci ugo-varjajo posamičnim določbam. Baron Dipauli je zopet obnovil svoj predlog glede volilne pravice petakarjev. Mladočehi zahte-vaio občno volilno pravico. Sploh pa ne bodo vsi ugovori dosti pomagali. Večjega razširjenja volilne pravice sedaj ni moč doseči. Sedanja vlada ni za to, a to ni glavna ovira. Najglavnejša ovira je državni zbor sam. Nobena stranka skoraj odkritosrČno ne želi občne volilne pravice, večina bi pa najrajše videla, da se volilna reforma sploh opusti. Udala se je nekoliko, ker ve, da drugače se le onemogoči. Za obšir-nejšo volilno reformo bode še le pozneje Čas, ko bode vsaj nekaj pravih ljudskih zastopnikov v zboru. O sedanjih se namreč ne more reči, da so ljudski zastopniki, temveč so le zastopniki nekaterih privilegovanih slojev. Dr. Lueger je zopet voljen za župana. Dobil je pri volitvi 96 glasov, liberalec bivši župan dr. Griebl pa samo 42. Dr. Lueger je izjavil, da volitev vsprejme. V svojem govoru je omenjal, kako Madjari delujejo proti Dunaju in na- glašal, da je njegova izvolitev del boja za osvobojenje kršćanstva in Avstrije. Nikakor pa ni njegova izvolitev boj mej njim in grofom Badenijem. Omeniti pa moramo, da dr Lueger v svojôm govoru ni toliko naglašal nemštva, kot ga je, ko je bil prvič voljen — Ne ve se še, če bode vlada njegovo izvolitev predložila v potrjenje. Vlada je sprva mislila ob jednem odrediti volitev polžupana. da bi prvi podžupan takoj prevzel občinsko upravo, potrjenje župana bi se pa potem lahko odla-šalo. To misel je pa opustila, ko je izvedela, da protisemitje mislijo dr Luegerja voliti tudi za prvega podžupana injbi torej on bil tedaj takoj prevzel mestno upravo. Ce vlada predloži dr. Luegerjevo volitev cesarju v potrjenje, še ni odločeno. Pokojnine višjeuradniških vdov. — Te dni je v dižavnem zboru na dnevnem redu nov pokojninski zakon. Poslanci so se posebno izpodtikali nad visokimi pokojninami vdov višjih uradnikov. Tako je bilo določeno v vladni predlogi za vdove prvih treh činovnih razredov 5000, 4000 in 3000 gld. Finančni minister je opraviceval te pokojnine s tem, da so te vdove že tako boljšega življenja vajene. Take visoke pokojnine so se celo nemškim liberalcem, ki gotovo imajo dovolj ozira na boljše stanove, zdele previsoke in dr. Menger je predlagal, naj se jim dovoli po 3000, 2600 in 2200 gld., kar je gotovo še veliko preveč. Poslanec Fuchs je predlagal, naj se določijo dotične pokojnine z 2000, 1800 rn 1600 gld. Take pokojnine so gotovo še dovolj visoke. Od slovenskih poslancev je za Fuchsov predlog glasoval jedino gosp. Koblar. Primorski in štajarski poslanci ter dr. FerjanČiČ se glasovanja niso ude-ležili. Najbolj čudno je, da so zastopniki kmetskih občin Hohen-wart, Klun, Povše, in Pfeifer glasovali proti temu predlogu. Take visoke pokojnine pač niso v interesu kmetov. Tu se je zopet pokazalo, pri kateri stranki so tišti poslanci, ki se potegujejo le za koristi višjih stanov. »Schulverein« hira! — Kakor jadikujejo nemški židovski in nacijonalni listi, bo letos zopet okroglih 35.000 gld. primanjkljeja. Nemci sami se že spametujejo in ne marajo svojih krajcarjev darovati za nepotrebne „schulvereinske" na-mene Ali kaj porekó koroški učitelji, ko odpadejo „Judeževi groši", s katerimi jih sedaj radodarno zalaga „schulverein" ? Lani je sprejelo take groše kar 72 koroških „šomaštrov". Kako prezirajo češke pesnike in učenjake. — Obhajal je nedavno češki pesnik Svatopluk Čech petdesetletnico svojega rojstva. Kakor je že pri takšnih priložnostih, ostali so pri slavnosti Čehi sami To je, za ta narodni praznik se „od zgoraj" nihče ni změnil. Tam „zgoraj" na Dunaju še ne vedo ali nočejo vedeti, da na Češkem živijo danes trije naj-veČji pesniki, s kojimi se more ponašati Avstrija: Čech. Vrchlicky in Zeyer. Lepe besede nekdanjega ministra Conrada, da Češka čast je zajedno tudi avstrijska čast, so žalibog le besede. Ali se znabiti vladi zdi, da je Svatopluk Čech v svojih pesniških proizvodih preveč slovansk? — Mesec dnij poprej je obhajal mestni arhivar praški, vseučiliščni profesor dr. Jos Emler svoj 60. iojstveni dan. Emler je kot zgodovinar predobro znan tudi izvan Avstrije, toda priznanja „od zgorai" ni dobil tudi ta mož nobenega. Ravno tako je bilo s slavnim profesorjem W. Tomkom, kateri je po dolgetn in vspešnem delo-vanju na vseučilišcu šel v zasluženi pokoj ; tako je bilo tudi pri zadnji slavnosti, prirejeni na čast Vrchlickému. Češki učenjak in pesnik ni pač še ravnotežen (!) nemškemu učenjaku! Koliko Častnih odlikovanj bi že dobili češki učenjaki in pesniki, če bi jih bila po naključbi rodila nemška mati! Tirolski Italijani. — Mej vlado in tirolskimi Italijani vršila so se te dni neka pogajanja, pod kakimi pogoji bi prišli v deželni zbor. Gfrof Badeni je pripravljen se ozirati na njih želje, sedaj se le še upira tirolski namestnik grof Merveld, ki kmalu pojde v pokoj Svojega deželnega zbora tirolski Italijani več ne zahtevajo, temveč le narodne kurije v tirolskem deželnem zboru V narodnih vprašanjih naj se sklene določba, da ne more deželni zbor ničesa skleniti brez dovoljenja obeh 163 ku rij. Nadalje zahtevajo Italijani, da se razdeli deželni šolski Kuba. Španjska poročila so vedla zadnji čas po svet v nemški in italijanski oddelek in pa deželni odbor tudi. vedati o nekih vspehih španjske vojske na Kubi. Vse to Namestnik deželnega glavarja naj bi bil ob jednem Italijan, ni bilo istinito. Poveljništvo španjske vojske na Kubi, je širilo ter bi bil tudi član deželnega odbora. Predsedoval bi italijan- to vest, da prikrije slabo stanje Španije ondi in vspehe ustašev. skemu oddelku Pogajanja se niso končala, a vendar je mnogo Odkar so zvezne države amerikanskev priznale Kubo za samo- upanja, da se doseže sporazumljenje. Podobno ureditev razmer stojno vojujočo se vlast, je temu Španjska vojska na Kubi kot jo zahtevajo Italijani za Tirolsko bi bila primerna tudi za odločno oporekala, češ, da ustaši ne morejo za tako vlast ve- Koroško, Štajersko in Primorsko Poljski klub je dobil brco. Izključil je namreč posl. dr. Lewakowskega, ker je v neki stvari glasova! drugače, kot bil klub sklenil. Dotična seja kluba je bila slabo obiskana m tako je bilo mogoče, da so plemenitaši dobili večino proti demokratičnim živi:em. Na vso moč so delali, da bi pripravili \olilce, da Lewakowskemu izreko nezaupnico in ga prisilijo, da odloži mandat. To se pa ni zgodilo Lewakowski je bil sklical shod volilcev, in ti volilci so se izrekli, da se vjemajo popolnoma ž njim. PaČ so se pa na tem shodu sli-šale kaj oštre besede proti poljskemu klubu. Lewakowski je ljati, ker še niso vzeli nobenega mesta. To se je zdaj zgodilo. Vzeli so Španjcem mesto Pinar de Bio. Vsled tega je španjska vlada močno poparjena. Sklenili so poslati še 40.000 vojakov na Kubo, da rešijo čast Španiji in ohranijo Kubo. Kubanci do-bivajo znatno podporo iz ameriških Zjedinjenih držav in tudi iz Anglije. Govori se, da se je sklenila mej ustaši in nekim angleško-ameriškim sindikatom neka tajna pogodba. Sindikat daje denar. Kubanci so se pa zavezali do voliti sindikatu, olaj- šave za blago, ki bo dohajalo na Kubo. čez deset let naj se potem Kuba pridružila Zjedinjenim državam. vsem kaže slaba Spajncem. Že danes se lahko reče, da je Kuba izgub- zastopal mesto Levov in za poljski klub velika brca, če ljena za Španijo, kar pomeni za to velikánsko izgubo. Koliko prebivalstvo glavnega mesta mu izreče tako nezaupnico. Vidi se, da se v Galiciji začenja upor proti gospodstvu poljske šlahte. Tudi mnogi poljski listi že obsojajo politiko poljskega kluba. milijonov se je že potrošilo in potem pa zanaprej odpadejo še znatni dohodki, katere je dajala Kuba ani]i. Izvršiti se moral pač nenavaden preobrat, segla vspehe na Kubi. da Španija zdaj še do- Bolgarija. edne strani se zatrjuje, da nima obisk Afrika. Pogajanja Italije z Menelikom 60 se raz- kneza Ferdiûanda v Carigradu prav nobenega političnega pomena in da se turski sultan ni s knezom pogovarjal o no-benih večjih Bolgarije se tičočih vprašanjih. Z druge strani se pa poroča, da je sultan odgovarjal knezu zopetno zjedinjenje bolgarske cerkve z grško, da se je dogovarjal ž njim o zvezi, ki naj se storila mej bolgarsko in turško vojsko itd. Tudi se pravi, da je nevoljen zapustil knez Carigrad, ker je spoznal iz vsega, da Bolgarija še ni tako svobodna, kakor jo je mislil, temveč ima še vedno Turčija prevelik vpliv na njo. Brez-dvomno je, da sta se sultan in knez razno dogovarjala in ne-verjetno je. da bi bila pri vsem tem naletela na posebna ne- sporazumljenia, kajti sicer bila, poveljnik zgubljene bitke pri Adui, Baratieri, je v pre-iskovalnem záporu v Masavi, laška vojska pa še nadalje eks-perimentuje proti Abe3iniji. Abesinci menda mirujejo in se pripravljajo za napad v jeseni. Njim se ne godi nič hudega, doma so in stroškov nimajo izvanrednih. Drugače je pa z italijansko vojsko. Ta se mudi da leč z doma, in potroši ogromne svote za preživetje. Danes se res prav nič ne ve, kako se končajo te afriške homatije za Italijane, gotovo pa je, da z do-bičkom ne bodo odšli iz Afrike. Pa vsaj gmotno itak vedo, da so tepeni, rešili niso izgubili pri Adui. še radi to malce časti, kar ' v je se sultan kneza ne bi bil tako ob- dari! in odlikovah Podari! mu je 5 arabskih konj, ga ime- no val feldmaršalom turške vojske in je njegovo spremstvo odlikoval z redovi. V Petrogiadu je bil knez Ferdinand Obrtnija. kaj slovesno sprejet Došel je tja minolo soboto. Na kolodvoru ga je pričakoval veliki knez Vladimir z velikim spremstvom. « Belokranjska železnica. General Cernjajev ga je v ime „Slavjanskega blag. občestva" pozdravil in mu ponudil kruha in soli. Knez se je zahvalil (Govor posl. J. Višnikarja v seji poslanske zbor rekoč, da se čuti srečnega, da se more pokloniti ruskému carju. Knez je bil v avdijenci pri carju in carici Pri vnanjem ministru Lobanovu se je mudil knez nad 2. uri. Pri obedu je car napil turškemu sultanu, potem posebno srčno knezu in nice dne 17. marca (Konec.) teh motivih zakonu z dne junija 1890. drž. princu Borisu Razni listi raznovrstno poročajo o obisku zak. štev. 118 o koncesiji dolenjskih železnic se bere kneza Ferdinanda v Peterburgu in o političnih vspehih tega potovanja. doslovno : v Spaniia. Pred kratkim so se vršile na Španjskem Projektované dolenjske železnice ímaio ne samo volitve v poslansko zbornico. Kakor je bilo pričakovati, se krajevni, nego tudi obratnopolitičen in splošn održaven zgodilo. Vlada dosegla popolen vspeh. Saj pa tudi vlade pomen, ker je glavna proga Ljubljana-Novo mesto srednji mejo in ker leži v smeri znajo pritiskati na volilce. Ondi ni zadnji čas še nobena vlada del vojaško važne direktne želez niške zveze mej dolenjo propala pri volitvah, temveč si vsaka pridobila večino, kakoršno Ogersko in zapadno državno si je želela. Tako tudi zdaj. Voljenih je 318 njenih pristašev, že davno zahtevane giavne železnice, ki naj se najprej takozvanih konservativcev, liberalci so si pnborili 87 sedežev, „ , , . . . t , . . . , , , . . r zveže s hrvatskimi železnicami, po katerih se morda kdaj združijo z dalmatinskimi železnicami, za kar govore jako važni trgovinski in politični razlogi. republičani le 3. Da pa ta izid volitev ni izraz javnega mnenja, ve vsakdo. Posebno republikanska ideja je bolj razširjena po Španiji, kakor da je zmožná samo 3 sedeže si priboriti. A vlada se boji republikancev in napela je vse sile proti njim. Posebno sedaj, ko se vlada bojuje s tolikimi nevspehi na Kubi, so jej neljubi republikanci. Sicer pa vsa umetnost vlada ne bo nič pomagala, če odpade Kuba. Brezdvomno zavlada tedaj v Španiji druga ideja in kdo ve če bo sedanja vlada še mogla — ——* v bran stopiti proti republikancem. Izguba Kube je pač taka, že v náčrtu, kateri da se vsled nje lahko napravi popolen prevrat v Španiji. poročilu železniškega odseka o tem náčrtu se še odločneje naglaša obratnopolitični pomen dolenjskih železnic in potreba, da se nadaljujejo do dež. meje. Zlasti se naglaša, da se je proga Ljubljana-Karlovec nahajala predložilo meščansko ministerstvo poslanski zbornici dne 15. marca 1869. 1., glede popol 164 nitve omrežja avstrijskih državnih železnic, in da je nam- in tja, kadar bi bilo potrebno pa bi se priredili posebni reč strašna kriza v I. 1873. mnogo k temu pripomogla, da se takrat ta proga Ljubljana-Karlovec ni gradila na državne stroške. Pozneje so se premenile razmere za to železnico neugodno. Postali smo skromnejši in da tega, kar dobro î ne žrtvovali temu, kar je bolje, in na to ča- kali i smo se 1. 1890. začasno zadovoljili samo z glavno vlaki. Mislim, da pri takem obratu bi obratni stroški ne bili ravno veliki. Na drugi strani bi bilo dobro, ko bi se odškodnina za obratne stroške določila v odstotkih od se tako dobila bolje podloga kosmatih dohodkov, ker za financiranje železnice. Deželni zbor kranjski je izjavil, da je pripravljen i ► _ .9 . » T , _ » « i progo druge vrste Ljubljana Novomesto-Straža, dočim se podpirati to podjetje kar najbolj mogoče. Pripravljen je belokranjska železnica pustila in suspenso. Iz tega iz- dajati letni prispevek ali prevzeti za primerno svoto gla » haja i da ni pred dvema letoma še nihče mislil na ozko- vinskih delnic. Seve, da vsled lanske katastrofe dežela ne tirno železnico. Kot uzrok, da se zdaj neče normalno- bo mogla mnogo prispevati. ■ * * • 4 tirna železnica, se samo navaja, da bi se vsled nje promet Končno si dovoljujem, priporočati vladi kar naj od Trsta obrnil na Karlovec in Reko Će se primerja topleje to železnico in prosim, naj vlada pospeši in omo oddaljenost Ljubljane od Trsta z oddaljenostjo Ljubljane goči zgradbo te železnice s tem, da pospeši pogajanje in od Novega mesta, Karlovca in Reke, je strah popolnoma stvar kolikor mogoče podpira i če mogoče s prevzetjem neopravičen. Ljubljana je od Trsta 144 km oddaljena, od Reke pa 140, torej za 4 km manj. Karlovec je od Reke od- • « dáljen 176 fcm, torej za 36 km več, nego Ljubljana po užni železnici čez Št. Peter od Reke in za 32 km več nego od Ljubljane do Trsta po južni železnici. Daljava od Ljubljane do Reke čez Novo mesto, Metliko ali Črnomelj in Karlovec bi znašala: • . i • , * . » ' .* • - . # n • # - Od Ljubljane do Novega mesta 76 km, od tod do deželne meje 60 km, od tod do Karlovca kakih 34 km, garancije obresti. Skličuje se na že predložene resolucije in na predlog proračunskega odseka, končam s to prošnjo. (Odobravanje). Opavi. Obrtnijske raznoterosti. Shod avstrijskih obrtnikov je zboroval te dni v Shod je izrekel nezaupnico porocevalcu o obrtni re- formi in se izrekel, da se mora predložena predloga obrtnega zakona znatno predelati. ~ Izdelava zrcal po kemično-električnem potu. Ivan in od Karlovca po obstoječi železnici do Reke 176 km, Boas v Kielu je iznašel nov način izdelovanja zrcal. Znano skupaj torej 346 km, dočim znaša od Ljubljane do Trsta Je> da se težke in žlahtne kovine dajo z elektriko v Greisler jevi cevi s pomočjo elektrike hlapiti. Če v cevi ni druzega kot nekaj zredčenega vodika, se usede na stene čista kovina in. se močno prime. Porabil je to lastnost za izdelavo zrcal. 144 km, torej za 202 km manj. Ako se doseže ugodnejša zveza Rudolfové železnice s Trstom, kar upamo, bi bile razmere za Trst še boljše. Po tem potu napravljena zrcala so mnogo boljša, nego po do- sedanjih kemičnih potih napravljena. Sovražnik podpor v rudnikih. V rudnikih vse z lesovjem, da se jama ne udere. Nedavno so pa zasle- podpro Od Novega mesta je čez Karlovec do Reke 270 km, • * t * ■** ** • 1 , * " i i ^^ „ • • •» •» .«••'- 1 . 5»: . ," .-a* *" *t . * ___■ V od Novega mesta čez Ljubljano v Trst 220 km, torej za 50 km manj, za toliko skoraj, kolikor bo dolga vsa belo- dili po nekaterih rudnikih kebra, ki ta les močno* razjeda, kranjska železnica. * tako da ga uniči in se vsled tega podpore zdrobe. Ta keber stran Reko vsaj teh podatkov je vidno, da kranjska dolenjska Karlovec- tostran Gorjancev ne teži na i nçgo na Ljubljano-Trst, da torej ni govora o se hitro množi. Da se prepreci i mora se lesovje namazati s karbolinejem, ali pa napojiti s klorovim cinkom, kositernim klorirom, arzenikovo kislino ali kreozotom. tem da bi dolenjska in belokranjska železnica odvr-nila promet proti Reki, tudi ko bi se kdaj dosegla zveza s Karlovcem. Ta proga bi skrajšala pot do hrvatskih, bosanskih in dalmatinskih železnic. Sodim i da bilo tako skraj- šanje tudi v interesu Cislitvanske, ker bi izvažanje pre-moga iz, Belekrajine na Ogersko nam nič ne škodovalo, nego samo koristilo. Na drugi strani bi se pomnožil promet na dolenjskih železnicah in uvoz žita,, na kateri smo navezani. Dasi bi znašali stroški za normalnotirno železnico 4í: «3- Kmetijstvo. I» , W Ljubljanska mestna hranilnica. * ' « / ' ft . «<• 4 . Mestna hranilnica ljubljanska je ravnokar razposlala svoj, od občinskega sveta v zadnji seji potrjeni računski zaključek in bilanco za leto 1895. pravzaprav za šesto upravno dobo, odkar posluje ta, za bodočnost zelo po-membni domaći denarni zavod. - Ker nam kaže ta računski zaključek oziroma bi- in rezervni fond 3,300.000 gld., lanca že dokaj znatne uspehe, spregovorimo naj nekaj stroški za ozkotirno pa samo 2,200.000 gld., torej za več besed o dosedanjem delovanju mestne hranilnice ljubljanske. • 1,100.000. gld. manj, so vendar koristi, katere bi dajala normalnotirna železnica, tako velike, da se mora taka Sklep občinskega sveta, da se ustanovi v Ljubljani železnica priporočati. Lokalnim potřebám bi za zdaj za mestna hranilnica, sega precej daleč nazaj. Bilo je dostovalo i če vsak dan vozila dva mešana vlaka sem 31. marca 1882.1., torej kmalu potem » ko v mestnem 165 zastopu dobila večino oziroma nastopila narodna stranka, da se je stavil in z navdušenjem vzprejel dotični predlog. Ta predlog stavil je tačasni obč. svet. dr. Alfons Mosche. A obravnave, ki so sledile temu sklepu in provzročile obč. svetniku gosp. Iv. Hribarju, kot poznejšemu poroče-valcu v tej zadevi, mnogo truda in napora, trajale so dolgo vrsto let. Načrt hranilmčnih pravil vračal se je opetovano pred forum občinskega sveta in šele, ko so ^EB -i HL & n Z TU I L p T> 0 oi&SHHCNOMB "m r rW b5 .fct se vsa doložila v načrt jasno in po obstoječih * zakonih vzprejela in je občina izpolnila vse pogoje, je dež. vlada vsled ministerskega pooblastila dne 25. dec. 1888. 1. po-trdila pravila. Vendar pa hranilnica takoj po potrditvi teh pravil ni pričela s svojim poslovanjem. Treba je bilo k pravilom ustvariti še izvrševalne določbe. Te je potr-dila deželna vlada dne 10. februvarja 1889. I. Dalje je bilo poskrbeti vse potrebno za nastanitev hranilničnega urada, voliti upravni odbor in ravnateljstvo, poiskati si uradnikov in pripraviti pisarniška orodja. Dne 1. oktobra 1889. leta, potem, ko >je položila mestna občina ljubljanska vavstrijski zlati renti 20.000 gld. jamčevine za uloge in obresti, so se otvorile duri tako dolgo zaželene mestne » hranilnice v Ljubljani in se je pod predsedstvom veletržca g. Fr. Ks. Souvana v^ njej pričelo poslovanjem Takoj v prvem letu se je pokazalo, da je občinstvo težko pričakovalo domaćega hranilnega zavoda kajti prvi računski zaključek, ki ga je položila hranilnica za dobo 1. oktobra 1889. do 31. decembra 1890; leta izka^al je denarnega prometa skoro že 6 milijonov gold., uplačanih ulog pa skoro 1 milijon gold., danih hipotečnih, občinskih založnih .in meničnih posojil pa tudi precej nad milijona goldinarjev. Istotako je že v tem letu hranilnica investovala nad 200.000 gld. v vrednostnilr listinah. Vzlic temu živahnemu prometu zaključila je hranilnica prvo svojo < poslovno dobo z nedostatkom 1654 gld. 32 y2 kr. v bilanci in toizdveh razlogov. Na jedni-strani1 provzro-čili so stroški za uradne potrebščine, mej njimi mnogi, ki se ne dajo subsumirati niti mej ustanovne stroške, niti ne spadajo v račun inventarja, hranilnici občutno obremenje; na drugi strani pa? je bilo tačas upeljano dnevno obrestovanje hranilnih ulog za hranilnico zelo neugodno. Ta, dasi z ozirom na zgodo vinsko izkušnj o pri ustanovljenju sličnih denarnih zavodov, ne ravno nepri-čakovani rezultat je dal povod, da se je upravni odbor takoj lotil? preosnove pravil' ter so se na njegov predlog premenile določbe glede obrestovanja hranilnih ' ulog. Od začetka 1. 1892. se obrestujejo uloge polumesečrio. Dasi pa v letu 1891. obrestovanje ulog še ni bilo polumesečno, nego dnevno, vendar je zaključila hranilnica že to leto z dobičkom in sicer v čistém znesku 895 gld. 65 kr. Tak je bil torej. prvi dobiček. Bil je majhen, a pozdravili smo ga z nado, da bode rasel in .ji nekdaj dosegel impozantno svoto — kakor zrase iz malega drevesca veliko košato drevo. L. 1892. so se v úpravném odboru in ravnateljstvu dogodile, precejšnje spremembe. V istem letu potekla je namreč prva poslovna doba hranilničnih mandatorjev. Začetkom 1. 1893. pa je tudi izstopil iz predsedstva g. Sou van ter přepustil svoje mesto veletržcu g. Petričiču, katerega je upravni odbor dne 29. marca 1893. léta z vzklikom volil svojim načelnikom upajoč, da posveti svoje spretne moči mlađemu zavodu, ki potřebuje skrbnega voditelja ravno tako, kakor potřebuje nežna cvetlica dobrega vrtnarja. Kako se je odzval novi predsednik svoji prevzeti nalogi, ne govore samo uspehi, ki so se dosedaj dosegli v hranilnici, govori marveč to, da se je hranilnični orga-nižem tačas popolnoma konsolidiral, da je tako v upravi, kakor-v izvrševalnem uradovanju nastopilo sistematično urejeno poslovanje. Toda namen tem vrsticam ni, slaviti zaslužne može, nego ob kratkem narisati zgodovinske črtice iz poslovanja in napredka mestne hranilnice ljubljanske. Napredek pri denarnih zavodih, kakor so hranilnice, pa se izraža vedno najbolj v številkah, zlásti v onih, ki se nahajajo v letnih zaključkih. Računski zaključek mestne hranilnice ljubljanske za 1. 1892. izkazuje denarnega prometa že okroglo 7,600.000 gld. uplačanih hranilnih vlog 2,213.055 gld., hipotečnih in drugih posojil 1,535.063 gld., čistega dobička za isto leto pa 8276 gld. V tem letu ustanovili sta se splošna in posebna rezervna zaklada. V istem razmerju rasel je de-narni promet v letih 1893., 1894, 1895. Ravno tako so se množile hranilne uloge, posojila in se je zvišal dobiček. Zadnje leto 1895. je imela hranilnica denarnega gibanja nič manj kakor 9,161 957 gld.32 kr. Bilanca njena pa izkazuje koncem istega leta 4,020 743 gld. 82 kr. uplačanih hranilnih ulog. potem 2,593.342 gld. 52 kr. hipotečnih, 225.906 gld. 10 kr. občinskih in deželnih in 48.644 gig. , 31 kr. založnih in meničnih posojil, v con-tocorrentu 730.203 gld. 72 kr. in v vrednostih listinah investiranega kapitala 322.631 gld. 50 kr., letnega dobička skupaj 17.000 gld, 55 kr. in lastnega premoženja v obeh rezervnih zakladah pa 51.716 gld. 42 kr., torej za dobo šestih let znamenit dobiček. V letih 1892. do 1895. je hranilnica odpisala od vrednosti inventarja znatno svoto 1694 gld 12 kr. ter račun ustanovnih stro-škov, ki je znašal v bilančnih, |aktivih 990 gld: 44 Va kr. popolnoma odstranil. ' Iz nevedenih podatko v > razvidi se, da so uspehi, ki so se dosegli' v mestni hranilnici ljtrbljanski'tekom prvih šestih let, zelo ugodni. To dalo je tudi v zadnji seji občinskega sveta, gospodu ravnatelju Ivanu Hribarju povod*, da je dokazal, za koliko bi • bila danes mestna hranilnica ljubljanska na višji stopinji, če bi začela1 s svojim5 poslovanjem vsaj že takrat, ko je občinski svet sklenil nje ustanovitev. Matematična verojetnost, kakor je imenavani obč. svet. navajal, kaže na podlagi zadnjega zaključka in bilance, da bi dandanes mestna hranilnica ljubljanska 0 razpolagala gotovo že čez* 250.000 gld. v rezervnih zakladah in bila tudi v prijetnem položaju ' v 1 smislu § 5. ■ a ft ■ * à flí^B 1 hranilniških pravil svoje prebitke posvetiti v obôekoristrfe namene, kar bi zlasti mestu Ljubljani, ki potřebuje sedaj po potresu velike denarne pomoči, jako dobro došlo. Žal u • 166 tudi iz drugih ozirov da se ta hranilnica ni prej ustanovila. Bili so časi in ne ravno daleč nazaj v preteklosti, ki so bili mnogo ugodnejše za hranilnilce, nego so sedaj. 0 Denarni trg takrat bil je ugoden za dobro investovanje razpoloženega kapitala. Dandanes na primer nalagajo hra-nilniee denar kaj težko na vrednostne listine ker leté vsled visokih kurznih cen, komaj tolko obrestij donašajo, kakor jih mora plačevati hranilnica na hranilne uloge. tega sledi, da morajo hranilnice obračati večjo pozornost nego prej na hipotečna posojila. Toda tudi tukaj gre to le do gotove meje. Ta meja obrisana je po raz- merju ulog in hipotečnih posojil. smejo nomalno znašati od 50 do 60 Hipotečna posojila 3 vplačanih ulog, da razmerje zdravo, kajti denar izplačan na hipotečna vezan denar, katerega se ne more v vsakem posojila hipu mobilizovati ; hranilnica pa mora biti vselej v polo žaju i da zahtevam strank pri vzdigu ulog zadosti in zato mora imeti vedno dovolj denarja na razpjlaganje in če je ta naložen, mora biti tako naložen, da se ga irra v hipu pri roki, ako se ga potřebuje. Sledi pa iz tega, da zamore hranilnica dobra in hitro prospevati naraščajo hranilne uloge. če hitro Res j da v tem oziru mestna hranilnica Ijub. vrlo napredovala in če se pogleda v štatistiko starejših hranilnic, se vidi, da so v preteklih časih le te potrebo-vale mnogo več časa, da so štele toliko hranilnih ulog, kakor mestna hranilnica ljubljanska po šestletnem delo-vanju, in ta faktum priča, da so se rodoljubi ogreli za to hranilnico. Se bolj napredovala pa bode mestna hranilnica ljubljanska, če se jo oklenejo vsi, katerim je ona pri srcu, torej tudi tišti, ki dosedaj svojih prihrankov še niso plodonosno naložili v mestni hranilnici ljubljanski. Poučni in zabavni del. = :m rnm" Varšavski spomini iz 1830. leta. (Ruski, spisal N. P. Makarov.) IX. Lirik lahkoživec in improvizováni zakon iz ljubezni. večjo popolnost in slikovitost varšavskega življenja, tu navedem še nekatere črtice, katere dokazujejo, kake stvari je tedaj bilo mogoče včasih tudi brez vsake odgovornosti. delati brez velike, a Tedaj Je služil v titovskem polku častnik neki omejenega uma m • • njim, a on se ni Izmajlov. To je bil člověk najbolj izobraženosti, a jako prijazen dečak in so ga zato vsi to-variši radi imeli. Vedno so se šalili nikoli razjezil. Nekdaj je bil v večji družbi častnikov. Pili so šam-panjec in se zabavali. Nekdo se obrne k Izmajlovu in reče : Izmajlov ! Čemu ničesa ne pišeš? Vsaj je jeden tvojih soimenikov pesnik, basnopisec. Si li poskusil kedaj napisati kake stike? Ne i nikoli nisem poskušal odgovoril je Iz- majlov. Pa sedaj poskusi. Prepričan sem, da napišeš lepe stike. Takoj se loti. Tukaj je papir in svinčnik. Usedi se in piši. Da, kaj naj pišem? No napiši kake stike, bodi si tudi odo na šam- panjec Tukaj ni mogoče, je hrup in me motijo. pojdi in zapři se v to sobo in piši Tako Mi bodemo z nepotrpežljivostjo pričakovali tvoje pesmi Kmetijske raznoterosti. Zebre. Dolgo se mislilo, da se zebre, to je neki lepo pisani konji v Afriki ne dajo ukrotiti. Skušnje so pa pokazale, da se dajo ukrotiti in navaditi za vožnjo. Vztrajnejše so kot naši konji in manj bolezni podvrženi. Vinstvo se je močno jelo razširjati v čilski republiki v Ameriki. Podnebje ;e ondi najugodneje za vinstvo. se pridelati najfinejše vino, ker grozdje dobro dozori. Daje Trtne uši v državi še ne poznajo Shranjevanje mesa. V ' Svici imajo navado, da meso denejo v kadi, merijo poldrugi meter v primeri in so do Izmajlov se je zaprl v posebno sobo. Celo uro je ondu sedel, vedno delal in grozno se trudil in potil. Zato je pa tudi naredil vzgledno pesem. Ko se je vrnil popivajočim tovarišem z listom v roki, je vse utihnilo in oči in ušesa so se obračala v novega pesnika. Pesnik se je odkašljal ter slovesno prečital sledečo odo: 0 butilka ti, butilka draga, Iz tebe kipi kapljica mila, Uds je bil ogromen. Razlegali so se oglušujoči dobroklici in novega pesnika so proslavljali kot bil metre široke. Na dno posode denejo živih kropiv, te po- največji lirik novega časa. Ta lirik je pa imel jako ori tresejo z zmesjo jegnega delà sladorja in dveh delov kuhinjske ginalne navade, imel je lepo premoženje in bil velik soli. soli. tiši. Na to se položi jedno vrsto mesa, potem se pa zopet Od strani se pa denejo kropive, da se meso posode ne Tako se položi več vrst mesa, dokler ni posoda polna, ali pa vse meso zloženo. Na se posoda s pokrovom in obloži s kamenjem. Meso se tako ohrani več tednov Osredna gniloba sladorne pese lahkoživec in je rad lenaril in se mehkužil, in to tudi povsod, celo v službi. Če je šel na stražo, se celih 24 ur ni pokazal pred stražnico. Vse dolžnosti častnika je oprav ljal najstarši podčastnik. Sam je pa lenaril in mehkužil a od neke se tako le : Potem se seme glivice. Da se ta bolezen ne razširi, naj se pesno seme, predno se seje, dene 48 ur v vodo, v kateri se je razstopilo nekaj modre galice, in delo nekaj živega apna. opere in poseje. Breje krave se mnogo ložje otele, ako se včasih pre hodijo, kakor če so morda vedno privezane v hlevu. Ko přišel na stražo ) Je njemu přišel vojak s culico v rokah. Izmajlov takoj odloži vse znake stražnega častnika, obleče se v ponočno suknjo, šlape in ponočno čepico. Potem se uleže na divan ali pa usede v velik naslonjač in uda nemotenemu lenarjenju. Kadi iz pipe i Pije » > spi > se prebudeva in zopet zaspava Naj gre 16? tuli kak višji častnik mimo glavne straže, naj stražnik tudi zvoni, kot bi plat zvona bil — Izmajlov se ne gane, njega vse nič ne briga, on neče za ničesa drugega ve- med tem ko dosega zavarovalnina znesek 175 000 dolarjev. Torej ne bo zadela škoda družbe, ampak delavce, kajti mnogi bodo za več mesecev brez delà Pravi jo, da bodo na razvalinah postavili kmalu novo, še lepšo továrno. Eksplozija najgroznejše vrste se je prepetila v Ubilo na dolžino. Del njegovega repa je bil zlomljen. Najbrž je žival del repa zgubila v boju z ribo sabljačo, žival je imela namreč šest palcev globoko rano. Jako malo je znano o mladičih rib sabljač. Niso Laflin-Randa mlinih za smodnik v Riftonu v Ameriki še opazili ob kalifornijskem obrežji mlado ribo sabljačo. Živali se drže posebno obrežja pri Los-Angel- otokih. Zasledujejo druge ribe, ki jim služijo v hrano. Nikdar ni število njih toliko, da bi se ribiči -potrudili jih zasledovati. » Am. Slov". Ivan Metod Solnce. V Afriko, Tangier v državi Marocco odpeljal se 11. aprila iz New Jorka gosp. Ivan Metod Solnce, župnik faře sv. Matevža v St. Paulu, Minn. Obiskal bode Marocco in Spanijo ter se potem skozi Neapol in Rim podal v svojo domovino na Kranjsko. Precastiti gospod gre po devetletnem trudapolnem delu iskat si zdravja poČitka pod milim južnim domaČim nebom. Nemški cesar na Dunaju ni bil skop z redi. Podělil je 150 avstrijskim častnikom razne rede. Upor v graški klavnici. V graški klavnici so se mesarski pomocniki uprli službo izvršujocemu živinskemu zdrav-niku. Pretili so mu z noži. Policija je dva kolovodji zaprla. Do smrti mučen. V Reiflingu na Gorenjem Šta-^erskem je TOletni užitkar Franc Taferner umri čudne smrti. Kmetica, ki bi mu bila morala v bolezni streči, ga je pustila brez zdravnika. V postelji ga je polivala z mrzlo vodo in pretepala. Starec je s težavo ušel jej i z hiše in drugi dan so potem našli mrtvega na polji. Knězi Andrassy. Sedaj se govori, da bode starša rodbina grofov Andrassyjev povzdignena v knežji stan. O tem se je že o svojem času govorilo, ko je bil bivši minister vnanjih stvarij grof Julij Andrassy šel v pokoj. O rodovini Andrassy se pripoveduje, da se je nahajala že za časa kralja Štefana in izvira od nekega hrabrega vojaka Andrej a po imenu Dinamitni napad v Lizboni. V soboto zvečer je neki bogat lizbonski tovarnar peljal se iz tovarne. Pod nje- sv. govim vozom se je razletela nastavljena bomba, tovarnarja jn kočijaža. Raztrgala Visoka starost. Ruski listi poročajo o delavcu Ivanu Fedaroviču Kuzminu, je bil 1757. leta rojen za časa vlade carice Elizabete Bil je ta starec kočijaž pri nekem grofu. Ker je grofovsko rodbino razžalil, so ga v 86. letu poslali v Sibirijo, ker je ostal do 1891. leta. Kuzmin, ki ima sedaj 139 let, še dobro vidi in sliši in si še sam služi kruh. Po- gorelo Velek požar je uničil mesto Grhetho v Indiji. nad 300 hiš. 4000 Ijudji je brez strehe. Zaradi trgovine z dekleti zaprli so sedaj na Dunaju bivšega poštnega asistenta Filoména Zalewskega, kateri je bil obsojen ob svojem času v osemletno ječo, ker je bil na pošti poneveril 151 000 gld. kupoval za zloglasne hiše v Odesi. Sedaj pa dekleta na- při peči pet oseb, katere so bile tačasno na delu v smod- nikovi osuševalnici njih pla so bila razdroblj na kosce in s težavo so jih skupaj spravili in spoznali Uživanje Kathreiner - Kneippove sladne kave 0 postaja vedno bolj splošno, in z veseljem opazujemo, da se je ta zdravi izdelek udomačil skoraj že pri vseh družinah. Mnogi pijejo Kathreinerjevo kavo že čisto, brez primesi bobove kave, kar ugodno upliva tako na zdravstvene razmere, kakor na varčnost pri gospodinjstvu Resničen je izrek, da si dobra stvar vsem predsodkom navkljub nazadnje vendar vel javo pribori ; to se je sijajno pokazalo pri Kathreinerjevi kavi Da se je pa taki hitro udomaćila skoraj pri vseh javnih zavodih, pripisati je tudi temu, do so ravno v novejšem času mnogo sloveči in skušeni zdravniki občinstvo opozorili na škodljivost priljubljene bobove kave odstrani, ako se jej primeša Kath-reinerjeve sladne kave, in da se s tem nje prijetni okus ne zmanjša, in prav to je omogočilo prekucijo v rabi vsakdanje kavine pijače. Ta preobrat, ki je domaći sladni kavi do veljave pripomogel, je pa tudi v korist naši obrtnosti in našemu kmetijstvu Loterijske srećke. V Brnu dne 22. aprila t. 1.: 43, 42, 37, 5, 46 Na Dunaji dne 18. aprila t. 1.: 33, 58, 90, 83, 39 V Gradci dne 18. aprila t. 34, 6, 78, 77, Krasni uzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto sebne naročnike. Zelo obširne uzorčne knjige, kakor ni bilo, dobe krojači nefrankovane. za- Blago obleke. Peruvien blago dosking visokočastito duhovščino, predpisano uradniške uniforme veterance požarne brambe, telovadce, livreje, sukno biljarde in igralne mize, prevlake za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega tirolskega lodna gospe gospode prvotnih tovar niških cenah takih izbirab, da jih 20kratna konkurenca zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal dame najmodnejših barvah, perilno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno. pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. Brnu (središče avstrijske suknene trgovine). Največja zaloga sukna v vrednosti Va milijona goldinarjev. Pošilja povzetji. Poskušeni ropni umor. V Hernalsu na Dunaju je žena nekega hišnika Frauberger napala jedno v dotični hiši stanujočo sedemdesetletno žensko in jo hotela z vrvjo zadu- biti, da bi jo oropala. Stara žena je bila za časa jela klicati Svarilo! Agentje in krošnarji radi prodajajo svoje malo- vredno blago imenom „Stikarofsky". taki m parijam okom pride, javim, blaga tem ljudem sploh svojega prodaj am. na pomoč in so ljudje prihiteli. Napadovalka ubežala 110 Tržne cene. ITOJU v mar) ihrdneš ■iSmsL^M.^ CgSS*«. OH primes kot bobovi kavi edino zdrava »ruih. Kitttniseť* Halz-Kaffes Fabrikflo c a. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo / Zaradi ničvrednih po-narejenih izdelkov je treba paziti na ÍBvirne zavoje z imenom.: Kathreiner Izvrstni (Kardenschleifer) kateri je posebno izurjen pri (i) n Deckelkarden patent Ashworth u išče se po prav ugodnimi pogoji Le na tište se bo ozir jemalo ? kateri so kakega slovanskega jezika zmožni. Vprašanja na) se pošiljajo na uredništvo i) Novicu pod naslovom D. Kr. 200. V Ljubljani doe 15. aprila 1896. Pšenica gld kr. gld. 750 kr., ječmen gld. 6*50 kr., oves gld. 6 80 kr ajda gld. 7 40 kr., proso gld. 6*30 kr., turšica gld. 5 40 kr r* leča gld. 11 kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 12 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) m ej na rodni zavod za zdravijenje brez lekov in operac'j v Lipsiji. (i) Ustanovljen 10. oktobra 188*». leta, razširjen leta 1892. Svet m pojasnila vse bolezni * tudi pismeno, kolikor mogDce. Y zalogi Louis Kuhne, Lipsija, Flossplatz 24, je izšlo in je za dobiti od založnika proti pošiljatvi denarja ali po poštnem povzetji, kakor tudi skozi vse knjigarnice: Louis Kuhne, Novo zdravilstvo. Ućna knjiga in svetovalec za zdrave in bolne, 18. nemški natis (45.000) 486 strani, 8° 1896. Cena 4 marke, vez. 5 mark. Izšlo je v 15 jezicih. Louis Kuhne, Ali sem zdrav ali bolan? En poskus in svetovalec za vsacega. 18. nemški natis 1896. Cena 50 vi-narjev. Izšlo v 9 jezicih. Louis Kuhne, Otročja vzgOja. Varstveni klic na vse sta-riše, učenike in izgojitelje Cena 50 vinarjev. Louis Kuhne, Kolera, driska in enake bolezni, njih izvir, zdravljenje brez leka in ozdravljenje. Cena 50 vinarjev. Louis Knhne, Preiskavanje znamnjev na obrazu. Učna knjiga novega Dačina preiskavanja, lastna iznajdba. S veliko podobami. Cena 6 mark, eleg. vezano 7 mark. Louis Kuhne, Naznanila ozdravljenja iz svoje skušnje. Brez zdravil in operacij s pojasnilom, 25 natis. Zastonj. c. in kr. privilegováni Taisti so za gostilne in (lomačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega đovažanja oglji-kove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. Poskusi teh preskušenih aparato v so dokazali da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani (22 Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj : lbin chtschin star. v Ljubljani Gledaliske ulice št. 8. Priznalno pismo: (8) Poslani mi aparat za obranjenje piva sem poskusil in moram priznati, kot izvrstno in potrebno za vsa bega kdor ima pivotoč, kjer je v resnici čez 8 dni piva lepša in boljša kot prvi dan, ko se jo hrani v aparat in moram takega le pridoročati. Postoj na, 6. aprila 1896. velespoštovanjem G. Pikel. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.