slovenski
čebelar
19 6 6
LETO LXVIII ŠT. 10
SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIM ORGANIZACIJ
v	S	LO	V	L	N1J 1l
C F R F T AR
^—/	^	^	J—^ ‘L** A v Sl. 10	Ljubljana.	1.	oktobra	1%6	Leto	LXVI1I
Sl. 10	Ljubljana,	1. oktobru 1%6	Leto	LXVI1I
V	S E B 1 NA
M. B. Nickelson: Šc iz mojih izkušenj .... 249 Edi Senegačnik: Iz zahvalnih pisem naših letošnjih inozemskih čebelarskih gostov....................252
Deel: Ali so čebele kos hospitalizmu? .... 254 Leopold Debevec: S čebelami in čebelarji skozi
stoletja..............................................256
Aforizmi..............................................258
Program Zveze za Janševo spominsko obdobje 259
NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA
Namen' zoževanja. Prezimovanje pri odprtih žrelih. Kako visoko leti čebela. Višinska orientacija v prostoru. Krhlika................260
NASA ORGANIZACIJA
Odlikovanje. Izvleček iz zapisnika 5. redne seje. Nekaj o čebelarstvu na Krasu. Čebelarski krožek na posebni šoli v Slovenski Bistrici. Iz Dolenjskih Toplic. Popis čebelarstev. Vesela iz čebelarskih vrst..........................265
List izhaja vsakega 1. v mesecu. Člani, ki plačujejo letno članarino 1700 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva cesta 3/II, tiska CP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen, Slavko Raič, France Rome, Edi Senegačnik in Jožko Šlander. Odgovorni urednik Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 2000 din, za inozemstvo 2500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 230 din, na 16 straneh 120 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino. Številka žiro računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 503/8-357
ŠE IZ MOJIH IZKUŠENJ
M. It. NICKELSON, LA JARA, C O 1. O., USA
Čebelarstvo, ta prelepa kmetijska panoga, je danes že izredno razvito, ja. postalo je že pravcata industrija. O obsežnosti te industrije povprečen človek nima niti pojma. Pa poglejmo to nekoliko od bliže! Koliko ljudi je zaposlenih v čebelarski industriji, v tovarnah za izdelovanje panjev in čebelarskih potrebščin, v tovarnah, kjer izdelujejo kozarce in embalažo za med, v tiskarnah, kjer tiskajo etikete in druge čebelarske tiskovine. Koliko tovornjakov, avtomobilov in drugih vozil je potrebnih za obratovanje čebelarske industrije! Ce vse to premislimo, se moramo čuditi, kako (a majcena žuželka pripomore tisočem in tisočem do dela in zaslužka.
V	preteklih desetletjih so izumili stroje in druge praktične priprave, s katerimi čebelarska industrija laže in hitreje obratuje. Medtem ko imamo vse to, pa pogrešamo tiste dobre čase, ko smo imeli bogate čebelje paše in velike donose. I uk rat si lahko dobil pomočnike za deseturno dnevno delo in za primerno plačo. Danes je osemurno dnevno delo, štirideset ur na teden, in 300 dolarjev mesečne plače, la plača globoko sega v čebelarjev žep. Z modernimi pripravami nekako vsklajujemo delo in plače. Za hitro izvršeno delo je treba manj pomočnikov.
Čebelarstvo je torej v zadnjih letih močno napredovalo, še bolj pa druge kmetijske panoge in to na žalost y čebelarjevo škodo. Nekdaj ogromna polja medovite sladke detelje (Meliloius alba) so namenili sedaj za solato.
zelje, peso, krompir in drugo zelenjavo. To pa še ni vse. S teni preobratom kmetijstva se je začelo tudi škropljenje in prašenje s škodljivimi sredstvi. Kemične tvrdke imajo več kot sto vrst teh škropiv, ki so čebelam zelo nevarni insekticidi. Lani sem peljal tovornjak z nakladami v eno izmed mojih eebelarstev, kjer jc bilo 85 močnih panjev. Detelja je bila v najlepšem cvetju. Še preden sem prišel k čebelam, sem videl, da se je nekaj zgodilo. Bil jc vroč dan, kot nalašč za dobro pašo, v zraku pa vse tiho. Po tleh okrog panjev je bilo vse črno mrtvih čebel. Odprl sem panj za panjem in povsod opazil le še peščico mladih čebel. Odpeljal sem domov prazne naklade, ki bi bile v enem tednu lahko polne. Kako razočaranje! Pa to
Tovornjak z montiranim dvigalom za nakladanje panjev in drugega tovora
ni vse. Te čebele si niso dovolj opomogle, da bi prinesle vsaj zimsko zalogo. Treba jih jc bilo pitati.
Tisti večer me je obiskal sosed čebelar in mi potožil, da se je z njegovimi čebelami prav tako zgodilo. Drugi dan sva zvedela, da so kake pol milje od najinih čebel neke žuželke napadle velik grahov nasad. To polje so močno prašila letala z insekticidom DDT. Ta kemična snov pa pomori vse koristne in škodljive žuželke in med temi tudi čebele. Pri natančni preiskavi na detel j nem cvetju sem pogosto našel mrtvo čebelo, ki jc padla s cvcta in umrla. Nekaj čebel je umrlo kar na cvetju. Praženje z letali je čebelam nevarno, ker že najmanjša sapica zanese strupeni prah na sosedna polja. Pred nekaj leti jc bilo eno izmed mojih čebelarstev prav tako prizadeto. Nekega dne sta dve letali prašili veliko zelenjadno polje. Bil sem tri milje od tistega polja in videl lahno meglico, ki je počasi plula čez detel j no polje, kjer so bile moje čebele.
Herbicid 2—4D rabijo za škropljenje ob plotovih, železniških progah, državnih in deželnih cestah. Ta uniči ves plevel in travo. Pomori tudi ptiče, ki gnezdijo ob plotovih. Na tisoče in tisoče arov nekdaj dobre paše so uničili s tem škropljenjem.
Pred nekaj leti je izšla knjiga »The Silent Spring«. (Tiha pomlad). Pisateljica te knjige je Rachel Carson. Več let je bila državna uradnica in jc preučevala učinke prašenja in škropljenja in končno to preučevanje opisala v knjigi. Ta knjiga je bila v kratkem razprodana in je vzbudila v eliko senzacijo po vsej Ameriki. Mrs. Carson opisuje, kako ginevajo ptiči, kako umirajo ribe v potokih in jezerih, kako izginja razno cvetje in kako izginjajo žuželke, ki so človeku potrebne. Ja, trdi celo. da je to brezbrižno prašen j e in škropljenje s strupenimi kemičnimi sredstvi bolj ali manj vzrok širjenju raka. Velike kemične tovarne, ki izdelujejo te strupene preparate, kolikor mogoče pobijajo vsebino te knjige. Med ljudstvom pa
t
■IliiluiiÄ
Stroj zu odkrivanje celic Me-Elroy odkrije v eni uri 300 satov
je ostal strah, ki je vznemiril celo pristojne kroge. Sicer ni predpisov proti škropljenju in uporabi kemičnih sredstev v kmetijstvu, imamo pa zakon o inšpekciji vseh kmetijskih pridelkov. Ta inšpekcija pa je zelo stroga. Pogosto zaplenijo cele vagone sadja ali zelenjave, če zapazijo na njih tudi najmanjše ostanke ali sledove škropiv. To je težka zadeva; kam pa vodi, nihče ne ve. Uničili so ravnotežje narave. Cim bolj prašijo in škropijo, tem več je škodljivcev in škodljivih žuželk. \ tej dolini, kjer živim jaz, je sedaj okrog 20.000 panjev čebel, pa čebelarji niti od daleč nimamo toliko vpliva pri oblasteh, kot ga imajo kmetovalci. Res je, da pridelamo danes več medu kot pred leti, ko smo imeli veliko boljše paše. Za to pa je treba imeti trikrat toliko čebel. Treba je iskati nove paše in mnogo prevažati, včasih na velike daljave. S to spremembo pa je bilo treba izboljšati obratovanje. Za nakladanje in razkladanje panjev in tovora so izumili posebno dvigalo, ki se montira na tovornjaku. Železna vrv na škripcu dvigne težke panje in jih naloži na tovornjak. Na sliki št. I vidimo dvigalo, ki je tako urejeno, da se lahko vrti na desno ali levo.
Za točila na 55 do 75 satov je bilo treba pripraviti stroj za hitro odkrivanje celic. Sedaj uporabljajo dva taka mehanična stroja: Bogenschutz, slika 3, in Me Elroy, slika 2. Bogenschutz z ježastimi valci odkrije 500 satov
v eni uri Mii obeli straneh in jih po tekočem traku pošilja do točila. Me Elroy s premikajočimi se parnimi noži odkrije 300 satov na uro.
Odkar čebelarini v Ameriki, so prišle na trg razne priprave za odkrivanje satov. Tn kot so prišle, tako so tudi izginile. Parni nož pa so uporabljali že pred mojim prihodom v Ameriko. Ta nož je mimo omenjenih
Uogcnschutz, stroj za odkrivanje celic, odkrije v eni uri 500 satov
strojev še vedno najboljše orodje za odkrivanje satov. Skozi nož kroži sopara po gumijastih cevkah iz kotlička, ki ga greje majhen bencinski grelec. Ta nož gladko odreže pokrovčke in prav nič ne poškoduje satov. Na trgu je tudi električni nož, ki pa ima 1o slabost, da ne drži enakomerne toplote.
IZ ZAHVALNIH PISEM NAŠIH LETOŠNJIH inozemskih Čebelarskih gostov
EDI SEN EGAČNIK
V	zadnji številki našega lista smo pisali o obisku inozemskih čebelarskih strokovnjakov. Zdaj so prišla njihova zahvalna pisma, ki bodo naše čebelarje prav gotovo zanimala, saj bodo iz njih prav lahko razbrali, kaj sodijo tujci o naši deželi, o ljudeh in seveda o čebelarjih in njiliovem čebelarstvu.
Profesor dr. Karl Dreher, vodja deželnega čebelarskega instituta v Mayenu v Zvezni republiki Nemčiji, nam je poslal 15. avgusta 1966 tole pismo:
»Gotovo že nestrpno čakate na moje pismo. 'Ze prej bi vam bil pisni, pa se je po vrnitvi z mojega potovanja po Balkanu nabralo toliko dela, da vam lahko šele danes odgovorim in kaj več povem o usodi vaših matic. Ce še enkrat v duhu preletim vso svojo pot, potem moram priznati, da je napravil obisk v vaši lepi deželi z njeno ponosno čebelarsko tradicijo ter v strokovnem in človeškem pogledu name najgloblji vtis. Za nas je bil obisk pri vas resnična obogatitev in zahvalim se vam in vašim kolegom iz vsega srca za velik trud, ki ste ga imeli z nami, in za prisrčno gostoljubnost, ki sle nam jo vsepovsod izkazovali. Tudi naše nadaljnje potovanje je bilo zanimivo in poučno, včasih pa prav zares naporno. V Makedoniji in Grčiji smo zelo trpeli zaradi vročine. Ta je vplivala tudi na matice, ki smo jih vzeli s seboj. Nekatere so pomrle na vožnji, druge spet pri dodajanju. Razmeroma majhne so bile izgube pri maticah vzrejevalca Bukovška. Večje izgube so bile pri maticah i/. skupine Vidmar-Sušnik. Prosimo, da bi nam ta dva vzrejevalca še poslala nekaj matic, če jili imata.«
/nani vzrejevalec matic g. Alber iz Messine na Siciliji pa pravi v svojem pismu z dne 6. avgusta takole:
/c nekaj dni sem spet doma po napornem potovanju. Čeprav je obisk pri vas že za nami, so spomini na vašo lepo deželo in na užito gostoljubnost v vaši prijetni družbi še vedno živi. Moram se vam za vse prisrčno zahvaliti. ioda pri iem se mi zdi, da sc vam v celoti sploh ne moreni. Vsekakor pa bom storil, kar morem, in če boste kdaj kaj potrebovali, se obrnite name. Z veseljem vam bom ustregel. Prav rad vam bom napisal tudi članek o naših doživetjih, takoj ko bodo moji filmi razviti. Zato bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi za vsak slučaj poslaIi imena vzrejevalcev in čebelarjev, s katerimi sem se srečal. To naše potovanje je bilo nujuo potrebno, da bi pojasniIi mnogo vprašanj v zvezi s čebelo sivko. Doslej je bila cela vrsta predsodkov in v praksi so z uporabo napačnih vzrejnih metod v Nemčiji in Avstriji uničili mnogo čebeljih rodov, ki so bili prvotno zelo dobri. Z nekako zaskrbljenostjo sem videl, da tega v inozemstvu niso vedeli in da celo nameravajo te napačne nemške vzrejne metode sami prevzeti.
V	Nemčiji so doslej le maloštevilni vzrejcvalci to stvar razumeli. Eden izmed n j ili je čebelarski mo jster Fritz Baumgarten. Najman j pa so to razumeli znanstveniki, ki so delali po navodilih dr. Cötzeja.«
Predsednik avstrijske čebelarske zveze g. Alojz Tropper pa piše tole:
»Prav lepa hvala za vso ljubeznivo gostoljubnost v tvoji hiši in pri vas sploh. Bivanje v vaši lepi deželi je bilo veliko doživetje zame in za mojo ženo in ostalo mi bo v najlepšem spominu. Kad se spominjam številnih ljudi, ki sem jih spoznal in ki so mi bili vsi tako zelo všeč. 'Živo so mi pred očmi vaši čebelarji in njihovi čebelnjaki. Če bi napravil zaključek o vsem, kar sem videl in spoznal pri vas, potem moram priznati, da imajo ljudje tostran in onstran meje mnogo skupnega in da se med seboj zelo dobro dopolnj ujejo.«
ali so Čebele kos hospitalizmu?
Čebelarji pa tudi zdravniki dobro vedo, da so čebele v službi našega zdravja. Med je izborno zdravilo in poživilo za srce. Preprečuje razvoj bacilov difterilisa (Diplitheritis) na gojiščih, uničuje jih v grlu in nosni votlini bacilonoscev ter jih napravlja nesposobne zu izločanje strupenih snovi. Obliž z medom čisti in zdravi nečiste rane. Tudi parkljevko danes uspešno obravnavajo z raztopino medu in vode. Čebelarji tudi dobro vedo, da je čebelji strup uspešno sredstvo proti revmi. V obrambi piči čebela čebelarja. S tem napravi le uslugo njegovemu zdravju. Čebelji strup je tudi učinkovito sredstvo v znanem Forapinu. Tisoči bolnikov, ki jih zdravijo s tem zdravilom, niti ne slutijo, da se morajo zahvaliti le čebelam za lajšanje svojih bolečin.
In mnogi drugi zopet na tihem upajo na pomoč čebel pri obvladanju hospitalizma. Kaj pa je sploh hospitalizem? To je medicinski izraz, ki ga je treba pojasniti. V varstvu rastlin pred škodljivci in zajedalci uporabljamo kemična sredstva. Toda izmišljati je treba vedno nova, ker stara izgubl jajo učinkovitost. Uničijo pač večino povzročiteljev bolezni, ne pa vseh in prav iz teh preživelih (odpornih) nastajajo novi rodovi, ki jih s starimi sredstvi ni več moč učinkovito uničevati. No. prav ta pojav je dobil ime hospitalizem. Upam, da sem ta tuji izraz našim čebelarjem dobro pojasnil.
Podobno kot opazujejo sadjarji na sadnem drevju, zasledujejo tudi zdravniki na ljudeh. Zdravniki, ki imajo pri pobijanju nalezljivih bolezni mnogo opravka s kemičnimi snovmi, ki na j bi zatirale povzročitelje bolezni, že dalj časa s presenečenjem opazujejo, tla kažejo povzročitelji bolezni do antibiotikov vse večjo odpornost in zato ne podležejo: torej zopet hospitalizem! Vse to gre tako daleč, da so postala nekatera zdravila že skoro povsem neučinkovita. Zato je treba jemati vse močnejše in večje doze ali pa si izmišljati vedno nova zdravila. Med sredstva, ki pri ponovni uporabi izgubljajo učinkovitost, sodi, žal, že tudi tako z veseljem in navdušenjem sprejeti in mnogovrstno uporabljivi penicilin. Nosilci takih na penicilin odpornih (rezistentnih) streptokokov so v zdravstvu zaposlene osebe in pa bolniki, ki se dolgo časa zadržujejo v bolnišnicah na zdravljenju. In kje se ho la razvoj nehal? Če torej vsi antibiotiki izgubl jajo svojo učinkovitost, česar se strokovnjaki resno bojijo, tedaj pomeni io veliko nazadovanje in močan udarec pobijanju nalezljivih bolezni. Na srečo pa je prof. Chauvin, vodja raziskovalnega čebelarskega zavoda v Parizu, odkril, da dajejo prav čebele upanje, da je vsaka taka bojazen nepotrebna in neosnovana. Čebele imajo proti vsem svojim zajedalcem (parazitom) uvedeno močno samoobrambo z antibiotiki. Tako se branijo nedvomno že milijone let, in vendar v čebeljih družinah ni najti odpornih (rezistentnih) bakterij, torej ni hospitalizma. Čebelja družina prekaša tako glede splošne higiene našo medicinsko znanost in naše najmodernejše bolnišnice. C) vsem lem smo v našem listu že pisali.
Naslednje poročilo se nanaša na članek v dnevniku Frankfurter Allgemeine Zeitung z dne 12. januarja lanskega leta.
»Kot se je zgodilo že pogosto v zgodovini znanosti, tudi in v začetku ni bilo uspeha. Imenovani profesor in njegov sodelavec dr. Lavie sla hotela ugotoviti dejansko stanje vseh klic in bakterij, ki jih s svojih izletov prineso čebele v panj. Pri nitiliah in ostalih žuželkah je taka ugotovitev lahka. Preprosto jih pustimo, da lezejo prek gojišča in že se razvija na vsakem odtisku nožič bujna kultura bakterij, ki je na voljo za nadaljnje raziskovanje. Značilno pa je, da tako testirane čebele niso pustile niti najmanjših sledov, čeprav so medtem nedvomno prišle v dotik z ogromno množino bakterij. Nato je dr. Lavie s platinsko žico osmukal kožušček in vso zunanjost mnogih čebel ter nato poizkušal tako gojišča okužiti. Vendar zaman!
»Začudeno sva se spogledala«, piše profesor Chauvin. »Kar srh me je spreletel, kakor vedno, kadar imam občutek, da sem pred novim odkritjem!« In pozneje se mi je posrečil dokaz, da je vse površje čebeljega telesa prevlečeno z antibiotikom, ki na mestu uniči vse bakterije, ki pridejo v dotik z žuželko.
Z drugim antibiotikom prevlečejo čebele vse svoje satje, s tretjim premešajo cvetni prah (obnožino), četrtega primešajo matičjcmu mlečku in zopet petega medu, medtem ko najdemo šestega v zadelavini.
To smolo nabirajo čebele na popju topola in drugih dreves ter jo uporabljajo, ko zadelujejo panje proti vlagi in prepihu. V njej se nahajajoči antibiotik je izredno učinkovit, mimo tega pa zavira rast gobe ter zavira kalitev semen. Antibiotiki so torej vzrok, da panj ne postane gnojišče oziroma bujno zeleneč rastlinski paradiž.
Kakor je čudovit nastanek in uporaba teh šestili antibiotikov v čebelji družini, tako nujno potrebno se pokaže, da vse to še nadalje razmotrivamo. Poleg izvrstno delujoče zdravstvene službe bi bilo zadružno življenje kakšnih 50.000 živili bitij v majhnem čebeljem panju prav tako v nevarnosti za okužbo kakor v skupnem bivališču 50.000 ljudi brez zdravniške kontrole. Medtem ko žuželke samotarke npr. muhe lahko pogrešajo antibiotike, pa življenje v čebelji družini brez njih sploh ni mogoče. Šele pojav antibiotikov je omogočil zadružno življenje čebel. Čebele, ki sc od današnjih komajda razlikujejo, pa so živele že pred 40 milijoni let! Tako je zelo verjetno, da te živalice tudi že ravno tako dolgo in z najboljšim uspehom uporabljajo antibiotike. Razumljivo je, da obstoje tudi v kraljestvu čebel še nekatere bolezni (npr. gniloba zalege), vendar je nevarnost pred navalom številne armade raznovrstnih bakterij že davno za vedno odstranjena. Potemtakem so morale imeti čebele antibiotike, proti katerim bakterije niso mogle postaviti odpornih rodov niti v milijone let trajajočem razvoju! Ali ne bi tedaj morala tudi naša farmacevtska veda poskušati, da ustvari antibiotike s stalnim učinkovanjem!!
Naj ob sklepu še pripomnimo, da čebelarska veda doslej še ni odkrila, kako pridejo naše lahkokrilke do antibiotikov in kako naj si razlagamo, da uporabijo la majcena bitja vedno pravo zdravilo o pravem času in na pravem mestu!«
Iz Westfälische Bicnenzeitung 3/66., prevedel Deel
s Čebelami in Čebelarji skozi stoletja
I K O 1> O L I) I) E I! F. V E C
Leto 1951. V smislu splošne zadružne politike so v Ljudski republiki Sloveniji tolerirali samo kmetijske zadruge splošnega tipa. Žrtev takšne zadružne politike je postala kot specialna zadruga tndi 'Čebelarska zadruga za Slovenijo. (C/S). Prepuščena je bila »počasni« likvidaciji, l isto »počasno« je trajalo sicer le tri leta. So pa zato pohiteli z organiziranjem
Ptrfaft» pon - Alois fllfonsus.
Die Krainer ober 00
_	,	_.	ih«	Behandlung,
Kärntner Biene 3ikm m* mv.
čebelarskih društev po okrajih, d očim je billa v Ljubljani še to leto ustanovljena /veza čebelarskih društev xn Slovenijo (ZCDS), ki naj bi okrajna društva povezovala in vodila. Vendar je nesloga med vodilnimi ljudmi pri Zvezi močno hromila uspešno delo.
Leto 1952. Zaradi šolanja strokovnih kadrov, ki bi jih po danih perspektivah utegnili v bližnji prihodnosti nujno potrebovati za vodilna mestu v večjih socialističnih čebelarstvih. je v barakah gozdarske srednje šole s šolskim letom 1952/53 začela z delom dvoletna čebelarska šola; izdatke za predavatelje je kril MLO Ljubljana, skrb za ostale potrebe pa je ostala na ustanoviteljici (ZCDS). Šolo sta dovršili dve generaciji gojencev (v celoti niti dva ducata!), tako da so jo morali zapreti prav zaradi slabega obiska.
Ni dosegla svojega namena, a tudi kakršnokoli potrebe oziroma povpraševanja po čebelarskih »strokovnjakih« danes po 13 letih ni čutiti!
Leto 1953. Na ustanovnem kongresu so zastopniki jugoslovanskih čebelarjev in delegati čebelarskih društev in zadrug ustanovili svoj /vezni organ /vezo čebelarjev Jugoslavije (Save/ pčelaira Jugoslavije). Kongres je nadalje sprejel eel kup sklepov za boljši in hitrejši razvoj čebelarstva, vendar so
ČEBELARSKI ZBORNIK
> K»PII AVUt*ll* Dl VillM
I.AlBACH - IJIBIJANA tfcu
mrhai	.	liDAto
ostala vsa ta prizadevanja jalova, saj naših osnovnih organizacij na terenu .niti dosegla niso.
Dejavnost vodstva ZČDS se je polagoma in vse bolj usmerjala na gospodarsko plat z namero, da si najprej finančno opomore, da bi potem tem uspešneje stregla svojemu glavnemu namenu. In vse kaže. da ji je bilo to prej v škodo kot pa v korist. Poleti je ZČDS začela z izvažanjem medu na tuje tržišče ter se je po začetnih težavah vsa reč razvijala (er naslednik v tej dejavnosti, trgovsko podjetje Medeks, še danes zelo uspešno nadaljuje takrat pričeto delo - izvoz presežkov našega medu. Večje težave so sc pa kazale pri izvozu čebeljih matic. Ta dejavnost je veliko bolj zahtevna, zaradi česar ni bilo uspeha. ZCDS je nadalje z milijonskimi investicijami ustanovila večje število takoimenovanih čebelarskih (socialističnih!) gospodarstev (Če-go). Čebelar, ki bi prevzel upravljanje takšnega Čegoja s po 60 čebeljimi družinami, ustreznim orodjem in potreb-
ščinami, ne jc poleg tega, da bi moral dokazati strokovno sposobnost in znanje za tako delo, moral obvezati, da bo čebele dobro oskrboval ter vsako leto oddajal Zvezi čebelarskih društev določen delež ustvarjenega čistega dobička. Zamisel s Cegoji pa ni uspela. Nekateri zakupniki Čegojev so namreč v prvi vrsti skušali zase izkoristiti dane možnosti in nezadostno kontrolo. ZCDS je vložila pozneje mnogo truda, da je vso reč kolikor toliko uredila ter tako Cegoje šele po več letih likvidirala. Nesloga med vodilnimi ljudmi se je vse bolj poglabljala (zaradi različnih nazorov — interesov!). Za hudo kri so skrbeli tudi članki v dnevnem časopisju z napadi in navzkrižnimi sumničenji. Med tem pa je oblast (Državni sekretariat za gospodarstvo LRS) z odločbo Raz. 627/53 M/K z dne 22. 12. 1953 odredila Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo prisilno upravo. Za prisilnega upravnika je bil imenovan Boris Jenko, uslužbenec Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, in za njegovega namestnika Franc Mrhar, uslužbenec istega sekretariata. »z nalogo, da odstrani posledice, ki so nastale zaradi slabega izpolnjevanja nalog in postavljenega plana navedene Zveze ter da vse njeno delovanje vskladi z veljavnimi predpisi«. Pravkar omenjena odločba navaja kot utemeljitev ugotovitev posebne komisije za pregled poslovanja ZCDS: »Med namenom in predmetom poslovanja po odobrenih pravilih Zveze ter namenom in predmetom poslovanja Zveze po odločbi o registraciji Zveze so znatna odstopanja. Odstopanja v namenu in predmetu poslovanja Zveze po sklepu predsedstva Zveze so v nasprotju s pravili Zveze, ker je za tako spremembo pristojen občni zbor Zveze. Iz namena ustanovitve Zveze in njene predzgodovine izhaja, da je njena osnovna naloga pospeševanje in razvoj čebelarstva ter s tem v zvezi tudi kmetijstva v LRS. V ta namen potrebna sredstva je nabirala Zveza s širjenjem svoje gospodarske dejavnosti. S tem širjenjem gospodarske dejavnosti pa je prišlo do raznih načinov obravnave Zveze s strani upravnih organov. Zveza je bila obravnavana kot družbena organizacija, gospodarsko združenje, podjetje, društvo. Zaradi različne obravnave in nejasnosti je prišlo tudi do nepopolnih osnov pri določanju obveznosti Zveze do skupnosti.«
Iz prejšnjih ugotovitev je razvidno, da so obravnavali Zvezo čebelarskih društev za Slovenijo kot društveno in gospodarsko organizacijo.
Še pride
AFORIZMI
V	dobri paši dober čebelar lahko celo je vsak šušmar.
Če znal boš s čebelo previdno ravnati, se njenega pika ni treba ti bati.
Po kretnjah spoznavamo konja iskrino, po čilem poletu pa krepko družino.
DELOVNI PROGRAM
Zveze čebelarskih društev za Slovenijo in njenih organizacij za 200-letno spominsko obdobje Antona Janša od njegovega odhoda na Dunaj konec leta 1766 do njegove smrti dne 13. septembra 1773 na Dunaju, sprejet na rednem letnem občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo
dne 8. maja 1966
1. Z letom 1967 začne priobčevati Slovenski čebelar raziskovalno zgodovinske prispevke o čebelarstvu v času pred 200 leti, o znamenitih čebelarjih v dobi Aniona Janša in njihovih naukih primerjalno z nauki Aniona Janša (Leopold Debevec).
2. V obdobju od leta l%8 do 1973 izda ZCDS tudi Peter Pavel Glavarjev Slovenski rokopis Janševe >• Razprave o rojenju«, to jc »Pogovor o čebeljih rojih«, kakor ga je priredil P. P. Glavar s svojimi pripombami k Janševi »Razpravi« (Leopold Debevec).
3. Do leta 1973 izda ZCDS:
a) Knjigo o Panjskih končnicah po prispevkih pokojnega Avgusta Bukovca. Panjske končnice so začeli namreč slikati v času, ko je bil Anton Janša v Breznici, še preden je odšel na Dunaj (Vlado Rojec).
b) Janšev »Popolni nauk o čebelarstvu« dopolnjen z novejšimi izsledki v obliki opomb med tekstom v drobnem tisku, da bi se knjiga tudi lahko praktično uporabljala (Edi Senegačnik).
4. Do leta 1973 naj se s sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju obnovi rojstna hiša Antona Janša ali pa samo njen del (Čebelarsko društvo Radovljica in ZČDS).
5. Leta 1973 naj izda Skupnost jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov v Beogradu spominske znamke Antona Janše (ZCDS in Savez pče-larskih organizacija v Beogradu).
6. Ob 200-letnici smrti Antona Janša dne 13. septembra 1973 naj priredita avstrijska in slovenska čebelarska organizacija skupno spominske svečanosti na Dunaju in po možnosti tudi na Breznici (Avstrijska zveza čebelarjev in ZCDS).
7. Leta 1973 — pobratenje avstrijske čebelarske organizacije, ki deluje v kraju, kjer je pokopan Anton Janša, s slovensko čebelarsko organizacijo, ki deluje v kraju, k jer se je rodil (Deželna zveza za čebelarstvo na Dunaju in Čebelarsko društvo Radovljica).
8. Izpopolniti je treba čebelarski muzej v Radovljici, zlasti tudi s predmeti, ki spominjajo na dobo Antona Janša (ZCDS in čebelarski muzej v Radovljici).
Zgornji program smo dostavili tudi Avstrijski čebelarski zvezi na Dunaju zaradi soglasja pri izvrševanju skupnega programa.
novice iz čeHia sveta
Namen zoževanja. O tem jo bilo v našem list» že mnogo napisanega. Velik zagovornik zoževanja je bil pokojni Henrik Peternel in čebelarji so nu jesen dolga leta zoževali šibkejše družine po njegovih navodilih. Zadnja letu so se začeli širiti glnsovi, da je zoževanje popolnoma nepotrebno in du šibkejše družine tudi v večjem prostoru dobro prezimijo. Sam nisem tega mnenja in v svojem čebelarjenju že dolgo zožujem, če je na jesen pred znzimljenjem kaka družina oslabela ali pa je bila jesenska paša tnko slaba, da čebele niso dovolj močne, da bi jih lahko zazimili brez zoževanja. Le spomnimo se na slabe letine, ko je tudi Lika popolnoma odpovedala in smo pripeljali domov skoro prazne panje brez čebel. Ce bi take družine združeval, kot to priporočajo neka-teri čebelurski pisci, potem bi ostal brez čebel. Pri meni se je vselej dobro obneslo zoževanje. zlasti pa v izredno hudi in dolgi zimi leta 1962/63. Kdor takrat šibkejših družin ni zožil, ta jih je prav gotovo izgubil. Zdajle jeseni jo po izvršenem krmljenju nujlepšn priložnost, da šibkejše družine z mladimi in dobrimi mntienmi. ki bodo prihodnje leto pokn-zale svojo sposobnost, zožimo. Pri tem pazimo, da bo imela družina dovolj hrane. Spomladi bomo manjkajoče sate spet dodajali in tako šilili čebelje gnezdo, z dodanimi medenimi sati pa krmili na zulego. Ob stran zoženega gnezda postuvimo lahko kak starejši sat ali ločilno desko, prazen prostor pn napolnimo s papirjem ali pa z lesno volno, lu se je doslej najbolj obnesla.
Zoževanje čebel pu ni važno samo zdaj pred zimo. ampak tudi spomladi. Če opazimo, da nam je pozimi kaka družina oslabela. pa ima dobro matico, potem jo spomladi hitro zožimo in ji potem dodajajmo medene sate. Družinica si bo hitro opomogla, saj bo začela matico kmalu lepo zalegati.
Odkur zožujem, nimam nobenih plesnivih satov več. saj vzamem iz panja vse tiste sate. ki bi pozimi ne bili zasedeni. Pozimi je tudi dovolj časa. za to. da ga odbere mo in razkužimo, zlasti če smo imeli v panjih nosemo.
Po dobri paši, kadar imamo pred za-zimljcnjcm močne čebelje družine, pu seveda ni treba zoževati. Takih letin pu je pri nas vedno manj in zato je pruv. du seznanimo čebelarje z zoževunjem. Zdnjle oktobra je najlepši čas za to.
Prezimovanje pri odprtih žrelih. Čebele bodo najbolje prezimile pri odprtih žrelih. Poskusi so pokazali, da je bilo najmanj mrtvic v panjih, ki so imeli popolnoma odprta žrelo. Čim bolj je bilo žrelo priprto, tem več je bilo v panju mrtvic. Torej so imeli le prav naši stari čebelarji, ki so prezimovali svojo žival pri odprtih žrelih in trdili, da morajo imeti čebele pozimi dovolj svežega zruka. Ob mrzlih sončnih dneh pu so žrelu oziromu panje le zasenčili, da svetloba ni vabila čebel v zimski mraz in s tem tudi v prezgodnjo smrt.
Še nekaj drobiža:
1.	Kako visoko leta čebela.
Kadar letijo čebele nu pašo, švignejo i/ žrela poševno navzgor do neke višine, šele tam se obrnejo v pašno smer. Vračajoče čebele se neposredno pred čebelnjakom zaletijo v človeka, v naravi redkokdaj ali nikoli.
Kako visoko torej leti čebela? Z dobro premišljenimi poskusi so ugotovili, da sega območje čebclnega letanja od 1 do nekako 8 m nad zemljo. V tem prostoru se prnše mladice, letajo čebele na pašo in se vračajo z nje. Troti se v tem predelu ne spreletavajo.
Kadarkoli so v tem območju izpostavljali matice, so vedno opazili, da so jih obiskovale čebele, jih s tipalkami božale in celo pitale. Čim bliže čebelnjaku ali posamič stoječim panjem so bile te matice, tem več čebel se je nabiralo okrog njih. Toda med njimi je bilo vedno več takih, ki so bile sovražno razpoložene do matic. Pri petih metrih od panja so jo napadle in celo umorile. V višini 8 do 10 m so čebele že redkeje našle matico, toda tu je niso nikdnr napudle! V višini nad 10 m čebele ne letajo več. Tam je domena matic, tam se spreletavajo tudi troti (dr. Ruttner).
2. Višinska orientacija.
Za varen polet je čebeli potrebna višinska orientacija. Sestavljene čebelje oči vidijo pod sabo čudno oblikovano površino, ki jo sestavlja rastlinje in preorana ier obdelana zemlja. Po teh podatkih urejuje čebela višino in tudi hitrost letanja. Čisto drugače je nad vodo. Znano je, da so čebelam nevarne široke reke in večje vodne površine, kot so ribniki in jezera.
Zanimive poskuse je delal čebelarski strokovnjak H. Heran. Z vabo je pripravil čebele, da so preletavale precej širok jezerski zaliv. Kadar je bila vodna gladina mirna, je potonilo mnogo čebel. Mirna gladina ni dajala čebelam višinske orientacije, ker je voda prozorna. Kadar je bila jezerska gladina zaradi vetra razburkana, je to valovanje že dajalo čut za višino. Čebele so letale sicer nizko in počasi, a vendar dosegle nasprotni breg. Ko so na vodo položili deske, kot bi preko nje vodila ravna, pri drugem poskusu pa vijugasta steza, so čebele prečkale zaliv prav s tako gotovostjo, kot letajo nad kopnino.
Kako uravnava čebela hitrost svojega letanja, kadar leti poševno proti vetru ali naravnost proti njemu? Pri tem ji pomagajo tipalke. Lega tipalk se namreč spreminja po jakosti in smeri vetra. Te spremembe zaznava tako imenovani John-stonov organ v tipalkah, ki preko živčevja regulira hitrost letenja.
3. Orientacija v prostoru.
Zjutraj izleti iz panja kopica čebel in se takoj razkropi po vsem širokem pasišču. To so čebele iskalke. Njihova naloga je, da izslede, kaj in kje bo panj ta dan nabiral. Kadar čebela naleti na izdatnejši vir medičine ali obnožine, si ne vzame časa, da bi se do dobra založila. Naglo vzame le vzorec nove dobrine in odhiti v panj. Kako si čebela zapomni lego tega pasišča in kako se orientira nanj? Čeprav je novo pasišče morda večja skupina rastlin, je to le neznatno majhna točka v celotnem panjevem območju.
Ob izrednih pašnih razmerah letajo čebele tudi dlje kot 2 km od čebelnjaka. Njihov pašni predel pa se razprostira normalno le do 2 km na vse strani okoli panja, l ak pašni okoliš obsega nekako 12 kvadratnih kilometrov ali 1200 ha, vsekakor upoštevanja vredno prostranstvo. In tam nekje v sredini tega prostranstva leži neznansko majhna točka, pravzaprav
odprtina, ki vodi čebelo v njeno domovanje. Kako najde čebela svoj dom?
Brez dvoma pozna čebela pašni okoliš z orientacijskih in prvih nabiralnih poletov. Po drevesih in točkah, ki so zanjo značilne, se proti letu orientira. Kako natančno pa je oblikovan njen čut za prostor, so pokazali poskusi s trisatnimi prašilčki, ki so bili razpostavljeni daleč vsaksebi po sadovnjaku. Kakorkoli so pozno zvečer pomaknili prašilčke iz normalnega stojišča, vedno so se čebele vračale z nabiranja na tisto mesto, kjer je bilo prej žrelo. V zraku so se gnetle, kot bi hotele tam skozi žrelo v panj. Zbegane so nato iskale in tudi našle svoj dom nedaleč proč. To se je ponavljalo vsak dan, vse dotlej, da so živele stare čebele, ki so bile navajene prvotnega stojišča. Gotovo je vsak od vas že opazoval ta pojav, ko je moral prestaviti družino v kak drug panj.
Za orieutiranje rabi čebela dva podatka: kako daleč je pasišče od panja in pa kje leži sonce. Zanimivo pri tem je, da ni nujno potrebno, da čebela vidi sonce. Zadostuje že, da vidi skozi režo v oblakih košček jasnega neba. Čebelje oči vidijo jasnino neba popolnoma drugače kot naše oko. Najbrž vidijo pri zakritem soncu v jasnini njegove žarke, ki so našim očem nevidni. Zanimiv poskus so napravili v Ameriki. Z letali so prepeljali panje preko noči v Južno Ameriko, kjer kroži sonce na severnem delu neba. Čebele so se takoj znašle in jih spremenjena lega sonca niti najmanj ni motila. Pri obveščanju o novi paši so sc vedle v panju povsem normalno, le orieutiranje je bilo spremenjeno v smislu lege sonca.
Čebelarji izvedenci so mnenja, da oceni iskalka oddaljenost pasišča od panja po porabi energije (medu), ki je potrebna za prelet do doma. To so potrdila tudi zapletena raziskovanja, ki so jih izvedli učenjaki E. Scliolze, 11. Picliler in
H.	Heran. Ta raziskovanja so posvetili izključno le ugotovitvam, kolikšna je poraba sladkorja za prelet določene razdalje. Zanimive so nekatere ugotovitve: Poraba energije za razdaljo 3 m, ki jo je čebela prehodila, odgovarja porabi sladkorja za razdaljo 55 m, ki jo je čebela preletela. Kadar je bilo pasišče v območju teh razdalj, so čebele oznanjale razdaljo le s krožnim plesom. Ko je razdalja prestopila to mejo, so čebele pri sporočanju stresale še z zadki. Vsi poskusi pa so nedvoumno potrdili domnevo,
da ocenjujejo iskalke razdalje po porabi sladkorja, ki je potreben za prelet. Preden izleti čebela na pašo, oddaljeno 1000 in. se založi s količino medu za
4	km. Med je sestavljen iz različnih sladkorjev, ogljikovih hidratov, ki izključno dajajo moč za pogon. Ko dospe čebela na cilj, ima še rezervo za 3 km, to je za nabiranje in za prenos bere v panj.
J. M.
krhlika (Rhamnus frangula — Baul-bauin). Ni še dovolj, da smo spretni čebelarji. Seznanjati se moramo tudi z življenjem in uspevanjem rastlin, ki jih obiskujejo naše čebele. Prav redki so, ki imajo kaj več vpogleda v rastlinski svet, posebno pa še med medovitc rastline. Nobena botanika ne polaga posebne važnosti v tej smeri. Zato je neobhodno potrebno, da izda naša organizacija zbirko medovitih rastlin, ki bo čebelarjem v pomoč pri njihovem razširjanju.
V	naslednjih vrsticah hočem za tako zbirko primakniti kamenček z opisom važne medovite rastline krhliko. Krhlika raste najraje po razredčenih močvirnih gozdovih. Veliko je je okrog Brežic, kjer ji pravijo trešl j ikovina. Ime je najbrž dobila po t reši j iki ali mrzlici, proti kateri je njen lub odlično zdravilo. Bo-
tanik Cilenšek je našel med narodom še več imen kakor: krhličevje, krhlikovec, krhlikovina, krsika, krsikovina, smrdel (njen hib smrdi), gadov les, pasje grozdje, kačje grozdje, nagnojev les in nagnojevina. Krhlika cvete od meseca aprila do jeseni in je vedno polna čebel. Zato ni čudno, če imajo čebelarji ob gozdovih boljši pridelek. Cvetki so ble-dozeleni, neznatni in stoje kobulasto v listnih pazduhah. Nazobčan cvet ima 5 prašnikov s plodnico v sredini. Iz plod-nice se razvije kakor grah debela jagoda, ki je v začetku zelena, nato rdeča, potem pa črna. Vsaka jagoda ima dve semeni. Lub diši zoprno in je grenkega in ostrega okusa, jagode pa so sladke. Kakor lub povzročajo tudi zaužite jagode bljuvanje. Tako pravi Cilenšek. Zdravnik dr. Friedrich Wolf iz Stuttgarta spoštuje krhliko kot zdravilno rastlino. priporoča posušeni lub za čaj. Lub se nabira maja in junija. Dr. Wolf rabi krhlikin čaj proti zaprtosti, zlati žili ali hemoroidom, žolčnim in jetrnim bolečinam. mrzlici in kot sredstvo proti glistam. Ljudje so mi pripovedovali o obližu proti garjam. Lub so svojčas rabili pri izdelavi smodnika. Krhlika jo medovita in zdravilna.
Franc Vadnal — Dobova
naša organizacija
ODLIKOVANJE
Na slovesni otvoritvi koroške čebelarske šole v Ochsendorfu pri Celovcu dne 11. septembra 1.1. je Koroška čebelarska zveza odlikovala našega predsednika Valentina Benedičiča z zlato značko in z diplomo za zasluge pri utrjevanju medsebojnega sodelovanja. Našemu vrlemu in prizadevnemu predsedniku vsi slovenski čebelarji ob tako visokem odlikovanju iskreno čestitamo!
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA
5.	redne seje IO dne 6. septembra 1966
Referente posameznih odsekov smo naprosili, da sestavijo delovni program do prihodnje seje.
Odbor je podrobno razpravljal o lokalih na Miklošičevi in Cankarjevi cesti. Za njih ustrezno ureditev jc določena posebna komisija.
Slovaški čebelarji so nam brzojavili, da pridejo v Ljubljano. Pričakovali smo jih, vendar pa sc nismo sestali z njimi. Obvestili so nqs, da nimajo časa, da bi se ustavili v Ljubljani.
Na povabilo avstrijskih čebelarjev se bodo udeležili otvoritve čebelarske šole na Koroškem predsednik Benedičič, urednik Senegačnik, podpredsednik Barič in tov. Wallas.
Predsednik je prebral več prejetih in odposlanih dopisov, ki jih je pojasnil navzočim odbornikom.
Odbor je razpravljal tudi o opremi novih prostorov na Cankarjevi cesti in ponovno naročil tov. Bariču, nuj predloži načrt in proračun za njih opremo.
Tajništvo
NEKAJ O ČEBELARSTVU NA KRASU V LETU 1965 IN ŠE DRUGO
Preteklo leto je bilo za naše pridne čebelice kaj slabo. Prezimile so lepo. Konec februarja in v začetku marca so lepo iz-letavale in razveseljevale tiste čebelarje, ki so jim dali jeseni dovolj hrane. 4. marca
ponoči jc padlo okoli 4 cm snega vse od Komna ter Sežane in Divače. Hruške in češnje so cvetne popke močno napele, sneg je bil na njih; v nekaj dneh so porjaveli in okrog 20. marca so začeli odpadati. Tako uboge čebelice niso imele nobene paše, ko bi moralo cveteti sadno drevje. Zato preteklo leto tudi ni bilo sadja. Slabo sta opravila čebelar in sadjar.
Čebelice je bilo treba krmiti, potem pa so le začele nabirati po njivah in travnikih, da so dobile kaj za sproti. Konec maja in v začetku junija je pričela cveteti akacija. Na žalost je le slabo cvetela in ni medila, pa saj tudi ni prav nič dišala. V juniju so le po travnikih nekaj nabirale. Čebelarji so začeli misliti, kako in kam z njimi. Sredi junija so peljali nekateri na gozdno pašo okoli »Ravbar-komande« pri Postojni in drugam. Prvi so le nekaj dobili v tistih junijskih dueli, a tisti, ki so peljali prve dni v juliju, pa manj. Hoja je v juliju nekajkrat prijela, a vsakokrat je dež medenje preprečil. Na njej so bile čebele šest tednov, a dobile so samo nekaj za stroške.
V avgustu jih je bilo treba prepeljati domov. Imeli smo nekaj paše na otavi, a vsak dan je deževalo in uboge živalce niso mogle ničesar nabrati. Septembra je bila svoje dni dobra paša na ajdi, a sedaj jo sejejo le še po malem. — Zadnje dni v juliju me je zunesla pot na Štajersko v Čatež. Brežice, Dobovo, kjer čebelari tovariš Franc Vadnjal, šolski upravitelj v pokoju. Ti kraji so zelo lepi in so me močno navdušili.
H koncu pa še nekaj o dolgoletnem naročniku Slovenskega čebelarja v Združenih državah, ki hvali naš list. Saj ga po pravici, kajti našim čebelarjem prinaša res koristne napotke. Na žalost pa moram omeniti, da poznam na Krasu dva skopuha, ki Slovenskega čebelarja zelo hvalita, toda naročita ga ne. temveč si ga izposojata. To ni lepo niti častno!
V uredniškem odboru imamo sposobne in razgledane ljudi ter dobre čebelarje. Njim gre naša najprisrčnejša hvala z željo. da bi še naprej tako uspešno vodili naš lisi.
J. Škerlj, Tomaj
ČEBELARSKI KROŽEK NA POSEBNI ŠOLI V SLOVENSKI BISTRICI
Sporazumno s čebelarsko družino in vodstvom posebne šole smo v Slov. Bistrici ustanovili šolski čebelarski krožek, ki šteje 1? članov. V prvi polovici leta 1966 sta bili dve predavanji, ki ju je imel predsednik čebelarske družine Anton Primc. Otroci so pokazali veliko zanimanje in so hoteli vedeti čim več o življenju čebel. Želeli so videti čebele delavke, trote, matico, zalego, med itd. Vse to smo jim pokazali v šolskem čebelnjaku. v katerem je osem AZ-panjev.
Zaradi prevelike vneme in radovednosti otrok pa so čebele nekatere ludi opikale. To so bili prvi piki. Otroci pa so se pogumno držali in drug drugega vzpodbujali.
S	krožkom bomo nadaljevali, ker so izrazili vsi otroci željo, da bi postali čebelarji.
Ivan Flajnik
IZ DOLENJSKIH TOPLIC
Dolenjske Toplice, lep turistično zdraviliški kraj, leže pod kočevskimi gozdovi. Prostrani hojevi in smrekovi gozdovi dado ob medenju bogat pridelek medu, košati kostanji ob vznožju pa nudijo dovolj paše za dober razvoj čebeljih družin. Zato tudi ni čudno, da je čebelarstvo v topliški dolini že od nekdaj močno razvito. K razvoju pa je pripomogel tudi topliški nadučitelj Martin Matko, ki je neutrudljivo vzgajal čebelarje. Tudi šolski vrt je krasil čebelnjak z dobro oskrbovanimi panji.
Med drugo svetovno vojno je tudi čebelarstvo utrpelo precej škode. Toda po vojni so se čebelarji spet zbrali v čebelarski družini. K temu je močno pripomoglo tudi nekaj medenih let. Močno in delovno družino pa so leta 1956 priključili Kmetijski zadrugi Dolenjske Toplice kot samostojen odsek. Ta je nekaj let sicer životaril, potem pa popolnoma zamrl. Čebelarji so ostali zdaj neorganizirani. O številu njihovih družin pa so odločali tuji čebelarji, ki so divje vozili čebele v pašo in jih postavljali največkrat v neposredno bližino domačih čebelnjakov. Po končani paši so jih dalj časa zadrževali na pasišču, tako da so oropale še domače družine.
Da bi napravili neredu konec, smo se čebelarji odločili, da ponovno ustano-
vimo čebelarsko družino v okviru čebelarskega društva Novo mesto. Zbrali smo se na ustanovnem občnem zboru, izvolili upravni odbor in postavili načrt za delo družine. Upravni odbor je izdelal pašni kataster za hojevo področje. Zato naprošamo čebelarje, ki so zainteresirani za ta pasišča, da se pred prevozom čebel obračajo na upravni odbor. Ta jim bo določil primerno stojišče.
V	mesecu aprilu nas je obiskal profesor Edi Senegačnik in nam v obširnem predavanju posredoval svoje bogate izkušnje. Čebelarji smo slišali marsikaj o sodobnem načinu čebelarjenja. Tovarišu profesorju se za njegov trud zahvaljujemo in ga prosimo, da bi nas še večkrat obiskal. Zahvaljujemo pa se tudi Zvezi čebelarskih društev, ki je omogočila to predavanje.
POPIS CEBELARSTEV
Čebelarska društva, ki nam doslej še niso poslala popisa čebelarstev in članske kartoteke, naj nam pošl jejo ta material na jpozneje do 31. oktobra 1.1. Dokler nima Zveza zbranih in urejenih podatkov o čebelarstvu za vso Slovenijo, ne moremo uspešno zastopati čebelarskih interesov pri pristojnih organih in pravilno prikazovati čebelarskih problemov ter dajati ustrezne predloge za njih rešitev. Prosimo, da to upoštevate! V ko-Jikor kako društvo ne bi moglo samo izvršiti popisa, naj nas takoj obvesti, da bomo skušali skupaj opraviti to že tako zelo zamujeno nalogo.
Tajništvo
VESELA IZ ČEBELARSKIH VRST
Pridi domov, Billy!
Naš ameriški čebelarski tovariš Billy ima doma silno bojevito in prepirljivo zakonsko polovico. Nobenega božjega miru ni v hiši zaradi nesrečnih čebel. Po hudi ofenzivi zaradi slabe letine jih je Billv zadnjič toliko slišal, da je raje zapustil ženo in čebele ter jo pobrisal neznano kam. Iskali so ga vsepovsod, toda Billvja niso mogli najti. Obupana žena je objavila v lokalnem časopisu tale oglas:
»Dragi Billy!
Prosim Te, vrni se domov. Doma te čaka 20 milijonov čebel in ena osa, ki pa nima nobenega žela več!«
POROČILO ZA AVGUST
Avgusta je bilo ves mesec hladno in deževno vreme. Če je en dan zasijalo sonce, je potem dva ali tri dni deževalo, kar je zelo škodovalo medenju hoje.
Opazovalnice poročajo:
Breg-Tržič: Deževno in hladno vreme je onemogočilo vsakršno pašo. Pokrm.il sem po tri kilograme sladkorja na družino.
Z e r o v n i c a - P o s t o j n a : Tudi avgust je bil hladen in moker. Celo leto je bilo zelo neugodno za čebele. Treba bo precej sladkorja, če bomo hoteli ohraniti čebele do prve spomladanske paše.
Rogatec: Čebelo preganjajo trote.
Lovrenc 11 a Pohorju: Začela je cveteti ajda. Pašo na ajdi ovira
deževno vreme.
Selnica ob Dravi: 4. avgusta je bil tako močan veter, da se ve-liko čebel ni vrnilo v panje. Družine so popolnoma suhe, potrebovale bodo 8—10 kg sladkorja za zimsko zalogo.
Svibnik-Črnomelj : Zaradi slabega vremena ni bilo donosa ne na otavi ne na ajdi. Krmil sem na zalogo.
Prosenjakovci: Deževno in hladno vreme je uničilo vso ajdovo pašo. Leta 1953 je bil donos pri nas na ajdi 29,80 kg, letos pa 50 dkg.
	Donos ali poraba v			Skupno	Srednja	Dnevi			Sončni sij v urah
Kraj opazovalnice	I.	II.	III.	pridobil ali porabil dkg	me- sečna toplina °C		c >	0 •So	
	mesečni tretjini dkg					N	V TD	c Ji «/j T3 C/l °	
Breg—Tržič						— 20	— 20	+ 15,0	26	16	_	171
Dražgoše—Šk. Loka . .	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Zerovnica—Postojna . .					— 40	1 0	+ 16,0	25	13	—	181
Rogatec						—	—	+ 18,0	31	15	—	185
Lovrenc na Pohorju . .	—140	- 55	— 50	— 245	+ 17,3	28	15	—	165
Selnica ob Dravi . . .	—205	— 85	— 80	— 370	+ 18,0	29	16	—	191
Lovrenc na Drav. polju	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Cezanjevci—Ljutomer . Bučkovci—Videm	— 150	— 20	-130	— 300	+ 17,4	26	14	—	95
ob Ščavnici		—	—	—	—	—	—	—	—	—
Prosenjakovci—M. Sobota	+ 30	+ 90	— 70	+ 50	+ 17,3	30	10	—	207
M. Polana—Lendava . .	—	—	—			—	—	—	—
Svibnik—Črnomelj . .	+ 90	— 185	— 170	— 265	+ 18,2	28	11	—	202
Iška vos		— 80	— 70	— 30	— 180	+ 12,5	17	24	—	119
Škofije pri Kopru . .									
Pušča—Bistra—Zagreb .	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Povpreček										
PLAČEVANJE ČLANARINE IN NAROČNINE ZA SLOVENSKEGA ČEBELARJA NAJ BO ČEBELARJEVA PRVA SKRB
Spoštovano uredništvo! Zelo sem bil presenečen, ko ste mi Čebelarju, naš tako priljubljen mesečnik, ustavili, baje zaradi neplačane članarine. Verujte, ila ni bila to moja krivda! Naj vam objasnim. Čebelarska družina v Ajdovščini se pravzaprav premalo briga in zanima za pobiranje letne članarine. Vprašal sem predsednika in tajnika, komu nuj plačam članarino in nuročnino zu Slovenskega čebelarja. Odgovorila sta mi, naj bom zaradi toga kar brez skrbi, da nisem sam in da bodo od vseh pobirali po hišah. Zanašul sem se na (e izjave in zanašal, u blagajnika ni bilo od nikoder. Medtem pa ste mi list ustavili.
Vljudno vas naprošam, da mi pošiljate še nudulje Slovenskega čebelarja, iu sicer od avgustove številke dalje. Letošnjo naročnino bom poravnal čimprej pri čebelarski družini. Zvedel sem, da je še nekaj čebelarjev, ki tega doslej niso storili.
V	uredništvu vse prav lepo pozdravljam. Prosim, pazite na naslov: Crevna sem jaz, ne pa Černe. Nuj medi!
ČEBELARJEM 17. OKOLICE LJUBLJANE
Zvezu namerava v bližnji prihodnosti zgruditi čebelarsko šolo nekje v bližini Ljubljane. Čebelarje s tegn področju naprošamo, da bi nam pomagali najti primerno zemljišče do 2000 m2, na katerem bi lahko postuvili šolo. Poleg nje naj bi bil tudi večji vrt z vzornim čebel n j ukom.
Prostor zn lokncijo naj bo v kakem mirnem kraju in naj ima zavetno sončno lego, v bližini naj bo vodovod ali vsuj možnost napeljave. Oddaljenost od Ljubljane nuj ne bo več kot 20 do 30 km. Zemljišče nuj bo dostopno z dobre ceste.
V	poštev prihaju tudi zemljišče, na katerem že stoji kaka zgradba, ki bi se dala s primerno adaptacijo preurediti. Vsa predlagana zemljišča oziroma parcele si bo potem ogledala posebna komisija čebelarjev, ki jo bo imenovala Zveza.
Ker gre tu za našo skupno čebelarsko stvur, pričakujemo, da nam bodo čebelarji pomagali in poslali svoje nasvete in predloge nu naslov: Tajništvo Zveze čebelarskih društev v Ljubljani, Cankarjeva 3. 11. nadstropje.
PRESELILA
stu se uprava Zveze čebelarskih društev zu Slovenijo in uredništvo listu Slovenski čcbelur z Miklošičeve ceste 20 v svoje nove poslovne prostore Ljubljuna, Cankarjeva cesta 3/11 desno. Naša nova telefonska številka je 20-208.
ČEBELARJE,.
ki še niso dvignili svojih vezanih letnikov, naprošamo, naj to store do 10. X.
1.1., sicer jim jih pošljemo priporočeno po povzetju. Vezavn za eno knjigo stane devet, za dva skupaj vezana letnika pa deset novih dinarjev; poštnina po tarifi.
KUPIM
13 dobrih naseljenih kranjičev za Titovo Užice. Dobava v oktobru. Ponudbe pošljite na naslov: Slavko Raič, Ljubljana, Trubarjeva 28.
BUKOVE ALI HRASTOVE GOBE
za dimljenje čebel kupimo in plačamo zelo dobro. Vzamemo tudi večjo količino. Ponudbe naslovite na upravo listu.
PRODAM
več naseljenih panjev po zmerni ceni. Štefan Štiblar, Petanjci 102, pošta Tišina.
PRODAM
10 naseljenih in 10 praznih AZ-panjev. Naslov v upravi.
PRODAM
13 lani novih AZ-panjev. Šavli Vida, Ajdovščina, Lokarjev drevored.