PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 H7 Leto XXV. Št. 275 (7469) TRST, sobota, 29. novembra 1969 50.000 KOVINARSKIH DELAVCEV IZ VSE ITALIJE V RIMU Velika demonstracija za delovno pogodbo izraz enotnosti in borbenosti delavcev Pohod po mestnih ulicah in shod na trgu je potekal v največjem redu - Govori tajnikov FIM-CISL, FIOM in UILM - Na tisoče študentov se je pridružilo delavski demonstraciji fc. ^IM, 28. — Na Trgu Popolo je bila danes velika vsedriav-demonstracija kovinarskih delavcev, v okviru dolge borbe za obno-delovne pogodbe. Na trgu se je zbralo okrog 50.000 ljudi. Skup-■ tQ. * delavci je bilo tudi več tisoč rimskih študentov, ki so s svojo pri-n°»tjo izrazili solidarnost z delavci v borbi. Demonstracija se je dejansko začela ob 9. zjutraj, ko so začeli ... “em dejati na zbirna mesta v Rim številni avtobusi in vlaki na kolodvor ni j nse' so pripeljali na tisoče delavcev iz vseh krajev Italije. Mno-£ delavci so prišli v Rim že včeraj ------------------------ V nekaj minutah po 9. uri | Im i® na trgu pred kolodvorom O-zbrala velika množica delav-, 'n promet je bil takoj paralizi-F ’a red so skrbele skupine de-.• c®v, ki so nosili na rokavu na-,0 *FlOM-FIM-UIL». Demonstranti |n dosili tud, mnoge transparente ^aP'se mest iz katerih so prišli, lav n^m' ie b'*0 mnogo mladih de-zlj Cev in žensk. Prihod delavcev in v hr,.,P’letl kolodvorom je potekal j, ^boljšem redu. Vse okrog trga «o - a razP°rcjena policija. Ob 9.25 ^ Se delavci začeli pomikati proti Jdemu mestu. Med pohodom so v0J10 vzklikali borbena gesla, v po-i ri1 Pa je bilo videti transparente dat,.Plsi »Premagati moramo gospo-delrtri*’- na®° tvorbo bomo zlomili *Jajalsko trdovratnost in druge. v JLru*Bi delavci so se začeli zbirati j^Ppoldeinskih urah na Trgu «Pi-(F**® Cestda« in na Trgu Repub-^ Sem so dopotovala s številnimi vffdisi, mnogi pa so prišld z ha postajo Termini. Medtem hj 80 se delavci zbirali za pohod daJj Fqpolo», so rimska Stu- (W zapustila šole in univerzo. ^5 so na zbirna mesta delavcev, k d® J™1 P™diružild. Pohod ^ “Mundih mest na «Trg Popo ^ je razvijal v popolnem redu W"kjer nd prišlo do najmanjšega Vzdolž treh povork je ■I S? spremljali demonstrante. d' h r n SS2. _______________ . ?h®d pohodom ves promet u-j! »»Ju - pobcija in karabinjerji sc ^ ki so se zbrali na Trgu jJ^LOtike in katerim se je pridni-t? ha tdisoče študentov so nosili j^Prki transparente z borbenimi 1 F prepevali dedaivške pesanl. * Poroča ANSA so bale med de-JI (Ju*1 tudi slkupine skrajnih levičar-'I gbanil. Med napisi na trans-M C?®1 80 prevladovala gesla: «Ds-H »C? Pogodbo, ali božič na trgu«. ( iStJ*®04 korakajmo naprej«, «Sa-I it^^raano odločati o naši bodoč-JJ mnogi delavci so nosili tran. j I z 11B!P|i|som «Potovamje smo JI sami s solidarnostjo pre- ž I Ok ,, »kJ 13.80 sta se pril «C4roo Mas- <1 J1«« _____Ll_l 1-1 s Trga Republike. Od tu naprej se je začela pomikati ogromna e-notma povorka dolga več kilometrov. Ves čas je policija spremljala deanomistrante, ki pa so sami skrbeli za red. Patrulja policijskih agentov je na področju Panda u-staivila moškega, ki je imel s seboj velik napis «Morilc4 Annarumona«. Takoj so ga odpeljali na komisariat. Po vesteh agencije ANSA ni prtšlo do dmgih poskusov izzivanja. Na čelu velike povorke, ki je prišla ob 14.30 na Trg Popolo, je vozil mah tovornjak z veliko rdečo zastavo treh kovinarskih sindikatov. Med pohodom skozi mesto so delavca In študentje razdeljevali letake. Na letaku študentskega gibanja leposlovne fakultete je bilo napisano: «Medtem ko so nam prišli sindikati povedati, da je reforma kapitalistične šole tudi v korist delavcev, jam mi sedaj zagotavljamo, dia bomo prinesli v šolo razredno borbo pod vodstvom proletariata«. Kot poroča ANSA, so nekateri študenti in skupine skraj-ne levice ob prihodu na Trg Popolo zapustili zborovanje preden so začeli govoriti sindikalisti. Ko so bali delavci zbrana na Trgu Popolo se je nenadoma nad trgom pojavil helikopter vojnega letalstva. Demonstranta so začeli žvižgati in protestirati. Komaj se je helikopter oddaljil je na trgu ponovno zavladal mir. Okrog 15.30 je delavce prvi nagovoril tajnik FIM - CISL Macario, kd je poudaril, da so današnjo demonstracijo lioteli delavci. Pomen demonstracije, Je dejal Macario, dokazuje, da so delavci odločni nadaljevati z borbo za delovno pogodbo do kraja, zahteval je v imenu delavcev sklenitev delovne pogodbe s Con-fSndustrio pred božičem, in poudaril da v nasprotnem primeru za božične praznike ne bo miru. Zato je Macario pozval delavce naj nadaljujejo z ofenzivo za delovna pogodbo in dodal, da nobena vlada ne bo vzdržala, če ne bo vzpostavila dialoga z napredujočo družbo, če ne bo sodelovala z delavci za spremembo odnosov v oblasti. Tajnik UIL Benvenuto Je dejal, da je propadel načrt desnice in reakcije. ((Današnja prisotnost kovinarskih delavcev v Rimu dokazuje njihovo moč, s katero so zavrnili vsako provokacijo«. Glede spora o delovni pogodbi je Bemvenuto poudaril, da je tret« preprečiti, da bi kdo to delavsko borbo strumen-taliairal in jo izkoristil v svoje namene. Potem ko je dejal, da so delodajalci glavni krivci za incidente v Milanu, je poudaril, da je bdia sindikalna enotnost zgrajena v tovarnah skupno z delavci in da bo z njo možno premagati Con-findustrio. Naša borba, je zaključil Benvenuto, mora preobraziti našo družbo in ji omogočiti napredek. Zadnji je delavcem spregovoril tajnik FIOM Trentin, ki Je med drugim poudaril, da je že sama današnja demonstracija velika zrna. ga delavcev, ki so prišli v Rim in pokazali svojo moč, enotnost in disciplino. Sindikat, je dejal govornik, je enotna sila, ki se vedno bolj uveljavlja v političnem življenju in v tovarni. ((Pripravljeni smo Sindikat tiskarskih delavcev )e napovedal razčlenjene stavke po posameznih pokrajinah in podjetjih. Ker bo baje danes stavka tiskarjev v Trstu, ima današnja številka našega časnika 8 strani. Če pa stavke ne bo, bo jutrišnja nedeljska številka izšla na šestih straneh. čimprej podpisati delovno pogodbo — je poudaril Trentin — ne bomo pa zašli v past, ki jo nam nastavljajo, mairveč bomo nadaljevali, če bo treba, z dolgo in neizprosno borbo«. Trentin je nato dejal, da ponudbe Intersdnda predstavljajo korak naprej in nagrado za delavce in njihovo borbo, ter zaključil, da bodo sindikati podpisali delovno pogodbo tedaj, ko bodo na to pristali delavci. Demonstracija zborovanja na Trgu Popolo se je zaključila okrog 17. ure, nakar so se delavci v večjih skupinah razšli, še dlje časa po zborovanju je bil promet v mnogih ulicah središča mesta paraliziran zaradi razhoda delavcev. Vse se je končalo v najboljšem redu in miru brez incidentov. V VZDUŠJU NARODNE IN POLITIČNE STRPNOSTI Obravnava manjšinskih vprašanj na seji občinskega sveta v Gorici Predlogi za ustanovitev posvetovalnega odbora za obravnavo manjšinskih vprašanj z občinsko upravo - Upoštevati pristojnost posameznih ustanov . Pomembni govori Sancina (PSI), Battella (KPI), Ciana (KD), Sfiligoja (SDZ) in Zucallija (PSU) GORICA, 28. — Po štirih urah razprava v občinskem svatu o slovenskih narodnostnih vprašanjih je župan Martina povzel osnovna misli poglavitnih govornikov, ki so se zavzemali za ustanovitev posvetovalnega organa o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Svetovalci so bili mnenja, da bi na podlagi predloženih resolucij sestavili novo, ki bi bila sprejemljiva za občinski svet In bi ustrezala duhu četrtkove diskusije. Da bi takšno resolucijo mogli sestaviti, so prekinili razpravo in se sporazumeli za sejo načelnikov skupin, ki bodo resolucijo sestavili ter jo izglasovali na prihodnji občinski seji. Med razpravo so svetovalci delavskih strank in ostali svetovalci, ki so naklonjeni reševanju naših vprašanj, začrtali osnovno smer naro dno obrambni politiki Slovencev v Italiji ter pri tem izhajali iz dejstva, da je potrebno zahteve prilagoditi pristojnosti posameznih ustanov (občine, pokrajine, dežele, države Itd.). Razprava o splošnih vprašanjih Slovencev v Italiji se je pričela na podlagi resolucije svetovalcev SDZ, ki zahtevajo globalno zaščito Slovencev v Italiji s strani države. V obrazložitvi tega dokumenta je odvetnik Sfiligoj nanizal posamezne zgodovinske dogodke, ki zadevajo našo skupnost. Začel je pri naselitvi, potem pa je obravnaval raz- ........m,,,,.i,.m.m,.um....nun........i.mi.milim...■■■m.... PO 33 SEJAH IN 104 POSEGIH V RAZPRAVO Poslanska zbornica odobrila zakonski osnutek poslancev Fortune in Baslinija o razvezi zakona Za osnutek je glasovalo 325 poslancev, proti 283 - «Gre za veliko zmago italijanskega parlamenta» - Priznanje demokristjanom za demokratični način izvajanja opozicije - Zakonski osnutek bo moral odobriti še senat RIM, 28. — Poslanska zbornica je danes s 325 glasovi proti 283 odobrila zakonski osnutek o razvezi zakona. Osnutek bo moral sedaj odobriti še senat. Glasovanje o posameznih členih zakonskega osnutka je poteklo danes nepričakovano gladko. Odobritev zadnjih štirih členov je terjala samo nekaj več kot dve uri časa. Sprejeta je bila tudi dolga vrsta spreminjevalnih osnutkov (nekatere od teh so predlagali demokristjani), ki tehnično izboljšujejo zakon. Razprava o razvezi zakona se je začela v poslanski zbornici 29. maja letos. V triintridesetih sejah so posegli v razpravo 104 poslanci vseh političnih skupin, predvsem pa KD in MSI, ki sta, kot je znano, proti uvedbi razporoke v italijansko zakonodajo. Zbornica je danes odbila demokrščanski predlog, po katerem naj bi zakon o razporoki stopil v veljavo šele eno leto po objavi v uradnem listu. Po odobritvi posameznih členov in pred glasovanjem o celotnem zaikonsikem osnutku so predstavniki j. t JrZdlružiJld povorki, ki sta prišli ” I pred postajo Ostlense in AM .................................n........................mini..........'».»...m....... 29. NOVEMBER: DAN REPUBLIKE JUGOSLOVANSKIH NARODOV Predsednik Tito priredil sprejem v Novem Beogradu t)anes v Sarajevu premiera filma «Bitka na Neretvi* j, (Ort našega dopisnika) Cri^RAD, 28. — Dostojanstve-- . v dobrem razpoloženju, kot |JJ| leT,leto, bodo narodi Jugoslavi-C, I “M letos proslavili 29. novem-M11 ?°jstni dan svoje Federativne tkjj^tlčne republike. Letošnja in tujimi gosti slo- . t^bmslavil dna republike. ^ | Jki Rednik Tito se bo jutri v vej \d.. j ^(ii^Si dan pa slovesne seje jV I Hlj^1 članstvu te najvišje re-I .Vv znanstvene ustanove. " I s ifl p vu> glavnemu mestu Bos-,i I H0t1erceS°vine. je pripadla čast, 0' y I %ti Kv njegovem mestu, v navzoč-^ I !^ruvi.juRl«inoiših jugoslovanskih l)S ,i 1 :[k in številnih tujih ugled-|! ,11 I W*°stpv. nremiera iugoslovan- ov, premiera jugoslovan- r...... ____________ StJ .fi'ma «Bitka na Neretvi«, že danes v znamenju te te' Poleg prihoda predsed- mmmmsm Omskih umetnikov in proizvajal- gede na ixjtoovo družbeno ure-cev. Med prvimi so danes popol- aatev* dne prispeli z letalom Maria Schell, Silva Koščina, Sergej Bomarčuk,-Hardy Kryger ter Carlo Ponta, ki je prispel brez svoje žene Sofie Loren, ki je po nasvetu zdravnikov iz zdravstvenih razlogov ostala doma. Druge inozemske goste pričakujejo jutri zjutraj, oziroma jutri popoldne. Na današnji seji občinske skupščine Banjaluka je Mio sporočeno, da se je doslej vrnilo v svoja stanovanja 6.700 družin, da je v dvoriščnih staivbah ln lopah še 900 družin, v aivto - prikolicah, avtobusih, vagonih in garažah pa 1.923 družin. Skupščina je spremenila svoj prejšnji sklep o enkratni denarni pomoči prizadetim in sklenila, da se višina določi po podatkih škode, ki Jo je ocenila komisija. Razvoj vsestranskega sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo in poglobitev tradicionalnih prijateljskih stikov je v Interesu narodov obeh držav, miru in socializma, je izjavil danes vodja poljske parlamentarne delegacije Jan Karol Vande pri odhodu poljske delegacije z več. dnevnega obiska v Jugoslaviji. Vande je pozitivno ocenil Oblslk v Jugoalavjli ter razgovore z zastopniki zvezne skupščine ter poudaril, da imata Jugoslavija in Poljska enalke, oziroma zalo podobne poglede na mnoga bistvena mednarodna vprašanja. Kar se tiče evropske varnosti je Vande dejal, da pozitivni odgovori večine evropskih držav na predlog za sklicanje konference o evropski varnosti priča, da so realne možnosti za uresničitev tega predloga. On je Izrazil mnenje, da bd uresničenje vzdušja medsebojnega zaupanja, primarije obstoječih meja, spoštovanje celovitosti in suverenosti vseh držav vseh strank podali glasovalne izjave. Za avtonomne socialiste ln neodvisne levičarje je poslanec Morgana dejal, da Je opozicijo proti uvedbi razporoke možno opravičiti samo na podlagi verske dogme. Neodvisni Bartesaghii, Izvoljen na listi KPI, je ocenil ukrep kot dejanje avtonomije države in polemiziral s ((trdovratno opozicijo KD«. Za republikance je Reale poudaril potrebo Po pospeševanju reforme družinskega prava in dejal, da pomeni ukrep korak naprej proti osvajaniiu avtentičnih omikanih vrednot. Cervarol o je v Imenu PSIUP polemiziral s KD, ki da «je izgubila dve bitki: eno v parlamentu in drugo v državi«. Covelli za monarhiste tal Roberti za mi-sovce sta napovedala odklonilni glas svojih skupin, za liberalce pa Je Basllnl, eden od dveh podpisnikov zakonskega osnutka, dejal, da je ukrep v skladu z najboljšimi zakoni o razporoki, ki so že v vel lavi v skoraj vseh katoliških državah. Zappa za PSI je trdil, da pomeni danes odobreni ukrep ((zanesljivo etapo v napredku naše dežele« ter omenil doprinos svoje stranke k temu, da bi bdi zakon sprejet. V Imenu KPI je Ndlde Jottl dejala, da se komunisti zavedajo, pri glasovanju za ta zakon, da tolmačijo Občuteno potrebo delavskih množic. Kot zadnji je dal glasovalno izjavo tajnik KD Forlani, ki je dejal, da daje uvedba razporoke ((napačen odgovor krizi družinskega instituta« ter da ne rešuje problema d) užine. ?red glasovanjem o celotnem zakonskem osnutku Je na kratko prevzel besedo tudi predsednik poslanske zbornice Pertlni, ki se Je zahvalil poslancem za omikan način, s katerim so se udeležili razprave o «tako važnem in perečem problemu«. Socialistični poslanec Portoma, glavni pobudnik in podpisnik zakonskega osnutka o razvezi zakona, je po seji poslanske zbomioe izrazil svoje zadovoljstvo nad izidom glasovanja. Dejal je, da «ne gre samo za veliko zmago celotnega laičnega sveta, ampak tudi za utrditev avtonomije ln prestiža republikanskega parlamenta«. Fortuna je tudi ugotovil, da niso mogli zunanji pritiski, pa čeprav močni, ustaviti njegovega predlaga ln ugodnega glasovanja. Izrazil je u-paolje, da bo tudi senat v dbgled-nem času izglasoval zakonski osnutek, ki naj bi stopil v veljavo že prihodnje leto. Predstavnik KD Ruffini Je bil seveda razočaran nad izidom glasovanja: dejal Je, da uvaja danes izlasovateil zakon načela, ki samo po sebi razkraja družinsko enotnost. Tajništvo PSU Je Izdalo poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da se je opozicija stranke relativ-ne večine izražala «na konstruktiven način ter z visoko demokratično vsebino«. Podobno oceno o zadržanju KD je dal tudi socialistični poslanec Lenori, ki Je ugotovil, da je KD opustila prejšnjo skrajno opozicijo ter prispevala k boljšemu izdelani u zakonskega osnutka. Lenori je tiudl dejal, da je šlo za veliko zmago italijanskega parlamenta ter ugotovil, da ni potekal boj za raz-poroko «na terenu grobega ln preživelega amblklerikaJdzma, pač pa v vzdušju spoštovanja za nasprotne teze«. Kmalu po sporočilu o izidu glasovanja je skupina ljudi priredila pred palačo Montecitario manifestacijo zadovoljstva. Slišali so se vzkliki parlamentu in podpisnikoma zakonskega osnutka Fortuni in Basllniju. Poslancem, ki so zapuščali parlament, so ljudje ploskali, kar se menda ne dogaja pogostoma. jarma, pod vodstvom komunistične partije, kar je privedlo do uspeha in možnost, da je Albanija stopila na pot izgradnje socializma«. Posredno je na to brzojavko odgovoril Enver Hodža, ki je v Tirani dejal na nekem shodu, da se ((moskovski imperialisti pripravlja, jo na vojno s Kitajsko« in ((ogrožajo Jugoslavijo in Albanijo«. Zanimiv, čeprav neobičajen preplet izjav, ki samo dokazuje, da stremi SZ po Izboljšanju odnosov z Albanijo, slednja pa z Jugoslavijo, kateri izraža tako, posredno, solidarnost. LONDON, 28. — Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo začele britanske vojaške enote zapuščati oporišče v Tobruku v Libiji prihodnji mesec. Celotni u-mik čet bo izveden do začetka prihodnjega leta. iiiiiiiiiiiiiHUiiiiimiiimitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiMiiiimiHiiiiitiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiii PO SOGLASNEM SKLEPU BONSKE VLADE ZR Nemčija podpisala pogodbo proti širjenju jedrskega orožja Tiskovna konferenca kanclerja Brandta Odnosi SZ z Albanijo in Jugoslavijo _____ Sf ' . : a Goriški otroci so včeraj z zanimanjem spremljali postavljanje zabavišč na glavnih mestnih trgih in ulicah, ki jih bodo danes popoldne odprli v okviru tradicionalnega Andrejevega sejma MOSKVA, 28. Ob priliki obletnice zasedanja AVNOJ so sovjetski voditelji Brez-njev, Kosigkn in Podgami poslali predsedniku SFRJ maršalu Titu brzojavko, v kateri Izražajo ((globoko zaupanje, da se bo prijateljstvo in bratsko sodelovanje med našima državama in partijama še nadalje razvijalo in jačalo, v dobrobit narodov SZ in Jugoslavije, v korist dela za mir, socializem ln komunizem«. Istočasno so poslali v imenu Vrhovnega sovjeta brzojavko v Albanijo, ki prav tako praznuje 25. obletnico osvoboditve. Ob tej priliki izražajo voditelji SZ upanje za normalizacijo odnosov med deželama in ((čestitajo bratskemu albanskemu narodu za osvoboditev Izpod fašističnega sovjetski voditelji i Vrhovnega sovje- mere pod Avstrijo, pod fašizmom in po drugi svetovni vojni ter je pri tem omenil ustanovitev dežel s posebnim statutom. Zahteval je narodno zaščito, da se prepreči asimilacija in se prizna Slovencem možnost razvoja. Omenil je razdelitev Slovencev na tri kategorije (Tržaška, Goriška in Beneška Slovenija) ter trojno ravnanje z njimi. Zahteval je slovenske šole v Benečiji, preprečevanje raznarodovanja in razlastitve, preganjanje, žaljenja ter preklic fašistične zakonodaje naperjene zoper Slovence. Za njim je spregovoril odv. Pe-droni (MSI), ki je bil kot običajno nesramno polemičen. Zahteval je od SDZ. da »loči svojo odgovornost pri stikih z matično domovino«. V uvodu je dejal, da je resolucija SDZ pravno nesprejemljiva za občino. Priznal je obstoj Slovencev v Gorici in Trstu, ne pa v Benečiji. Zanj so ubijalci vsi protifašisti, ki so delovali pred septembrom 1943 ter med njimi tudi istrski Hrvat Gortan. Odv. Pe-droni je govoril v duhu želja skrajnežev in zakrknjenih birokratov, ki imajo v rokah pomembne vzvode odločanja. Odvetnik Peter Sancin (PSI) je v uvodu analiziral mentaliteto Italijanov, članov enonarodne države, ki zavestno niso nikoli pristopili k obravnavi manjšinskih vprašanj. Govoril je o zgodovinskih stališčih do manjšin ter poprejšnji italijanski politiki do tega vprašanja, ki — kot v ostalih velikih državah — ni nikoli pristala na diskusijo o manjšinah znotraj njenih meja ter zato ni nikoli čutila dolžnosti, da jih zaščita. Prevrat je nastal s sporazumom De Gasperi - Gruber, ki pa je bil rezultat pritiska. Najboljše jamstvo za pravično ravna nje z manjšino morejo dati državljani in vlada kot izraz njihove zrelosti in spoznanja, da je vprašanja treba urejati v okviru notranjih odnosov. Medtem ko v Dolini Aosta ni bi- BONN, 28. — Zahodnemeimšikl 61-’ plomatskl predstavniki v Moskvi, Washingtonu in Londonu so danes po navodilu bonske vlade podpisali pogodbo proti širjenju Jedrskega orožja. Sklep o podpisu pogodbe Je sprejel soglasno na današnji seji ministrski svet ZRN. Kancler Brandt je imel tiskovno konferenco, na kateri je uitemelj-il sklep svoje vlade. Kancler je zanikal trditev, po kateri naj bi pogodba utrjevala atomski monopol svetovnih super-sii. Dejal je tudi, da nd nemški podpis pogodlbe pogojen po oportunističnih vzrokih, ampak da hoče biti Iskren doprinos k zbližanju med Vzhodom in Zahodom, ter istočasno dati o zvezni republiki popolnoma drugačno podobo od tiste, ki jo skušajo prikazati vztrajni nasprotniki bonske vlade. Kancler Brandt je pojasnil, da bo zvezna republika ratificirala pogodbo šele potem, ko bo prišlo do sporazuma med Evratonom ln mednarodno atomsko agencijo na Dunaju. Pogodba po mnenju Brandta nikakor ne ogroža varnosti Zahodne Nemčije, niti ne njenega sode lovanja z NATO. Istočasno s podpisom pogodbe je zahodnomemška zvezna vlada poslala vsem državam, s katerima tma diplomatske stike, noto, v kateri poudarja, da podpis pogodbe ne pomeni na noben način niti posrednega priznanja Vzhodne Nemčije, ki je že pred časom, kot je znano, podpisala protijedrsko pogodbo. V noti so tudi pojasnjeni vsi pridržki, ki jih bonska vlada še vedno goji do pogodbe. Ti pridržki zadevajo predvsem sistem nadzorovanja ter nevarnost oviranja uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Pogodbo proti širjenju jedrskega orožja je doslej podpisalo 90 držav, ratificiralo pa jo je več kot 25. Spet razgovori med velesilami o Srednjem vzhodu NEW YORK, 28. — Razgovor: med štirimi velesilami o Srednjem vzhodu, ki so jih prekinili l. julija, se bodo ponovno začeli prihodnji torek. Predstavniki ZDA, SZ Fran rije in Velike Britanije se bodo sestald na rezidenci amerišKega veleposlanika Yosta. Proces v Sajgonu proti «vohunom» in «izdajalcem» lo težav, so se le-te pojavile v Južnem Tirolu in pri nas zaradi mejnih sporov. Dolžnost politikov je vzgajati državljane ter postopno težiti k enakopravnosti, kakor to delamo s politiko levega centra. Kot občina nimamo pozitivnega prava, ki bi urejevalo življenje manjšine, kar zavira tudi delovanje deželne uprave, čeprav je predsednik Berzanti pred kratkim priznal obstoj Slovencev v Benečiji. PSI je s svojo politiko prispevala k pomdrjenju duhov in zrelosti občanov z vključevanjem Slovencev v razne dejavnosti. To ni bilo izvršeno po nesprejemljivem načelu recipročnosti, ampak kot sestavni del naše družbene politike. Kljub številnim obljubam in predlogom pa smo v Gorici uresničili samo dvoje: poimenovali smo neki trg po Slovencu in to na način, ki nas ne more zadovoljiti, postavili smo dvojezične napise na šole in vrtce, in tudi za to smo se morali zelo truditi, da smo uspeli. Po teh dveh skromnih primerih so perspektive za nas izredno zaskrbljujoče. Ali je to odraz bojazni pred dvojezičnostjo? Partizanskega spomenika na glavnem pokopališču, ki sodi v občinsko pristojnost, ne naredijo, ker nimamo poguma, da bi postavili slovenski napis, čeprav vsi priznavajo, da so padli večidel Slovenci. Čeprav smo edino mi pristojni, oklevamo, ker se bojimo posledic, tako da moramo omejitvam v pozitivnem pravu dodati še očitno premajhno mero poguma. Zato se dogaja, da nas prebivalstvo prehiteva s svojimi praktičnimi rešitvami v uporabi slovenščine v trgovinah itd. in smo nasproti njim konservativni. Picco-lo oglaša ponudbe za zaposlitev Slovencev, v mestu prirejajo tečaje slovenščine, železničarji sami plačujejo profesorja, ki jih uči ie-zika, o slovenski kulturi, so bila predavanja v Krožku za svobodo kulture; imamo izjavo KPI in PSI o slovenskih pravicah, toda izjav in deklaracij imamo že preveč, pa tudi volilnih obljub. Levičarske vsedržavne stranke, ki se v niih Slovenci udejstvujejo — in teh je o-gromna večina, se morajo zavzeti za praktične rešitve pri osrednjih oblasteh. Nato se je svetovalec vprašal, kaj je potrebno napraviti, da bi mi, Slovenci mogli sami voditi manjšinsko politiko. Navedel je idejno razdelitev Slovencev, ki ni nikakršna naša narodna posebnost, ter omenil spravo med koroškimi Slovenci. Če bi bili strpnejši med seboj, bi bili rezultati boljši in tudi italijanska večina bi imela od tega večje koristi. Ker pa smo sprti med seboj, ima italijanska večina en razlog več, da se za nas ne zanima. Ob koncu je predlagal sklicanje mestne kulturne kon-zulte vseh slovenskih dejavnikov, ki naj se občasno sklicuje ter o-cenjuje občinsko politiko in delo, da bi premaknili stvari za spoznanje dalje. Inženir Fornasir (PLI) je v uvodu dejal, da je odv. Sfiligoj zagrenjen, ker se ne uresničujejo njegove težnje, ter pristavil, da je urejevanje manjšinskih vprašanj zadeva civilizacije in odstranjevanja sporov, ki se pojavljajo ob narodnih mejah. Zgodovinska borba Italijanov za priključitev k Italiji je uspešno zaključena in je zato dolžnost Italije skrbeti za Slovence, da bodo v njej videli čuvarja njihovih pravic. Priznal je potrebo po učenju slovenščine in se začudil, zakaj na italijanskih šolah poučujejo srbohrvaščino. »V Gorici smo se že leta 1932 učili slovenščine na šoli in meni je žal. da se je nismo naučili « Zavrnil je stremljenja po popolni zaščiti Slovencev. ker bi jim to prineslo gospodarska bremena: Slovenci naj se vključujeio v vse dejavnosti in ne samo v kmetijstvo. SAJGON, 28. — Pred vojaškim sodiščem v Sajgonu se je danes začel največji proces zaradi vohunstva v zgodovini Južnega Vietnama. Triinštirideset oseb, med njimi 13 žensk, je obtoženih vohunstva v korist »komunistov« in izdajstva. Eden od obtožencev, Huynh Van Trong, je bil še pred kratkim posebni asistent predsednika Van Thyeuja, drugi pa, Vu Nghoc Nha, je bil predsedniški svetovalec. Slednji je danes na procesu priznal, da je že od leta 1949 vpisan v komunistično partijo ter da je leta 1955 prešel s severa na jug, da bi tu organiziral vohunsko omrežje. TEL AVIV, 28 — Vojaški glasrnk v Tel Avhru je Izjavil, da so izraelska letala danes zjutraj dvakrat napadla egiptovske vojaške p> ložaje na srednjem in južnem predelu Sueškega prekopa. Prvi napad Je trajal 30 minut, drugi pa več kot dve uri in pol. Po poročilih glasnika so se vsa letala vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. V Kairu pa trdijo, da je egiptovsko protiletalsko topništvo sestrelilo enega od izraelskih letal. (Nadaljevanje na 5. strani) Peta seja SALT HELSINKI, 28. - Na sedežu ameriškega veleposlaništva v Helsinkih je bila danes peta seja razgovorov med ameriško in sovjetsko delegacijo o omejevanju jedrskega orožja (SALT). Seja je trajala poldrugo uro ter je po vesteh iz a-meriških in sovjetskih krogov potekala na »zadovoljiv način«. Prihodnji sestanek je bil sklican za torek, 2. decembra. V prihodnjih dneh se bosta obe delegaciji posvetovali s svojima vladama ter jima podrobno poročali o dosedanjih rezultatih razgovorov. Pričakuje se, da se bodo razgovori zaključili verjetno sredi decembra s sporazumom o sklicanju dvostranske konference. TIRANA. 28 — Na povabilo albanske vlade Je dospela danes v Tirano delegacija južnovietncum&ke Fronte narodne osvoboditve in začasne revoiucdomarne vlade, ki se bo udeležila svečanosti ob priliki 25. obletnice osvoboditve Albanije. Delegacijo vodi zunanja ministric« ZRV Ngujen Thi Binh. PO DRUGI ODPRAVI NA LUNO V Houstonu so odprli drugi zuboj kumonin z Lunine površine Strokovnjaki so ugotovili, da so vzorci kamenja iz cOceana viliarjev> večji od tistih iz «Morja miru» . Collins v državnem tajništvu HOUSTON, 28. — Danes so geologi vesoljskega središča v Houstonu odprli drugi zaboj Luninega kamenja, ki sta ga prinesla na Zemljo kozmonavta «Apolla 12» iz Oceana viharjev. Zaboj so odprli v neki posebni sobi, iz katere so predhodno izčrpali zrak. V zaboju je bilo 12 kamnov, ki so bili vsi zaviti vsak posebej in označeni z napisi Conrada in Beana. Poleg tega so bili v zaboju tudi nekateri drugi zavojčki, ki so vsebovali različen material z Lunine površine. Strokovnjaki, ki so prisostvovali odprtju zaboja, so izjavili, da so kamenine drugega zaboja, ki sta ga prinesla na Zemljo Conrad in Bean, na videz zelo različne od kamenin, ki jih je prinesla posadka «Apolla Kdaj? Kmalu! Zvesti naročniki in čitatelji že nestrpno sprašujejo kdaj bo izšel Jadranski koledar za leto 1970. Sporočamo, da bo tiskan,je koledarja v teh dneh zaključeno in da bo v prihodnjem tednu na trgu skupno s celot, no izredno bogato knjižno zbirko šestih knjig. Cena bo ostala enaka kot lani: 1400 lir. Ker bo naklada omejena, vabimo vse, da si ta tradicionalni knjižni dar zagotovijo že sedaj pri običajnih poverjenikih! 11». Pravijo, na primer, da je eden izmed kamnov počen po sredini ter neredno pokrit na dveh stranicah z neko stekleno snovjo. Poleg tega je opaziti tudi veliko količino sivkastega prahu. Znanstveniki središča v Houstonu so danes odprli tudi vrtalno sondo, ki so jo kozmonavti prinesli na Zemljo in ki vsebuje material, ki so ga izvrtali iz plitkih nižjih plasti Lunine površine. Na koncu je treba še omeniti, da je kamenje, ki je bilo v prvem zaboju, večje od tistega, ki ga je prinesla na Zemljo posadka «Apolla 11». Opazili so tudi, da je »zemlja* čistejša In tudi bolj obarvana, kot tista, ki so jo prinesli iz »Morja miru*. NASA je danes objavila prve slike, ki sta jih posnela ameriška kozmonavta «Apolla 13» na Luni. Med temi je ena izmed najpomembnejših in največjih slik, kar so jih do sedaj posneli v vesoljstvu. Na sliki je Zemlja, ki zatemnuje Sonce, kot da bi šlo za pravi sončni mrk. Vsega skupaj gre za kakih 60 metrov filmskega barvnega traku ter za nekaj čmo-belih slik. Slike sončnega mrka so kozmonavti posneli nekaj ur pred pristankom na Zemljo. Na slikah je opaziti Zemljo, ki popolnoma zakriva Sonce. To je vidno le v obliki oranžno rdečega sija ob robovih Zemlje ter velike svetle krone na robu. Pred poletom «Apolla 12» ni še nihče videl v vesolju sončnega mrka, ki ga povzroča Zemlja. Prej pa so že posneli sončne mrke, ki jih povzroča Luna. Črnobele fotografije pa prikazujejo med drugim sliko kozmonavta, ki drži v rokah neki kovinski predmet. Njegovega tovariša pa je o-paziti v odsevu na prozornem zaščitnem steklu njegove vesoljske čelade. NASA je objavila tudi fotografijo, ki prikazuje brazdo, ki jo je napravila ena izmed štirih nog lunarnega modula pri pristanku na Lunino površino. Precejšnje zanimanje je v znanstvenih krogih povzročila vest, da je magnetometer, ki sta ga kozmonavta pustila na Luni skupaj s petimi drugimi znanstvenimi inštrumenti, ki so vsi sestavni del laboratorija «ALSEP», opravil že precejšnje delo. Povečanje aktivnosti tega inštrumenta, ki meri jakost Luninega magnetnega polja, je po mnenju strokovnjakov povezano z dejstvom, da je Luna zapustila Zemljino senco in da jo sedaj sončni žarki direktno obsevajo. Medtem sporočajo iz VVashingto-na, da so kozmonavta Michaela Collinsa, ki je bil član odprave «Apol-lo 11». imenovali za pomočnika a-meriškcga državnega tajnika. Gre za zelo ugleden položaj v ameriški diplomaciji. Zdi se, da je Nixon poveril Collinsu posebne naloge na področju diplomacije, ker je bilo že znano, da se je prizadeti že odrekel dejavnosti v NASA in da je na drugi strani pokazal na potovanju treh kozmonavtov «Apolla 11» po svetu presenetljive diplomatske vrline. Iz Moskve sporočajo, da je v sovjetski prestolnici še vedno na ogledu kamen, ki so ga kozmonavti cApolla 11» prinesli na Zemljo. O ameriški razstavi, kjer jc kamen na ogled javnosti, piše tudi sovjetski list «Pravda», ki poudar ja, da ta kamen predstavlja eno izmed največjih atrakcij ameriške razstave v parku «Sokolnik». s tem sistemom in izžrebali 12.500 rekrutov, ki bodo odMi v vojsko januarja. Ta način bo olajšal mladini odtočditve. Prej so namreč naborniki bMi 7 let na spisku rekrutov in v teh sedmih letdh so Jih kadarkoli lahko vpoklicali. Doba, v kateri se zaradi vojaške obveznosti niso mogli odločiti za nobeno stalno delo, pa Je bila takrat predolga. Odslej bodo vsako leto postavili v žaro, ki jo imenujejo «Pish Bowl» (posoda 2» ribe), 365 oziroma 366 rojstnih datumov devetnajstletnikov. V drugi žari bo 26 črk abecede, tudi te bodo izžrebali in jih vpisali po vrsti, v vojsko bodo odšli v istem letu mladeniči, katerih inicialke in datumi bodo v prvi tretjini spiska, žreb bo kontroliralo 50 članov mladinskega sveta ZDA. Obtoženci v Winterthuru. Z leve strani: Tawflk Ibrahim Youssef, Amina Dahbor in Mohammed Abu El Heiga ■lllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllHIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PROCES PRED SODIŠČEM V WINTERTHURU Arabski obtoženci vztrajno molčijo Na vprašanja porotnega sodišča je od-govoril le izraelski obtoženec Rahamin WINTERTHUR, 28. — Pred po-1 valstvo «naj se odločno upre pre-rotnim sodiščem v tem švicarskem vratnemu strahovanju*, rimski Žid- V ZDA žrebanje nabornikov NEW YORK, 28. — Sistem vojaškega nabora v ZDA se je od včeraj spremenil. Doslej so vojake izbirali, odslej pa bodo imena žrebali. Zakon je podpisal predsednik Nixon na vilijo zahvalnega dne (Thanksgilving Day). Prihodnji ponedeljek bodo začeli | VPRAŠANJA IN ODGOVORI ~j Odkup delovne dobe v inozemstvu Zadnjič smo pregledali, kakšne so I glede na to, če zavarovanec od tuje možnosti odkupa v prid pokojnine države prejema ali ne prejema po-študijskih let na univerzi, danes pa | kojnine. bomo obravnavali problem odkupa delovnih let v inozemstvu. Člen 51 novega pokojninskega zakona pravi: «Vsi italijanski državljani, ki so delali v inozemstvu, imajo možnost, da odkupijo to dobo, če ta doba ni krita s socialnimi dajatvami, ki jih italijanski zakoni priznavajo.* Predvsem mora biti prosilec odkupa delovne dobe v inozemstvu italijanski državljan. Potrebno je, da je italijanski državljan tisti dan, ko napravi prošnjo, ni važno pa, kakšno državljanstvo je imel, ko je delal v inozemstvu. Prošnjo za odkup lahko napravijo tudi preživeli zavarovanca, ki je umrl po 30. aprilu letošnjega leta, tudi če so tuji državljani, važno je le, da je pokojnik bil na dan smrti italijan ski državljan. Drugi pogoj pa je, da je prosilec v inozemstvu vršil svoje delo kot odvisen delavec, to je. da ni bil obrtnik, trgovec itd. Znano je, da ima italijanska država z večino evropskih držav pod pisano konvencijo o socialnem za varovanju, na podlagi katere se v prid pravice do pokojnine prizna delovna doba v inozemstvu. Za li sto dobo, ^1 jo konvencija priznava, odkup ne pride v poštev, jemlje pa se v poštev za odkup vsa tista doba. ki ni predvidena v konvenciji. V konkretnem orimeni konvencije med Italijo in Jugoslavijo, ki bo najbolj zanimala naše čitatelje, spada med možnosti odkupa vsa delovna doba do leta 1956 v bivši coni B, ki ni bila na podlagi konvencije do danes Se urejena. Za delovno dobo v inozemstvu, in sicer v državah, s katerimi Ita lija nima podpisane konvencije (teh je veliko, saj ima Italija podpisane konvencije le s M državami) se lahko odkupi vsa delovna doba, ne Zainteresirani naj napravijo prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga dvignejo na socialnem zavodu. Zakon pri vlaganju prošnje ne predvideva nobenega roka. Prošnjo lah ko napravijo tako upokojenci kot tisti, ki so še v delovnem razmerju. Prošnji je treba priložiti dokument, ki izkazuje italijansko državljanstvo, kot tudi dokumente, ki dokazujejo delovno dobo v inozem stvu. Prosilec lahko predloži ali delovno knjižico ali delovno pogod bo ali plačilne liste kot vsak drugi dokument, ki izkazuje delovno razmerje. Ni potrebno, da prosilec izkazuje kakšna je bila višina prejemkov delovnega razmerja, ker je ta, ob tov že po zakonu določena. Socialni zavod bo sporočil prosilcu koliko znaša višina odkupa. Če prosilec ne bo v dveh mesecih plačal ponujene vsote, se bo prošnja smatrala kot nenapravljena. Tudi pri tem odkupu imajo prosilci, ki niso še upokojeni, možnost, da plačajo vsoto odkupa v obrokih, in sicer v najmanjšem znesku 10.000 lir mesečno. Kakšne praktične posledice ima lahko še odkup delovne dobe v inozemstvu. Plačane dajatve se smatrajo kot dejansko plačane socialne dajatve. Zato vsi, ki izvršijo odkup imajo možnost, da zaprosijo za nadaljevanje s nrostovoljnim socialnim zavarovanjem. Vzemimo primer neke čitateljice, ki je delala samo eno leto kjerkoli v inozemstvu in ni bila nato več zaposlena. Že samo deistvo, da si odkupi tisto leto delovnega razmerja v inozemstvu, ji dale možnost, da nadaljuje s prostovoljnim socialnim zavarovanjem in da bo lahko prišla do lastne pokojnine. kraju se je nadaljevala danes obravnava proti trem Arabcem, pripadnikom palestinskega osvobodilnega gibanja, ki so obtoženi, da so napadli izraelsko letalo na ziiriškem letališču ter ubili pri tem neko o-sebo. Na sodišču se mora zagovarjati tudi izraelski član obveščevalne službe Mordehaj Rahamin, ki je obtožen, da je ubil s strelom iz revolverja četrtega člana arabske diverzantske skupine. Danes so porotniki sklenili, da odložijo proces na pojutrišnji dan, ker se jim ni posrečilo, da bi dobili od arabskih obtožencev kakršen koli odgovor na vprašanja, ki so jih jim postavili. Mlada učiteljica Amena Dahbor je na številna vprašanja zagovornikov odgovorila: «Zakaj vsa ta vprašanja? Sklenili smo, da ne bomo odgovorili na nobeno vprašanje!* Porotniki so skušali prepričati a-rabske’: obtožence, da jim molk le škoduje, toda njihova prizadevanja so bila jalova. Današnjo- obravnava je zato poi tekla le v okviru zasliševanja izraelskega obtoženca. Ta je bil bolj zgovoren. Med drugim je pojasnil, da se ne čuti krivega, ker mu je bila poverjena naloga, da ščiti življenje potnikov na letalu. Na konkretno vprašanje, če je bil tedaj na letalu izraelski zunanji minister, je Rahamin odgovoril, da mu to ni znano. Pripomniti je treba, da je bil Rahamin pred kratkim (se pravi potem, ko so ga izpustili iz švicarskih zaporov) član telesne straže izraelske predsednice vlade Gol-de Meyr. Pristavil je še, da ne more pojasniti, če je res hotel u-biti arabskega diverzanta. Znašel se je pač pred njim in ker je bil prepričan, da je bil nasprotnik o-borožen, je streljal. Ta okoliščina je pomembna, ker nekatere priče trdijo, da je bil domnevni arabski diverzant neoborožen. Iz Aten pa sporočajo medtem, da so skoraj vsi ranjenci včerajšnjega atentata na sedež izraelske letalske družbe «E1 Al» izven življenjske nevarnosti. Zelo kritično pa je stanje dveletnega grškega otroka. Njegov petletni bratec bo verjetno ostal za vedno slep. Aten tatorja še vedno zaslišujejo. Arabski palestinski krogi izjavljajo, da smatrajo izraelsko družbo «EI Al» za organizacijo, ki direktno podpira protiarabsko borbo. Zato bodo arabski rodoljubi smatrali sedeže družbe, tudi v inozemstvu, za sestavni del izraelske države. V nedeljo nov mašni obred VATIKAN, 28 — V nedeljo 30. novembra bodo v ItaiMji in v nekaterih drugih mestih začeli darovati mašo po novem obredu. Papež Pavel VI. je lajav®, da se s tem začenja «nova cerkvena doba». Doslej so mašo darovali po obredu, ki so ga določali 400 let od tega pomanjkanju dok umen- na koncilu v Trentu, ko Je pape-' ževal Pij V. Obred nove maše je imenovan maša «Vatikana 11». 1., 2. in 3. decembra bo vsakoletni shod kongregacije ((Propaganda fiiide«. Vodstvo, ki odloča problemih, ki naj bi jih reševali, Je sestavljeno iz 19 kardinalov in sedmih škofov. 15 kardinalov bo iz Ritma, 4 iz drugih mest, škafi pa iz raznih krajev sveta. Misovski letaki o Izraelu RIM, 28. — V središču mesta so danes nekateri pripadniki misov ske stranke vrgli po ulicah letake, ki so govorili o Izraelu. Letake je podpisala rimska federacija MSI Letaki so pisali o (manifestaciji proti židovskemu ljudstvu, ki na, bi pripomogla do načrta o prevratu, s katerim bi SZ hotela doseči hegemonijo v Sredozemlju*. Z drugimi gesli so vabili rimsko prebi- je pa »naj se uprejo grožnjam in strahovanju*, ker hočejo z njimi »prestrašiti italijanske Žide, da bi izsiljevali izraelsko državo, ki je afriški in sredozemski branik pred sovjetskim imperializmom*. Židovska skupnost v Rimu je na te letake takoj odgovorila v večernem sporočilu: «Rimska federacija MSI je izdala letake, v katerih brani Izrael in židovsko ljudstvo ter ponuja svojo solidarnost, ki jo rimski Židje odločno zavračajo. MSI poziva rimske Žide, vendar z nezaslišano predrznostjo pozablja, da je ravno fašizem, na katerega se ta stranka naslanja, bil prvi vzrok nesreče in žalosti, ki sta prizadeli Žide. Rimski Židje zahtevajo pravico, da si sami izbirajo prijatelje; med njimi pa ne bo nikoli mesta za dediče preganjalcev.* Nov način plačevanja avtomobilske takse n .•*! .iv/.. ./i ,u>. j.MVj RIM, 26. — Danes so v Uradnem vestniku objavili nova pravila za plačevanje avtomobilske takse. Takso bo od 1. januarja 1970 mogoče plačevati v uradih ACI ali pa po pošti. Plačniki bodo dobili poseben plačilni forumlar s štirimi odrezki Tretji odrezek bo treba hraniti z avtomobilskimi dokumenti in ga pokazati varnostnim organom, če ga bodo ti zahtevali. Četrti odrezek bo moral biti v vozilu na vidnem mestu. Pri vozilih, ki imajo radijski ali televizijski aparat, bo «-eba plačati takso za aparat skupaj s takso za vozilo. .................. V Milanu gledalci izbirajo filme MILAN, 28. — V neki milanski kinodvorani tretjega reda, te lastnik načel z zanimivim poskusom. Pri vhodu v kinodvorano je obesil oglasno desko, na katero gledalci pišejo naslove filmov, ije, hoče kupiti filmsko priredbo Devlinine knjige «Cena moje duše«. Zdi se, da sta za vlogo mlade ženske iz Ulsterja, glavni kandidatinji harbra Streisand in Mia Farroio. si:boi’i,kx VSE ZA KINO tN FOTOGRAFSKI MATERIAL trst. Ul Mazzini 53 Tel 733-361 Prijatelje in soance naprošamo da nas obiščejo KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/111 Opozoriti te želimo, da lahko kupiš našim malčkom lep* otroške knjige, kakor a PSAVLJ1CE........ • POVESTI....»SLIKANICE...... tudi v DOLINI — trafika KOS v BAZOVICI — trafika KRIZMANCIC v TREBČAH — drogerija ŠKABAR Karmela na OPČINAH — trafika MARIZZA na PROSEKU — trafika SEDMAK v SV. KRIŽU — trafika TRETJAK v NABREŽINI — trgovina MIKA v SESLJANU — trgovina TAGLIAFERRO SREBRNA 1969 SALAMA za izlete in narezke AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA APOLLO 12 Družba «Numismatica ltaliana» sporoča, da ne bo N« vala medalj za vsak pristanek človeka na Luni- OsV°’ jitev Lune, ki jo je neponovljivo simboliziral «PrV človeški korak« na površini našega satelita, je ovekO' večena v naslednji seriji zlatih medalj: ZADNJE SE RAZPOLOŽLJIVE SERIJE ____ To je edina medalja zgodovinskega podviga, ki so jo med skom v Rimu izročili astronavtom po pravilih protokola. .u Emisija 900/1000 v zlatu je omejena v 3000 oštevilčenih poP°w serijah za ves svet. Formati: 3,5 g, 0 20 mm; 7 g, 0 24 mm; 10,5 g, 0 28 17,5 g, 0 32 mm; 35 g, 0 45 mm; 70 g, 0 55 mm. ^ Čudovita kopija znamke v zlatu in srebru, ki so jo ZDA i*1* ob prvem pristanku človeka na Luni. Matrico te znamke )e ™ sadita »Apolla 11» odnesla na naš satelit. ^ Znamka v zlatu 900/1000 20 g 35.000 lir Eleganten etui z Znamka v srebru 925/1000 5 000 lir znamkama 40.000 l>r Čudoviti kovanci po zakonitem tečaju, ki jih je kovala Franco-kovnica za vlado v Gabonu ob osvojitvi Lune. Za ves svet emisija omejena v 4 000 popolnih oštevilčenih serijah. t Vrednosti: | 3.000 frankov, 10,5 g i 10.000 frankov, 3 1JOOO frankov, 3,5 g | 5.000 frankov, 17,5 g | 20 000 frankov. 1 Novci imajo zakonit tečaj za plačevanje vseh javnih in zase dolgov za neomejene zneske. BOŽIČ 69 Preglejte pri bančnih zavodih in menjalnicah ka -talo9 družbe «Numismatica Italianan, najpomembnejše be na svetu, ki ustvarja in razpečava zlate in sreb kovance po zakonitem teča ju in uradne izdaje- NllMISMATICA ITALIANA — 20122 Milano - Via Rossini 4 DELOVNI ČAS ZA PRAZNIKE OB DNEVU REPUBLIKE B MARKET NOVA GORICA - SEŽANA - KOPER - KRANJSKA GORA IN V DRUGIH KRAJIH Odprto od 7.30 — 11.00 Samo Sežana, Koper, Nova rica, Kranjska gora. Sobota Ponedeljek 29. VSE ZAPRTO 1 november december s»- Odprto od 7.30 — 11.00 Odprto v vseh krajih raz«n v , Žani, Kopru, Novi Gorici in Kr*,1 ski gori. ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA ZA VSE OKUSE V VELIKI IZBIRI F I IKK A R TRIESTE - TRST - Corso Italia N. 1 (Piazza della Borsa) NATEČAJ SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE «Kaj so mi pravili stari» za vsa področja ljudske kulture med Slovenci v Italiji slovenska prosvetna zveza [Opisuje natečaj za najboljše de-0 na temo: •Kaj so mi pravili stari« *ato, da vzbudi zanimanje za vsa Področja ljudske kulture med slo-Vensko študirajočo mladino. Natečaja se lahko udeležijo: J) dijaki nižjih srednjih šol, °) dijaki višjih srednjih šol, — vsa dela s področja duhovne kulture (ljudske pesmi, pravljice in pripovedke, otroške pesmi, uganke, zbadljivke, pregovori, zagovori proti boleznim in drugim nesrečam, ljudski plesi, ljudska glasba, ljudski ornamenti, ljudska verovanja in vraže, ljudsko znanje o naravi in pojavih v njej, vremenske napo- P) akademiki ter absolventi viš- vedi, ljudsko zdravilstvo itd.). Ilh,srednjih šol. natečaj pridejo v poštev ”®la z vseh področij ljudske kul* .— opisi kmečkega dela (ora-n!*> setev, žetev, košnja, delo v '''Pogradu itd.) in značilnih oro-°'l (plug, kmečki voz itd.) ~~ spisi s področja živinoreje, Ceoelarstva, ribolova, lova itd. opisi obrtniškega dela, pred-,s«m poklicev, ki izumirajo (pe-lc®> kamnarji, peki, predice itd.); opisi ljudskih (narodnih) , ■ dela, ki obravnavajo pre- r,n° naših ljudi v starih časih; opisi hiše in drugih poslo-P'l' hišne opreme, življenja na Km«čkem domu; , , opisi značilnih šeg in obi-^lev v teku leta (opasila, roma-la, običaji ob raznih praznikih važnejših kmečkih delih, raz-n,h likofih itd.); opisi šeg, ki spremljajo važ-^el5e dogodke v življenju (roj-,'Vo, fantovske in dekliške druž-e- Poroka, smrt); Udeleženci natečaja lahko črpajo gradivo iz vseh krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji; podlaga naj jim bo predvsem to, kar so sami slišali od starejših ljudi, kar so z bistrim očesom okoli sebe oparili, o tem spraševali in zabeležili. Če je mogoče, naj bodo dela opremljena tudi z risbami ali fotografijami, seveda, če snov sama to zahteva. Glede zahtevnosti bo za a) skupino zadostoval navaden spis na dveh ali treh straneh, nekaj več znanstvenega napora pa lahko pokažejo udeleženci b) in c) skupine. Dela bo ocenjevala posebna komisija, ki jo imenuje Slovenska prosvetna zveza, in sicer se bodo ocenjevala dela vsake skupine posebej. Pri ocenjevanju bo odločilna vsebinska in ne oblikovna plat. Prvi trije uvrščeni v vsaki skupini prejmejo lepe nagrade tako v obliki knjig in plošč s področja slovenske ljudske kulture kot tudi v obliki tehničnih pripomoč- kov, brez katerih je danes delo na etnografskem področju precej težavno (magnetofon, fotoaparat itd.). Poleg tega bomo njihova dela objavili v tukajšnjem periodičnem tisku. Objavili bomo tudi nagrajena dela, ki bodo primerna za objavo. Če bo to potrebno, bo dala komisija pred objavo avtorju napotke, kako naj delo popravi ali izpopolni. Poslana dela naj bodo po možnosti natipkana v štirih izvodih, za dijake zadostuje navaden čitljiv rokopis. Označena naj bodo z naslovom in šifro, na vidnem mestu pa mora biti navedeno, v kateri skupini avtor tekmuje. Podatki o avtorju naj bodo v posebni zalepljeni kuverti, na kateri naj bo naveden naslov dela in šifra. Vsakdo lahko sodeluje z več deli, le da mora pri vsakem delu uporabiti drugo šifro. Dela morajo prispeti na SPZ — Slovenska prosvetna zveza Trst, Ul. Geppa 9-11. — 34132 — do 15. aprila 1970. Rezultate bomo razglasili pred koncem šolskega leta 1969-70. Po razglasitvi rezultatov bo SPZ organizirala za udeležence natečaja ekskurzijo v Ljubljano, kjer si bodo udeleženci ogledali ustanove, ki se v Sloveniji u-kvarjajo z etnografijo in folkloristiko. Nagrajenci se bodo ekskurzije lahko udeležili zastonj, ostali pa na lastne stroške. V torek za Slovenski klub Ljubljanska TV v Kulturnem domu V torek 2. decembra bo gost Slovenskega kluba TV Ljubljana z večerom najnovejših TV oddaj. Ker smo prepričani, da bo za prikaz najnovejših del slovenske televizije večje zanimanje, bo torkov večer v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30 Slovenska televizija tokrat ni prvič v gosteh v Slovenskem klubu. Lani je predstavila nekaj oddaj iz svojega lanskega repertoarja in prve poskuse v barvni tehniki. O-srednji del večera bo na film posneta dramatizacija Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca«. Oddaja, ki jo je TV Ljubljana posnela v počastitev 80-letnice pisateljevega rojstva prihodnje leto, bo doživela v torek v Slovenskem klubu krstno uprizoritev in bo šele kasneje uvrščena v redni TV program. Kot drugi del večera pa bodo gostje predvajali nadvse uspelo oddajo v barvni tehniki o Ljubljani v dneh zdaj že tradicionalne in popularne prireditve kmečke ohceti. Oddaja ima naslov: »Ljubljanske variacije«. Vse, ki bodo v torek, prepričani smo v velikem številu, prihiteli v malo dvorano Kulturnega doma, prosimo, da so točni, da ne bi motili predvajanja omenjenih televizijskih del. PRED ČETRTKOVIM KONCERTOM V KULTURNEM DOMU Sopranistka Ondina Otta-Klasinc in pianist Aleksander Vodopivec Na sporedu bodo arije italijanskih predklasikov in slovenski samospevi, del klavirske skladbe Chopina, Martinu ja in Tajčeviča Prihodnji četrtek se bosta v okviru letošnjih jubilejnih koncertov Glasbene matice predstavila na odru maje dvorane Kulturnega diama naša priznana glasbena umetnika, sopranistka Ondina Otta-Klasinc in pianist Aleksander Vodopivec z zanimivim sporedom glasbenih del solopev-ske in klavirske literature. Ondina Otta-Klasinc je rojena v Trstu. Po solopevskdh študijah pri tržaških glasbenih pedagogih Toffolu in Medicusu, je nastopila umetniško pot na opernih deskah Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. 11. decembra 1951 je ded, koreninah in vejah, w arobne skrivnosti in oblakov — drob; ljubljencev, trav 0|qSe nebogljen , ePaš praznih gnezd; k* !rnie dobrega in lepega :> bii, Sgr>ed, k lj srce kamen, v s° roke kamen, ®U otroka. qrije ptice nad nama beže. sjv naiu se pretakajo jj,9 jutra in večeri l. v koreninah nama votlo pljuska Un tišine. ke, pretemne, Pobožale Prevod: Vilma In Jolka Milič DRUGA PREMIERA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Mnogo iskrivega igralskega artizma Uršičevi režiji burke «Moč uniforme» Odličen Silvij Kobal v glavni vlogi krojača Cvirna Zanimiva kreacija novega člana SG Borisa Cavazze Silvij Kobal kot krojač Cvirni V poročilu po premieri in prvi ponovitvi Stokove burke «Moč u-niforme« smo zapisali, da Je bil Jaka Stoka prizadeven gledališki ljubitelj, ki je na začetku našega stoletja tja do prvih let po prvi svetovni vojni pomagal postavljati temelje našemu slovenskemu gledališču v Trstu s tem, da je bil gledališki organizator, režiser, Igralec in tudi pisec o-drskih del. S svojimi igrami, v glavnem burkami, je hotel občinstvo le zabavati, nobenega namena pa ni imel razglabljati in poglabljati, analizirati in moral izirar ti. Izmišljal si Je komične zgodbe in na bolj ali manj dosledno rdečo nit navezoval situacije, kd nimajo za razvoj dogajanja nobenega pomena in služijo samo za nepretrgano pletenje scenskih u-činkovitosti. Bolj kot zgodba s svojo vsebino pa so pri njem kot njeni nosilci pomembne osebe. Tu je bil Stoka mnogo manj konstruktor im mnogo več dober o-pazovalec svojega okolja, ljudi in časa, ki so v njem živeli. Zato so njegove osebe skoraj vedno resnične im kljub komični ali celo groteskni karakterizaciji življenjske. Med tema dvema paralelama, med dramaturško sicer spretno skonstruiranostjo zgodlbe Ul pristnostjo njenih nosilcev je moral, v pomanjkanju drugih oprijemljivih kvalitet «Močl uniforme«, režiser Mario Uršič iskati svoj režiserski koncept. Skonstruiranost mu je odpirala možnosti grotesknega karikiranja operetnega tipa v situacijah im posameznih likih z rahlim nagibanjem v pantomimo, življenjskost oseb pa ga je lahko vabila k realističnemu postavljanju in ker se mu Je ta druga možnost zdela spričo umetniške nepretencioznostl burke premalo za odrsko vredno realizacijo, se je odločil za prvo varianto. Menim, da je bila njegova odločitev pravilna, ker je o mogočdla predstavo, v kateri obe komponenti nista prišli v prehud razkorak in je delo kljub svojemu čitalniškemu ozračju zaživelo sveže in dinamično. Ce pri tem predstava stilno nd bila popolnoma brez napak, nd bila to toliko posledica koncepta kot pa bolj režiserjeve neizkušenosti, ko ni znal različna igralska nagnjenja posameznih nastopajočih dovolj čvrsto in odločno usmeriti v enoten lahkotno grotesken tok. Toda kljub temu je bila Uršičeva režija lep dosežek, ki mu na pragu režiserske kariere odpira vrata k drugim režijam drugačni!; gledaliških del, kd bodo gotovo bolj odgovarjala njegovemu v današnjosti zasidranim življenjskim ln gledališkim pogledom. V okviru take režije in zelo posrečene, času in slogu igre odgovarjajoče scene Demetrija Ceja ter funkcionalnega zastora po zamisli arh. Uroša Vagftje ih stilno dobro izbranih kostumih Marije Vidau so nastopajoči ustvarili celo vrsto nenavadno živih in po-1 srečenih Mikov, v katerih so kljub že omenjeni stilni neenotnosti u-veljavill bogat igralski artizem, s kolektivno igro pa poudarjen in našemu ansamblu še posebej la* sten komični žanr. V vlogi krojača Cvirna Je nastopil Silvij Kobal. 2e kdaj prej je prišla do veljave njegova pri-rojena komična narava, tokrat pa ji je kot nebogljena in nesrečna duša nasproti ksamtipovske žene Agate dal še veliko mero fino doziranega igralskega artizma. Njegov Cviren je bil tako lepa odrska figura, kakršne že dolgo nismo videli, vsaj ne v tovrstnem odrskem žanru. Res pa je, da je bdi kot ponižni in ves v svojo nesrečo pogreznjeni krojaček boljši kot pa z uniformo prerojeni človek, toda dobršna mera krivde za to je v delu samem, ki je prav v tej metamorfozi njegovega značaja precej šibko. Agata Zlate Rodoškove je bila igralsko bolj dosledna od začeta ka do kraja, le da ji je manjkalo nekoliko več ksantipovske narave. Na trenutke je bila celo žensko nežna, je pa po drugi stra-nt bila odlična v prizorih z a-gemtom Majerjem. Tega je kreiral novi član SG Boris Cavazza, ki je naredil zanimivo figuro v stilu «Bonnie and Clyde», kar je sicer motilo ambientalno enovitost dogajanja, je pa Cavazza pokazal s svojim Majerjem nesporen igralski talent. Z zanimanjem pričakujemo njegov nastop v kakšni drugačni vlogi. Med zelo posrečene groteskno poudarjene figure moramo prišteti zlasti še Jožka Lukeša kot župana in Alojza Miliča kot Trčka oba sijajna v igri in maski, nič manj lepe pa so svoje vloge naredili še Stane Starešinič kot Peček, Livio Bogateč kot krojaški pomagač Milek, Stane Raztresen kot lovec Slak, Adrijan Rustja kot eksekutor in Danilo Turk kot posestnik Kožuh, , v manjših vlogah pa še Lidija Kozlovičeva kot I.iza ln nazadnje Dušan Jazbec kot hlapec Jernej. Peti vložki niso bdll vedno najbolj uglašeni, zlasti ne solistični, toda v grotesknem okviru to niti ni vidneje motilo predstave, ki je bila dovolj dinamična in prijetna. Glasbena spremljava pri klavirju je bila poverjena mlademu pianistu Aleksandru Rojcu ki je bil obenem tudi akter. Nekoliko njegove večje komične par-teoipacije bi ne bilo odveč. J. k. stično pesem zasledimo zopet v klasiki, posebno priljubljena pa je romantikom. Romantični skladatelj je svoje subjektivno doživetje najraje izražal v kratkih, zgoščenih tonskih podobah in prav oblika samospeva je bila posebno prikladna za glasbeno o-bldkovanje močnih notranjih razpoloženi. Samospev se tudi v slovenski glasbeni literaturi pojavi sorazmerno zgodni Iz preproste solo-pesmi, ki ji je bil glavni namen prebujanje narodne zavesti, je samospev v slovenski glasbeni literaturi že v začetku 20. stoletja Ondina OttaKlasino Aleksander Vodopivec dosegel — zlasti v čudovitih samospevih Antona Lajovica — visoko kvalitetno raven. Skoraj vsi slovenski skladatelji novejše dobe so mu posvečali svoje ustvarjalne sile med njimi tudi primorski skladatelji. Aleksander Vodopivec je obiskoval v Trstu šolo Glasbene matice nato pa je nadaljeval glasbene študije v Ljubljani na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo na oddelku za klavir in kompozicijo. Vodopivec je našemu koncertnemu občinstvu že poznan kot Izvrsten pianist in tenkočuten glasbeni poustvarjalec. Med nje- gove solistične nastope z orkestrom štejejo izvedbe Fantazije za klavir L. M. Skerjanoa (Ljubljana, Kranj, Novo mesto). Rach-maninova II. klavirski koncert v c-molu (Ljubljana, Trst, Celje, Zagreb) in Hačaturjanov Klavirski” koncert (Ljubljana, Bologna). Za izvrstno izvedbo Rachmanino-vega koncerta je prejel Prešernovo nagrado na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izmed številnih drugih nastopov v javnosti naj omenimo Vodopivčev koncertni nastop na slavnostni akademiji ob 70-letnici slikarja Božidarja Jakca v Domu kulture v Kostanjevici letos poleti Na solističnem koncertu prihodnji četrtek bo Vodopivec predstavil tri kvalitetna dela klavirske literature: Chopinovo sonato v b-molu. tri Martinujeva skladbe in Tajčevičeve Balkanske plese. Chopin, ta veliki klavirski poet Je obogatil klavirsko literaturo večinoma z deli, ki nosi jo za romantiko značilne naslove — Balade. nokturni, valčki, mazurke, fantazije — po obliki sonate pa je posegel le trikrat. Sonata v b molu op. 3 sodi med najlepše sonate klavirske literature. Po obliki je zamišljena klasično. Začetni grave in dopipio movlmento, je kot tradicionalni senatni allegro zgrajen na dveh temah: prva je ritmična, druga melodična in bolestna. Drugi stavek Je energični in počasni scher-zo z nežnim, zasanjanim triom v sredini. Običajni počasni stavek Je zamišljen kot žalna koračnica s spevnim srednjim delom. Po tem stavku sonato imenujejo običajno «Somata funebre«. Finale Je kratek presto, ki spominja na velik, sunkovit in nemiren recital iv o katerem je skladatelj Schumann dejal, da je «tek h grobu«. To Chopinovo glasbeno delo je v celoti harmonsko izredno drzno in polno lastnosti, ki jih pri Chopinu navadno ne zasledimo. Kljub disonancam pa so tudi Chopinovi sodobniki priznali delu, da je čudovito lepo. Bohuslav Martinu je danes najpomembnejši naslednik slavne generacije čeških skladateljev. V svojih glasbenih delih je združil slavno češko mu2ikantslko izročilo, navezano na narodni melos ln sodobni izraz. Martinu jev o-pus je veren odraz sedanjosti. Skladatelj je v svojih delih občuteno reagiral na življenje in dogodke okoli sebe. Tako na pr. v pretresljivi glasbeni Izpovedi Memorial to Lidice, posvečeni mučeništvu male češke vasice med fašistično okupacijo. V vrsti folklorno inspiriranlh del je pomembna Češka rapsodija. Pa tudi ostala Martinujeva dela. šest simfonij, nešteto del koncertamt-ne literature ter številna komorna in solistična dela dihajo pristno češko glasbo. Marko Tajčevlč .je z iskrenim in globokim posluhom združil domači glasbeni svet s pisanim bogastvom sodobnih skladateljskih pridobitev. Njegovo najbolj popularno delo je ciklus Sedem balkanskih plesov napisanih v sijajnem klavirskem slogu. Skladbo srečujemo pogosto na koncertih domačih in tujih pianistov ter sodi med reprezentativna dela jugoslovanske klavirske literature. IliiiliiliilililmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiMiimmiiiiiiMiiimiiiiMiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiiM OB RAZSTAVI LIKOVNIKOV IZ OBEH C0RIC V IDRIJI «2xG0» prvič pred občinstvom Od jutri dalje bo razstava v No vi Gorici, nakar jo bodo prenesli v in »začasne zasedbe*, ki sta oba predvidena v znanem splošnem zakonu iz leta 1865. Bistveno je pa, da imajo prizadeti pri postopku za razlastitev možnost. da postavijo svoje ugovore že proti priznanju »javne koristi* dela, za katero naj bi potrebovali njihovo zemljo, nato ugovore proti načinu izvrševanja del (n. pr. proti začrtani trasi neke ceste), nato proti ponujeni ceni in še končno se lahko pritožijo na sodišče proti ceni, ki so jo določili sodni cenilci preden je bil izdan dekret o razlastitvi. Namesto tega se sedaj zn dokončno odtujitev — torej razlastitev poslužujejo tega postopka, pošljejo geometra, da sestavi zapisnik o stanju nepremičnine, r.nkat predsednik deželnega odboraf na katerega so prešle precejšnje pristoj nosti prefekta) izda dekret o začasni zasedbi za 2 leti (v dekretu sploh ne ponudijo nobene odškod nine), nakar začnejo lahko tnkof dela. Ko mineta dve leti ali se več in so dela končana, pa izdajo dekret o razlastitvi. Kako na) se tedij lastnik (ker je še vedno »lastnik*, čepiav so iz njegovega vrta n. pr. že naredili cesto ali grobnico) rogaja vsaj za ceno, kakšno pogodbeno moč ima, ko je razlastitel) že dosegel svoj mmen? Toda kako je to mogoče, ko živimo vendar v »domovini prava* in je zasebna lastnina zaščitena celo v ustavi? Tu pač pride v poštev uvodno filozofiranje o pomenu besed. Zakon namreč dopušča tak postopek »v primerih višje sile in velike nujnosti*, če se n. pr. poruši most rdi podrejo nasipi zaradi neurij. Zasedba je pa res le »začasna* in lahko postane trajna le, če je v omenjenih dveh letih nastopil nov razlog, da se oblast utemeljeno prepriča, da ne more tistih prej zasedenih zemljišč lastnikom vrniti. To je pač v redu m vsakomur razumljivo Toda prepričati nas je treba, da so dela, za katera seda) uvajajo tak postopek, ki bistveno o mejuje možnost naših ljudi, da branijo svoje koristi — tudi v primerjavi z razlastitvenim — res take narave, da jih lahko imamo za nujna zaradi «trije sile ali absolutne nujnosti*, da so zares »nujna in neodložljiva*. Velja to tu razširitev pokopali- šča ? Od kod ta nepredvidena nujnost, ko je vendar o tem govor že leta in leta (in je bilo zato več kot dovolj časa m razpolago za normalni postopekJ, zakaj naenkrat neodložljivo? Velja za obvoz po Devinščini? Saj se je o tem slišalo že pred desetletji, ko bi bil morda vsaj bolj koristen kot sedaj, ker bi bil res obvoz, kar sedaj ni. Velja za metanovod"> Tudi za tega je najbrž SNAM - ENI pripravila načrte ne ravno včeraj, tako da to nujnost narekujejo le težave, ki jih je imeDi, ko hoče prepričati lastnike, da sprejmejo za večjo škodo veliko manjše odškodnine od tistih, ki jih je že pred leti izplačala družba za naftovoa. Podobno velja za infrastrukturah na deta za tovarno velikih motorjev. Prepričati nas je tudi treba, da sedaj mislijo samo «začasno» zasesti, in da če ne nastopijo v bodočnosti novi bistveni razlogi, da bodo «zasedbo» zaključili in zemljo vrnili. Zdi se mm da so ti novi načini jioseganja po naši zemlji zaskrbljujoči in da ta skrb presega že same možnosti in pristojnosti kmečke strokovne organizacije Zato je bilo prav, da je o zadev« razpravljala upravno politična komisija Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je tudi priskrbela izčrpno pravno študijo o tem vpra šanju in o možnostih, ki se odpirajo akciji v obrambo naših ljudi. Iz dolge in resne diskusije na njeni zadnji seji izhaja mne nje, da si ne utvarjamo, da bo pot (priziv na državni svet iv ustavno sodiščeJ prav lahka toda tudi sklep, da smo jo pripravljeni ob podpori in s sodelovanjem prizadetih —■ prehoditi. Na koncu bi radi še ponovno poudarili, če je sploh treba, da nismo nobeni ščumlci ali «kon testatorju iz objestnosti m da so naši ljudje s skoraj svetniško potrpežljivostjo v vseh teh povojnih letih dokazali «ad abundan-tiarn*, da niso nergači in da so pripravljeni (čeprav razumljivo neradi in največkrat prisilnoJ žrtvovati za «jaimo korist*. Toda zavedajo se, da živimo v demokratični državi, za ustvaritev katere so :e dali velike (in sorazmerno ogromnej žrtve. Smo del tiste »javnosti» kateri »koristi» je govor, ta korist ima biti korist vseh, nam jo morajo prikazati in dokazati (kot sicer predvideva zakon), in ni mogoče ravnati v nedogled z nami samo kot z nujnimi žrtvami te splošne koristi. Lahko bi mogoče celo razumeli, da je primemo nekatera zares koristna dela opraviti čimprej in se zaradi tega izogniti dolgotrajnim postopkomL ko itak birokratski sistem že sam dovolj poskrbi, da se vsaka stvar navleče v nedogled (glej sedmi pomol, velika obvozna cesta, milijarde za ljudske hiše, ki ležijo v bankah, delavci po spijo na železniških postajah itd.J Toda treba se je prej pogovoriti in dogovoriti. Ce se upravitelji posvetujejo z našimi ljudmi glede poimenovanju ulic, se lahko prav tako pobrigajo, da jih vprašajo najprej za mnenje, ko gre za njihovo zemljo, ki je čestokrat njihov edini ali glavni vir dohodkov. Pri tem bi imeli najbrž tudi jiriložnosi, da slišijo, koliko je še problemov, katerih rešitev je »nujna* in »neodložljiva». To bi radi v demokratični želji, da se začne izpolnjevati splošno priznana vrzel med upravitelji in državljani, da bodo začele besede pomeniti obojim isto. LUCIJAN VOLK NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA ŽUPAN IN VES OBČINSKI SVET ZA TAKOJŠNJO IN UČINKOVITO POMOČ PRIZADETIM PO NEURJU Danes sestanek na vladnem komisariatu za koordinacijo ukrepov Protest zaradi policijskega nastopa proti dijakom zavoda «Da Vinci» Divjanje morja, ki je pred dvema dnevoma opustošdlo tržaško obalo, od Nabrežine in Ribiškega naselja do Miijskega zaliva, je včeraj našlo svoj odmev v tržaški občinski dvorani, kjer je po daljši razpravi o vprašanjih., povezanih z gradnjo novih sanitarnih in bolniških naprav v naši občini in o kateri bomo poročali v naši prihodnji številki, poročal župan Spacci-ni o ukrepih, ki jih uprava namerava podvzeti. kolikor tega še ni storila. Spaccini je najprej obvestil ob činske svetovalce, da odgovarja na vprašanja, ki so mu jih postavili svetovalci vseh skupin, nato pa poudaril ,da je občina (v njegovi odsotnosti jo je vodil prof. Lonza) takoj ukrepala in v tem izkoristila predvsem svoje uslužbence, V drugi smeri pa je navezala potrebne stike z deželnimi in osrednjimi rimskimi oblastmi, od katerih je zahtevala, naj se v tem primeru uveljavijo določbe deželnih in vsedržavnih zakonov o naravnih nezgodah Omenil je nato škodo, ki so jo utrpeli dohodi v mesto, v prvi vrsti harkovljanska obala, kjer je dežela dala na razpolago potrebna finančna sredstva in se že uresničujejo obnovitvena dela. Izredne važnosti pa je trud, da se ugotovi stvarna višina prizadete škode, kar lahko pomaga občini pri nadaljnjih zahtevah v Rimu in drugje. V tem smislu, je dejal župan, bo že danes zjutraj sestanek na vladnem komisariatu, ki mu bo prisostvoval vladni nadzornik Na tem srečanju bo koordiniran načrt za takojšnjo in učinkovito pomoč prizadetim področjem. Pohvalil je pobudo tržaške mestne hranilnice in zagotovil ustrezno podporo družinam, za katere je dežela že zagotovila finančno kritje. Svoje poročilo je župan zaključil z javno pohvalo vsem, mestnim stražnikom, gasilcem, karabinjerjem in agentom javne varnosti, ki so se ob tej priliki izkazali. Posebno pa je poudaril državljansko hrabrost trgovcev in obrtnikov, ki so — dosebedno — v enem dnevu odpravili posledice neurja in se pripravljajo na polno obnovitev svojih dejavnosti ob priliki državnega praznika v SFRJ. Podobne misli je v razpravi, ki je sledila županovemu poročilu, ponovil socialdemokrat Cesare, medtem ko sta komunist Rossetti in socialist Pittoni poudarjala nujnost, da se ukrepa z vso potrebno naglico Še posebej je pri tem vztrajal Pittoni, ki je poudaril, da se ne smejo ponoviti primeri, ko so državne podpore dospele z nekajletno zamudo. Zahteval je tudi, naj bodo prvih in najnujnejših podpor deležni nabrežinski ribiči Iz tamkajšnjega naselja in vsi tisti manj premožni sloji, ki jim je taka podpora edino jamstvo za nadaljevanje svoje gospodarske dejavnosti in za njihov obstoj sploh. Zanimivo je bilo tudi izvajanje misovca De Vidovicha, ki je opozoril občinsko upravo na učinkovitost jugoslovanskih upravnih organov, kd so namreč že ob 23. uri tiste noči opozarjali prebivalstvo z zvočniki, da se bliža neurje in verjetna povodenj, zaradi česar je škoda na koprskem obalnem področju bila, po njegovem, manjša V zaključku seje je komunistični svetovalec Rossetti povedal 'občinskemu svetu za dogodek v šoli «Da Vinci», kjer je policija izgnala dijake iz zasedenih prostorov. Označil je to dejanje kot nezaslišano in zahteval od župana, naj takoj posreduje, da bodo priprti dijaki takoj izpuščeni na svobodo, od občinskega sveta pa, naj obsodi nedemokratično izzivanje policije, ki je bila — po besedah Ros-settija — «do zob oborožena In v šlemih, s pendreki in verižicami, kot če bi šla na vojno«. Zupan je Rossettiju zagotovil, da se bo podrobno pozanimal in nato posredoval, če bo treba. •niiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliilii„l,lill,,l|U„iiilil|,||||||||||||||||||||||||||ilmiil||||||||,|t||illi,ii DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV Dežela bo prispevala 50 milijonov za podpore delavskim družinam lil. deželna komisija odobrila zadevni zakonski osnutek Dežela naj jasno izrazi svojo solidarnost z delavci Te dni Je tiretja deželna komisija pod predsedstvom svetovalca Ramami ja odobrila z večino glasov zakonski osnutek o nadaljnjih izrednih prispevkih za socialne dejavnosti. Na dnevnem redu je bil tudi osnutek zakona, kd so ga predlagali komunistični in psiu-povski svetovalci glede prispevka dežele sindik&lptoi organizacijam za podpore’ delavcem v sedanji sindikalni borbi. Seje se je udeležil odbornik za delo Stopper. ki je skupno s poročevalcem Urlijem (KD) obrazložil osnutek zakona, ki ga je pripravil deželni odbor, da ugodi prošnji sindikalnih organizacij in pomaga delavskim družinam, ki so prfza- Sporočamo, da smo dosegli vsoto 125.000 lir za ponesrečence potresa v Banjaluki med vaščani, ki so se udeležili pogreba pok. učitelja Milana Jereba v Ljubljani, s prostovoljnimi prispevki Opencev ter z izkupičkom nedeljske predstave »Vdove Rošllnke«. Ob tej priložnosti se toplo zahvaljujemo pevcem, igralcem, občinstvu in vaščanom. Spd TABOR ■ Opčine •iiiiMiiiHitiiiiMMiiiiiimittiiiiiimiiiiiiiiiiimfimiimiiiiiiiuiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiH OB DRŽAVNEM PRAZNIKU SFRJ Vse je pripravljeno za Jugoslovansko invazijo* Zaradi solidarnosti s vanskih zastopstvih prebivalstvom v Banjaluki na jugoslo-v tujini odpadli običajni sprejemi V Jugoslaviji praznujejo danes svoj največji državni praznik, obletnico proglasitve federativne republike. Ker bo Jutri nedelja, imajo dva praznična dneva skupaj, nalašč za daljše izlete. Jugoslovanski generalni konzulat je na predvčer praznika vsako leto priredil svečan sprejem. Letos so vsa jugoslovanska konzularna diplomatska predstavništva odpovedala sprejeme zaradi solidarnosti s hudo prizadetim prebivalstvom Banjaluke. Tako je odpadel tudi tradicionalni sprejem na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu. Na največji jugoslovanski narodni praznik pa se že nekaj dni vneto pripravljajo tudi v Trstu. Tu sicer ne bo raznih prireditev ln proslav, po mestnih ulicah in trgih. v trgovinah pa se bo okolje spremenilo in dobilo izreden pečat. Prav te dni bomo v Trstu občutili, kako smo blizu Jugoslavije ln medsebojno navezani, kako je skoraj Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj ! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list zastonj ves me sec december — vsak pa, ld poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knji go ali ploščo ■ slovenskimi pesmimi Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, mesečna pa 950 lir. dete zaradi ostrih stavk. V ta namen je deželni odbor določil prispevek 50 milijonov lir. To vsoto M morali porazdeliti med pokrajinske uprave, ki bi poskrbele za razdelitev podpor delavskim družinam . Svetovalec Moschioni (KPI) je izrekel priznanje deželnemu odboru, ki je sprejel prošnjo sindikatov, poudaril pa je, da bi bilo zelo potrebno tudi na drug način izraziti solidarnost dežele z delavci. Diskusije so se udeležili svetovalci Morelli (MSI), Rigutto (KD), Riazi (PSIUP), Pittoni (PSI), Ber-gomas (KPI), Trauner (PLI), Ce-cotto (MF), Romano (KD) ter Ramam (KD). Odgovorila sta jim odbornik Stopper in poročevalec Urli. Svetovalca Moschioni in Riazi sta izjavila, da bosta na seji deželnega sveta predlagala resolucijo z izrazi solidarnosti dežele z delavci. izginila meja. Skozi mejne bloke se prelivajo reke vozli in ljudi v obe smeri. Ob takih prilikah pa Tržačani govorijo o ((jugoslovanski Invazijii«, miroljubni in donosni invaziji, kakršnih bi si želeli vsak mesec. (V pozabo Je šla grožnja «Fora 1 s’ciaviv> — Tako je prav!) Naj le pridejo, čim več naj jih pride, tudi tiste ženice z dolgimi krili in «copatarji», člmveč naj pokupijo. Leipo jih bomo sprejeli in jim prijazno postregli, In tudi tako je prav. Ti naši dragi sosedje pa ne prihajajo peš in vsi se ne pripeljejo v natlačenih železniških vagonih. Pripeljejo se z avtomobili, in še kakšnimi. Kakšna zmešnjava bi nastala, če ne bi poskrbeli za usmeritev prometa in parkirne prostore! Pred nekaj leti, ko so jih nekateri gledali še z nekakšnim prezirom, so presenetili in spravili v zadrego. Zdaj je tudi glede tega znatno bolje. Za jugoslovanske goste so te dni na razpolago posebni parkirni prostori, mestni redarji bodo zamižali, ne bodo prav pravilno parkirali, na mejnih blokih jim delijo posebne letake s pozdravom župana v slovenščini in hrvaščini ter navodili, po katerih ulicah naj vozijo, da bodo laže prišli v mesto in našli parkirni prostor. Poveljstvo mestnih redarjev je izdalo podrobna navodila in priporočila, naj redar.)d gredo na roko Jugoslovanskim turistom. Odloženi so vsi dopusti, na najbolj kritična mesta pa bodo poslali redarje, ki znajo slovensko ali hrvaško. To .je zelo lepo ln to z veseljem ter zadoščenjem jemljemo na znanje. Tudi to prispeva k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju, k mirnemu sožitju ln sodelovanju. ■ Vladni komisar prefekt Cappel-linl je včeraj spretjed na vljudnost, ni obisk kapitana bojne ladje lina Ravallca, poveljnika šolske flote pomorskega poveljstva. Kasneje je dr. Cappellini vrnil obisk na ladji «De Oristafairo». Urnik izplačevanja pokojnin INPS Ministrstvo za pošto je sklenilo prestaviti na 9. december datum izplačttve pokojnin INPS. Upokojencem bodo izplačali v uradih v Trstu, Miljah ter na Opčinah ln sicer po sledečem razporedu: pokoj, ntoake obroke, ki potečejo od 14. decembra dalje ter odnosne trinajste pokojnine bodo izplačali 9. decembra vsem tistim, katerih priimki se začnejo s črkami A, B in C; 10. decembra vsem, katerih priimki se začnejo s črkami D, E, F, G, H, I in K; 11. decembra s črkami L, M, N, O ln P ter 12. decembra s črkami Q. R, S, T, U, V in Z. Nadalje bodo Izplačali trinajsto pokojnino tistim kategorijam upokojencev, katerih pokojninski obroki so bili Izplačani od 14. novembra dalje, in sicer po sledečem vrstnem redu: 13. decembra vsem tistim, katerih priimki se začnejo s črkami A, B in C; 15 decembra s črkami D, E, F, G, H, I in K; 16. decembra s črkami L, M, N, O in P ter 17. decembra s črkami Q, R, S, T, U, V in Z. V ostalih pokrajinskih uradih (Zavije, Nabrežina, Bazovica, Devin, Grljan, Prosek, Dolina, Sv. Križ, Boršt Zgonik in Sesljam) bodo pokojninske obroke in trinajste pokojnine Izplačali vsem dne 9 decembra. dobro oboroženi, Imeli na obrazih plinske maske, v rokah pa lisice in tolkala, nekaj minut pred posegom pa jim je v zavod, v katerem je — kot smo se sami lahko prepričali v prvih popoldanskih u-rah — vladal vzoren red, telefoniral podravnatelj šole im jim svetoval, naj odidejo Iz šolskih prostorov, da bi se izognili «hujšemu». SGZ za pomoč poplavljenem Tržaškemu gospodarstvu Je nepričakovani dan slabega vremena prizadejal hudo škodo. Zaradi tega je Slovensko gospodarsko združenje že naslednjega dne po neurju začelo ugotavljati nastalo škodo pri slovenskih poslovnih ljudeh v vsej pokrajini. Pozvalo jih je, da prijavijo škodo, kar so nekateri pri tajništvu združenja že storili. Hkrati se je združenje zanimalo pri deželi in tržaški trgovinski zbornici za postopek in poskrbelo za spisek oseb, ki so pooblaščeni izvedenci za ugotavljanje škode. Ponovno opozarjamo prizadete, naj pravočasno ukrenejo, kar je potrebno za ugotavljanje in prijavo škode; za vsa pojasnila in za morebitno sestavljanje vlog, je tajništvo združenja na razpolago vsem slovenskim poslovnim ljudem na svojem sedežu v Ul. Fabio FUssi GLASBENA MATICA - TRST Jubilejna sezona 1969-1970 V ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1969 OB 21. URI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA SOLISTIČNI KONCERT ONDINA OTTA - KLASINC — sopran ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir Pri klavirju spremlja Vladimir Kobler 6 dni stavke v Italcementi Ker delodajalci v cementni stroki vztrajno odklanjajo začetek konkretnih pogajanj za zaključek pogodbenega spora, so sindikalne organizacije FILCA-CISL, FILLEA-CGIL in FENEAL-UIL na osnovi sklepov enotnega vsedržavnega zbora oementarjev, ki je bil v preteklih dneh v Rimu, progasiie vrsto stavkovnih gibanj. V tržaškem podjetju Italcementi se bo stavka, kot drugod po Italiji, začela v ponedeljek, 1. dec, in bo trajala 6 dni. Nadaljnjih 48 ur stavke bo istočasno z vsedržavno manifestacijo delavcev cementne industrije, ki bo v Bergamu 12. dec. V ponedeljek, 1. dec. ob 9.30 bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pon-dares 8 skupščina cementarjev. Včeraj je bila praktično 100-od-stotna stavka deželnih uslužbencev, stavkali pa so tudi kovinar.jd zasebnih podjetij, ki so po mestu zbirali prispevke. V ponedeljek, torek ln sredo bo ponovno začelo stavkati učno osebje otroških vrtcev ONAIRC, ki napoveduje za prihodnje dni še o-strejšo borbo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ZLATA POROKA VČERAJ NA OPČINAH Hudo ranjen motociklist pri trčenju v drevo Včeraj okrog 19. ure se je pripetila v Narodni ulici na Opčinah, v bližini odcepa ceste za Bazovico prometna nesreča. Ob omenjeni uri sta se proti središču Opčin peljala na motociklu «guzzi 126» z registracijo TS 31417 23-lebni Lucia-no Bancic iz istrskega begunskega taborišča na Padričah in 41-letni Bruno Coslovioh, ravno tako iz o-memjenega taborišča. Ko sta motociklista prispela skoraj do omenjenega odcepa, je Bencich, ki Je vozilo upravljal, nepričakovano in lz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad motorjem, pri čemer je vozilo s precejšnjo brzino zavozilo proti desni strani cestišča ter se silovito ■ zaletelo oh neko drevo. Sunek je bil tako močan, da je oba potnika pognalo s sedežev. Huje jo je pri tem skupil Bencich, ki se je najprej z motorjem vred zaletel ob drevo, nakar ga je vrglo na tla, kjer je obležal nezavesten. Ponesrečenca so po naglem prevozu v bolnišnico sprejeli na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo. Pri pregledu so mu namreč ugotovili hud udarec v glavo ter globoko rano nad des n Im očesom Kmalu nato se je v splošni bolnišnici zglasil tudi Ooslovlch, kateremu so ugotovili lažje udarce in odngnine po obrazu. Njegove poškodbe pa sq lažjega značaja, zato so mu zdravnik! dali le prvo pomoč. Popolnoma bo ozdravel v približno tednu dni. Policija izgnala dijake iz zasedenega zavoda 4. Da Vinci» Močan oddelek karabinjerjev je včeraj zvečer Izgnal lz zavoda «Da Vinci« dijake, ki so ga popoldne zasedli In s tem nameravali protestirati zaradi grozeče nepredvidene spremembe izpitov za habilitacijo prav pred zaključkom šolskega leta tol zaradi odklona združenja «Ordlne del geometrih), da tol sprejel v svoje vrste novo diplomirane absolvente omenjenih Sol. Dijaki so bili že pripravili na notranjem zborovanju pismo ministru za šolstvo, toda delo so prekinili orožniki, ki so dijake potisnili na ulici ob zid to jim odvzeli dokumente, tiste pa, ki jih niso imeli, odpeljali to za nekaj ur priprli. Dijakov v šoli ni bilo veliko, ker so bili ravnokar sklenili, da morajo dekleta prenočiti na svojih domovih, ostali pa so se pozneje zbrali pred pomolom, nato pa Izdelali letak, katerega bodo razdelili pred vsemi tržaškimi srednjimi šolami. Delegacija dijakov je nato odpotovala v Gorico, da sporoči dijakom tamkajšnjih zasedenih šo«, kako Je prišlo do policijskega posega. Iz pripovedi dijakov In očividcev izhaja, da so karabinjerji bili V cerkvi v Dolini, kjer sta st pred 50 leti obljubila večno zvestobo Antonija Tul in Ivan Božič, sta dne 28. 11. 1969 ponovno obnovila svojo zvezo v prisotnosti hčerke, sinov, snah, zeta, vnukov in sester, ki ima želijo še mnogo srečnih let. Čestitkam se pridružujemo tudi mU Trgovine oblačil in oprem« v decembru Slovensko gospodarsko združenje sporpča: trgovine oblačilne stroke, opreme in raznega blaga, ld imajo sicer zaradi kratkega tedna ob ponedeljkih dopoldne trgovine zaprte, bodo ves mesec december odprte tudi v ponedeljkih dopoldne. Izjema bo samo 8. december, ker je navedeni ponedeljek praznični dan. Sestanek komisije za turizem pri PSI Pod predsedstvom odv, Alda Ter-pina se je sestala komisija za turizem pri tržaški federaciji PSI, katere člani so Femando Dreossd Lucio Ghersi, Carlo Luisa, Tulilo Mayer in Gioachino Trlngale Komisija je preučila razna vprašanja tega sektorja in izrazila primernost, da se ohrani odbor za pomoč turizmu v tržaški pokrajini. Komisija je tudi pozvala deželno odbomištvo za turizem naj posreduje z odločno akcijo v podporo turističnim in hotelirskim pobudam v tržaški pokrajini, ld jih je prizadela poplava. Odloženo žrebanje loterije Ministrstvo za finance sporoča, da zaradi stavke osebja finančne uprave danes, 29. t, m. ne bo žrebanja loterije, ki je preneseno na prihodnji teden, vendar pa datum še ni določen. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. novembra 1969 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 16 oseb. UMRLI SO: 67-totna Benvenuta Fabbro vd. Mose-tti, 78-letni Glovan-nl Brivonese, 49-let ni Silvano Macu-lus, 804etn i Umberto Pahor, 86-letna Angela Schipizza vd. Treroul, 824et-nl Paolo Sancin, 34-letna Grazeila Riccobon por. Lussebti, 72-letn,a Ama-lla Zugrva vd. Cergol, 534etna Angela Sferco por. Nesbeda, 75-letna Ro-sa Fabrls vd. Vivoda, 68-letnl Lulgi Oentazzo, 81-letna Amadla Simonlch vd. Conte, 18-letnl Giovannl Borsl, 494etnl Medoro Tavolin', 554etna Lu-clna Bidut por. Blsighin, 664etni Giuseppe Purich. SLOVENSKI KLUB vabi svoje člane ln prijatelje kluba v malo dvorano Kulturnega doma v torek, 2. dec. ob 20.30 na Večer slovenske televizije posvečen 80-letnici rojstva pisatelja Franceta Bevka Na programu sta na film posneta dramatizacija Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca« in barvni film »Ljubljanske variacije«. Prosimo za točnost zaradi nemotenega poteka predvajanja. Prosvetno društvo Skedenj TRST priredi gostovanje dramske skupine Slovenskega prosvetnega društva Tabor z Opčin, ki bo u-prizorilo Golarjevo komedijo v treh dejanjih Vdova Minka v režiji prof. I. Artača. Uprizoritev bo v torek, 2. decembra 1969, ob 20.30 v kino dovami v Skednju. Vabimo k polnoštevilni udeležbi! PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi jutri, 30. novembra v prosvetnem domu na Proseku. razstavo slovenske knjige Razstava bo odprta od 10. do 13. ter od 15. do 19. ure. Vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK Dolina vabi danes, 29. t. m. od 18 do 21. ure ter jutri, 30 t. m. od 10. do 12 in od 13 do 18. ure na razstavo slovenskih knjig in plošč Jutri, 30. novembra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu revija pevskih zborov Prireja jo »Zveza cerkvenih pevskih zborov« v Trstu. Gledališča isti stavah VERDI Tretja predstava Verdijeve «Trubadur» bo jutri, v nedelj® ^ dnevni red v vseh prostorih * četkom ob 16. uri. Ker je sopranistka Antonietta S ^ la s predsinočnjo predstavo zakljil . svojo obveznost do gledališč3 dii, si je ravnateljstvo gledališča gotovilo za nastop v vlogi Lle®" 0 v nedeljo in v sredo s°Pra,nliar Gabrello Tucoi, ki se je PraV vrnila iz ZDA. V ostalih vlogah bodo na3^Lj-pevci kot pri prvih dveh P ah, in sicer Carlo Bergonzj (P tagornist), Biianca Beriml, Montefusco, Pltnlo Clabassi, ", Ronehini, Raimondo BottegheUi Enzo Viaro. _ Dirigent Carlo Frači, reži')3 rlco Frigerto. Pri blagajni gledališča se dane^ j, daljuje prodaja vstopnic (tel. «3 POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 ponovitev , bergove drame ((Mrtvaški p*'e jjji-skupino Bnignone - Santucclo - ^ lo. Zadnja predstava bo ,([4 16.30. Abonenti na sezono pjo Stabile imajo občuten popust. . daja vstopnic v Pasaži Protti 36-372 in 38-547). strl"11; Nazionale 15.30 «Un uomo c',apiede». John Voight. PreP®vc^ no mladini pod 18. letom. -jf, Penice 15.00 »Alfredo il SraV (8 David Hemmings, Miichel V®1* Prunella Ransome. Grattacielo 16.00 ((Minuto Pw ® f, to senza respiro«. Carol Wh. pod Burke. Prepovedano mladine 18. letom. dej». Eden 16.00 «La caduta degh .vji Dirk Bogarde, I. Thullln. dano mladini pod 18 letom. rj»t Excelsior 15.30 «La donna s„gljfti ta«. Monica Vittl, Maurice Robert Hossein. Technicolot- p(. Ritz 15.30 «Addio Jeff«. Ata,"'’ Vlttorlo Veneto 16.00 ((Base 31 Rock Hudson. . t0<‘ Ideale 16 00 »AmmazzaU tutti 'rJl|K na solo« Churk Connors. Wo!f. Terhnlcolor , f" Ah^azia 16 00 «1 due cleit)(-itatii»-](>r. Franchi, C tngrassla Te eh n ys* Astra 16.30 «La perora nera*-Oastoni, Vittor'o Gassman. (IKO NA OPČINAH 'anes ob 18. uri Technic°lof zanimivi film: I 7 SENZA GLORIA , fgra. Mlobno! OvTie In ^30 Zadnja predstava j le na Proseku, ob 6.50 j. " tobusne postaje v Križu, °D ^0“ ■zpred avtobusne postaje v žimi. TRŽAŠKA KNJIGAUd* TRST • Ulica sv frančl*k* Tel. 61 -792 Novo: uf KUNDERA: Sala DZS 2.75° Mali oglasi »CITROENU - mehanična J Samarittanl In Mlceo in P"“eyer • domestnih delov. Ulica R*t,IB Darovi in prispevki Za žrtve potresa v < darovali: Družina Anton njer) 2000 Ur. PJIZIVNA RAZPRAVA PRED POROTO PROTI BENITU LOGGI Tožilec - potrditev dosmrtne ječe Obramba - obsodba na 30 let zapora bfVfe prosil odpuščanja mater svoje žrtve • Danes bo sodišče izreklo razsodbo otrditev prvotne razsodbe porot-sodišča, dosmrtna ječa, priznali splošnih olajševalnih okolnosti ,,l, sodba na 30 let zapora: to so jj,. ve> ki so jih včeraj med pripri1 razpravo proti Benitu Loggi jj'"8 predstavniki zasebne stranmi10 je matere pokojne Iris Seme-odv. Ghezzi, predstavnik dr-!„_efla tožilstva dr. Franzot in ‘»M, tožilstva dr. Franzot [ova zagovornika odv. Clarici tv .-®«era. Vsi so, sicer vsak s •lento8 ■ kota, s pravnimi L^enti in z navajanjem razsodb v^T?je in doktrine, podprli zahte-^111 jih bodo morali porotniki da-dvorani še posebej pro-(J1, Problem je samo eden, a ta Ht]J j°lj važen: priznati, ali ne, Be-w(. ,88i splošne olajševalne okolij,' *ot jih predvideva čl. 62 bis tMi^ega zakonika, ki jih, kot je ji °dv. Morgera, dajo kot milo-jjjj0 vsakemu, ki ima čist kazenski <,j' c.e tega Loggi ne priznajo, te-jt(m druge kazni kot dosmrtna (L: mu jih pa priznajo, se bo isJ!eni morilec znašel le s 30 leti ''j.7 uP°m- da bo enkrat ven-Prišel na svobodo, lev, sedaj jagnje: to je slika ■ ,Ca Semeničeve Benita Loggie i^vveh letih zapora. «Nimam be-a bi si izposloval od matere ega dekleta odpuščanje* je 1^’':'’ Pohlevno izjavil. Loggia se je JjJ skesal in včeraj med prvim (0^°n> razprave pred prizivnim poit S1 sodiščem pod predsedstvom c-anza Je rfhmo poslušal sod-itkj r-delmana - Della Nave, ki je tal #-------- -------- - j, Prelistavanjem debelega dosje-4 «DS®1 potek tragičnega dogod-novembra 1967. leta, ki je "o Iris pripeljal v grob, Log- s® kolji’8 v preiskovalni zapor, v ume-^tri za kriminalce, kjer so psi-koj1 Proučili njegovo osebnost in (ju10 junija letos pred porotno so-ki ga je obsodilo na civilno j^sednik — Loggia, imate kake TO0ibe? (jltJkia — Pijan sem bil, ne vem (Tč Setn to storil. Nimam besed, tju^ttater uboge žrtve prosil za v^sednik — žena se ni zavedla Morilec Loggia v varnostni kletki med včerajšnjo razpravo točno dve leti od žalostnega dogodka, ki je odvzel materi edino hčer. Ljudstvo, ki ga porotniki predstavljajo, zahteva pravično obsodbo zveri, ki se je pognala proti dekletu, ga desetkrat zabodla in se med njenim umiranjem spozabil z nenravnimi dejanji. »Dragi Loggia — je jokajočega obtoženca nagovoril odvetnik — dve leti smo zaman pričakovali besede kesanja* in porotnikom obrazložil, kaj se je pravzaprav zgodilo tiste tragične noči. Predstavnik zasebne stranke je nato zavrgel vse prizivne elemente obrambe: pijanost ne izključi je odgovornosti, o delni slaboumnosti ni moč govoriti, ker je nemogoče, da blazni ljudje pomagajo zdraviti umobolne (mislil je na Loggio, ki je bil bolničar v tržaški umobolnici) itd. Ko je Ghezzi začel govoriti o nožu, s katerim je ubil Semeničevo, ga je predsednik prekinil, češ da je znano, da je Loggia zbiratelj nožev. Ghezzi je vzrojil: »Zbiratelj? Za božič si je sam podaril sedem nožev. To je sadist. In ko ga bodo izpustili iz kletke lahko napade kogarkoli od nas. Loggia — se je odvetnik obrnil k obtožencu — plačaj kot mož in ne blati svoje žene, ki skrbi za otroka...* Govora ni mogel zaključiti: začel se je tresti in solze so mu zalile obraz. Tožilec dr. Franzot je bil še bolj neusmiljen. Priznanje pred policijo »nespretnega posnemalca Chessma-na», kot je imenoval Loggio, ki je pošiljal memoriale na vse kraje, ga ne zanimajo. Med procesom je prišla na dan vsa njegova nizkotnost in odgovornost, kar je dovolj za obsodbo na * dosmrtno -ječo:- Močni Loggia bi lahko z udarci omamil Semeničevo, toda on se je raje po-služil noža, ki ji ga je zasadil desetkrat v telo. In težko dihanje umirajočega dekleta ga je seksualno še bolj razburilo. Sedaj pa hočejo dokazati, da ni nevaren. »Če ta ni, kdo naj bi bil nevaren? Morda 15-letnice v minikrilu?* Dr. Franzot se je zadržal pri zahtevi obrambe, da Loggi priznajo delno slaboumnost, pri čemer trdi, da je zločin izvršil med kratkim epileptičnim napadom, ki izključuje odgovornost. »Če hočete pomilostitev — se je raz- ri Pijanosti? kjl gjpa — pil sem. Ker sem se me zaradi pijanosti ustavi Hoj 'ovanska policija, sem odvrgel (^dsednik — S tem ste priznali bili toliko pijani, da ne bi >aj delate. lo?®8 ~~ Prosim odpuščenja ubo-Sser- Nisem hotel ubiti. Napil zaradi nevšečnosti v družini, lij^adnik — Kakšne nevšečnosti! WUzn° vozilo, igranje v kazini, IZ*- Pijača... (hjg®8 — Moja žena je hodila to Rednik — Pustite pri miru v PtM^m dvogovoru je odv. Clarici %irn!l sodišču pasmo s 50 p>odpisi Hornih znancev, ki potrjujejo, da Ui "ftoli pil. " če hočej° u Pričati' nai ’ ds Sem’ da izpovejo pod prisego L»?vornostjo na vse morebitne OTrpri ki jih predvideva zakon. %; jmik je predlagal zasliševalo ^khšče pa je dokument zavrti^ k zasebne stranke Ghezzi *,.°doma opozoril, da sta potekli 1,1,1..........................................................................................M jftlPRAVE IN NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO Enotna turistična propaganda v inozemstvu in notranjosti države Za skupno turistično propagando o naši deželi na razpolago 75 mil. lir Enotna propaganda izpopolnjuje program turističnih ustanov burjeno obrnil na obrambo — zaprosite zanjo predsednika republike in ne porotnike, ki morajo soditi po dejanjih.* Tudi Loggiovo trditev, da ga je Semeničeva sprovocirala z minikrilom je zavrgel kot neosno-vano, saj je bilo dekle tako nedolžno, da ni niti pomislilo, da obsta jajo na svetu tudi zveri kot je bil njen napadalec. In to dekle je do smrti branilo svojo nedolžnost. Ob zaključku govora je tožilec zahteval, prvič v svoji karieri, potrditev dosmrtne ječe, ki je edina pravična kazen za tako gnusen zločin, eden najbolj pretresljivih v zadnjih 50 letih. Loggiova branilca odv. Clarici in Morgera nista zanikala krivde obsojenca, priznala sta grozotnost zločina, a sta skušala doseči, da bi mu kazen znižali na 30 let leče. Dosmrtna ječa je civilna smrt, vsaka druga kazen, pa bi obsojencu vrnila upanje, da se bo nekoč vendarle vrnil k družini. Clarici, ki je prevzel obrambo, ker se mu upira dosmrtna ječa, je spregovoril o Loggi-človeku, ki je izvršil zverinski zločin pod vplivom alkohola, kar ga sicer ne reši odgovornosti, a ima prav zaradi tega pravico do olajševalne okolnosti člena 62 bis. Ta obrambni koncept je odv. Morgera še bolj razvil in poglobil in se pritožil nad potekom razprave pred porotnim sodiščem, ki ni hotelo poklicati na zasliševanje vsaj enega od psihiatrov. Tc je kritiziral, da niso izvedli merjenja možganskih impulzov, s katerim bo gotovo ugotovil, da je bil Loggia žrtev epileptičnega napada. »Nismo pozabili na žrtev, nismo pozabili na slike, ne zanikamo zverinskega umora — je poudaril odv. Morgera — ki ga je Loggia izvršil med epileptičnim napadom. Zakaj mu torej ne priznamo vsaj splošnih olajševalnih okolnosti?* je zaključil zagovornik, ki je sodnike pozval, naj ga le obsodijo, a naj ga rešijo civilne smrti. Današnji razpravi je prisostvovala tudi mati pokojne Iris, prevajalec dr. D. Štoka. Razprava se bo nadaljevala danes ob 9.30 z odgovori zasebne stranke in tožilca obrambi. Razsodbo bo sodišče izreklo že danes. OBČINSKA SEJA V GORICI Predlog za ustanovitev konzulte ki naj preučuje manjšinska vprašanja Politično voljo je potrebno uresničiti s praktičnimi dokazi narodne enakopravnosti - Predlog za ustanovitev konzulte bodo sprejeli na prihodnji občinski seji je bila v Trstu seja o propagandi, kateri je 'al podpredsednik deželna Moro. ki je tudi od-,aa turizem. Prisotni so bd-■mj.-Sednjki jn ravnatelji pokra-if. ('turističnih ustanov iz Tr-i!tVhv,lce >n Vidma ter ravnate-«** k Gumnih letoviščarskih usta-Vse dežele. Razpravljali so načrtu za enotno tu. Propagando o naši deželi »tvu jn o poskusu enotne ■ - ou luui purazutrmi »icu- Propagando v prihodnjem - je treba, da načrt za V (turistično propagando ta-iAtow?ristvu kot v Italiji sa' A, jCriP.iuje in izpopolnjuje pro-Ka Izvajajo na svojo ro-ttoji. Jrjho odbomdštvo za turi-l’V* v"krajinske turistične usta--v« avtonomne . letov iščarske ^°novno 80 zvišali sklad » Im 0 Propagando v inozem-zdaj znaša približno 60 lir' ln ki ga skoraj za polovico krije deželno odbomištvo za turizem. Dober del sredstev bo namenjen za oglase v specializiranih časopisih in revijah. Določili so tudi vsoto 9 milijonov lir kot prispevek k pobudi ministrstva za turizem za valorizacijo področja ob gornjem Jadranu, v katero spada tudi dežeia Furlanija Julijska krajina. Približno 12 milijonov so določili za razstave in sejme ter sklenili, da se bodo udeležili mednarodne turistične prireditve v Berlinu, mednarodnega velesejma na Dunaju, mednarodnega velesejma v Zagrebu, mednarodnega turističnega salona v Bruslju itd. Zdaj še proučujejo možnost krepke propagande v Muenchnu ln u-deležbe na «Tednu Linza*. Prihodnje leto bodo prvič poskusil i tudi z enotno propagando v notranjosti Italije z oglasi, razstavami itd., za kar so določili 15 mil. lir. Za skupno turistično propagando v prihodnjem Letu bo torej na razpolago skupno skoraj 75 milijonov lir. Na seji je žel odobravanje tudi predlog, naj bi pri- redili v Milanu, tudi izven velesejma, veliko propagandno prireditev, ko bo dokončana avto cesta Trst-Videm-Benetke in bo naša dežela imela direktno povezavo z avto oestami do Turina. artikli za pokopališča PRI V I V I A N I Trst - Via dellTstria 127 - Trieste (nasproti staremu vhodu na pokopališče) DOBITE okvire za slike pokojnikov - stenske in talne nagrobne luči - križe in okrasne vijake - vaze - črke v bronu in nerjavečem jeklu itd. Vrh tega še veliko izbiro cvetja Restavracija Marinella V.,e Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 411)986 gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila oblet-1 Poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo Izredni popust Vsak večer godba a plesom. Dve nesreči na delu V zgodnjih popoldanskih urah so splošno bolnišnico pripeljali dva ranjenca. Prvi je imel nad levim očesom globoko rano in očitno je zadobll tudi hude udarce, kajti po prvi pomoči ga je dežurni zdravnik poslal na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdravitd približno teden dni. Ponesrečenec, kakor so ugotovili agenti javne varnosti v službi v splošni bolnišnici, je 39-letni delavec Silvano Busletta iz Ulice Ro-magna št. 83. Busletta je zaposlen pri podejtju «Eppingher», ki opravila razna dela v industrijskem pristanišču. Nesreča, ki ga je privedla pred zdravnike, se je pripetila ravno tam. Ko je delavec, stoje na približno poldrugi meter visokem ogrodju, premikal težek kovinski sod, se Je nepričakovano spotaknil ob nizko stopničko, Izgubil pri tem ravnotežje ter omahnil na tla, pri čemer Je zadobll že omenjene poškodbe. Kmalu zatem so z zasebnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico še 33-letmega težaka Aroadia Mania-ga iz Ulice Vivaldi št. 4, ki je zaposlen pri podjetju «Ex Scanamed-U» v starem pristanišču Potem ko so mu ugotovili nalomljenje nosne kosti ter ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v petnajstih dneh, je Manda-go povedal, da je omenjene poškodbe zadobll med raztovar janjem blaga z voza. Nepričakovano Je namreč mimovozeči železniški vagon oplazil ustavljeni voz. ki se je pri tem premaknil in njegovo oje je nič hudega slutečega težaka u-darilo po nosu ter mu ga delno zdrobilo. Neki njegov delovni tovariš ga le nato nemudoma s svojim avtomobilom odpeljal v splošno bolnišnico. (Nadaljevanje s 1. strani) Odvetnic Nereo Battello (KPI) Je spričo odsotnosti 17 od 24 svetovalcev ugotovil, da še ne sprejemajo vsi svetovalci pogovora o manjšimi, čeprav je bil v ustvarjanju ugodne klime narejen pomemben korak naprej. Dozoreli so časi za soočanje s tem vprašanjem, za nami so časi, ko smo govorili o nasilni asimilaciji. Tudi niso več časi za zaščito individualne narodne pripadnosti, ampak kolektivne v skladu z določili ustave sprejete v letu 1947. To je rezultat borbe in dela strank, kulturnih organizacij Slovencev in dobrih odnosov med Italijo ln Jugoslavijo, v katerih sta bila možna Neonljev in Saragatov obisk v Jugoslaviji, ki sodita v naj lepšo diplomatsko dejavnost v naši zgodovini. Diskusija o manjšinah pa mora imeti praktične izpeljanke. Prt manjlkujejo nam praktične rešitve pozitivno pravo (dtdtto posdti-vo) S tam se mora spoprijeti vlada, s tem se spoprijema opozicija in tudi manjšina naredi, kar po svojih močeh more. Omenil je u-spešno zavzemanje slovenskih izvoljenih predstavnikov škerita, Lovrl-he in Bemetlčeve ter Izrazil zaskrbljenost zaradi dejstva, da je gorlška SDZ ločena od delovanja ostalih slovenskih političnih gru-paolj na Tržaškem ter da ni prisotna v Beneški Sloveniji. Potrebno je združiti sile. je dejal odv. Battello, ter premagati osebne predsodke. Nujno je sodelovanje med vsemi ide'n1ml partnerji, če se hoče zagotoviti uspešen rezultat. «To prllateliSko govorim odv. Sfiligoju.* Priznanje slovenskih pravic Je v tesni povezanosti z demokratično osveščenostjo Italijanov in z delavskimi borbami za družbeni napredek, ki je demokratična borba komunistov, socialistov in katoliškega gibanja. Deželni svetovalec — Je zatrdil dr. Battello — Coceamml (KD) je govoril o potrebi privilegiranega položaja Slovencev, da bi bili v težavnih razmerah enakopravni ln zaščiteni. Odv. Battello je izrazil prepričanje, da bo tudi občinski svetovalec dr. Član (KD) govoril isto. Takšne besede se morajo pretvoriti v politično voljo; uresničevati se morajo vsaka na področju pravilne pristojnosti določenih u-sta-nov — države, dežele, pokrajine, občine. «Prebral sem 'Bolletino de-gll sloveni’ in se prepričal, kako malo smo doslej naredili. Šolski zakon Je ostal na pol poti ln profesorji so pod stalnim pritiskam ter skrajno ponižani. Slovenci so zaščiteni, ker sedaj nihče več ne meče kamenja za nllmi, toda kako napredovati, ko pa ni moč vsega spraviti v eno pest, ampak Je potrebno zahteve naslavljati na ustanove v skladu pristojnostmi? »Mi danes govorimo o občinski pristojnosti, o partizanskem spomeniku, o topano-mastlki, o cestnih znakih. Zakaj ne bi spremenili krajevnih imen v slovensko obliko. Govorimo in pišemo 'Battoglia di Podgora’, toda vas smo preimenovali v 'Piedimoo-te’. Zakaj je ne bi uradno poimenovali ((Piedtanante — Podgora*? Odvetnik Pedronl Je omenjal Sla-taperja. Ali vemo, da je pred šovinisti brar>'l BertaireUllJa, ki je v neki publikaciji Touring cluba Imenoval tržaško vas Boršt po slovensko, ne pa, 'Sant Antonio dl Selva.’. S takšnimi poimenovanji bi Italija ostala takšna kot Je, toda bogatejša. Lahko jih uresničimo že Jutri.* Omenil je politiko kapitalističnega vinogradništva v Brdih, kjer se bodo Slovenci izselili, če ne bodo pravilno zaščiteni. Gospodarski razvoj, ki prinaša raznarodovalne nevarnosti, gre tudi v smeri prati Standrežu in Sovodmjam, kjer so načrti za urbanizacijo naše delo. Občinska uprava naj prispeva sred stva za Slovensko gledališče iz Trsta, ki je doseglo v Trstu visoko stopnjo publioizacije s sredstvi dežele in tržaške občine — ter gostuje v Gorici. Ustanoviti bi bilo potrebno rajonske svete, zelo razširjeno obliko decentralizacije, kjer bi Slovenci mogli govoriti v svojem jeziku. «V vrstah slovenske manjšine so dozoreli časi, ko bodo vsa, ki živijo v naši deželi, skupno 'delovali z ustanovitvijo nekakšnega kartela, ki naj se pogovarja z oblastmi, da se uresniči skupek slovenskih zahtev te vseh treh pokrajin.* Ob koncu Je predlagal sprejem resolucije, ki uvodoma govori o uresničitvi organdčne zaščite Slovencev s pozitivnimi določili, obvezuje se uresničitvi dvojezičnosti v uradnih občinskih aiktdh, topono-mastdki, segnaletild ter ustanovitev mestne konzulte za vprašanja manjšine. Zahteva od dežele in države, da v skladu s svojimi pristojnostmi ln ustavnimi določili ter posebnega statuta — z namenom, da se prispeva k dobrim odnosom svetu. Mi moramo prositi oprošča-nje Slovence za krivice, kakor smo prosili oproščenja Žide, ker jim v hudih letih nismo pomagali. Katoličani se ravnamo po načelih enciklike «Pacem in terris*. Manjšina mora imeti privilegiran položaj ter smo se odločili za odprtje z vključitvijo Slovenoa v občinski odbor. Svetovalec dr. Gian je predlagal, da bi o konkretnih stvareh kasneje govorih z načelniki skupin, pristavil pa Je, da je sedanje odprtje tudi zasluga krščanske demokracije. Potrebno je rešiti probleme, kjerkoli se manjšina pojavlja, tudi Benečiji in Kanalski dolini. Zlasti velja to za otroške vrtce, kajti otrok v starosti med 3 in 5 let mo-svet spoznavati skozi materin jezik; to je znanstveno in pedago- tiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiianiiiHiiiiiiiiiinuiiiiiniiiiiiiMiiiininniiuiiiii PRISRČNO SLAVJE V STANDREŽU Domačini so proslavili 80-letnico svojega rojaka dr. Andreja Budala ško neizpodbitno. »Kot svetovalska skupina smo za dvojezični napis na partizanskem spomeniku na glavnem pokopališču.* Govoril )e o gospodarskem napredku, ki je enako važen za Italijane in za Slovence in v katerem Slovenci ne morejo biti samo kmetovalci. Stri. njal se je s potrebo poučevanja slovenščine v italijanskih šolah ter zaključil svoj govor takole: če od blizu pogledamo sovražnikov obraz, Je vodno takšen kot naš.* Prof. Zuoalli (PSU) je podprl predloge poprejšnjih govornikov za u-stanovitev konzulte, v kateri pa noj bodo tudi občani italijanske^ jezika, da se bo pogovarjala tako z občinskimi kakor tudi vladnimd predstavniki. Seja se je pričela ob 19. ter zaključila ob 23. uri. PO SPORAZUMU OBMEJNIH ORGANOV Delna preusmeritev tovornega prometa na blok pri Šempetru Ukrep bo stopil v veljavo 1. decembra V okviru dobrih obmejnih odnosov so se na sestanku obmejnih organov obeh strani meje na Goriškem, ki je bil pred nekaj dnevi, sporazumeli, da bodo olajšali tovorni promet pri Rdeči hiši s tem, da bodo preusmerili tiste težke tovornjake, ki ne morejo pod železniškim podvozom, na mejni prehod pri Rdeči hiši v času, ko je ta odprt. Vse carinske in druge formalnosti bodo opravili pri Rdeči hiši ter potem tovornjake sprem, ijali na prehod pri Šempetru brez kakšnih dodatnih formalnosti. U-krep v tem smislu bo stopil v veljavo v ponedeljek, 1. decembra. Prav tako bodo preusmerili na cmenlemi blok tudi avtobuse, ki bd iz kakšnega koli vzroka ne mogli skozi podvoz. Za te bo možna taka preusmeritev vseh 24 ur dnevno. Oba ukrepa bosta nedvomno delno razbremenila promet pri Rdeči hiši in zmanjšalo gnečo, in zastoj na tem prehodu, za kar so si prizadevali poleg policije tudi carinski Jn fdnancarski predstavniki z obeh strani meje. Jutri v Gorici zborovanj« PSI Jutri dopoldne oh 10 30 bo v kinodvorani Verdi v Gorici socialistično zborovanje PSI za člane in prijatelje. Govoril bo član državnega vodstva stranke poslanec Gi-no Bertoldi o temi «Za političen preokret v državi*. Pred tem javnim zborovanjem bodo člani PSI na svojem sedežu obravnavali aktualne probleme. Jubilant je v svoji sti svoji zemlji in V četrtek zvečer je bila dvoranica štandreškega prosvetnega društva tako natrpana z domačim občinstvom, kakor že dolgo ne in marsikdo je moral ostati zunaj na stopnicah, čeprav je bilo tam precej hladno. Poleg tega so se Štandrežci zbrali točno ob napovedani uri, kar je najboljši dokaz, da jih je prireditev 'izredno zanimala. _ Domače prosvetno društvo je namreč povabilo uglednega domačina dr Andreja Budala, ki je pred nekaj tedni dopolnil 80 let življenja, naj jih pride obiskat, da bi mu tudi njegovi ožji rojaki iz štandreža čestitali ob tem lepem jubileju njegovega nad vse delovnega in razgibanega življenja. Dr. Budal se je rade volje odzval njihovemu povabilu. Uglednega jubilanta in vse občinstvo je pozdravil predsednik Dino Roner, se mu zahvalil za nje ^ v odziv in za njegovo delo v korist slovenske skupnosti v Italiji. Nato je stopila na oder gospa Angela Nanutova in s klenimi besedami orisala lik jubilanta ter njegovo delo za svoje ožje rojake in za slovensko skupnost na splošno. «Človek ne živi samo od kruha* je začela govornica, »ampak je v njem tudi stremljenje po duhovnih vrednotah, po pravici, miru in svobodi, po socialni ureditvi razmer, po nesebičnosti in značajnosti. _ Zanesljivi vodniki v našem na- zahvali pozval domačine, naj ostanejo zve-narodu - Pozdrav domačega pevskega zbora sosedno Jugoslavijo čimprej ln v skladu s predlogi organizacij slo venske manšlne — sprejmeta na organski in globalen način vsa zaščitna dotočila. Dr. Rolando Otan (KD): «Kljub vsem zgodovinskim dejstvom smo ob naši meji ustvarili vzdušje sožitja in najbolj odprto mejo na If. Govori gospa Nanutova Jubilant prof. Budal v krogu domačih pevcev odobravajo zatiranje ampak razodevajo občečloveške plemenitejše misli. Tudi danes je dr. Budal, vkljub svojim 80 letom še vedno v sredini življenja in borbe, kar je dokaz njegova knjiga «Odmevi z roba*, kjer bdi nad usodo slovenske skupnosti zamejstvu. «Dragi gospod profesor! Ob vaiem jubileju vam želimo, naj vam prinese jesen vaiega življenja tiste plemenite sadove, za katere ste se borili, delali in trpeli. Sprejmite naio zahvalo za to, da sta prav tu, na zahodnem robu slovenskega ozemlja, s svojim delom zno-uveljavili in potrdili dokument rodnem življenju pa so bili in so naši veliki možje — vzorniki in poštenjaki, ki so z življenjem in delom izpričali svojo ljubezen in predanost do lastnega naroda. Tak zanesljiv voditelj je tudi naš današnji slavljenec, štandreški rojak dr. Andrej Budal, profesor, pesnik, pisatelj, literarni kritik in neustrašen borec za naše narodne in človečanske pravice. Starejši vaščani prav dobro poznajo tega našega rojaka: želimo pa, da bi ga bolje spoznala tudi naša mladina, da bi iz njegovih del rasel v naši vasi in v zamejstvu zaveden slovenski rod, ki ne bo omahoval nikoli v boju za naše narodne pravice in za našo narodno čast.* Govornica je potem opisala življenjsko pot jubilanta in dejala: »Spoznanje, da njegovim rojakom, zapadnim Slovencem, grozi potujčevanje, ga je pripravilo za odločen boj proti zatiralcem slovenskega jezika, njegovih narodnih in človečanskih pravic. S svojim pisateljskim darom je posvetil svoje pero tem ciljem in vzorom. Potem je podala podrobnosti o njegovem razvoju kot pisatelju in o njegovem delu na tem področju, zlasti s številnimi povestmi, ki jih je izdala Goriška matica pod raznimi psevdonimi, ter se prispevki po časopisju, med katerimi so bili ali so tudi Edinost, Soča in Primorski dnevnik. Čeprav so njegova dela pognala iz domačih tal, je mnogo tudi prevajal, zlasti iz italijanskega slovstva ter s tem hotel dokazati, da resnične kulturne vrednote ne poveličujejo narodnostne mržnje in ne o našem izvoru, razmerah in našem življenju. Zapadnim Slovencem >te izklesali veličasten in živ spomenik, mimo katerega ne bo mogla zgodovina nikoli. S svojimi deli ste prispevali v skupno zakladnico slovenske kulture, iz katere odseva tudi življenje Slovencev ob zapad-nem robu, ki žive že preko 1000 let tu na svoji zemlji, boreč se za obstoj, za svo|e narodne in človečanske pravice.« Vsa dvorana je s ploskanjem odobrila besede govornice. Sledile so deklamacije, iz jubilantovih del. Maura Marinič je deklamirala pesem o Standrežu «V goriški poljani*: Diego Marvin je prečital spis »Gremo na Rojce*: gospa Olga Pelicon je prečitala članek o važnosti slovenske šole z naslovom »Vpisovanje, življenjsko vprašanje*; Hoban Aleš pa je prečital »Županovo pismo*, ki govori o razlaščanju štan-dreške zemlje pod pretvezo novih gradenj. Nastja Zavadlav je recitirala pesem »Odhajajočim* s katero Budal odsvetuje Štandrežeem, ki zapuščajo svojo zemljo pod fašizmom in odhajajo v tujino. Končno je Pelicon Olga prečitala še sestavek »O človeškem dostojanstvu*, ki govori o uzakonjenih pravicah Slovencev in o njihovem izvajanju. Sledile so čestrike štandreških o-trok, ki sta jih zastopala deček in deklica ter poklonila ganjenemu jubilantu lep šop cvetja. Predstavniki štandreškega kmečkega društva, prosvetnega društva »O. Župančič* in športnega društva »Juventina* so mu tudi poklonili svoje darove, med katerimi je bil tudi njihov simbol, živ »pičulat* in velikanska vrzota. Jubilant se je nato vsem zahvalil in poudaril, da se je prav rad odzval povabilu rojakov, da bi si v njihovi sredi osvežil spomine na svojo mladost in se pomenil z njimi »Prav ta kos slovenske zemlje — je poudaril — se mi je zdel po svoje pomemben. Tu, na visokem bregu Soče, živi ljudstvo slovenskega, slovanskega rodu. Razna ljudstva so nekdaj vihrala tod mimo na zahod; naše je ostalo. Tu si je ustanovilo lastni dom, ga vzljubilo in branilo, stoletje za stoletjem.* Govornik j* omenil tudi drugega slavnega rojaka Andreja Marušiča ter delo domačega pevskega in bralnega društva. V časih zmede je ostalo to naselja trdna skala nad Sočo. Prav tu ob Soči mejita drug na drugega dva svetova, vzhod in zahod, Slovani in Romani. Oba se vsak po svoje plodno uveljavljata. «Tu se človeško življenje razvija v tesnem stiku z zemljo. Vaš grb kaže dva purana, ki kljuvata zeljnato glavo. Svoji zemlji se niste nikoli izneverili in je tudi danes temelj vašega obstoja. Ta temelj naj bo še nadalje neomajen in vaše delo naj še nadalje plodno uspeva v blagor vam in vašemu naselju.« Moški pevski zbor društva »Župančič* pa je pod vodstvom Franca Lupina, ki je že ob začetku zapel dve pesmi, zaključil še z Medvedovo «Slava» in z Aljaževo »Soči*. Ob kozarcu dobrega domačega vina in skromnem prigrizku so se potem domačini zgrnili okrog jubilanta in zlasti s starejšimi je dr. Budal obujal spomine iz svo'e prve mladosti v rodnem Standrežu. I. M. Tehnični zavod Fermi zaseden Danes popoldne so srednješolci italijanskega tehničnega zavoda Fermi v Gorici zasedli šolsko poslopje. To odločitev so sprejeli dijaki danes zjutraj na skupščini v šoli, kjer so ostro protestirali proti vladnim ukrepom proti njihovim zahtevam po spoštovanju diplom geometrov Prometna nesreča s trčenjem na križišču Včeraj popoldne ob 13.15 sta na križišču prt Madonnini trčila siku-teriflt 15-letaii sbruga.rskl vaienec Luciano Marini lz Ločntka. Ul. Rl-alto 33 ln avto fiat 500, ki ga je vozila Angela Fiorella. iz Gorice, IH. Br. Sardegna 4. Avto je prihajal te Podgore v smeri nrotit Gradiški ter podrt na križišču skute-risba, ki je prihajal iz Ločnlka proti Gorici. Piri padcu je skute-rist dobil poškodbe in odpel tali so ga v splošno bolnišnico v Gorici. Zdravnik! so mu ugotovil 1 rano na levem kolenu in več cdgmjenj po nogi ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. CORSO. 17.15—22.00: «Butch Cassi-dy», P. Newman ln C. Ross; ki-nemaskopski film v barvah. VERDI. 17.15: «Quet temerari sulic loro pazze, scatenate, scalci-nate oarrlole*, W Chiart in Bour-vile. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 17.00—22 00: «Dio perdoni la nua pištola*, W Pre-ston in D. Vadiš; italijanski ki-nemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17.00: «L’isola delle svedesi*, N. Segurini in E. Green. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Le pištole del magnifici 7», G. Kennedy in G. Wh.litmore. Ameriški kinemasko-pe v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Le pištole dei magnifici sette*; J. Kennedy. S. MICHELE. 17.00: «Zum, zum, zum», Llttle Tony in Orietta Berti, barvni film. ENCELSIOR. lfi.OO: «11 cervello*, D. Ndven ln J. P Beimondo. Kl-nemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30- «11 mucchio sel-vagglo*, W Holden m E. Borgni. ne. Kinemaskope v barvah. /Kova tiorica SOČA (Nova Gorica): »Norčavi dnevi Stanlia ln Olia*. ameriški film — ob 16. — 18. — 20. DESKLE: »Morilec na konju*, ame-barvni film — ob 18. In 20. RENČE: «Skrivnoet bengalske džungle*, italijansko-ftpanski barvni film - ob 16. in 19.30 ŠEMPAS: «Tujska legija*, ameriški barvni film — ob 20 KANAL: «101 dalmatiner*, ameriški barvni film - ob 20 uri. SVOBODA (Šempeter): »Skrivnostna vojna Hari Friga», ameriški barvn ifllm - ob 18. kn 20 PRVACINA: »Dnevnik s Pacifika*, amerl ki film - ob 16 in 20. POTUJOČI KINO - GRC,\R; »Dama iz Beiruta*. španski barvni film - ob 19 30 DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna PONTONI BASSI, Ra;-tel 26. tel 33 49. TR21C Danes te deoimti lekarna v Tržiču «Alla Salute* dr Pahhr-s (Jlica CosuHoh št 117 tel 73480 DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna GORI AN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 2638. OB PRISOTNOSTI KRAJEVNIH OBLASTI Danes se bo začel v Gorki tradicionalni Andrejev sejem Filatelistična razstava, vinska in podjedelska razstava ter srečotov začnejo delovati popoldne Danes je v Gorici začetek tradicionalnega Andrejevega sejma, ki Je prvotno Imel značaj kmečkega sejma. Pozneje se je ta sejmsfka manifestacija razvila ln razširila ter jo spremlja vsako leto tudi več stranskih manifestacij, poleg nje-govega zabavnega dela. ki se je tudi povečal tn moderniziral. Uradna otvoritev bo popoldne, ko bodo ob prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti ln ustanov oto 15. url otvorlll mednarodno filatelistično ln numizmatično razstavo, katero so 'kot lani’ uredili v dvorani Petrarca v Istoimenski ulici. To Je že peta razstava v Gorici Organizatorji so za to priliko Izdali okusen propagandni proepekt, ki je tiskan v treh jezikih, Italijanskem v nemškem in v Slovenščini Izdali so tud! spominsko razglednico. ki !o bodo danes in Jutri lahko obiskovalci žigosali pri posebnem poštnem uradu, tol bo sodeloval na razstavi. Odprta bo do vključno v sredo 3. decembra. Pol ure pozne’e bodo otvorlll srečelov za sirot išče Lenassd pri ze-lenjadnem trgu. za katerega so trgovci ln razne ustanove prispevali številne prispevke v denarju in blagu. Ob 16 url pa bo otvoritev vinske razstave s pokivševalntco. za katero se je priglasilo 18 razstavljavcev In med njimi nalveč slovenskih briških vinogradnikov Razstava je urejena v prostorih agrarnega konzorcija v Ul Boooaoclo. Takoj potem bodo otvorlll tudi razstavo poljedelskih strojev preko ceste v isti ulici. S tem se bo začel veseli živ žav Andrejevega sejma, ki bo spojil številne obiskovalce z obeh strani meje v eno samo veliko ln razigrano reko ljudL Oh petdesetletnici ustanovitve ljubljanske univerze Profesorji in doktorji Primorci na ljubljanski univerzi 5. Po predlaganem statutu univerze v Ljubljani fakultete dajejo stopnjo doktorja znanosti iz tistih paim>g, ki so temeljne na fakinte-ti in jih določajo fakultetni statuti. Doktorat lahko pridobijo občani, ki imajo visoko izobrazbo ai akademsko stopnjo magistra. Kandidati z ustrezno visokošolsko diplomo pridobe doktorat znanosti, če so objavili znanstvena dela ali so se odlikovali s svojimi strokovnimi deli ali znanstvenimi uspehi, če uspešno opravijo ustni doktorski izpit in če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo. Kandidati z akademsko stopnjo magistra pridobijo doktorat znanosti, če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo. Doktorska disertacija mora bati samostojen prispevek k znanstveni panogi, iz katere želi kandidat doseči stopnjo doktorja znanosti. Kandidat predloži temo disertacije fakultetnemu pe-dagoško-znanstvenernu svetu, ki določi komisijo najmanj dveh univerzitetnih učiteljev. Na predlog te komisije svet temo odobri ali predlaga kandidatu, naj jo spremeni ali dopolni. Ko pedagoško-znanstveni svet temo sprejme, imenuje univerzitetnega učilelja-mentorja, ki spremlja kandidatovo deta^Bri disertaciji. Istočasno se določia kandidatu z visoko izobrazbo vsebina in rok ustnega doktorskega izpita, ki ga mora kandidat opraviti pred zagovorom disertacije. Kandidat mora predložiti disertacijo najkasneje v petih letih, potem ko je pedagoško-znanstveni svet sprejel temo disertacije. Disertacijo oceni komisija, sestavljena iz najmanj treh članov. Javni zagovor disertacije mora biti objavljan na fakulteti in v dnevnem časopisu. Pri javnem zagovoru ocenjevalci sporoče svoje pripombe in pismeno stavijo kandidatu vprašanja, ki morajo biti v zvezd z vsebino disertacije. Potem pozove predsednik komisije navzoče, naj postavijo vprašanja kandidatu. Po izpitu komisija sklepa o uspehu in razglasi svoj sklep. Na predlog fakultete, ki je podelila doktorandu doktorat znanosti, opravi rektor univerze javno in slovesno promocijo. Univerza podeljuje tudi častni doktorat zaslužnim in uglednim znanstvenikom, domačim ali tujim, a tudi drugim osebam, ki imajo velike ali izredne zasluge za razvoj znanosti, univerze, humanih odnosov med ljudmi, miru v svetu ipd. Tak doktorat podeljuje univerzitetni svet na pobudo katerekoli fakultete in po vsestranski utemeljitvi.' Podeljevanje častnih doktoratov je redita in v resnici izredna čast. Doctor hoooris causa je najvi&ji naslov, ki ga podeljuje univerza, zato podelitev tega naslova tudi vsakokrat temeljito obravnava in pretehta. V stari Jugoslaviji in nekaj let po osvobodiltvi (do leta 1954) je bilo mogoče pridobiti doktorat prava s strogimi izpiti ali rigorozi in brez predložitve ter obrambe doktorske disertacije, študij na medicinski fakulteti pa se je končal z diplomo, ki je dajala kandidatu naslov dbktorja medicine. Takega doktorata sedaj v Jugoslaviji ne poznamo več. Do leta 1952 je ljubljanska univerza izdala doktorske diplome večinoma v latinskem jeziku, vendar so nekateri doktorji dobili diplomo v slovenskem jeziku. (Nadaljevanje sledi) ustanovitvi popolne medicinske fakultete v Ljubljani leta 1945 Film o Bajkalskem jezeru MOSKVA, 28. — Na obalah Bajkalskega jezera v Sibiriji snema sovjetski režiser Sergej Gerasi-nov svoj novi film z naslovom «Na jezeru». Ta film bo zadnji del filmske trilogije, posvečene ljudem 60 let našega stoletja S tem delom se Gerasinov ukvarja že 10 let in prvi film je imenoval »Ljudje in zverine», drugega je imenoval ^časnikar*. Kot prejšnja filma je tudi sedanji film z naslovom «Na jezeru» kinematografski roman z izredno številnimi liki in zelo zapleteno zgodbo. Gre za moralni konflikt in za borbo za bodočnost Bajkala, torej tega izjemnega pojava tega dela Sibirije. Gre za vprašanje tovarne, ki so jo zgradili na obali reke in ki s svojo odplakno vodo zastruplja jezero in uničuje v njem izredno redko floro in favno. Film sam na sebi nima kake izredne umetniške vrednosti. Navaja se bolj zaradi tega, ker se je v zvezi z njim razvila v Sovjetski zvezi zelo živa polemika in to toliko v zvezi z gradnjami tovarn ob Bajkalu, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiminfiiiiiiiiiiiiiiiiui/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin KAKO SO SLOVITI TUJI UMETNIKI SPREJELI VLOGE V FILMU «Bitka m Neretvi» je za Otsern IVellesa veličastna borba naroda proti fašizma Brynner je zatrdil, da dogodki sežejo do srca - Za Sergeja Bondar-čuka je to « velik film» - Silva Koščina je rekla, da je bila Nastajanje filma »Bitka na Neretvi* smo spremljali od samega začetka, od dne, ko se je rodila zamisel, ko so namreč javili, da namerava Veljko Bulajič snemati film o tem verjetno najpomembnejšem dogodku v vsej veličastni jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi, kajti z bitko na Neretvi, z rešitvijo nad 4000 ranjencev in ti-fusarjev ter za glavnine osrednjih borbenih enot, je bil preprečen načrt nacistov, fašistov in njihovih jugoslovanskih kolaboracionistov, da bi v četrti ofenzivi obglavili gibanje in njegovo vojsko, ki je tedaj vezala nase na desetine nacifašističnih divizij, ki bi sicer lahko služile na drugih bojiščih. Jugoslovanski filmski režiser Veljko Bulajič, ki je doslej napravil že več zelo uspelih filmov, med drugimi tudi slovito »Kozaro*, si je zadal nalogo, posneti na trak tudi to zgodovinsko bitko in ker je to »veličastna epopeja*, kot je rekel zanjo veliki filmski umetnik Orson Welles, ji je Bulajič kot bivši borec, ki je pri vseh svojih mladih letih končal NOB s činom majorja, hotel dati obseg, ki ji pritiče. Nastale so zato velike težave finančnega značaja, toda Bu-lajičeva podjetnost in razumeva- S0B0TA 29. NOVEMBRA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih ča-v; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 16.10 Zbori; 17.00 Lahka glasba; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Oktet »Planika*; 19.10 Pod farnim zvonom v Trčmunu; 19.40 Orkester in pevci: 20.00 Šport; 20.50 Pregare: Rudi moj Rudi (drama); 21.40 Vabilo na ples; 22 40 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe; 14.40 Domači avtorji. KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.00 Na sporedu sta Bath in Addinsel; 10.10 Bossa nova; 10.45 Četrt ure popevk; 11.00 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glas ba po željah; 13.25 Program z A. Lupam; 14.00 Melodije; 15.00 Če stiike delovnih kolektivov; 16.00 Prenos RL; 19.00 Ansambel «4 M»: 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Glasba in podoba; 10.35 in 11.30 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike; 14.40 in 15.10 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Poljudna znanost; 17.10 Mit tenorista; 18 00 Veliki variete; 19.30 Luna park; 20.15 Plošče in skeči; 21.00 Glasbeni pogovori. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Orkester; 9.40 in 11.35 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbe ni variete; 13.00 Rita Pavone; 13.45 Ornella Vanoni; 14.05 Juke box; 15.18 Koncert; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni ape riti v; 20.00 Radijska priredba; 21 00 Canzonissima 1969 ; 23.00 Kronike Juga. III PROGRAM 10.00 Začetni koncert; 11.15 Ba letna glasba; 12.10 Futurologija in gospodarski napredek; 13.40 Če- list G. Cassadč; 14.30 Tosatijeva «Isola del tesoro*; 16.45 Komorna glasba; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 20.55 Simf. koncert; 22.30 R. San-ders: Manca to arrivo ad Atene. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 8.45 Mozartove skladbe; 9.30 Od gotike do baroka; 10.10 Lisztove skladbe; 10.20 Madrigali; 10.40 Mozartove variacije; 13.30 Mozart: Bastiano e Ba-stiana; 14.45 Rossinijeva sonata. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.05 Marjan Kolar: «U-ra», igra za otroke; 8.45 Orkestralne skladbe; 9.05 Slov. pesmi: 9.35 Melodije; 10.05 »Otroci vojne so odrasli*; 10.25 »Sončne poljane*; 11.15 Pihalni orkester; 12.10 «Čestitke za praznik*; 13.30 M. Vizjak: Bela krajina; 13.50 Melodije iz filmov; 14.05 «Domači godci*; 15.05 Zabavni orkestri; 16.00 »O-patija - 69»; 17.05 Ples; 18.30 Glasba iz filmov; 19.00 Lahko noč otroci!; 19.15 Ansambel Kovačič; 20.00 M. Oljača-B. Trekman: »Kozara*; 20.58 Slov. orkestri; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL TELEVIZIJ« 9.30 Šola; 12.30 Opera včeraj in danes; 13.00 Komika; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 Po Magellanovih sledeh; 19.10 V parlamentu; 19.45 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima; 22.30 En lik — ena zgodba; 23.15 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV film »Mišnica*; 22.05 Grof Montecristo. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.50 Poročila; 9.30 Glasba ne pozna meja; 10.30 Otvoritev mladinskega športnega centra; 15.15 Veliki potepuh; 16.15 Partizanske pesmi; 16.40 Dokumentarni film; 17.30 Pred premiero filma »Neretva*; 18.00 Tekmovanje v boksu; 19.45 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Waterpolo Mladost ; Pro Recco; 21.25 Stan in Olio; 21.40 Novi rod - film; 22.30 TV kažipot; 23.05 V prazničnem ritmu. nje domačih pa tudi tujih ljudi je omogočilo, da so se zbrale milijarde, več milijard dinarjev, kolikor je snemanje filma stalo. Ker je Bulajič hotel pritegniti v tej svoji najbolj izraziti protivojni izpovedi k sodelovanju kar se da več ljudi in predvsem znanih umetnikov, so bili vključeni v raznih vlogah umetniki štirinajstih narodnosti od Moskve do New Yorka. Seveda je Bulajič pritegnil k delu v glavnem zelo znana tuja imena, medtem ko je angažiral od domačih sil prav tako zelo veliko odličnih umetnikov in več tisoč statistov. Ker nam prostor ne dopušča, da bi navedli sedaj, ko prihaja film pred jugoslovansko in tudi tuje občinstvo, izjave vseh najpomembnejših filmskih ljudi, ki so pri «Bitki na Neretvi* sodelovali, se bomo za danes omejili le na izjave najpomembnejših tujih filmskih umetnikov, ki so igrali večje vloge v «Bitki». ORSON VVELLES «Vse svoje življenje sem sovražil fašizem in Hitlerja. Sovražil sem vse njegove kolaboracioniste in torej tudi jugoslovanske četnike in ustaše, kot sicer vse kolaboracioniste na svetu. Bil sem prvi na Zahodu, ki je razumel, da so četniki in ustaši v službi Hitlerja in zato sem jih že 1942 kot novinar newyorškega radia napadel.» «Veliko vem o bitki na Neretvi, točneje o junaških borbah partizanov med četrto sovražnikovo o-fenzivo za rešitev 4500 ranjencev in bolnikov. In prav zaradi tega, ker je to čudovita epopeja, sem sprejel ponudbo, da igram v tem filmu, če bi Veljko Bulajič ne bil sklenil prenesti te junaške zgodbe o reševanju ranjencev na filmsko platno, bi ta film prav gotovo snemal jaz, kajti zgodba o reševanju ranjencev in film 'Bitka na Neretvi' morata pretresti svet. Ta izrazito protivojni film mora prodreti v srce slehernega človeka.» «Ko sem nekemu ameriškemu časopisu dal vedeti, da sem pripravljen igrati vlogo jugoslovanskega kolaboracionista, sem dobil grozilna pisma. Sodeč po pisavi in po značilnostih dveh pisem, kot tudi na temelju drugih dejstev, sem bil prepričan, da mi grozijo organizacije bivših kolaboracionistov — četnikov. Te grožnje, je očitno, so smešne in otročje in morejo le okrepiti moj sklep, da sprejmem vlogo.* SERGEJ BONDARČUK «Z velikim zadovoljstvom sem sprejel Bulajičevo vabilo, da igram v filmu 'Bitka na Neretvi’. Pozorno sem prebral scenarij in proučil osebnost topničarja Martina. Videl sem že njegova filma 'Skopje 63' in 'Kozaro'. V Rusiji je Veljko Bulajič prav tako popu- iiiiiimiiiiuiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimi laren kot v Jugoslaviji.» cBitka za ranjence je bil edinstven dogodek in zelo sem srečen, da morem igrati v filmu. V zadnjem času ne igram pogosto, ker sem močno zaseden kot režiser, vendar sem sprejel vlogo z nenavadnim zadovoljstvom. Moje sodelovanje z režiserjem Veljkom Bulajičem je bilo odlično. Scene, ki sem jih posnel, so me prepričale, da bo to velik film. Tudi sam sem bil vojak. Skozi vso vojno. Boril sem se kot vojak. Dvakrat sem bil ranjen in rešili so me prijatelji. In to je tisto, zaradi česar razumem pomen te epopeje za jugoslovanske narode — bitko za ranjence.» KURT JORGENS «Srečen sem, da se mi je ponudila priložnost igrati v filmu, ki predstavlja humano in junaško epopejo nekega naroda v borbi za svobodo. Igral sem generala Loh-ringa. Film 'Bitka na Neretvi’ je izdelan poklicno, hkrati pa z navdušenjem. Prežet je z iskrenim odnosom avtorja in igralcev do teme in zaradi tega smatram, da je temu filmu uspeh zagotovljen.* «Skupina igralcev, ki je v filmu angažirana, je izredna, režiserju Bulajiču pa je uspelo, da s svojo dejavnostjo in sugestivnostjo potegne iz slehernega igralca in iz vse ekipe največ, kar so mogli dati. Čeprav je 'Bitka na Neretvi’ spektakel, je v njem nekaj, česar ni doslej še nihče napravil: liki so tako prepričljivi, da bi se mogel na temelju njihovih posebnostih ali lastnostih ustvariti ves film.* »Ne morem mimo, da ne omenim tudi izredno fotografijo in dokumentarno prepričljivost, čeprav je bilo zelo zelo naporno, je bilo hkrati pravo zadovoljstvo delati v ekipi, ki je imela v sebi toliko zagona in toliko moči, v ekipi, v kateri se niti za trenutek ni čutila razlika med sodelavci, pa čeprav so pri tem filmu sodelovali ljudje štirinajstih narodnosti.* YULL BRYNNER »Zelo sem ponosen, da se mi je ponudila možnost, igrati vlogo partizana, še posebej pa sem srečen, da sem to mogel pod vodstvom znamenitega jugoslovanskega režiserja Veljka Bulajiča.* t’Bitka na Neretvi’ je bil moj prvi film v Jugoslaviji. Ta vloga mi je bila ponujena s posredovanjem Olivera Ungara in Henrgja V/eisteina, producenta družbe Com-momvealth United, ki je sprejela razpečavanje filma po ZDA, Veliki Britaniji in Kanadi, praktično po vseh deželah, kjer se govori angleški.* ^Scenarij za 'Bitko na Neretvi’ je najbolj pristen, kar sem jih prebral v zadnjih letih. Zgodovino epskega značaja pogosto prevzemata sentimentalizem pa tudi konvencionalnost. V tem filmu tega OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne posnemajte oseb, ki govore eno, delajo pa drugo. Napovedani sestanek hn nHnpHol BIK (od 21.4. do 20.5.) Poslovno združenje, ki mu pripadate, vam ne bo nudilo pomoči, ki jo pričakujete. Vaša slabost je prevelika dobrota. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sredstva, ki vam ne pripadajo, pustite pri miru. V svojih čustvih ste preveč zapleteni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Varujte se moža, ki je do vas preveč sladek. Redko umetniško doživetje. LEV (od 23.7. do 23.8.) Vselej bodite pripravljeni tudi na poraz. Trenutno nerazpoloženje, ki ne bo dolgo trajalo. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Ne zanašajte se samo na svojo srečo, brez trdega dela ta ne pride. Ne-! znaten prepirček se bo spremenil v resen spor. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes boste z uspehom dovršili nalogo, ki ste se z njo dolgo ubadali. Delno čustveno razočaranje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ponuja se vam soliden poslovni partner, ne zavrnite ga. Zanimiv obisk. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Še nekaj dni počakajte, pa bodo pogoji za vas mnogo ugodnejši. Zadoščenje v čustvenih odnosih. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Z nekega potovanja se boste vrnili polni načrtov. Opozorite neko sorodnico, naj preneha s klevetanjem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes ne sklenite nobenega važnejšega posla, ker ni vaš dan. Neprijetno srečanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrebni denar vam bo posodil prijatelj, ki ga že dolgo niste videli. Zaupajte sebi, toda tudi drugim. srečna ni. Ljudje so resnični in dogodki sežejo v srce. Strahote vojne se prepletajo z junaštvi posameznikov. Po mojem mnenju bo to zares eden velikih filmov.* Ko je govoril o režiji in pripravah, je filmski umetnik Brynner dejal: Va8 .ati najprej v vseh ju- — 1 v vacii ju- Ntih ns*5-il1 republiških glavnih ijzviji ^ nato tudi po vsej Jugo- A j • v katerih^eo film odku-Ajjj napravil reklamni plakat I '^tl# T?r'®ki slikar španskega eablo Picasso. Na procesu je bila jasno dokazana soudeležba visokih orožniških oastinikvv, med temi generala Mit-zuja .Obsod:ba Koizamamisa je tako bila neogibna, vendar pa je sama kazen bila malone smešna: 11 let za zavestno pripravljen in nečloveško opravljen umor. Kmalu po pol kov niškem udaru so Kotzaimanisa premestili na neko poljedelsko dobroimotje, s čimer mu je bila kazen avtomatično zmanjšana za polovico, pa še od tega je Kotzamanis prestal dive tretjini, ker so ga kmalu zaradi «dobrega vedenja* izpustili., In tako dianes v Grčiji notorične zločince ter poklicne morii.ee izpuščajo, vtem ko na stotine drugih demokratov, med temi tudi Lambraki-sove soborce, spričo svojega nasprotovanja režimu še vedno trpi v zaporih, lliafi Udu, vodja parlamentarno skupine EDA je kl.jiub težki sladkorni bolezni ter resnim motnjam krvnega obtoka pri-kilenjen na posteljo v sobi lxnlniš-nice-jotndšnice v Atenah. Praiv tako je še vedno v zaporu znani Mikis Teodoralkis, komponist, ki je ime junaškega Lambrakisa ovekovečil z ustanovitvijo mladinske organizacije «Lambrakds». Režim vojaške ddkiature se je, brž ko je prišel na oblast, nekako obvezal, da bo »poračunal* z vsemi, ki so svoj čas pomagali pravosodnim organom razčistiti Lambrakisov primer. Poslanec Tsa-ruhas, ki je takrat v Solunu bil z Lambrakisom prav tako napaden, je bil od policije hladnokrvno ubit, ko so ga 1. 1968 blizu Soluna aretirali. Odvetnik Alekos Iosifidis, ena od glavnih prič na procesu proti Kot-zaimamisu. je v. zaporu, kjer so ga nečloveško mučili, tako da si je dvakrat skušal sam vzeti življenje (drugič tako, da se je pognal skozi okno drugega nadstropja v sedežu policijskega komisariata). Tako, vtem ko so najbolj pošteni grški rodoljubi in demokrati mučeni in ubijam, pa se vsemu Svetu znani zločinci izpuščajo iz zaporov, njihovi gospodarji pa krojijo usodo Grčija s pomočjo biča in terorja. Zločin nad Georgi jem Lambrakisom je odprl pot vrsti dogodkov, ki so dobesedno postavili na glavo politično življenje Grčije. Polkovniška diktatura pa danes nedvomno predstavlja enega najbolj dramatičnih obdobij v spopadu med nazadnjaškimi in naprednimi silami te dežele, spopadu na življenje in smrt, ki traja že šest let. Vendar so grški polkovniki na oblasti vsak dan bolj osamljeni iin odtrgani od svojega ljudstva, pa so spričo tega izgubili še zadnji kanček ponosa in časti in so se, da bi mogli nadaljevati svojo nečastno igro v službi tujih interesov, raje povezali z nabolj umazano sodrgo zločincev, kakor pa da bi iz rok izpustili oblast, do katere so nasilno prišli. SUPERMARKET Pasaža na Ajdovščini — LJUBLJANA Odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure USNJENA KONFEKCIJA ♦ moški suknjiči ln hunterjl z usnjeno podlogo ♦ damski plašči iz svinjskega ali kozjega velurja ln napa usnja KRZNO ♦ krzneni plašči lz plemenitih krzen ♦ bovice iz nerca v različnih barvah, iz kune ta dihurja KRISTAL IZ ROGAŠKE SLATINE ♦ vaze od 8 do 25 cm visoke ♦ vaze unikati ♦ servisi za kompot, liker, vino ♦ kozarci za vino. vodo. liker, whisky ta šampanjec PORCELAN KOBALT ♦ jedilni servisi ♦ servisi za belo tn črno kavo ♦ skodelice za črno in belo kavo eosTišajm ODDIHU SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete, rojstne dneve itd.) ,, , Konkurenčne cene kdor ponudi DONAT ponudi zdravje DONA I — po vsebini In količini mineralnih soli edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, jeter, želodca In presnove. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - 300 let ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA LJUBLJANA.MIKLOŠIČEVA CESTA 5 BOUTIOUE i-OTis« rpaua PRED NAKUPOM DRAGOCENEGA PARILA OBIŠČITE BOUTIOUE LJUBLJANA, Miklošičeva 5 ivf Krzno, usnjena konfekcija za dame in gospode Iz velurja, gladkega usnja In krznenega velurja. 10 odst. popusta na plačilo v lirah! Veseli bomo vašega obiska! BOUTIOUE KOPER, Hotel Triglav EXP0RT - 1MP0RT KMETIJSKIH PROIZVODOV IZVOZ — UVOZ vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih sadnih sokov, žitaric, krme in drugih poljedelskih pridelkov. NOVOST v našem poslovanju — uvoz kolonialnega blaga in prehrambenih izdelkov. LASTNI POGONI: »VITAMINKA» tovarna sadnih sokov in konserv, Banjaluka, Pilanska 23, SR BiH, telefon 21-152. «STUBIČANKA» tovarna sadnih sokov, Gornja Stubica, telefon št. 7. HLADILNIKI Vrbovec, telefon št. 75-186. PLANTAŽA «Miljevci» v širitovcih pri Drnišu, telefon 229. POSLOVNE ENOTE S SKLADIŠČI: KARLOVAC, Kaštel, telefon 73-81. SPLIT, Kopilica b.b., telefon 33-71. OSIJEK, C. Cesarca 21, telefon 32-580. SUBOTICA, Jugoslavenska ulica 59, telefon 23-870. ŠEMPETER pri Novi Gorici, telefon 21-573. ZASTOPSTVA — BEOGRAD, Makedonska ulica 15, telefon 20-371. ČAČAK, Bate Jankoviča 57(a, telefon 27-62. SKLADIŠČA, TRGOVSKA MREŽA ZA TRGOVINO NA DEBELO IN NA DROBNO V ZAGREBU, KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko »vojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno • potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z lužno Ameriko, redno linijo z zahodno AIriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od K.00O do 18.(1011 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* Piran • Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexl: 34-122 Yu Plovba 34-123 Tu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 nOUMMTm • BICC4IM CHKAtMItl DE fKU OPATIJA A * 'frugmmtfa Nov komponibilen program Meblo sedaj v prodaji tudi v Italiji TOVARNA POHIŠTVA Nova Gorica MEBLO Popolna komponibilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom. Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO ITALIANA S.p,A„ GORIZIA, VIA ROMA, 31 od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnilo pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite. IrifakJUjJvGpjas kj6fWu MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT DIREKCIJA: KOPER Pristaniški trg 3 1LLEFON: TtLEX: 21-830 34-117 SPECIALIZACIJA • carinjenje blaga • transportno zavarovanje blaga • kontrola transportnih dokumentov • dodajanje ledu in uskladiščenje blaga • redni zbirni promet iz eviopskih centrov • čezmejni prevozi z lastnim kamionsHm parkom • agent organizacije IATA • blagovni tranzit Dreko pristanišč Rijeka in Koper • sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških sred'šč!h, v vseh jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehod**' ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER BRODOGRADILIŠTE Ob dnevu republike 29. novembra, pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem delovnim ljudem sveta z željo, da bi Se še odločneje borili za mir na svetu. L E H A C» RIJEKA impol INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV - SLOVENSKA BISTRICA Telex 033113 —Telefon: Slovenska Bistrica 81-060 — Maribor 22-014 - Tekoči lačuni 5181-1-513 - Železniška postaja: PRAGERSKO - Brzojav: Impol Slovenska Bistrica IZDELUJEMO: IZ ČISTEGA ALUMINIJA IN ALUMINIJASTIH LEGUR PLOČEVINO, TRAKOVE, RONDELE, RONDELICE; PALICE, CEVI, PROFILE; ŽICO, VRVI, VRVI Z JEKLENIM VLOŽKOM; KONSTRUKCIJE OKEN, VRAT IN FASADNE ELEMENTE TER NOSILNE KONSTRUKCIJE. j §&!H _ ■■ ■■ ___________ VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen Mogoče boste letos vi... EMO 3 Bobna p«& no o(Ja 8000*4000 koal i, zAET prlžlgalcem EMOS Bobna pco no o(Jo 5ooo kcal/h z AET prdigalcem EMO 8 aotma paS-na olja ?Soo kcal/h z AET prizigalcem KAMIN EMOS aobna poč no promcf Sooo keol/h 1 nagrada RENAULT 16 TS 2-26.naqrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nayrada IZDELKL.EMO" Žrebanje meseca decembra v Beogradu ODBOJKA MOŠKA B LICA Drevi pričakovani derbi med Borom in Libertasom Tekma bo v telovadnici landonai pri Sv. Soboti ob 21.15 Prvi derfoi letošnjega meškega od- kot tekma z Olimpijo. Na dan bo bajkalskega prvenstva B lige bo drevi na sporedu v telovadnici pri Sv. Soboti. Liibertas in Bor si bosta po enoletnem odmoru spet stala nasproti. Liibertas je namreč preteklo sezono nastopal v nižji ligi in se je letos zasluženo spet povzpel v drugo ligo. Obe šesterici sta se za letošnje prvenstvo vestno pripravili tn svoje postave delno okrepili. Za spremembe v slovenskem možtvu vemo, pri Libertasu pa Je podpisal izkaznico bivši član tržaških gasilcev Zottich, dober tolkač, ki je odigral vrsto prvenstvev v višjih ligah. Poleg tega je Libertas ((odkril« še Germanija, ki se je izkazal za odličnega tol kača. Stara garnitura pa predstavlja temelj ekipi. Za to dalejo jamstvo igralo! kot §o brata Prlsan, Neubauer itd. V Borovih vrstah Je po dveh zaporednih zmagah morala precej visoka, ki pa jo je nekoliko skvarila vest o vpoklicu Fučfke k vojakom. Upajmo le, da Pučka ostane v Trstu do vrnitve Orla, ki bo Idealno nadomestilo za igralca, ki Je v zadnjih tekmah dokazal, da je zelo koristen v igri, predvsem na mreži. Današnja tekma bo verjetno borbena in napeta, vsaj bolj napeta Kulturni, rekreacijski in športni center «S. Kosovel* iz Rojana, organizira namiznoteniški tečaj za začetnike. Prijave na telefonsko številko 62-718 vsak dan do 1. derem bra, od 13. do 15. ure. Vodil ga bo diplomirani trener Edi Košuta. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 8. do 14. leta starosti. prišla rlvaliteta ekip in v teh primerih igra veliko vlogo agontzem. Pričakujemo torej lepo tekmo, v ■kateri je Bor tokrat, prvič v letošnjem prvenstvu, favorit. Borovci bodo nedvomno drevi napeli vse sile, kajti v primeru zmage bodo Se bolj Izboljšali svoj položaj na lestvici. NAMIZNI TENIS V TRSTU Jutri prvi nastop Sokola v letošnjem prvenstvu C lige Nabreiinske barve bodo branili Fabjan, Ukmar in Cattohar Jutri se bo — z enomesečno zamudo — začelo prvenstvo moške namiznoteniške C lige. Na sporedu bosta dve tekmi: Julia - Sokol in Mantecaitdmd Edison — CSI Frduli. Nabrežine! se bodo talko spoprijeli s svojim prvim nasprotnikom •— tržaško JuMo, katero so sicer že lani premagali, čeprav z zelo tesnim rezultatom. Trd oreh pri tr- imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinniiini ODBOJKARSKO PRVENSTVO MLADINK Sokol in Bor vodita DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 29. novembra 1969 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Trstu, šola Zandonal Libertas — Bor JUTRI Nedelja, 30. novembra 1969 NAMIZNI TENIS Moška B liga 10.00 v Veroni Tebaldi — Bor * • « Moška C liga 10.00 v Trstu, Ul. Coroneo 13 Julia — Sokol KOŠARKA Moška D liga 17.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — SHoplast Novellara * • • Mladinsko prvenstvo 14.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Mivar • • • Naraščajniška liga 08.00 v Trstu, Ul. Capitollne Montuzza — Bor NOGOMET 3. amaterska liga Vesna B — CG Opčine Drugi zarartljaj ženskega pokrajinskega mladinskega odbojkarske ga prvenstva ni prinesel in pokazal ndič posebnega. Sokol in Bor nadaljujeta zmagovito pot in prav njvn medsebojni spour odloča o končnem zmagovalcu skupi;le A. SOKOL — PRIMOREC 2.0 (15:4, 15:4) SOKOL: Gabrovec, Bertok, Skerk, Colja, Zidarič, Giandon in Petelin. PRIMOREC: C uk Adrijan in Zmaga, Padovan, Buslctta, Dragom, Sandra in Gabriela Ferluna in Finessd. SODNIK: Danna; stranski sodnik: Fadovami, zapisnikar. Tanguil-lini. Novinke našdh odbojkarskih i-grišč, igralke Primorja, niso niti v svojem drugem nastopu uspele pokazati kaj več kot zvrhano mero dobre volje. To pa Je danes v športu najpomembneje ker kasneje gotovo ne bodo izostali dobri uspehi. Vsaik začetek je pač težak. Izkušene igralke Sokola niso imele težavnega dela in njihova končna zmaga ni bila nikoli v dvomu. BOR — POLET 2:0 (15:1, 15:0) BOR: Bole, Kalan, Bezeljak, Hrovatin, Pečar, Artač in Svagelj. POLET: Repinc, Kralj, Jeza, Rebula, Sosič in Guštin. V tem nastopu je kazalo, da so imele Opemke preveliko spoštovanje do igralk Bora. To pot se nikakor niso znašle,, vegaetoo tudi za to, .ker sta jima manjkali dve igralki. E-na osvojena točka je za njih premalo in z nekoliko večjo odločnostjo ter samozavestnostjo bi lahko billa njihova končna bera izdatnejša. Po dveh nastopih sta Sokol in Bor v vodstvu s 4 točkami. Polet in Primorec pa sta utrpela dva poraza in ostala praznih rok. Prihodnji torek bosta na sporedu zanimivi srečanji: Bor - Sokol in Primorec - Polet. Prvo bo odločalo o prvem mestu prvega dela tekmovanja in morda tudi o končnem mestu. Odbojkarice Poleta in Primorca pa bodo poskušale pokazati svoje resnično znanje, saj bi tudi to srečanje moralo biti precej izenačeno jn verjetno bodo zastopnice obeh društev stopile na igrišče z drugačnim poletom kot v dosedanjih dveh tekmah. Začasna lestvica skupine A: Sokol 2 2 0 4 0 1 Bor 2 2 0 4 0 4 Primorec 2 0 2 0 4 ( Polet 2 0 2 0 4 C G. F. - I -■fc"—- .1 I E J 1. - prvi i i drugi 2 X 2. — prvi 1 X drugi X 1 3. — prvi 1 drugi 2 4. — prvi X X 2 dragi 12 1 5. — prvi 1 drugi 2 6. — prvi 1 X drugi X 1 žaiškd ekipi predstavlja predvsem druigokategomik Ganiti. Ekipo Sako-la pa bodo sestavljam Fabjan, Cat-tonar in Ukmar. Fabjan Just nastopa že drugo leto in sodi med naraščajnike. Kljub svojim mladim letom je že v lanski sezoni nastopal v promocijski ligi in pripomogel k napredovanju na-brežinske ekipe v C ligo. Sodeloval je na mladinskih igrah, kjer se je dobro uvrstil, zmagal pa ( je tudi na naraščajndškam turnirju SSI. Ukmar Peter je igralec, zaradi katerega je bila pravzaprav ustanovljena namiznoteniška sekcija Sokola. Zabeležil je že celo vrsto uspehov. Mod drugim Je bdi leta 1968 maraščajmiški pokrajinski prvak, letos pa je osvojili kar dva naslova: pokrajinskega med mladinci in deželnega med tretjekategor-nikL Izredno smolo pa ima na državnih turnirjih, kjer se le poredkoma dobro uvrsti. Uspešen je bil seveda tudi na letošnjih SŠI in to dvakrat: med mladinci je bdi prvi, med člani pa se je povsem nepričakovano uvrstil na tretje mesto, saj je pustil za seboj igralce, kot sta Edi Košuta in Adrijan Tavčar. Cattooar Franko je «duša» nabore-žinskega namiznega tenisa, saj o-pravlja trojno delo tekmovalca, trenerja in funkcionarja. Tudi njemu ne manjka uspehov, katere je zabeležil predvsem na turnirjih tret-jekiategomdtoov. Največ pa mu ne dvomno pomeni zmaga na turnirju spomladi v Nabrežini, kjer se je prvič predstavil domači publiki. Tekma Julia — Sokol bo jutri, v nedeljo 30. novembra ob 10. uri v Trstu, Ul. Coroneo 13. S. J. hika odpravila Jamajko. • * • M1LAIN, 28. — španski klub Barcelilona je sporočil italijanski enajsterici Im terja morebitne datume srečanj veljavnih za pokal sejemskih mest. Prvi in petnajsti Januar pa so nesprejemljivi dar turni za Initer, ki mora prav zadnjega v letu odigrati tekmo z Torinom za italijanski pokal. Vest o srečanju je vzbudila v Barcellani zanimanje, ker v vrstah milanskega kluba nastopa Luislto Suorez, dolgoletni član Barcellone, pred prestopam k Interju. * * » PAVIA, 28. — Znani nogometni trener Laelo Skelley je danes izgubil življenje pri prometni nesreči. Vozli je po avtocesti Voghera -Piacenza, ko je iz neznanih vzrokov zavozil s ceste v prepad tol bil na mestu mrtev. NOGOMET Jutri v Ločniku nastop Juventine S porazi v zadnjih tednih Je Juveotina padla na lestvici precej nizko. Pri štandreški ekipi sicer ni težko opaziti, da igra prizadevno In s prizadevnostjo. Toda v vsaki tekmi se nekaj zatakne: ali zakrivi poraz trener, ah vratar, in tako to privede do izgube točke. Moštvu pa je težko pomagati, ker se napake popravtjiaijo na nepredvidenih mestih. Tako je moštvo trudi moralno nekoliko potrto in torej jutri res nujno potrebuje zmago. Juventina bo jutri gostovala v Ločniku, in ker bo nekak derbi, pač ne bo lahek. Ločnik je sicer trenutno v boljšem položaju, toda tradicija Je na strani Juventine. Z Loč-mikam ni namreč Izgubila še nobene tekme, le nekaj izenačenj je bilo vmes. Upajmo dia bo tradicija obveljala tudi jutri. Tekma bo ob 10. uri v Ločniku. ODBOJKA MODEN A, 28. — Italijanski ženski odbojkarski prvak FINI iz Mo-dene se bo v prvem kolu turnirja za pokal prvakov srečal s sovjetsko šesterko Dinamo iz Moskve, Telkme bodo 9. in 23. fe. bruarja. MLADINSKA KOŠARKARSKA LIGA Bodo jutri mladi borovci zadržali nevarnega Purgo? V okviru 7. kola mladinskega prvenstva se bodo jutri borovci srečali s sovrstniki Mivarja. Glede na dosedanje rezultate bi marali naši igralci zmagati. V dveh dosedanjih predprvenstvendh tekmah je vsaka peterka zmagala po enkrat. Toda upoštevati je treba, da je trener Mivarja, Frtzzaitd, iz raznih vzrokov vključili v ekipo tudi nekaj igralcev, ki so že presegli starost 17 let in prav ti so odločili tekmo. Igra mdvarjevcev je precej hitra in pride do izraza zlasti v protinapadu. Med posamezniki izstopa svetlolasi Mairco Purga, id nastopa kot playmoker, pa tudi kot pdvot. Njegov strel lz srednje razdalje spravi v težave vsako obrambo. V vrstah Bora bo takrat novost: zadnja teden je treningom prisostvoval Branko Lakovič, ki bo v drugem delu prvenstva treniral e-kipo. Morda jih bo že jutri spremljal na tekmi. Borovci so v preteklem tednu izboljšali predvsem individualno ten- iifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiHniimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiimMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiijniiiiiiiiiuiimmiiiiiiiiiiiiii ŠAH V KRATKEM V DOLINSKI OBČINI Breg namerava ustanoviti tudi nov šahovski odsek 1. decembra se bo začel drugi šahovski turnir Brega Prvega decembra se bo začel 2. širni. Zato bo seveda turnir še bolj MET RIO DE JANEIRO, 28. — Brazilska poštna uprava je danes izdala znamko, na kateri je slika tisočega Pelejevega gola. Znamka ima vrednost desetih oruzeiru-sov (približno 11 lir). SAN JOSE (Kostarika), 28. — Goatemalla je v okviru prvenstva Srednje Amerike in Karaibov porazila reprezentanco Trinidada z 2:0. Z enakim izidom pa je Me m m lamu m iimiitim m im mn ii n mi m ma itn im ut im m m n n im iinm m iiinn im m im iim,, im m im n mi mi iimmin mi im im ■■■ m uti i n iiiniiiiin uti umnimi BARI Cotambo (Spalazzi); Loseto, Coflauibti; Diamedi, Spirat, Muc-cini; Cone, Furlanis, TonOli, Faratouj, Pietni. PALERMO Ferretti; Posetti, Gduibertonl; Lancinl, Bertuoio, Landol; Pel-lizza.ro, Landoml, Bercelliino, Reja in Ferrari, BOLOGNA Adami (Di Carlo); Roversi, Ar-dizzon; Cresei, Janičih, Grego-ri; Pace, Bulgarelli, Mudesan, Turra, Savoldi. L. VICENZA Planita; Voipato, De Petri; Bia-siolo, Carantini, Calosi; Damia-rel, Scala, VTtaili, Olmesiinho, Facchin. INTER Vieri; Bellugi (Burgmioh), Fac-ohetti; Bedim, Lamdtnl, Suarez; Jair, Mazzola, Bomlmsegna, Ber timi, Corso. LAZIO Sulfaro; Wilsom, Facco; Govor- nato, Folentes, Marchesi, Mas-sa, Mazzola II., Ohlmaglia, Ohio, Nammi (Tamy). JUVENTUS Tamcredi; Salvadore, Purino; Marini, Gastamo, Cuociureddu; Haller, Del Sol, Anastasl, Vieri, Leonardi. FIORENTINA Superchi; Rogora, Lomgomd; E-sposito, Ferramte, Brizzi; Chla-rugi, Merlo, Marasohi, De Sisti, Amarildo. NAPOLI Zoff; Montlcolo, Pogiliama; Zur-lini, Pamzanato, Biamchl; Bo-sdaves, Juliono, Altafimi (Bar rlson), Montefusco, Camzi. BRESCIA Boranga; Mamera, Bobti; Busi (Vescovi), Bercellino, Volpi (Zecchlnl); Salvi, Simoni, De-paoli, D'Alessi (Santa), Meni-ohelti. ROMA Gtoulfi; Bet, Spinosi; Sad vari, Cappelli, Santarlini; Cappellldmd, Landinl (Braglia), Peiro, Ca-pello, Cordova. TORINO Plnotti; Poletti, Depebrini (Fos-sati); Puia, Bolohi, Agroppd; Carelli (Quadri), Facchlmello, Sala, Moschimo, Pulici. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Ooletta; Cor-ni, Spanlo, Garbarimi; Morel-11, Sabatlnt, Cotonelli (Bemet-tl) (Morello), Fotia (Moreilo). MILAN Cudiclini; AnauiHetti, Schnel-limger (Trapattoni); Maldera, Mal atrasi (Šchmell lnger), Tra-paibtoni (Pogli); Sarmami (Roginom!), Lodet.ti, Oombin, FOgll (Casome), Prati. VERONA Pfezaballa; Riparl, Sirena; Ferrari, Baittlistonl, Stentl; Orazi, M udri e. D’Amato. Toro, Bul. CAGLIARI Aibertosi; Marttradomma, Zi-gnoli; Neme, Niccolai, Tornasl-nd; Domenghini, Brugmera, Gori, Greattl, Nastaslo. šahovski turnir Brega. Društvo je namenilo ta turnir organizirati vsa_ ko leto, ker je lanska tovrstna manifestacija popolnoma uspela. Letos se je namreč prijavilo še enkrat toliko tekmovalcev in vlada povsod za prireditev veliko zanima, nje. Udeležbo so zagotovili zastopniki skoro vseh vasi dolinske občine. Brežanskl voditelji so po lanskem poskusu dBpapolmiii organizacijo im so poskrbeli, dia bo vse poteklo v najlepšem redu. Vsak tekmovalec bo dobil oiklostiilrano skripta, kjer bo Imel pregled nad potekom turnirja im bo imel na razpolago razporeditev kol vseh sotekmovalcev. Vsa srečanja bodo odigrali ob ponedeljkih, ob 20.30, v vaških gostilnah ali na sedežih prosvetnih društev. Turnir bo trajal 12 tednov in se bo odvijal po mednarodnih pravilih. S tem daje društvo možnost aktivnega delovanja tudi svojim starejšim članom, k1 bi mogoče v kratkih hlačkah im telovadnih copatah bili v zadregi. Odziv na turnir je bil namreč najmočnejši prav pri starejših članih, sicer pa se je odzvalo tudi mnogo mladih šahlsbov. To dokazute, da je šah pri nas zelo popularen in ga naši ljudje radi igrajo. Ob tej priložnosti naj povemo, da Ima Breg namen ustanoviti budi šahovsko sekcijo, ki bo regularno včlanjena v italijansko šahovsko federacijo ter se bo redno udeleževala turnirjev in prvenstev. Do uresničitve pač ni več daleč, kajti naj-boUšl predstavniki, naj bi se (po zamisli organizatorjev) udeležili že prihodnjega prvenstva 3. kategorije Navdušenie Je seveda veliko in društvo bo lahko že kaj kmalu razlopagalo s svoiim ((materialom«. Z legalizacijo šahovskega odseka, so društvu zagotovi lene tudi manjše podpore (kot npr. šahovnice, ure i. P.) ki bi pač odseku pomagale premostiti začetne ovire. O turnirju bi še povedali, da so vsi tekmovalci združeni v eno samo skupino, kar napoveduje precej ((Ognjenih srečanj« med najmočnej- zanimiv in nape-t, kajti v Bregu štejemo nekaj res nadpoprečno dobrih šahistov. Boris Pangerc KOLESARSTVO MILAN, 28. — Organizatorji milanske šestdnevne dlrkališčne dirke so danes sporočili, da bo prireditev od 14. do 20. februarja prihodnjega leta. Tekmovanje bo trajalo predvidoma 80 ur efektivne vožnje. Za to dirko se Je prijavila že vrsta najbolj znanih kolesarskih hiš. Prijavila .sta se tudi Giimomdl In Motta, ki pa ne bosta nastopala skupaj, kot se je govorilo. Tako bo tekmovanje pridobilo na pri- Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo napovedani SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU v dneh 30. novembra ter 7. in 8. decembra (dvodnevno bivanje) in 14. ter 21. decembra. Tečaj bo pod vodstvom dveh smučarskih učiteljev trbiške smučarske šole, ki bosta poučevala tečajnike v slovenskem jeziku. Tečajniki bodo razdeljeni na štiri skupine in sicer na začetniško mladinsko, začetniško za odrasle, nadaljevalno in tekmovalno. Ob zaključku tečaja bodo u-deleženci opravili izpit in bodo pri tem dobili ocenjeval no značko. Cena celotnega tečaja (ki vključuje: prevoze z avtobu som, eno nočnino z zajtrkom in večerjo ter vsak dan po dve uri šole) je 12.500 lir. Ce. na tečaja brez prevoza in nočnine je 6.500 lir, Sam prevoz z avtobusom pa ho znašal 1.200 lir za člane in 1.400 lir za nečlane Pojasnila In vpisovanje v Trstu Ul. Geppa 8, tel. 31-119. vlačnosti. Poleg najboljših Italijanov bo v Milanu nastopil tudi Eddy Merckx, ki se je odpovedal nastopu na krožni dirki po Sardiniji. ndko. Dvometraš Mladen Sari. j se ukvarja s košarko šele n ^ mesecev, je že toliko ((dozore«'^, lahko nastopa v prvenstvenih ^ mah. Njegova pomoč pri sIc(^T.eSt-odbite žoge bo kmalu nenadort^, ljiiva. Drugi igralca, M so teli gojita košarko, so še Daneu, Mladen Škerlj in Ivo Daneu ima zelo točen strel;JSi tega pa ima tudi izvrsten j( nad igro. Ce bo redno bo razvil v odličnega zufl®nj ^ igralca. Škerlj igra pdvota ® „. radi izrednega odriva zri° stama prestreza odbite žoge nično pa še ni dovolj Pir'i!pr%tirt Sosič je zunanji igralec, ki ^ obvlada košarkarsko tehniko, dar je nekoliko počasen. Stojan in Valter Hrvatič Zavadlal, Renato Stokelj in. "L s» Kralj pa so izkušeni igralci' nastopali že med naraščajnik*' ^ Prisotnost Sandija Porto*8 ^ trišnjd tekmi ni gotova, ker J lel in še ni povsem okreval-Ekipi bosta nastopili z ns® mi igralci: BOR: S. in V. Hrvatič, zaTyiJ, Kralj, Daneu, Sare, Stokelj-Sosič in Pertot (7). g^gii MIVAR: Ceccetti, Giond, ^ Ferrante, Cressadi, Purga, k ro, Slocovich, Zonta in Serg1 Tekma bo ob 14.30 v t©lov v Ul. della Valle. BOKS ^ NEW YORK, 28. — Bivši ^ ni prvak težke kategorije Clay se bo spet povrnil v r!®*' <0-Tul® j 1 VV 22. marca 1967, ko je pr e®8® tehničnim K.O. Fo-ldeya. stopil bo 3. januarja v MOSKVA, 28. — Svetovni rekorder v sikoku v višino, Valerij BrumeJ, je izjavil, da je pričel s pripravami na olimpijske igre, ki bodo leta 1972 v Mttinohniu. Po težki motociklistični nezgodi leta 1965, pri kateri sl je nalomil desno nogo je ponovno, pri 27. letu starosti obul špriniterice. IIIHIIIIH llllllll IIIIII MIH llllllllll III Hilli IlllllllllllllllllllllllVtlliiilllllllll III Hill lllltlllltlllllllllllll|,|l>i GO*1 Slovensko planinsko drU štvo Trst organizira ZIMOVANJE V KRANJSKI s smučarskim tečajem/ 26. decembra 1969 januarja 1970, v pre“r8 jenem domu «Zrenjamn^ Pojasnila in vpisovanj® Trstu, Ul. Geppa 9/H/ J-gdč. Norči, tel. 81-1^ ..* SINOČI V POSTOJNI Nanos-Polet 43:3% navuua mmim * H/ Del Duca Anconitana 1 , V telovadnici osnovne šole v Postojni sta se sinoči srečali na-ra-ščajralški ekipi openskega Poleta in postojnskega Nanosa. Openski košarkarji so bili nemalo presenečeni, ko so videh, da je balkon nad telovadnico poln postonjske mladine, ki je potem seveda huronsko navijala za svoje barve. Po izmenjavi daril se je začela tekma. O-čitno je bilo, da sta ekipi nervozni. saj je minilo nekaj minut preden je bfl dosežen prvi koš. že rezultat prvega polčasa 16:14 kaže, da se eki.pl nista znašli. Vsi koši so bili bolj plod individual-nih akcij in slučannih metov kot pa stetemaUčne igre. Drugi polčas pa je pokazal obe ekipi v pooalnoma drugačni luči. Nanos je prikae.al zelo inteligenten namad, s hitrimi podalami, točnimi meti 1-n učinkovitimi prodori. Openci pa so igrali premtšUeno In preudarno, z gibčno obrambo ter so s smiselnim napadom večkrat onemogočili nasiprotn'ka. Vsekakor je bila tudi očem dopadljiva igra. ki gledalcev ni razočara.'®. Pred odhodom iz Poafo'ne so se domačini ln poletoved še domenili za povratno srečanje. * Končni rezultat srečanja J jj). 43-32 za postojnski Nanos Postave: (jOl- POLET: Sosič A (10), Da®«^-pl Sosič J. (6), Jugovič (4), oef (2). Kraus. P. m. 0:8. .nul* NANOS: Paternost (7). B j}# (12), Valič 4, Klemenc (£’ prt ger 1. (2) štegel, čmač _ zec II., (2). Furlan, Bratuš, , Slnkič (10). P m. 1:1 Sergij T8V{* Bari - Palermo Bologna Vfcenza Inter Lazio Juventus Fiorenlina Napoli — Brescia Roma - Torino Sampdoria Milan Verona Cagliari Catania Monza Foggia . Perugia Piša - Mantova Savona Rimini 7. Ta hip so se pričeli dolgoča-iti. Daleč so s svojimi mislili Udarec, udarec, ki je name-tjen nekomu drugemu, ta jih le prizadene. Do njih priha-a samo odmev udarca. Re-:a je lahko vir ugodja, po-itka. Ob njej si počijemo mi-ice, oči, možgane, reka nam irečisti misli. Kaj so prispe-•ali ljudje. Ako bi reko posedali pod mikroskopom, te-Laj bi se zgrozili. Koliko bo ezni, mrčesa, izcedkov. Kana-ov v katerih mrgoli golazni, teka odnaša vse s seboj. Vse eke na svetu so greznice, ‘ridejo trenutki, ko se mi lepota gabi, ko vidim tam, kjer em jokal od sreče, ko vidim am samo umazanijo. To je ivljenje. žalost in veselje. To e v meni. Ljudje so v meni. Jerojeni ljudje. Ljudje so v ;amnu. Ljudje so v odpadih. Ljudje so v cvetju. Daj. >obil boš nagrado. Slabo mi irihaja. Tako slabega se že lolgo nisem čutil. Preveč. Pre-eč sem pričakoval, preveč em se trudil. Sonce. Ko polje sonce, tedaj mi je bolje, le letos Se danes. Potem ko-lec. Izročil jim bom nagrade. To je moja reka. Srečen sem, da stojim ob reki. Kozlam od sreče. Kje so belo oblečene deklice. Kje je povodni mož. Se je tudi on pokozlal. Poljubil bom vsakega kretena in se pokozlal od sreče. Svet, svet je lep. Zakaj ni neba v moji sobi. Zakaj ta reka. Ta reka je življenje. Pretentala me Je. Samega sebe sem pretental. Dovolj je dobra, da si operem zadnjico. Noč na reki. Čevapčiči. Ražnjiči. Srečolov. Belo vino. Črno vino. Kranjske klobase. Igrajo «Naši fantje«. Volitev naj lepšega dekleta. Podelitev nagrad. Vožnja s čolni. — Ja, že dva tedna čakam, da bom za tvoj dnar pdu. — Boš poj piu, k te bom prtegmi. — Že spet zarad tiste babe. — Reč še enkrat če se upaš. — O, tovariš, od olepševalnega, dajte ga še vi kozarček. — Hvala. Hvala. Saj bi ga. Pa ne smem. Bil sem bolan. Srce. In vse ostalo. — Tale vin za vse pomaga. — No, le požirek. Na zdravje! — Na zdravje! Na zdravje! — Al ste se oddahnu, k Je vse to mem. — Razdeliti moram še nagrade. — In mis. Katera bo mis. — A se jih je velik prjavl. — Kako hote pa vedi kate ra je bol. — Sej jih ne bojo probal. Sam šlatal jih bojo. — Punca, pejva plesat. — Sem že oddana. — Gospodična, je že oddana. Al so te pa samo u najem vzel. — Da te več ne vidm. — Bejž, škis. H tistimi tvojimi. C te še čaka. — Pol, k ga maš že pod kapo, pol je vseen, če je Šiška vino. — Tok vino, kolkr ga prodajo, tolk ga nkol ne prde-lajo. — Drug dan, drug dan. Takrat se vid, če je ta prau vin. — Mi gremo pa na Dolenjsko po cviček. — Da. V bolnici je reva. Hotel sem, prosu sm tisto kelnarco, če bi nii pršla po-spraut, pa so žen povedal, da druge babe domou vozm. — Sam zato s Jo prosu. — Hotu sm, da b pršla po-spraut. — Madonca fantje. Zdej bojo pa mis vulil. — Tko k u Hulivud. — Mamoa, se bote tud vi jaula. BORIS VISNOVEC veselica (Praznični dan v stari Ljubljani) — Poba, kaj se zafrkavaš. Pa se ja ne boš na take spra-vu, k sm jest. — O, sej ste še fejst. Kaj b s tistim smrkiam, sej se še poluila, če jo pošlataš. — In mož. Pober se že enkrat. — K te bom jest enkrat po-ložu, sploh ne boš hotla nu-benga druzga. — Marš z roko. — Je gospod še bolan. — Umrl je. Revež. Ja, pa kakšen pogreb je mou. — Važn je, da so otroc pr kruh. — Dajte nam mis. — še en litr. — Rečem vam. Rumena rasa. — A se pol dobiva. — Ja. K grejo ta star domov. xxxx>c — Tam kjer zadnč. — Ce te še enkrat vidm, te bom zložu. — A ona sploh ve, da je tvoja baba. — Veste. Veliko potujem. Tako. Zastopnik sem. Kdaj se bova zopet videla. — To smo ga žrl, da sm biu še ceu tedn fertik. — In direktor. Je vedu. — Ce on tko prav, poj bom jest drgač naredu. — Tok kolkr mam las na glau. — Boš ti men flancu. Je to tista. Sm jo prpel, h naš miz. — Prau na rahlo bom potrkal, trkal, trkal. Ne bi smel. Ne bi smel. En kozarček in že ga čutim. Tudi apetita nimam. Žena takoj ve, če ga le pokusim. Potem jih moram poslušati. Kakšna dekleta so to. Ena lepša od druge. Same svetovne prvakinje. Jaz moje žene ne bi prevaral. Ona me razume. Z njo se lahko pogovorim. Ne smem ga več poizkusiti. Našel sem, našel sem pravo. Za vsakega moškega je na svetu samo ena žena. Tisto mora človek najti. Do takrat je vse skupaj nič. življenje mu jo mora potisniti v naročje, tedaj, ko je človek mlad, tedaj misM, da bo v trenutku spremenil svet, z ničemer ni zadovoljen. Vse mora preizkusiti nikomur ne verjame, nato v trenutku obstane, tako kot da bi bil star osemdeset let. Ples. Rojeni smo zato da plešemo. Tudi jaz bi plesal Po ženo moram, da še enkrat zapleševa. Kako sva plesala, tedaj pred leti. Tudi ona ne more več. Tudi ona se je postarala. Kaj sva govorila tedaj. Kaj sva pričakovala, še vedno živiva. Ta ples. želim, da še enkrat zapleševa. Tako kot tedaj. Več kot petdeset let je minilo. Od prve veseli- ce. Zdi se mi, da je bilo to včeraj. Petdeset let. Pol stoletja. Eno celo življenje. Še ve dno lahko zapleševa. Dajte tovariš predsednik, dajte tovariš, spite kozarec z nami. Na zdravje. Da. Ljudje me imajo radi. Cisto malo. Cisto malo. Veste, ne smem piti. Ne smem. Človek nikoli ne ve, kateri požirek je zadnji. Nič, nič se ne izpreminja na svetu. Jaz. Veselica. Otroci. Oni delajo za sebe. Komaj, da me kdaj obiščejo, še en požirek. Kaj smo hoteli tedaj. Bila je ena izmed prvih veselic ob reki. Kako sva tedaj zaplesala z ženo. Kako smo zapeli. Kmalu po tistem sva se poročila. Prej, preden sem spoznal njo, sem bil zaljubljen v drugo. Njena sestra je hodila z mojim prijateljem. Tudi ona je bila zaljubljena v mojega prijatelja. šla je z menoj. Samo zato, ker ni hotela ostati sama. Potem, potem bi tudi u-mrla za mene. Bila mi je všeč. Nikoli ne bi našel boljše žene. Potem sva se zaljubila drug v drugega. Potrebovala sva drug drugega. Kaj bi brez nje. In ona druga. Na Barju naju je dobila nevihta. Be- P* žala sva pred nevihto. $ sva premočena do k ne bi bilo nevihte, bi bežala pred nevihto, se bi morda poročil Ni mi žal, dobil sem ^ jf ženo. Rada me ima. r»alj® mene. Tedaj je bila na. Jaz sem jo znal P°t0 Jaz znam z ljudmi- ^ druga, bila je pripravlj®*13 po-vse. Potem, potem se ročila z nekom, ki je od drugje. Nisem ga P s« Kmalu je umrl. Ko sV ^cr poročila, sva se z že®0 n« maj poznala. Ona drU®S’ h*1' vem kam je odšla. VčasJ®^ slim nanjo. Tudi moj P telj je odšel. In ona, C1® ^ Stanovali so ob reki. b qp» je bil zaljubljen v nJ°' gK®" ga ni marala ljubila i ga drugega. S slikari®®^ njim sva velikokrat g®v pl* On je poznal reko. dekletih ni imel sreče, zaljubljal se je. . gjJ® In potem ostal sam- z včasih s katero, nekaj m-Z njim sva velikokrat la po reki. On mi j® o reki, o njeni P On je videl njene (Nadaljevanje 31 UREDNIŠTVO: IRSl - UL MONTECCH1 b, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: UUca 24 Magglo l/l, Teletu!) 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno ** vnaprej četrtletna 2251) Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starin dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaš^eg ^ V> Trst 11-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 8/1., telefon 22-207 tekoč.1 račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca, trgovski 150. flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali ogla® beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri uSocietš PubbUcitš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, rrst