Leto IX., št. 42 (»jutro« XIX., St. »41 a) Ljubljana, ponedeljek 17. oktobra 1938
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
lEnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Cena 2 Din
ledeljska izdaja
»Življenje in svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon Št 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejsmana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon
št. 2455.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
IN MADŽARSKO NOVLJENA
Ijevala se bodo r*a ©snovi zadnjih češkoslovaških predlogov -Po nasvetu velesil je Madžarska ©pustila svoje pretirane zahteve
Praga, 16. okt. AA. Štefani: V čeških vladnih krogih govore, da se b°do v kr«t-Kun nadaljevala madžarsko-češkosiova-gka. pogajanja na podlagi zadnjih češUo-hlovašKih protipredl°gov.
Budimpešta, 16- okt. AA. Reuter: Tukaj prevladuje upanje, da se bodo pogajanja med ČSR in Madžarsko nadaljevala prihodnji teden. Na uradnih mestih teh vesti niti ne potrjujejo, niti ne zanikajo. Izve pa se da je madžarska vlada zadovoljna z izidom razgovorov, ki jih je imel bivši predsednik vlade Darany s Hitlerjem. V vladnih krogih mislijo, da je opravičen opdmizem glede stališča Nemčije do madžarskih zahtev v Podkarpatski Rusiji.
;a popustila
Pariz, 16. okt. AA. (Havas). List »Figa ro piše o madžarskih zahtevah med drugim sledeče: Težko je reševati teritorialna vprašanja po narodnostnem načelu po eni st*rani, a z druge strani ozirati
na življenske gospodarske in prometne interese. »Oeuvre« računa s skorajšnjo rešitvijo madžarsko-češkoSlovaš^ega spora in misli, da se v glavnem že kažejo linije te rešitve. List misli, da je rmvlžar-M<a vlada dejansko že umaknila nekatere zahteve, med druaim tudi to, da "e Biatisiava odstopi Madžarski. Madžarski - isk z velikim zadovoljstvom poudarja, da sta Italija in Poljska zavzeli stališče v korist Madžarske v sedanjem sporu s Češkoslovaško glede odstopitve madžarskih pokrajin na slovaški meji.
Italijanska mnenje
Ilim. 16- okt. AA. Havas: »Voce d' Ita-2ia« prinaša članek Virginija Gajde, ki pravi' da je treba češkoslovaško vprašanje rešiti z eno samo potezo. To je predvsem v korist same ČSR. Razumljivo je, pravi Gajda dalje, da bi bile nove okrnit-ve in revizije meja po tolikih velikih žrtvah za ČSR silno boleče. Vendar pa so te okmitve rešilne, ker bodo češkoslovaški republiki končno zavarovale popoln notranji red in mir ter varnost novih meja. Gajda zatem ugotavlja, da je češkoslovaška vlada že začela z borbo pioti komunizmu in drugim mednarodnim vplivom, da je sporedno s tem preuredila tudi notranji ustroj države. Nekaj časa že prila-goduje češkoslovaška vlada svojo zunanjo politiko novemu položaju. V češkoslovaški nastaja novo življenje, ki zasluži, da ga mi razumemo in priznamo. V zvezi s tem izraža pisec upanje, da bodo vodilni češkoslovaški krogi pokazali pravilno razumevanje za zadnji problem, to je madžarski problem. Če bo do tega razumevanja prišlo, potem bo mogla ČSR v kratkem času prebroditi krizo in posvetiti vse svoje zdrave sile preporodu in obnovi države.
P©lfska ne bo posredovala
Varšava, 16. okt. o Danes sta se zgla-sila v poljskem zunanjem ministrstvu češkoslovaški in madžarski poslanik. Iz hladnih krogov se doznava, da ni bila poljska vlada od nobene strani zaprošena, naj bi podvzela kakšno posredovanje v sporu med češkoslovaško in Madžarsko.
Pogajanja % Nemčijo
Praga, 16. okt. AA. (Reuter). Na snočnji seji vlade na kateri je poročal minister Chvaikc.vski o svojih razgovorih s Hitlerjem, je bilo sklenjeno, da bodo odpotovali prihodnji teden v Berlin in se tam pogajali z nemško vlado češkoslovaški ministri za kmetijstvo, finance, trgovino in industrijo ter propagandni minister Vavrečka.
Angleško posojilo ČSR
London, 16. okt. AA. Angleška vlada je sklenila zahtevati cd angleške banke, naj takoj da na iazoolago češkoslovaški vladi vsoto io milijonov funtov kot predujem na posojilo češkoslovaški. Ta vsota bo služila češkoslovaški vladi za pokritje najnujnejših izdatkov.
Slovaški minister :tia inšpekcijskem potovanju
Košice, 15. oktobra. AA. ČTK: Predsednik slovaške vlade dr. Tiso in pokrajinski predsednik Simpo sta včeraj odpotovala iz Bratislave v Ružomberok. Ustavila sta se v Trnovu, Trenčinu in Tren-činskih toplicah. Na vsej poti ju je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo ter v velikem številu prihajalo na postaje k sprejemu. V Ružumberoku sta odšla na s rob "bivšega predsednika slovaške ljudske stranke Hlinke, nakar sta se v spremstvu prosvetnega ministra černaka vrnila v Košice, kamor sta prispela ob 16. popoldne. Na postaji jih je pozdravil predsednik občine Matson z zastopniki oblasti in raznih združenj kakor tudi številne druge osebnosti. Po starem slovaškem običaju sta dve mladi deklici v narodni noši ponudili vsem trem sol in kruh. Ko se je zahvalil za prisrčen sprejem, je predsednik vlade dr. Tiso v glavnem izjavil, da so bile ob nedavnih pogajanjih v Komar-nu na najbolj očiten način zanikane vesti in
obtožbe, da so slovaški avtonomisti sovražniki ČSR. Dr. Tiso je končal svoj govor z apelom na vse Slovake, naj čuvajo edinstvo države. Velike množice so snoči priredile ogromne manifestacije ter navdušeno pozdravljale člane slovaške vlade.
Seja podkarpatske vlade
Užhorod, _6- okt AA. ČTK: Včeraj je bila seja vlade Podkarpatske Rusije pod vodstvom dr. Andreja Brodyja. Po seji sta ministra Brody in Bačinski odpotovala v Bešerov. kjer sta se informirala o položaju madžarske manjšine. Opolnomoče-ni minister Fenčik je odpotoval v Bratislavo. kjer bo vodil razgovore s slovaškim predsednikom vlade Tisom o določitvi meje med Slovaško in Podkarpatsko Rusijo.
Ošlščenfe Podkarpatske En sije
Praga, 16- okt. o. Danes je prišel v Prago minister Podkarpatske Rusije Bačinski, da se posvetuje z osrednjo vlado o likvidaciji nemirov in demonstracij, ki so se nekod pojavili v Podkarpatski Rusiji. Službeno objavljajo, da so Podkarpatsko Rusijo očistili tolp, ki so vdrle na njeno
ozemlje pod vodstvom madžarskih oficirjev.
Nezadoveljstvo v tješin-skem okrožju
Praga. 16. okt o Danes je poljska vlada nenadoma sporočila, da bo 18. t. m. zaprla mejo proti češkoslovaški. Poljska vlada utemeljuje te ukrep s tem, češ da želi preprečiti špekulacije s češkoslovaško krono. Izgleda pa, da je vzrok za ta ukrep nameravana akcija poljskih oblasti proti naraščajočmu odporu prebivalstva v tješinskem okrožju, ki je silno nezadovoljno z novim položajem.
Akcija madžarskih revizio-nis tov proti Imredyjevi vladi
Budimpešta, 16. okt. o. Za prihodnje
dni pripravljajo madžarski revizionisti velike manifestacije. Policija je danes zaplenila letake in zemljevide, ki kažejo, katera ozemlja zahtevajo revizionisti za Madžarsko. Med drugim zahtevajo v svojih letakih, naj Imredyjeva vlada odstopi ter prevzame oblast kak general, ki naj bi takoj nato prevzel osvojevalno akcijo za razširjenje Madžarske.
Za cen.c? koloni! je Nemčija pripravljena jamčiti za vse
žraneoske meje
London, 16. okt. p. »Sunday Dis-patch« objavlja zelo zanimivo informacijo o Hitlerjevem načrtu za organizacijo miru v Evropi. List poroča, da je kancelar Hitler sporočil podrobnosti svojega predloga angleškemu poslaniku v Berlinu Hendersonu. Hitlerjev načrt obsega v glavnem naslednje predloge:
1.	Nemčija jamči za vse francoske meje kot končnoveljavne.
2.	Nemčija smatra, da so sedanje teritorialne meje Anglije popolnoma v skladu z njenimi interesi.
3.	Sklene naj se pakt o omejitvi obo-
roževanja v zraku.
4.	Štiri velesile naj se obvežejo, da ne bodo sklepale nobenega sporazuma ali pakta s Sovjetsko Rusijo.
5.	Nemčiji naj vrnejo vse kolonije, ki so bile prej njena last in so sedaj pod mandatom Društva narodov.
Ker bi morali po tem predlogu vrniti Anglija in Francija vse bivše nemške kolonije, mislijo, da je nemški načrt v tej obliki nesprejemljiv. Vsekakor pa so tudi v londonskih krogih mnenja, da bo treba sedaj najprvo razčistiti nemške kolonialne zahteve.
rozevanje
Priprave za osnovanje prostovoljskih oddelkov za obrambo industrijskih naprav pred letalskimi napadi
London, 16. okt. k. V vojnem ministrstvu pripravljajo z vso naglico celo vrsto reform, ki jih je vojni minister Hore Beli sh a napovedal že ob koncu preteklega tedna v svojem znanem govoru o reorganizaciji angleške vojske in nadaljnjem oborožitvenem programu. Poleg že napovedane motorizacije vojske, ki bo izvršena takoj po ustanovitvi 18 novih divizij teritorialne vojske, in poleg cele vrste ukrepov za modernizacijo angleške letalske obrambe, ie snoči minister Belisha napovedal ukrep, s katerim bo ustanovljena nova panoga angleške vojske v obliki posebnih prostovoljskih protiletalskih oddelkov pri posameznih industrijskih podjetjih. K prostovoljskim oddelkom za letalsko obrambo tovarn in drugih industrijskih naprav bodo pritegnjeni delavci dotičnih podjetij v starosti od 38 do 50 let. Ti oddelki bodo imeli vsak teden stalne vaje z orožjem, ki jim ga bo daia na razpolago angleška vojska. Delavstvo bo sicer ostalo v podjetjih tudi v primeru vojne pač pa bo tedaj mobilizirano. Nh ta način si bo Anglija v najkrajšem času poleg dosedanje milice ustvarila nov kader izvežba-nega prostovoljskega vojaštva, čigar organizacija države ne bo mnogo obremenila.
Drugi ukrep, ki mu pripisujejo prav tako velik pomen, bo ta. da bodo vsi zdravniki, farmacevti, bolničarji, mehaniki in drugi strokovno izobraženi delavci v primeru vojne avtomatsko mobilizirani in pritegnjeni v pomožne formacije angleške vojske.
London, 16. okt. AA. Bivši zunanji minister Eden je imel v petek v Cardiffu go-
vor, v katerem se je ponovno zavzel za koncentracijo vseh nacionalnih sil na najširši osnovi. Pripomnil je, da se popolnoma zaveda, da se totalitarne države oborožujejo kakor v vej nem času. Ce bomo ostali pri svojih dosedanjih metodah, bomo sicer tudi oboroženi, toda čas je, da se oborožitev izvede po določenem načrtu. Razen tega moramo končno vedeti, kakšni so dejanski interesi našega naroda. Prav je, ako demokracije urede svoje odnošaje z avtoritarnimi državami. V Veliki Britaniji ni nikogar, ki bi ne bil za mir, vendar pa želimo mir res v vsakem pogledu, kajti samo tako se lahko zares izognemo vojni in novim žrtvam, ki bi jih zahtevala. Prav zato sem ponovno zahteval osnovanje vlade široke nacionalne koncentracije.
Včeraj je bivši zunanji minister Eden govoril v Southamptonu. Potrdil je svojo vero v demokracijo in dejal: Sedaj, ko je obzorje še vedno mračno, občuti narod ponovno potrebo po edinstvu, tovarištvu, zbiranju narodnih sil in združevanju naporov. Taka čustva so nas prevevala tudi v težkih letih svetovne vojne.
Večina listov zelo povoljno komentira sklep vlade, da se osnuje novo ministrstvo narodne obrambe, ki naj izvrši popis vseh za vojaško službo v poštev prihajajočih obveznikov in organizira vojaško prostovoljsko službo. Nekateri listi domnevajo, da bo za novega ministra najbrže imenovan sir John Sanderson. Kakor se nadalje doznava, bo vojaška obveznost v primeru vojne raztegnjena na vse ljudi od 16. do 60. leta starosti.
Angleški minister za dottiinione umrl
London, 16. okt. AA. Davi ob 8. je umrl lord Stanley, minister za dominione. Star je bil šele 44 let.
Lord Stanley si je pred svojim potovanjem v Kanado ob začetku parlamentarnih počitnic poškodoval nogo. Med potovanjem se mu je poškodba poslabšala, nakar so mu nogo obložili z mavcem. Svoje potovanje po Kanadi je prekinil in se vrnil 25. septembra v Anglijo. Prepeljali so ga takoj v londonsko kliniko, kjer je davi ob 2. zjutraj umrl. Lord Stanley je bil naslednik grofa Derbyja. Za ministra do-minionov je bil imenovan letos ob zadnji rekonstrukciji vlade. Svojo kariero je začel s 23. letom kot poslanec Liverpoola. Od 1. 1927 do 1929 je bil predsednik konservativne stranke. V svetovni vojni je bil ranjen. Oženil se je s starejšo hčerko lorda Cherzia, ter zapušča tri sinove, izmed katerih je najstarejši star 20 let.
Francoski radikali za nove volitve
Pariz, 16. okt. br. Izvršni odbor radikalno socialistične stranke je na svoji petkovi seji ugotovil, da bi bilo treba spričo nove razvrstitve notranjepolitičnih sil v Franciji, na osnovi katere si je Daladier v parlamentu zagotovil novo večino, ki je povsem neodvisna od socialistov in komuni-i stov, razpustiti zbornico in razpisati nove volitve, ker sedanja večina v poslanski zbornici formalno ni v skladu s sporazumom o ljudski fronti, na katerem jc doslej slonel ves politični sistem v zbornici. Te ugotovitve so izzvale v socialističnih in komunističnih krogih silen odpor. Blum je danes objavil v »Populairu« oster članek, v katerem ugotavlja, da so načela ljudske fronte še vedno v veljavi in da radikali nimajo pravice, da bi enostransko odpovedali sporazum s socialisti in komunisti.
Predsednik dr. Stojadfnovle o volitvah in svoji
Uvodni volilni govor pred funkcionarji
Beograd, 16. okt. d. V prostorih glavnega odbora JRZ je imel ministrski predsednik dr. Stojadinovič pred odborniki strankinih organizacij iz Beograda, Zemuna in Pančeva. omladinske JRZ in Jugorasa ter člani akademskega kluba ^Slovenski jug« svoj prvi volilni govor. Istočasno so govor po radiu poslušali pristaši stranke v lokalih beograjskih organzacij stranke. Govor so prenašale vse štiri jugoslovenske rad-j-ske postaje in so ga v svojih strankinih prostorih skupno poslušali pristaši JRZ tudi po drugih krajih države.
Ob 19.10 je otvoril zborovanje bivši minister Djura Jankovič. Ob ovacijah zboro-valcev je pozdravil predsednika in vodjo dr. Stojadinoviča ter podpredsednika JRZ ministra dr. Korošca in dr. Spaha. Govoril je nato o dr. Stojadinoviču kot človeku, politiku in vodji, o njegovi notranji in zunanji politiki ter ga zagotovil neomajne zvestobe in udanosti tudi v bodoče.
Takoj nato je prevzel besedo dr. Stojadinovič, od zborovalcev zopet viharno pozdravljen. Tudi med njegovim govorom so ga ponovno prekniali z odobravanjem in z ovacijami. Izvajal je:
Ni to pot prvič, da gre kakšna vlada na volitve v tej državi, a prvič se dogaja v naši zgodovini, da vlada ne stopa pred vo-lilce s praznimi obeti temveč z dovršen'mi deli. In meni se zdi, da noben predsednik vlade do danes v naši državi ni bil v lažjem položaju, kakor sem jaz. Nastopil je trenutek, ko se obračam k vsemu narodu Jugoslavije, da glasuje za listo, ki ji bom jaz nosilec.
Ni pa bilo tako pred tremi in pol leta, ko je naša vlada prišla na čelo državne oblasti. Jugoslavija je izgubila svojega kralja. A to ni bil običajen kralj. Kralj Aleksander Kararljordjevič je bil kralj, ki je prevzel na svoja ramena vse breme državne politike. Pri izvajanju politike, ki si jo je postavil za cilj. je stopil v prve bojne vrste in je v prvi bojni vrsti padel, prerešetan od krogel sovražnikov naše države. Zato smo se, prepolni skrbi onega usodnega večera 9. oktobra pred štirimi leti spraševali, ka bo zdaj iz naše države.
O razmerah pred nastopom vlade dr. Stojadinoviča
Spomnimo se, v kakšnem stanju je bilo ta čas splošno gospodarsko in politično življenje Jugoslavije. Gospodarstvo je bilo v popolnem zastoju. Vsi posli so obtičali. Nič se ni delalo, nič se ni gradilo, število nezaposlenih je rastlo. Političnih zborovanj ni bilo, a bila so zborovanja za raz-dolžitev kmetov. Problem kmečk h dolgov je ta čas dosegel svoj vrhunec. Z davki so vzeli kmetu celo vzglavje izpod glave, proračuni so bili zaključeni z deficiti, neplačani računi pa so se kopičili pred praznimi blagajnami. V zunanji politiki je bilo toliko neprijateljev, kolikor je meja. Enega soseda so sumničili, da pošilja komite, drugega, da nam utihotaplja vstaše, tretjega. da vežba atentatorje, četrtega, da skriva teroriste.
Stranke so bile v tem času razpuščene, mnogi politični ljudje pa v zaporu ali internirani. Vse javno politično življenje v državi je zamrlo, a zaradi tega se je razvijala podtalna akcija. Vsem je še v spominu. da so pokale bombe po ulicah, trgih in na železnicah. Teh razmer režim Bogoljuba Jevtiča ni mogel niti rešiti, niti popraviti.
O delu sedanje vlade
V	takem stanju smo meseca junija 1935 prišli na krmilo države mi. Povem naj vam. kako smo se mi znašli pred temi zapletenimi problemi in kako izgledajo stvari danes.
Poglejmo predvsem naše narodno gospodarstvo. Kmečki proizvodi ne gredo več v brezcenje in kmet dobi danes polno vrednost za trud svojih poštenih rok. O kmečkih dolerovih nihče več ne govori, ker smo jih znižali za polovico. Na vse strani se obnavlja m gradi in brezposelnih skoraj ni več. Državne finance so urejene in država v redu plačuje svoje obveznosti. Proračuni se zaključujejo s presežki, četudi so bili davki znižani, a dinar je danes v Evropi ena najstabilnejših zdravih valut.
Zunanja politika
Naša zunanja politika je povečala ugled naše države do stopnje, kakršne dosedaj še nikdar ni imela. Danes vsak Jugoslo-ven s ponosom nosi potni list svoje države. Kot predstavnik Jugoslavije seirfbil v drugih državah sprejet s častmi, kakršnih ni bil dosedaj deležen noben drug naš državnik. Zadnje dni smo videli, kako nekateri predstavniki drugih držav, od katerih smo prej čuli kritiko naše zunanje politike, kako sedaj ti uradni predstavniki gredo po istih stopinjah, po katerih sem šel jaz, in kako uporabljajo iste besede o starih in novih prijateljstvih, katere sem jaz mnogo pred njimi, že pred enim in dvema letoma izrekel. Noben moj argument, nobena moja beseda, pa tudi nobeno spretno pero ne bi moglo bolj pojasniti in opravičiti zunanje politike kraljevine Jugoslavije, nego so jo opravičili dogodki, ki so se razvijali po svetu zadnje mesece.
Notranja politika
V	notranji politiki je nastopilo pomir-jenje in zatišje. O vseh problemih se danes svobodno diskutira in išče najboljša rešitev. Politične zakene, katere smo prevzeli, izvajamo zelo liberalno. Zadnja tri leta je bilo pomiloščenih 18.000 političnih krivcev, število političnih obsodb, ki je
beograjskimi strankinimi in po radiu
znašalo od leta 1929. do junija 1935. skupno 18.700, je znašalo v času naše vla-ie vsega samo 2.100. Interniranih politikov, bivših ministrov in narodnih poslancev je bilo od leta 1929 do konca leta 1934. skupno 38, do leta 1935 dalje do danes pa nič. Pobeglih emigrantov je bilo od leta 1929 do konca 1934 toliko, da jim nihče ne ve števila. V času naše vlade nihče ni odšel v inozemstvo, a vrnila se jih je že ogromna večina nazaj. Če se govori o političnih svoboščinah, o katerih nekateri tako radi govore, potem jih na.potite da se ozrejo po svetu, kako se postopa tam in kako pri nas.
O pclitikl JNS
Pri uspehih pa ne smete pozabiti tega dejstva, da je morala naša vlada dosedaj delati s tujo narodno skupščino in s tujim senatom. Neštevilne težave smo imeli s tema dvema domovoma, v katerih sede v velikem delu naši nasprotniki. Vi te naše nasprotnike v skupščini in senatu dobro poznate, prav tako dobro kakor mi. Toda včeraj so odkrili svoje lice in sneli krinko, ki so jo do včeraj nosili. Iz one iste skupine iz katere so nas do včeraj obtoževali, da ne branimo dovolj narodnega in državnega edinstva; ki nas je obtoževala nekakega izdajstva jugoslovenske nacionalne ideje in si je hotela svojiti monopol, da je ona edina pravi čuvar oporoke velikega in ljubljenega kralja, iz te iste skupine tako zvanih jugoslovenskih nacionalistov so se našli emisarji, ki so se obrnili od svojih šefov jugoslovenskega nacionalizma in odšli v Zagreb k šefu federalistov. Večjega izdajstva in večje neznačajnosti politična zgodovina naše države do danes ni še nikdar zabeležila.
Lista JHZ
Niti za trenutek nismo verjeli, da bi jim še kdo sledil na tej žalostni poti. A mi tudi nismo taki, da bi na svojo listo sprejeli kot poštni omnibus vsakogar, ki bi se hotel malo voziti, malo prevažati, kakor to oni sami pravijo, iz tehničnih ali kakšnih drugih razlogov do 11. decembra, da bi potem spet šli vsaksebi. Naša lista predstavlja skupen program, predstavlja skupno idejo, predstavlja skupno akcijo, s katero mislimo konstruktivno opraviti svoje delo v blagor kralja, naroda in domovine.
V teh treh letih smo mnogo storili, več kakor kdorkoli pred nami. Toda mi vemo, da so še vprašanja, ki jih je treba urediti. Z vso energijo bo treba nadaljevati zapo-četo delo in najti pravično rešitev, tako da se bodo zadovoljili vsi. ki upravičeno zahtevajo ureditev svojih zadev.
Hrvatsko vprašanje
Imamo pa tudi hrvatsko vprašanje. Mi smo bili oni, ki smo omogočili svobodno izmenjavo misli tudi v tem vprašanju. Po volitvah bomo mi prvi, ki bomo našli rešitev tudi za to vprašanje, žel mo bratski sporazum. A prav zato, ker ga resno hočemo, tudi vemo. da so meje, preko katerih ne moremo. Ali že v sami besedi: sporazum je vsebovana tudi ideja, da tega sporazuma ne bo mogoče skleniti za vsako ceno.
Tri in pol leta dela kr. vlade nam dajejo pravico, da od jugoslovenskega naroda samozavestno zahtevamo pri teh volitvah zaupanje in mandat tudi za pr hodnja tri in pol leta.
Jugoslavija v zadnjih evropskih dogodkih
Nj. Vis. knez namestnik Pavle, veliki poznavalec vseh zunanjepolitičnih problemov, je rekel ob neki priliki, da bi bil mir na svetu za zmerom ohranjen, ko bi si vsi narodi zagotovili pred vsem mir na svojih lastnih mejah. Te besede so bile vodilno načelo zunanje politike, ki jo izvaja naša vlada. Mir v državi in mir na njenih m«-jah!
Vojna nikoli ni bila naš program. Vojna bi bila lahko samo skrajna fatalna nujnost, ko bi bila vsa druga sredstva izčrpana. V teh treh letih smo držali daleč od nas to fatalnost in to usodo. Matere in žene in deca naša vedo, kaj to pomeni. Mi nismo hoteli, da bi se izkopali novi grobovi stotisočim naših očetov in njeho-vih sinov, ko je naša nacionalna stvar že ustvarjena in ko ni nastala nevarnost za življenjske interese Jugoslavije. Ali naj bi tvegali žrtev novih milijonov, ko zadnje še niso prebolene? Spričo trdne politike čuvanja svojega doma pa smo si ohranili mir. še več, obvarovali smo se tudi one panike, ki je zajela Evropo tik pred mo-nakovskim sestankom. Naš narod je bil ves ta čas miren, ker je bil prepričan, da je politika kr. vlade pravilna in da je zato varen pred vsemi grozotami, ki so pretile Evropi, če bi naša vlada ne bila storila nič drugega, kakor samo to, da ni poslušala nespametnih nasvetov opozicije, kako naj se vodi zunanja politika Jugoslavije, temveč je šla po svoji poti, zasluži popolno zaupanje vsega našega naroda, vseh plemen in vseh ver. Pri vsej strašni nesreči, ki je kakor vihar ogrožala vso Evropo in spremenila njene meje, nam je uspelo, da smo ohranili naši državi mir in njene meje. A to pomeni, da nam je uspelo čuvati in očuvati Jugoslavijo!
In zato prijatelji in bratje, gremo z radostjo na volitve 11. decembra, živel Nj. Vel. kralj Peter II! živel Nj. Vis. knez namestnik Pavle! Živela kraljeva namestnika! živela Jugoslavija! živela JRZ!
Besedam dr. Stojadinoviča so sledile velike ovacije, strankina godba pa je zaigrala državno himnOj
Nedelja letalskih napadoo
Ljubljana, 16. oktobra.
Po kratkem presledku je Ljubljana danes popoldne spet doživela obrambno vajo proti plinskim napadom iz zraka.
Naši ljudje so sicer vajeni, da takšne prireditve motrijo z nekakšnim domišljavim omalovaževanjem, a razburljivi dogodki, ki jih je nedavno Evropa — in z njo ves svet — doživela ob vojni nevarnosti v Sudetih, so vsaj razumnejše, previdnejše iz občinstva navdali z resnob-nejšim odnosom do podobnih reči. Ko so se danes okrog 14. zbrali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in pa zastopniki tiska vrh grajskega stolpa, je pred »napadom«, ki so ga Ljubljana in njeni prebivalci pričakovali s presenetljivo hladnokrvnostjo, vzbudila mnogo živega zanimanja pripoved enega izmed novinarjev, ki je nedavno, pol ure potem, ko je bila v češkoslovaški republiki razglašena splošna mobilizacija, doživel podobno vajo v Budjejovicah. Možje in fantje so že hiteli na kolodvor, da se odpeljejo v kasarne, ko so sirene najavile prihod sovražnih letal. Takrat skoraj ni bilo človeka v Budjejovicah, ki ne bi bil verjel, da gre za resničen napad, in lahko si predstavljamo zaskrbljenost prebivalstva, ki je od vseh strani vrelo v zaklone in kleti.
Da bo »napad«, so Ljubljančani razbrali že dopoldne, ko so se na najpro-metnejših križiščih pojavili stražniki z onimi znanimi zelenkastimi torbicami čez rame. ki so plinske maske v njih. Dan je bil izredno lep, toplo jesensko solnce je izvabilo množice meščanov na izlete v okolico in proti Gorenjski. Tako se je že kmalu popoldne začelo prazniti mesto. Vrh grajskega stolpa so se zbrali predstavniki vojske, civilnih oblastev in obrambnih organizacij, med njimi komandant divizije, divizijski general Lukič s komandantom artiljerije. brigadnim generalom Pavlovičem, zastopnik banovine dr. Mencinger, zastopniki občine, policijske uprave in gasilstva, predsednik krajevnega odbora RK dr. Fettich z upravnikom skladišča ravnateljem Jagodicem, mestni fizik dr. Rus, zastopnik gradbenega urada inž. arh Mušič in zastopnik Odbora za zaščito mesta Turel. Ob 14.47 je strel s topom z gradu najavil prihod sovražnih letal Njemu so se pridružili streli dveh vojaških topov na Šancah. zvonovi vseh ljubljanskih cerkva in sirene tovarn in lokomotiv. Takrat je prispelo
sporočilo z dolenjskih opazovalnih postaj, da se bliža mestu eskadrila devetih sovražnih aeroplanov. Na signal je na mah potihnilo vse življenje v mestu, na cestah je bil ustavljen ves promet A še dolgo je bilo treba čakati na »napad«. Letala, ki so prihajala od Zagreba, so pohitela najprej na Vrhniko, da tam opravijo prvo vajo. Priznati pa je treba, da je obveščevalna služba zelo dobro funkcionirala in da so bile vzorno na mestu vse mobilizirane obrambne skupine. Komandant divizije je pred pričetkom vaje izvršil inšpekcijo in se je o vsem izrazil nadvse
pohvalno.	.
Ob 14.58 je iz notranjske smeri prinr-nela eskadrilja devetih aeroplanov tipa Breguet v treh trojkah, v treh pretečih klinih. Prvi so se oglasili obrambni topovi na Rožniku, za njimi baterije na Gradu, strojnice so zadrdrale pod nebo. Aeroplani so brneli visoko nad mestom in v velikem loku zavili proti Mostam, Devici Mariji v Polju in Savi. Cez Golovec so se vrnili, spet napravili velik lok čez Barje in Vič, nato pa preko Rožnika in prav nizko prvikrat »napadli« mesto. Na posameznih krajih so zagorele zaži-galne bombe. Drugič so letala napravila ovinek čez Posavje, a obrambne baterije so im~le ves čas čez glavo opravka. Zdaj so se letala spustila še niže nad hišami, da se je človeku od spodaj nudil grozoten pogled na svetle, smrt prinašajoče ptice. Ko je bil drugi »napad« končan, so letala odhitela čez Savo in čez hribe proti Tro-janom, da opravijo še vaje nad Trbovljami, Hrastnikom, Zidanim mostom. Celjem in Mariborom- Po njihovem odhodu so se po mestu razbežale reševalne ekipe, da razkužijo »zastrupljene« okraje in pogasijo »požare«. Letala so napadla palačo banske uprave, sodno palačo, poštno direkcijo. kasarno kralja Petra I. Osvoboditelja. meščansko šolo v Šiški, osnovno šolo za Bežigradom in mestno elektrarno. Poleg mestnih poklicnih gasilcev so sodelovale še prostovoljne čete Ljubliana-mesto. Barje, Štepanja vas. Spodnja in Zgornja Šiška. Moste, Vič, Dravlje in Ljubljana severni del. Gasilskim oddelkom je poveljeval poveljnik mestnih gasilcev Furlan.
Ob 15.37 so zvonovi oznanili, da je nevarnost minila. V celoti je vaja orav lepo uspela in tiohvale je vredno predvsem zadržanje občinstva, ki se je v vsem ravnalo po objavljenih navodilih.
Na ljubljanskih ulicah ob napadu
O, če bi naši hrabri meščani sprejeli tudi vsak morebiten resnični napad iz zraka v tako dobrem razpoloženju! Ze v .soboto se je po mestu razvedelo da se pripravlja za danes popoldne zračni napad na mesto, zate so bili kmalu po kosilu že vsi pripravljeni nanj.
Radovednost in sonce sta izvabila polno ljudi na ulice Začelo se je nestrpno pričakovanje signala. Po križiščih so se že zbirali sanitejci in motoristi. Ura je kazala malo čez pol tretjo Na strehi Miki ičevega hotela in nebotičnika so stali pripravljeni vojaki, iz oken hiš so molele strojnice-
Dolg, zategel pisk. Takoj nato so se oglasili zvonovi. Ljudje, ki so stali na pločniku pred kolodvorom, so se brž jmaknili v veže. Stražniki so jih priganjali k naglemu kritju. Avtomobili so podvojili signale in naglico. Dva, trije tramvajski vozovi so se ustavili drug ob drugem. Prazni. Policija in vojaki so naglo natikali maske. Po vsej Masarykovi ulici so tekli ljudje proti kolodvoru. Zlovešče so piskale sirene. Opominjajoče so zvonili zvonovi. V nekaj trenutkih so ostale ulice prazne in tihe. Tedaj je pribrnelo po cesti .motorno kolo z dvema policistoma. V naglem diru sta se izgubila po Masarykovi cesti. Po Miklošičevi cesti beži ženska in njeni koraki se slišijo po vsej ulici.
»Noter, gospodična, kaj se obirate!« strogo opominja stražnik.
Sliši se spuščanje zastorov. Drdranje motorjev. Sanitejci na kolesih hite na svoja mesta. Ljudje se stiskajo v veže in napeto čakajo, da zabrni v zraku. A v zraku je tišina — po vsem mestu je nenadoma postalo vse tiho in mrtvo, kakor v začaranem mestu, kjer so zaspali vsi njegovi prebivalci. Sliši se šumenje Ljubljanice. Na Tvrševi cesti spravlja stražnik pijanega človeka v vežo. Od nekod je priletel oster zvok godbe.
Jedva slišno brnenje v zraku. Sovražna
eskadrila se bliža mestu. Z nebotičnika preteče mole v zrak strojnice. Kmalu leti devet svetlih letal nad hišami. Sovražno grmenje polni malo prej še tako tiho
ozračje
Strojnice odgovarjajo, splašeni golobi vzletajo s streh. Tresk — in nekje za Bežigradom se dviga s tal vijoličasta megla. Ura bije tri. Grmenje v zraku je naglo potihnilo. Sovražna letala so razgledala položaj. Borba se še ni začela. Civkanje vrabcev. Naglo se sporazumevajo oficirji, ki stoje ob strojnici, postavljeni v zasebni hiši.
Nov tresk — ženske v veži se stresajo. Ali je padla bomba? Zaskrbljeni obrazi starikavih žensk molče strme skozi majhno steklo na vratih. Vojaki-kolesarji drve po Poljanski cesti. Od mestne hiše dirja motorist. V zraku se oglaša novo, oglušujoče grmenje. Ko za trenutek poneha, razločno čujemo z nekega okna visok dekliški glas: »Adijo Mareee!«
Še nekaj treskov in spet je tišina. Ljudje v vežah postajajo nestrpni. »Lahko eno uro tu čakamo,« se huduje gospa.
»Kaj pa, če ima človek nujne opravke, pa ga zadržuje tu — saj vemo, da ne bd padla nobena prava bomba!...« pritrjuje star očka, ki mu je gosta brada zarasla ves obraz.
»Mogoče so pozabili dati signal,« ugib-
lje drugi.
»Tako se mi mudi, pa moram zastonj tu tu stati...« godrnja gospa.
Prav takrat je nekje daleč zapiskala sirena. Takoj nato je zazvonilo in po ulici je pridrvel avtomobil.
»Zbogom, gospoda!« je dobrodušno zaklical očka in vsi so se mu nasmehnili.
Namah so ulice spet oživele. Namah so izginile z obrazov odvratne maske in mesto je dobilo spet svojo prijazno svečano podobo, kakršno pač ima ob lepem popoldnevu jesenske nedelje.
Letalski napad v Mariboru
Dobra izvezbanost reševalcev in disciplina prebivalcev
Maribor, 16. oktobra
Danes ob 16.15 so zapiskale sirene mariborskih tvornic, zagrmeli so topovi in zazvonili so zvonovi. To je bil znak vzbu-ne za letalski napad za Maribor. Ljudje so se naglo razbežali v razna zaklonišča, v nekaj minutah so bile vse ulice izpraznjene. Po ulicah in cestah so stopali samo stražniki in gasilci, z naglico so brzeli po ulicah tudi reševalni avtomobili. Nad mestom se je kmalu nato pojavilo 6 letal. S Kalvarije in drugih okoliških gričev so zaregljale strojnice in v akcijo so stopili prvič tudi mah topiči in protiletalski topovi. Po mestu so švigili oddelki prostovoljne obrambe, sanitetni oddelki za uničevanje vojnih strupov, čete za prvo pomoč ranjencem m samarijani.
Na mestnem stolpu je bil zbran štab protiletalske obrambe s komandantom mesta generalom Stanojlovičcm na Čelu.
Gasilci so izvedli svoje intervencije iz vseh pomožnih postaj. Prva je bila na Trgu svobode, druga v Cafovi ulici, dočim je imela gasilska četa za Maribor desni breg svoje postojanke v železniških delavnicah in kurilnici. Gasilci so intervenirali v Gregorčičevi ulici, kjer so morali odstraniti nevarnost plinov, in v Zdravstvenem domu, kamor je »padla« zažigalna bomba. Po 15 minutnem trajanju protiletalske obrambe so letala izginila. Sirene so oznanile kunec nevarnosti.
Po vaji je 12 gasilskih čet iz Maribora in okolice izvršilo raport pred generalom Stano-jlovičem / Tvorniški ulici. Nastopilo je 200 gasilcev, 16 motork in 1 ročna brizgalna ter 12 gasilskih avtomobilov. Današnja vaja je pokazala precejšnjo iz-vežbanost oddelkov pa tudi dobro disciplino prebivalstva.
Napad na Celje in Gaberje
Edina dva Draegerfeva aparata v dravski banovini
Celje, 16. oktobra.
Ob 15.30 so zadoneli s hriba Sv. Jožefa trije streli, zazvonili so zvonovi in tudi sirene v cinkarni in v Westnovi tovarni. S trboveljske strani je priplulo pet letal, ki so poletela nad Westnovo tovarno v Gaberju. Alarm je bil zaradi nepopolne obvestilne službe dokaj pozen. Obrambo v Westnovi tovarni je vodil uspešno kvartski mojster, mestni vojaški referent g. Razlag. Letala so vrgla več vžigalnih in plinskih bomb. Aparati za zameglitev tovarne so takoj začeli delovati in je bil kmalu ves kompleks v gosti megli. Ekipe za ugotavljanje plinov, oblečene v iperit-ske obleke in opremljene s plinskimi maskami, so takoj stopile v akcijo, ugotavljale vrsto plinov in obseg zastrupljenega prostora ter ta prostor zaprle za promet
čez drn In strn.r.
Samarijani so začeli odnašati ranjence m zastrupljence. Zažigalne bombe so zažgale del objekta, ki so ga začeli s plinskimi maskami opremljeni tvorniški gasilci požrtvovalno gasiti. Pozvali so na pomoč gasilske čete iz Gaberja, ki s9 že čez nekaj minut stopile v akcijo. Kmalu so se letala vrnila proti mestu. Ekipe za uničevanje in ugotavljanje plinov so imele dva Draegerjeva aparata, last mestne občine, edina, ki sta na razpolago za civilno zaščito v dravski banovini. Nad mesto so vrgla letala več vžigalnih in plinskih bomb1 ter zažgala neko stavbo. Aktivno obrambo so opravile strojnice, nameščene na hribu Sv. Jožefa, na Pokojninskem zavodu, na Narodnem domu, na Pobre-žju in na poslopju Ljudske posojilnice. Ob 15. 45 so letala poletela proti Mariboru.
Vajo je vodil polkovnik Milkovič. V noči na torek 24. t. m. bo vaja za zatemnitev mesta.
Mariborčez^nedeljo
Maribor, 16. oktobra Prelepa jesenska nedelja. Vse hit \ prijetno okolico, po goricah se čutijo radostni odmevi trgatvenega razpoloženja. Snoči so naši vrli Nanosovci skupno s svojimi prijatelji in podporniki veselo zarajali pod kraškim latnikom. Sokol Maribor I pa se je poslavljal od priljubljene in neutrudno delavne načelni ce sestre Cvete Ptvkove, ki odhaja na svoje novo službeno mesto. Prisrčno slovo po končanem poučnem predavanju brata staroste Mohorka o pred-prevratnih in prevratnih dneh, je izpričalo priljubljenost s. Cvete Pivko ve v krogu Pivkove sokolske družine. Današnji dan pa si je izbrala zelena bratovščina iz vse države za svojo letno skupščino, ki je bila topot v Mariboru, o čemer poročamo na drugem mestu.
Maribor pa je bil danes tudi pod vtisom tragične smrti 321etnega tehnika mestnega gradbenega urada Josipa Vlaha Snoči je prispel na policijo ves preplašen slikar Karol Ritonja, stanujoč na Mel;ski cesti 32. pripovedoval je, da je prišel včeraj dopoldne k njemu tehnik mestnega gradbenega urada v Mariboru Jože Vlah, ki ga je povabil, naj bi šel z njim na trgatev v vinograd ženinih staršev, ki živijo v Žerovincih. V smislu dogovora sta se odpeljala z vlakom do 2e-rovincev. Ko sta korakala s postaje proti hiši ženinih staršev, ki se nahaja v bližini železniške proge, je bil Ritonja zelo začuden, ko je Vlah vidno razburjen stekel sam proti hiši, kjer so ga pričakovali ženina mati, otroci in žena, ki je že pred par dnevi odšla z otrokoma k svoji materi. Vlah svojega prijatelja sploh ni nikomur predstavil. Pustil ga je zunaj na dvorišču. Par trenutkov za tem pa je Ritonja zaslišal, kako prihajajo iz hiše obupni ženski klici na pomoč. V naslednjem trenutku pa je že pridrvel iz hiše Jože Vlah. V vsaki roki je imel samokres. Karel Ritonja se ni niti prav zavedal položaja, ko je Vlah že naperil samokres proti sencem in sprožil. V zadnjem hipu je Ritonja svojega dragega prijatelja še prestregel, da ni padel na tla.
Jože Vlah, čigar samomor je zbudil po Mariboru mnogo govoric, je bil vzoren družinski oče. Blaginja dragih svojcev mu je bila nad vse. Bil je srčno dober, z vsakomur prijazen in ljubezniv. V krogih stanovskih tovarišev je užival priljubljenost. Bil je izboren baritonist, ki je sodeloval pri raznih pevskih društvih, v zadnjem času tudi raznih pevskih nastopih ob naši meji. Pred leti je nastopal tudi kot gost v mariborski operi, zlasti v »Wormskem orožarju«. Njegova tragična smrt je zbudila toplo sočutje pri vseh, ki so ga poznali.
POŽAR NA POHORJU V šmartnem na Pohorju je pogorela domačija posestnice Marije Zorkove, ki trpi 30.000 din škode. Prejšnji večer so namreč spravili oglje, ki so ga žgali v bližnjem gozdu, v kolarnico, da bi ga naslednji dan prodali. Preko noči pa se je oglje vnelo in razširilo plamene na vso domačijo.
SREČA V NESREČI Pri propagandnem streljanju na rad-vanjskem strelišču se je pripetila znanemu mariborskemu lovcu g. Aniču svojevrstna nesreča, ki bi bila lahko usodna. Ko je namreč hotel streljati na srnjaka, mu je v roki eksplodirala puška, tako da mu je levico čisto ožgalo. Ko bd imel glavo nekoliko bolj nagnjeno, bi bilo to za njegovo življenje usodno. Tako pa mu je po srečnem naključju šla krogla skozi rokav ter se zapičila sosedu v škorenj.
KRIMINAL Orožniki so aretirali v šoštanjski okolici 271etnega Ludvika Miklavžina, ker je izvršil spolno nasilje nad neko lOletno deklico. — V Dobrovcih na Dravskem polju so orožiaki aretirali S oseb, ker so pri hazardiranju obrale Otona Jurančiča za 1.800 din. — Profesorica Katarini Aka-ro iz Kejžarjeve ulice 12 je izginila iz omare žepna ura. — Pleskarskemu mojstru Francu Hanlu iz Orožnove 6 je izginilo izpred neke trgovine v Jurčičevi ulici kolo z evid. štev. 132—101. Izpred neke trgovine na Kralja Petra trgu pa so odpeljali tkalcu Francu Cviklu kolo znamke Videa z evid. štev. 129781-19.
STARČEK PADEL Z DREVESA Pri trganju sadja je omahnil 681etni posestnik Franc Bohak iz dglencev z drevesa in obležal na tleh v nezavesti in s strto hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno.
Ob zaključka jubilejne razstave slovenske knjige. Društvo slovenskih književnikov vljudno prosi vse založnike in samozaložnike, ki so na razstavi sodelovali, da pridejo ali pošljejo po svoje razstavno gradivo v četrtek, petek ali soboto, 20., 21. in 22. t. m. od 9. do 12. ln od 15. do 18. ure v I. nadstropje Trgovskega doma.
Nase gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 17. oktobra: zaprto. Torek, 18. oktobra: zaprto.
Sreda, 19. oktobra: Potopljeni svet. Red B. ★
Premiera Benedettijeve komedije v treh dejanjih z naslovom: »30 sekund ljubezni« bo prihodnji teden. Igra se godi v današnjih dneh v Rimu, v rodbini zobozdravnika Sirianija: prvo in drugo dejanje v stanovanju, tretje v ordinaciji. Glavni osebi sta: Sirianijeva žena Grazia—(Mira Danilova) in Piero. (Kralj). Posledice avtomobilske nesreče so prikazane humorno. V razrešitev konflikta se vtika rodbina, katere posamezni člani so originalne figure. Režija je prof. šestova.
OPERA Ponedeljek, 17. oktobra: zaprto. Torek, 18. oktobra: Gejša. Red A. Sreda, 19. oktobra: Boris Godunov. Red SrGd8»
četrtek, 20. oktobra: Kapljice za ljubezen. Red četrtek.
Abonente reda A opozarjamo, da imajo v torek za svoj abonma v operi predstavo operete »Gejša«.
Poglavje o vzgoji
Svojo hčerko je doma priklenil na nogo stola strojni ključavničar Tomo Majer iz Osijeka. Očetu nikakor ni bilo prav, da je dekle hodilo okrog po mestu ter se mu zmerom izmuznilo, kadar ji je to prepovedal. (»Slovenski dom«, 11. X.)
Ah, kaj je bilo treba nesrečnemu mojstru segati po tako drakonskih vzgojnih metodah če se mu je dekle izmuznilo samo, kadar ji je to prepovedal, bi se hil pač zlahka pomagal na ta način, da ji nikoli ne bi bil!
Is kriminalne rubrike Smrtno kazen zahteva državni tožilec za Milico Vujadinovičevo, ki je bila pred tednom na zverinski nač!n ubila sedemdesetletno učiteljico Milico Mihajlovičevo ter ji ukradla 8.200 din. Za morilko 30 se začeli zanimati številni kriminalcu, ker vidijo v njej poseben primer zločinca, kakršnih tudi v kriminalu ni dosti (»Slovenski dom«, 12. X.)
Da, kdo bi jih zavidal, kriminaliste, ki jih je Milica Vujadino"ičeva postavila pred tako važen, a tako obupno težaven problem. če v kriminalu njene vrste zločincev ni dosti — kam pod milim nebom naj jih gredo siromaki iskat?
Otrok in njegov medved Janko je vzel očetu lovsko puško ter šel nad medveda. Mali Milan je bil navdušen medved ter se je po vseh štirih plazil proti lovcu ter grozansko godel. Malega »lovca« je pogled na »medveda« tako vznemiril, da je dvignil, kolikor je mogel, lovsko puško ter sprožil. K sreči ni posebno dobro meril, zato je malega Milana le obstrelil. Milan je vendarle hudo poškodovan ter je njegovo življenje v nevarnosti. Ko bi bil Janko bolje meril, bi ga bil ubil. (»Slovenec«, 14. X.)
Temu bi se najbrž težko reklo: sreča v nesreči. Na srečo je Janko Milana samo obstrelil, a na nesrečo bo Milan najbrž
umri. Edina tolažba nam Se ostane: Ko M
bil Janko bolje meril, bi ga bil ubil. (Za jezikoslovce pa še tole dragoceno redkost: šest stavkov drug za drugim, v njih štirikrat zapored »ter« pa nobenkrat »in«. Poučen primer, do kam bi naš besedni zaklad pri umnem gospodarstvu polagoma lahko skopnel.)
Zračni napad Ker bodo letala verjetno metala vžigal-ne bombe, ki so nevarne v precejšnjem območju, je v interesu vsakogar, da ne sili na cesto, kjer bi ga itak prijel stražnik in zabeležil za plačilo občutne globe (»Jutro«, 15. X)
Gospoda moja, malo več jasnosti bi se pa le prileglo v takšnihle resnih rečeh! Tu je treba z odkrito besedo na dan: pred kom bo moral človek bolj trepetati, kadar bo zaresen zračni napad — pred vžigalni-mi bombami ali pred tem, da pride stražnik in ga zapiše? Ali pa je morda takšna ta stvar, da kdor uide bombi, ga globa zadene?
Poneverba Zaradi tega odkritja pa je tudi poštna
uprava pregledala njegovo poslovanje na pošti in odkrila, da si je ta mož pridržal več kakor 65.000 din denarja, ki so si ga prekmurski izseljenci s težavo pritrgali od ust in ga poslali svojcem. Ponarejal je podpise na priznanica.1, a terjal ga ni nin-če. ker domači v vseh primerih niso vedeli, da je prišla na njihov naslov iz tujine denarna pošiljka. (»Slovenski dom«, 15. oktobra).
Na prvi pogled bi človek dejal, da morajo biti ti naši vrli Prekmurci od sile čudni ljudje: samo zato, ker niso v vseh primerih vedeli, da je zanje prišel denar, ga n'hče ni terjal. V resnici pa je čuden najbrž samo stil »Slovenskega doma«. V vseh primerih — to je po njegovem, kakor kaže: v nobenem.
— kra —
Spomenik padlim črnomaljcem odkrit
Lepa udeležba tudi iz krajev izven Bele Krajine
Črnomelj, 16. oktobra
Danes dopoldne se je vršila v Črnomlju pietetna proslava z odkritjem spomenika paalim vojakom. K svečanosti so prihiteli številni Belokranjci in drugi gostje, predvsem pa so se seveda črnomaljci sami brez razlike stanu in nazorov zgrnili k sprejemu in k odkritju. Ko je jutrnji izletniški v.ak okrog 9. ure prispel v Črnomelj, ie goste in deputacije sprejela gosta množica domačinov. Izpred kolodvora se nato razvil dolg sprevod, na čela konjeniki v narodnih nošah, mnogo gasilcev v uniformah, značilne belokraimske in druge nože, vmes pa dolge vrste invalidov, žive priče prestanega trpljenja v svetovni vojni. V sprevodu sta igrali čr-nomeljska in metliška godba. Sprevod je napravil obhod po mestu, s trga pa je nato krenil pred spomenik. Spomenik je mejen v obliki loka, pod zgradbo nove meščanske šole na Kaplanici. Napravljen je iz domačega kamenja ter je 15 m dolg in 2.80 visok. Napravil ga je akademski slikar 'jorše. Bronast relief predstavlja mrtvega vojaka v materinem objemu.
Predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika ravnatelj šterbenk je pozdravil vse zbrane. Dekan Pavel Bi-tenc je nato ob spomeniku opravil sveto mašo in je spomenik blagoslovil ter se spominjal onih nesrečnih 80 črnomaljskih župljanov, ki jih je ugrabila svetovna
vojna. V imenu banovine je spregovoril banovinski svetnik Bogataj, v imenu osrednjega in oblastnega odbora združenja invalidov pa podpredsednik Marinko ter še nekateri drugi. Sledilo je polaganje vencev, ki so jdh predvsem poklonili svojci padlih. Posebno pozornost pa. so vzbujali trije lovorjevi venci, ki so jih darovali: Udruženje vojnih invalidov, bojevniška organizacija ter bojevniki od Sv. Petra v Ljubljani. Nadalje so položili lepe vence: mesto Črnomelj, krajevna organizacija vojnih invalidov, gasilci in drugi Predsednik pripravljalnega odbora je naposled izročil spomenik v varstvo črnomaljskemu županu Klemencu.
Svečanost je zapustila globok vtis. Pri maši je svirala domača godba, domači pevci pa so pretresljivo zapeli spominsko pesem: »O j DoDerdob . ..« Opazila se je zlasti tudi udeležba gostov iz Ljubljane. Karlovca, Novega mesta in Metlike. V teku dopoldneva so posamezniki še ogledali spomenik, h kateremu vodijo stopnice, ob vhodu pa je bronast križ, prepleten t, bodečo žico. Ves aranžman je opravil inž. arh. dr. Gregorič, tehnična dela pa mladi stavbenik žibema. — Popoldne je bila na Kaplanici prijetna domača zabava, pri kateri so nastopile lepe skupine Belo-krajincev v svojih značilnih domačih plesih. Danes bi bila morala tudi biti otvor-jena nova meščanska šola, vendar je ta svečanost preložena na poznejši čas.
Na gasilski tomboli v Kranju
Letošnje posebnosti: nad S.5.000 udeležencev, % avtomobila in 4 aretacije
Ljubljana, 16. oktobra
Današnja tombola kranjskih gasilcev je po udeležbi prekosila vse dosedanje. Od leta do leta je udeležba večja in danes je bilo na tomboli nad 15.000 udeležencev, za 5.000 več ko lani. Brez dvoma je za tak uspeh največja zasluga organizacijskih sposobnosti prirediteljev. Tokrat je vsa organizacija nenavadno točno delovala. Dohodi na oder so bili urejeni od vseh strani tudi razglaševanje številk je bilo tako urejeno, da je bilo mogoče slediti kjerkoli po gornjem mestu. Seveda je bil trg mnogo premajhen, da bi sprejel vso množico udeležencev, zato jih je veliko igralo v stranskih ulicah, po zasebnih stanovanjih, kavarnah in gostilnah.
Organizacija, ki ji je spet načeloval in-ženjer Ožbalt Gros, se je izkazala še v enem oziru: razkrinkali so štiri nepridiprave, ki so si z goljufijo nameravali prisvojiti dragocene nagrade. Prav Grosova zasluga je, da so jih gladko razkrinkali in izročili orožnikom v varstvo. Vse kaže, da se je ujela družbica, ki je na podoben način sleparila na vseh tombolah. Saj nimajo nikjer drugod tako urejene kontrole nad tablicami in serijami, kakor v Kranju. Goljufi, ki so se doslej tako brezskrbno okoriščali z glavnimi dobitki mnogih tombol, so se tubdi v Kranju nadejali avtomobilov. Pa jim je spodletelo.
Tombola je imela 249 amb, 200 tem, 79 kvatern, 69 činkvinov in 12 glavnih dobitkov: avto kabriolet, avto limuzino, stanovanjsko opravo, motor »Adler«, motor »Rixe«, šivalni stroj, kajak, otroški voziček, moško kolo, damsko kolo, otroško kolo in 1000 komadov peke.
Za glavno tombolo se je na odru javilo trinajst ljudi Zato so v vrečico, iz katere so dobitniki vlekli številke glavnih nagrad, dali tudi listek brez števila. Vseh trinajst upravičencev je zato sklenilo, da vsakdo, ki dobi nagrado, plača po 50, onadva z avtomobilom pa po 100 dinarjev za trinajstega, ki ostane sicer brez nagrade, kar je nenagrajenemu prišlo prav, saj je dobil na ta način 700 dinarjev, torej več, kolikor sta bila vredna n. pr. dva poslednja glavna dobitka.
Fortuna je odločila takole: avto kabriolet 221etni Jožici Marinkovl iz Ljubljane, trgovski sotrudnici pri Šinkovcu, ki je lam na isti tomboli zadela otroški bi-cikelj. Res velik napredek v enem letu! Avto limuzino trgovki J usti Oekada iz Ljubljana. Sedanjega bodo prodali ker je postal že neraben. Sobno opremo delavki Pavli Ahačič iz Tržiča; motor znamke »Adler« delavcu Vinku Goveltarju iz Srninim1", ki je igral za svojega gospo-
darja monterja Holvja iz Kranja; motor »Rixe« delavki Mariji Arcetovi iz Komende; šivalni stroj Srečku Tufcarju, trgovskemu pomočniku pri Adamiču v Kranju; kajak upokojeni učiteljici Rozi Ledinekovi iz Boh. Bistrice; otroški voziček Viktorju Borštnarju iz Braslovč; moško kolo Slavki Kršinarjevi delavki v Jugočeški v Kranju; žensko kolo desetletni učenki 4. razreda Kristd Mrakovi iz Kranja; otroško kolo lesnemu trgovcu v Lanenem pri Radovljici Francu Eemicu in 1000 komadov opeke Janezu Pedikaki, kovaču v Hrastjah pri Ljubljani
Statistika kranjskih tombol kaže, da so prvi glavni dobitki izžrebani šele po petdeseti izklicani številki. Bilo pa je danes izklicanih komaj 35 številk, ko se je na odru pojavil zastaven fant dobro oblečen, rdečeiičen in ves nasmejan. Z nobene igro ne odhaja toliko razočaranih udeležencev, kakor prav s kranjsKe tombole. To razočaranje pa je bilo še večje, ker naj bi bil glavni dobitek izžreban že po tako kratiti igri. Inženjer Gros je natančno pregledal tablico domnevnega dobitnika, nakar ga je povabil s seboj v bližnjo vežo. Gospoda seveda niso posadili v avto, kakor je pričakoval. temveč so ga izročili orožnikom. Predvčerajšnjim so dobili kranjski gasilci dopis Oblastnega odbora Jadranske straža v Mariboru, s katerim jih obvešča, da je neki Rotter aH Rotman iz Studencev prit Mariboru zadel na nedavni tomboli RK glavni dobitek — avto, kmalu nato glavni dobitek na tomboli v Murski Soboti in na tomboli Narodne odbrane 9. t m glavnfi dobitek 3.000 dinarjev. Ze minilo nedeljo so ga zaradi nenavadne, ponavljajoče sreče nekaj pokarali pa je izjavil, da je igral za nekega učitelja Terana. Ker učitelj a tem imenom ni nikjer poznan, je nastal sum, da mož svojo srečo prigoljufa in naj bodo Kranjčani nanj še posebno pozorni Ti ček se je sam pomagal ujeti ker je na svoji »srečni« tablici zadaj zapisal svoj naslov: Josip Rotman iz Maribora.
Na isti način sta se kmalu za Rotma-nom ujela še dva, okrog 30 let stani Frane Babič iz Braslovč in kakih 16 let start Alojzij čeh iz Hrastnika. Se četrtega »glavnega« dobitnika so izročili v pest orožnikom, ki pa niti ni utegnil od prevelikega začudenja navesti svoje ima. Po*-doba je, da je na tomboli poslovala čedna družbica, ki je dobro organizirana poslovala na račun glavnih dobitkov. Koliko« je še udeležencev te neprotokolirane tvni. ke, bo dognala preiskava.
PRESTOPAJTE K JC LIGI l
Pokalne tekme LNP
I. kolo tekem za pokal LNP ni našlo pravega odziva nitft med igralci niti med gledalci
Današnji nogomet je potekel v znamenju pokalnih prireditev LNP. V L kolu je bil spored razdeljen tako, da so se večinoma srečali krajevni nasprotniki, torej več ali manj znanci iz številnih prejšnjih srečanj. Natančno tako ni bilo v Trbovljah (odkoder zaradi pomanjkanja telefonske zveze še nismo prejeli poročila), ker za Amaterja ni bilo v bližini dobiti nobenega primernega nasprotnika in pa seveda v Mariboru, kjer zaradi znane prepovedi obiastev tudi danes nogometna moštva niso smela na igrišča.
Vsega je bilo danes na sporedu 8 tekem, ki pa, kolikor se da presoditi po prvih poročilih, niso dosegle velikega uspeha niti po pokazanih igrah niti po obisku gledalcev. Vsak začetek ie težak in tako je pač tudi s pokalnimi prireditvami, ki jih namerava zdaj stal no" obdržati na sporedu naš podsavez. Moštva so deloma nastopila z rezervami in igre so se ponekod spremenile samo v resnejse treninge, današnje odločitve pa tudi niso bile tako velikega pomena, da bi publika drla na igrišča. Senzacija dneva je vsekakor zmaga Mure nad cakovaekim bK, nepričakovano vLoke pa so tudi zmage, ki so bile dosežene v Celju in na Jesenicah.	. ,	....
Upajmo, da se bo pokalno tekmovanje LNP kljub vsem nerazveseljmm pojavom prvega termina polagoma le udomačilo in bo vsaj v poznejših srečanjih doživelo večje zanimanje, ne samo med igralci, temveč tudi med nogometnim občinstvom
V naslednjem kratko o posameznih srečanjih:
Mars : Svoboda 3:2 (2:1)
Ljubljana, 16. okt.
V Ljubljani sta bili danes na sporedu prvi dve tekmi iz prvega kola pokalnih tekem, ki jih je razpisal LNP. Spored je bil razdeljen tako. da je bila dopoldanska •era na igrišču za Kolinsko tovarno, popoldansko srečanje pa na Jadranovem terenu
v Trnovem.
Na igrišču za Kolinsko tovarno sta se v dopoldanskih urah pomerili enajstorici Marsa in Svobode. Obe moštvi sta nastopil; s številnimi rezervami, posebno Mara, ki jih ie imel kar 8. Moštvi sta predveh prečeč mlačno in nezanimivo igro rn je rrraga bolj t>o sreči kakor po znanju pripadla Marsovcem. Do odmora sta bili •ro^tvi po igri še precej enakovredni v dmeem oolčasu pa je bila Svoboda skoraj boljša, vendar kljub temu ni mogla izravnati rezultata.	. .
Gole za Mars so zabili Klingenstein 2 in Piskar 1, za Svobodo pa Jurkovič in Kobal po enega, slednji iz enajstmetrovke.
Tekmo je prav dobro sodil g. Mehle. Ob-
isk je bil zelo slab.
Reka : Jadran 4:3 (2:1)
Pred maloštevilnim gledalstvom in v idealnem vremenu sta se danes popoldne v tekmi za pokal LNP srečali znani enajstorici zapadne Ljubljane in stara nasprotnika Reka in Jadran.
~ Igra ie potekla skoraj v prijateljski od-liki bila je pa vendarle še mnogo bolj živahna kakor dopoldanska. Vodstvo je do^esel Jadran po Ermanu. nakar je Trep-5e izenačil, za njim pa je spet Slanina povišal na 2:1. Tako je ostalo do prve polovice igre.
Po odmoru je spet Slanina zvišal razliko na 3:1, nato pa je Mamu uspelo znižati na 3:2. Ta dirka se je ponovila še enkrat in *icer je Kokalj povečal na 4:2. Marn t» spet zmanjšal na 4:3. Kljub naporom z obah strani se rezultat do konca ni me-nial več.
Reka je imela svoje naiboljše moči v branilcu Repovžu, krilcu Unterreiterju ter napadalcih Slanini in Kokalju. medtem ko sta se pri Jadranu izmed vseh videla ie Marn in Fajon v napadu.
Tekmo je sodil g. Camemik dobro.
Kranj : Hermes 3:2 (l:o)
Kranj. 16. oktobra.
Današnja Dokalna tekma med Kranjem m Hermesom je bila zaradi velike tombole odigrana že dopoldne ob 10. na igrišču Kranja. Kranj je nastopil z nekaj igralci, ki so dalj časa pavzirali m jim je bila ta tekma bolj kondicijski trening. Enako se ie pokazalo tudi pri Hermesu m je tako bilo tekma več ali manj le bolj resen kondicijski trening.
Hermes je za spoznanje zaostajal za Kranjem, in sicer zlasti v prvem polčasu m na koncu drugega polčasa. Razen tega se igra zaradi spolzkega teerna nikakor ni mogla prav razviti.
Prvi početki igre so pripadli Hermesu. toda že je Kranj prevzel prvo besedo, ki io je obdržal do konca polčasa. V vsem tem delu igre je Kranj od neštetih situacij izrabil samo eno in sicer v 25', ko je Jež s kota streljano žogo poslal z glavo v gol. V drugem polčasu so Hermežani bolj pritisnili in že v 10' je desna zveza pretvorila lep predložek v gol. V 5' je Cimerman dosegel vodstvo za Hermes, potem pa je Kranj po avtogolu Hermesa izenačil. Zrna-gonosni gol je 10 minut pred koncem zabil levo krilo Dalič in takrat je bilo tudi konec vsake igre. 2oga je nato romala z o v ta v o*.:r in Hermes sploh ni poizkušal doseči izenačenja.
Igra je bila v splošnem bolj revna in mošt-.-; sploh nista pokazali tega, kar v resnici zmoreta.
Sodil je g. Sketelj objektivno, toda tudi v stilu tekme.
Bratstvo : Kovinar 7: o
(4:o)
Jesenice, 16. oktobra.
Danes je bila odigrana pokalna tekma med SK Bratstvom in SK Kovinarjem, ki se je končala z visoko zmago Bratstva. IgTalo se je zelo živahno in tipično prvenstveno. Kovinar je moral kloniti pred tehnično boljšim nasprotnikom. Pri Bratstvu je ugajal zlasti vratar Brun, dalje Razin-ger, srednji krilec Zavrl in napadalni trio Bajan. Ivaniševič in Cmobori. P j Kovinarju je igralo vse moštvo zelo požrtvovalno. Najboljša sta bila krilec Koren in vratar Ogrin. Lepo število gledalcev je sledilo tej zanimivi tekmi, ki jo je dobro in objektivno vodil g. Kos iz Ljubljane.
Olimp : Jugoslavija 4: o (3:o)
Celje, 16. oktobra
V pokalni tekmi je danes Olimp zasluženo zmagal nad domačo Jugoslavijo, ker je bil boljši v startu in tudi močnejši v napadu. Jugoslavija je zaigrala požrtvo-
valno, ni pa imela nobenega strelca pred golom. Olimp je bil ves čas v rahli premoči, sicer pa moštvi nista pokazali mnogo tehničnega znanja.
Gole za Olimp so zabili Ternovšek in Vovk po 1, Flis pa 2, Tekmo je prav dobro rodil g. Veble.
Mura : ČSK 4:2 (1:2)
Murska Sobota, 16. okt.
Muri se je danes prvič posrečilo^ da je premagala starega rivala, moštvo Ca-kovečkega SK. ki je moral nastopiti v Murski Soboti v pokalnem tekmovanju LNP. Mura je danes predvedla igro kakor že dolgo ne, čeprav je morala nastopiti brez treh najboljših igračev, in sicer brez vratarja Jandla. Kukanje in Čebula, ki so bili nedavno poškodovani. Mura je zlasti pokazala lepo kombinacijsko igro ter požrtvovalno in z velikim elanom nadomestila fizično premoč nasprotnika. ČSK je sicer nastopil kompleten, vendar je opažati, da to ni več ono moštvo, kakor je bilo
farri Moštvo letos očitno ni v formi, kar je razvidno iz doseženih rezultatov v prvenstvenem tekmovanju. Tekma sama je bila zelo ogorčena in ostra, vendar v mejah dovoljene igre, tako da sodnik g. Turk, ki je sodil dobro in objektivno, ni imel preveč težkega posla.
Celje : Atletiki 4:0 (ljo)
Tekma na Glaziji za pokal LNP med Celjem in Atletiki se je končala z zasluženo zmago SK Celja. Obe enajstorici sta nastopili v oslabljenih postavah in sta nudili bolj povprečno igro. Celje je bilo boljše v napadu in je imelo tudi boljše strelce, Atletiki pa so igrali premalo povezano. Krilski vrsti in obe obrambi sta bili na mestu.
Igra je bila v prvem polčasu izravnana, po odmoru pa so bili zmagovalci stalno v premoči.
Gole so zabili Brunšek in Petek po 1, Dobrajc pa 2. Tekmo je sodil g. Hobacher precej površno in tudi z napakami.
Ostale nogometne tekme
Zagreb : Beograd 1:1 (o: o)
Zagreb, 16. oktobra.
Danes je bila tukaj pred 10.000 gledalci odigrana z napetostjo pričakovana medmestna tekma med reprezentancama Zagreba in Beograda.
Do odmora je tekla igra brez pravega elana m je v giavnem zato tudi ostala brez gola
V drugem polčasu, ko so začeli padati goli. pa se je tempo igre močno spremenil. Zagrebška enajstorica je nato deloma menjala svojo postavo (Lešnik—Kacijan) in odslej je šlo domačim mnogo bolje. V 16. min. je Pajovič lepo podal Kacijanu, ta dalje Hrubcu, ki je krasno ušel Andjelko-viču in iz 10 m daljave neubranljivo plasiral v levi zgornji kot Puharjevega svetišča 1:0 za Z. Zdaj so začeli pritiskati tudi eBograjčani in takoj je spet Zagreb popustil. Beograd stalno lepo napada in v 33. min se mu slednjič zasmeje — izenačenje Žogo dobi odlični Aca Petrovič, ki iz neposredne bližine zabije gol za Beograd 1:1. Igra je še zmerom živa in Zagrebu se po krasno streljanem ŠiDoševem kotu nudi še ena prilika, da bi zabil zmagoviti gol Toda Andielkovič je pravočasno na mestu in — rezultat ostane do konca nespremenjen.
Tekmo ie sodil domači sodnik g. Bažant VRHNIKA: Ljubljana B : reprezentanca
Notranjske 7:1. ZEMUN: Bask : Sparta 5:3 (4:2). Prijateljska tekma dveh ligašev.
Volilno sodelovanje JNS z združeno opozicijo
štirje mitingi v dveh dnevih
Naši lahkoatleti so v soboto in včeraj startali na treh mitingih v Ljubljani, srednješolci pa v Mariboru
Včerajšnja nedelja je prinesla razen skromnega nogometa serijo lahkoatlet-skih prireditev. Lepo vreme je še enkrat pred zaključkom sezone privabilo številne atlete na zeleno polje, toda vsi nastopi so ostali brez pravega odziva med publiko. Žal So bile te prireditve tudi brez »privlačnosti« za člane sodniškega zbora, ki jih je bilo skoraj na vseh prireditvah mnogo prema-
lo, tako da je zaradi njihove odsotnosti trpel celo potek. Udeležba atletov je bila povprečno zelo velika, dokaz, da je materiala pri nas dovolj in je treba le moči, ki bi tem mladim silam dale pravi polet. Tega pa ne bodo mogli opraviti samo voditelji lahkoatlet-skih sekcij in njihovi maloštevilni po-magači. Ali ni to tudi dolžnost lahko-atletskih sodnikov?
Ilirija : SK Celje 61:42
Ljubljana, 16. okt. Popoldne je bil na novem igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno lahkoatletski juniorski dvoboj med gornjima kluboma. Zmagala je Ilirija, ki je šla že v borbo kot favorit. Juniorji SK Celja niso nudili onega odpora, kakor se je pričakovalo, sicer so nastopili brez dveh dobrih atletov, toda tudi njihov nastop ne bi mnogo vplival na končni rezultat. Ilirija je danes nastopila s svojim najboljšim atletom Ci-čarjem. odličnim metalcem Koseherjem in Veharjem. Omeniti bi bilo tudi veliko premoč ilirijanskih skakačev v viišno, med katerimi je zlasti briljiral Fifi.
Sončno vreme je pritegnilo tudi precej gledalcev, manjkalo pa je kakor oba dne-va — gospodov sodnikov. Želeli bi. da bi se tudi oni čimprej pojavili na zelenem polju, sicer bi lahko mislili, da zbor sodnikov nima nobenega članstva več.
Ob bmjenju letalskih motorjev se je pričel spored, ki je obsegal sledeče točke: Tek 100 m: 1. Cičar (I) 11.8, 2. Jakec (C)
12.1,	3. Hosner (I). 4. Desta (C) Celjan Jakec se ni mogel uveljaviti proti Cičar ju. Točke: Ilirija 7, Celje 4.
Met diska: 1. Koscher (I) 40.72!, 2. Deržek (C) 34.13. 3. Stanič .!> 33.70. 4. Muho-vec (C) 32.04. Točke: Ilirija 7, Celje 4. Tek 200 m: 1. Cičar (I) 24.4. 2. Jakec (C)
25.2.	3. Oberšek (I), 4. Deržek (C). Točkfe: Ilirija 7, Celje 4.
Met krogle (5.35 kg): 1. Koscher (I) 12.32, 2 Deržek (C) 11.78. 3. Muhovec (C) 11.63,
4	Oberšek (I) 11.39. Točke: Ilirija 6, Celje
5.
Skok v daljino: 1. Jakec (C) 6.00, 2. Cer-ne (I) 5.85, 3. Hosner (I) 5.71, 4. Veble (C)
5	99 Točke: Ilirija 5, Celje 6.
Izven: Cerin (I) 5.61, Stanič (I) 5.39. Jakec je albroundatlet.
Skok v višino: 1. Fifi (I) 1.65 2. Milo I. (I) 1 63. 3. Deržek (C) 1.55. 4. Katič (C) 1.55. Izven: Glonar (I) 1.60, Milo II. (I) 1.50. Točke: Ilirija 8. Celje 3.
Tek 1000 m: 1. Lado (C) 3:08.2. 2. Glonar (I) 3:08.8. 3. Pravdič (C), 4. Milo II. (I). Točke: Ilirija 4, Celje 7.
4X100 m: 1. Ilirija 50, 2. Celje 51.4. Met kopja: 1. Vehar (I) 46.56, 2. Ceme (I) 44 65 3. Jakec (C) 40.12, 4. Deržek (O. Izven: 'Mausar (Planina) 50.23. Točk*: Ilirija
O pajla J
' Ilirijanska štafeta: 300X200X200X100:
Tu ^ uspelo Iliriji prekositi rekord, ki ga je pri prvem srečanju postavilo SK Celie. Ilirija je nastopila v postavi Oberšek, Cičar. Cerin. Hosner in dosegla čas 1:46.6
(preje 1.47.2). Met kladiva (izven dvoboja): 1. Mausar
(Planina) 39.25. 2. Trežo (I) 31.28.
Na tem današnjem mitingu je bil prisoten tudi znani jugoslovenski atlet in balkanski rekorder Emil Goršek, član ASK Primorja. ki je ob tej priliki izjavil našemu poročevalcu, da je nezadovoljen * vodstvom svojega kluba ter namerava zapustiti njegove vrste. Glede tega njegovega
Beograd, 16. oktobra d. Pozornost beograjske politične javnosti je bila dane«
osredotočena predvsem na dve stvari: na prvi volilni govor predsednika vlade in JRZ dr. Stojadinoviča ter na zaključna pogajanja med JNS in združeno opozicijo o skupnem volilnem nastopu.
Predsednik dr. Stojadinovič je govoril ob 7. zvečer v prostorih strankinega tajništva. kjer so bili zbrani odborniki vseh beograjskih orgamzacij JRZ ter oddelki akademske in omladinske organizacije. V svojem govoru (objavljamo ga na prvi strani) je podal bilanco o dosedanjem in program za bodoče delo svoje vlade. V njem je tudi službeno sporočil, da bo on nosilec državne kandidatne liste JRZ. Mnogo se je zvečer v javnosti komentiralo, da je v svojem govoru posebno ostro nastopil proti volilnemu sporazumu JNS z združeno opozicijo.
Z velikim zanimanjem so pričakovali politični krogi vesti z Zagreba. Izvedelo se je, da je glavni tajnik JNS dr. Kramer odpotoval sinoči v Zagreb k zaključnemu razgovoru z dr. Mačkom, ki zaradi tega ni odšel v Kupinec. kakor to stori sicer vsako nedeljo. Dr. Kramer je prispel zjutraj v
Zagreb in se ob 9. sestal z dr. Mačkom. Njun razgovor, ki mu je prisostvoval tudi Večeslav Vilder, je trajal nekako dve uri.
Po informacijah, ki so jih dobili beograjski listi, je dogovor za skupni volilni nastop tudi v podrobnostih že dosežen. Iz merodajnih krogov je bilo o tem dobiti le izjavo, da se zadeva nahaja v zaključni, zadovoljivi fazi. Gre očividno le še za vprašanje stilizaciie, ki bo rešeno v teku jutrišnjega dneva. Splošno zato smatrajo skupni volilni nastop celokupne opozicije za gotoyo stvar. Kakor se iz nekaterih krogov zatrjuje, pri ton ne gre samo za tehnično volilno koalicijo, temveč za dogovor večjega značaja, ki predvideva za bodočnost sodelovanje JNS pri reševanju na našo notranjo konsolidacijo se nanašajočih vprašanj.
Danes so se nadaljevala tudi pogajanja med združeno opozicijo in predstavnikom socialistov dr. Topalovičem za volilno sodelovanje. Enako je imelo sejo vodstvo Ljotičevega zbora, ki je v načelu tudi pristalo na ponudbo združene opozicije za skupen nastop pri volitvah. O podrobnostih se bodo pogajanja še nadaljevala.
Obrtniški jubilej v Beograda
6. okt. p. Danes so v BeojTa- obrtništva za narodno gos
koraka klub dozdaj še ni prejel nobenega obvestila in je treba pač to njegovo izjavo sprejeti z vso rezervo.
Miting LLAP
in Hermesa
Ljubljana, 16. okt.
Danes dopoldne ob pol 11. je bil na Stadionu ob Tyrševi cesti zanimiv mitmg LLAP, na katerem so sodelovali vsi ljubljanski klubi, dalje atleti Elana iz Novega mesta. Amaterja iz Trbovelj, SK Celja iz Celja in SK Kranja iz Krania. Miting je bil zopet zelo dobro obiskan, bilo pa nI zopet kakor prejšnji dan na mitingu SK Ko-rotana. gledalcev in sodniškega zbora razen gg. Gorjanca. Sancina D. in trenerja g. Kleina. Priporočati bi bilo. da se ta stvar glede sodnikov enkrat uredi, da ne bo treba enemu samemu sodniku gledati na 5 mestih in delati samemu. Rezultati meta kladiva so zelo dobri, prav tako pa tudi rezultati nekaterih drugih disciplin.
TEHNIČNI REZULTATI SO NASLEDNJI:
Tek 5000 m sen. (11 tekmovalcev): 1. Pogačnik (Pr) 16:42.4, 2. Glonar (II) 17:03.3. 3. Steiner (Celje) 17:21.4, 4 Koritnik <Amat.) 17:37.4. Favorit Goršek je odstopil pri 4 km Tek 100 m jun. C: 1. Kavalar (Kranj) 12.0, 2. Rutar (Kr) 12.6. 3. Pograjc (Am) 13. Tek 1500 m sen.: 1. Hvale (Herm.) 5:09 1 Tek 1500 m jun. C: 1. Košir (Pl) 4:?1, 2. Potočnik (Pl) 4:35.3, 3. Soklič (Kr) 5:03. 4. Žagar (Elari) 5:06. Košir se je zopet izkazal na svoji progi. Tek 10« m sen.: 1. Pleteršek (Pr) 11.4, 2. Skušek (Pr) 11.5. 3. Jurca (Pr). Skok v daljino jun. C: 1. Ma-jer (E'an) 513. 2. Ruter (E) 512, 3. Udovič (E) 495 4. Potočnik (Pl) 470 cm. Skok v daljino sen.: 1. Skušek (Pr) 596 cm! 2. Cer-netič (Pr) 574. 3. Jurca (Pri 524 cm. Prav prijetno je iznenadil Skušek. ki je postavil prav lep rezultat. Troskok sen.: 1. Lo-zar (Pl) 1228 cm. Drugi t-stopil. Troskok jun. C: 1. Udovič (E) 1078. 2 Klarsin (Pl) 1047. 3 Majer (E) 1040 cm. Met kladiva sen.: 1. Žagar (Pr) 3646. 2. Jeglič (Pl) 3370. 3. Pleteršek (Pr) 2793. Odličen rezultat je postavil Žagar, ki se bo prav gotovo še razvil v dobrega metalca. Met kladiva jun.: 1. Mausar (Pl) 3892. 2. Belak 'Pl) 378?. 3. Završnik (Pl) 2978. Lep rezultat je postavil Mauser. ki je kladivo šele začel metati.
Spored, ki je bil izbran po željah atletov, je trajal do pol 13. ure.
Miting Korotana
V soboto popoldne je bil na Stadionu ob Tvrševi cesti dolžnostni meeting SK Korotana, ki se ga je udeležilo nič manj kakor 60 tekmovalcev. Sodelovali so člani vseh ljubljanskih klubov, Ilirije, Primorja, Planine. Hermesa, Svobode, Jadrana poleg prireditelja SK Korotana in pa atleti Elana iz Novega mesta. Gledalcev žal ni bilo.
Beograd, 16. okt. p. Danes so v Beoj.1 du slovesno proslavili 501etnico obrtniške ga pokreta v predvojni Srbiji in obrtniškega tiska. Svečanost je bila v centralnem paviljonu beograjskega velesejma in so ji prisostvovali zastopn k Nj. Vel. kralja ter Nj. Vis. kneza namestnika polkovnik Vladimir Sondermajer, patriarh Gav-rilo predsednik vlade dr. Stojadinovič, več ministrov, mnoge druge ugledne osebnosti, med njimi predsednk JNS Peter živko-vič, zastopniki raznih obrtniških organizacij ter tudi delegati bolgarskih in madžarskih obrtnikov. Svečanost je otvoril predsednik glavne državne zveze obrtniških združenj Milan Stojadinovič. ki je pozdravil goste, nato pa poudarjal pomen
jospodarstvo. Za njim je govoril predsednik vlade dr. Stojadinovič. ki je čestital obrtnikom k 50 letnemu jubileju njihove organizacije ter poudarjal, da zaslužijo obrtniki vso pomoč in polno podporo.
Govorili so še trgovinski minister inž. Kabalin. beograjski župan Ilič, bolgarski delegat Dekanov, madžarski delegat Pap in drugi.
Gostje so si nato ogledali obrtniško razstavo
Dopoldne je bila prirejena v okviru obrtniške razstave in drugih obrtniških prireditev velika jesenska in zimska državna modna revija. Pri reviji je sodelovalo tudi mnogo tvrdk iz Slovenije.
Angleški kralj bo obiskal Zedinjene države
Ne\v Yor«, 16. okt. AA. »New York« poroča iz Londona, da je predsednik Roosevelt povabil angleškega kralja Jurija, naj prihodnje leto obišče Zedinjene države. Kralj Jurij je sprejel to povabilo, vendar pa uradnega sporočila o tem še ni.
London, 16- okt. o. Angleški kralj in kraljica nameravata meseca maja prihodnjega leta obiskati Kanado, ki jo bosta prepotovala od vzhoda do zapaaa.Rrž-kcne bosta za nekaj dni obiskala tudi Zedinjene dižave.
Trgovinska pogodba med Italijo in Turčijo
Ankara, 16. okt. AA. Po daljših pogajanjih je bil danes podpisan trgovinski in plačilni" sporazum med Turčijo in Italijo. S to pogodbo se normalizirajo gospodarski stiki med obema državama. Pogodba bo stopila v veljavo 1. novembra ter bo veljala do 30. junija 1940.
Obisk odličnega angleškega gospodarstvenika
London, 16- okt. p. Danes je odpotoval iz Londona v Zagreb član londonske trgovske zbornice Sivens. ki bo sodeloval pri organizaciji angleške trgovske zbornice v Jugoslaviji.
Čudno, da imajo ljudje tako malo smisla za najlepši šport. Tekmovanje se je zavleklo pozno v noč. tako da se disciplina meta kladiva sploh ni dala izvesti. Glavni vzrok te zakasnitve, je bil sodniški zbor, kajti na igrišču sta bila razen samih atletov samo dva sodnika od določenega zbora. Vreme je bilo prireditvi zelo naklonjeno in je mnogo pripomoglo k nekaterim dobrim rezultatom. Velika udeležba tekmovalcev pa priča, kako si atleti žele na-stooati na takih meetingih.
TEHNIČNI REZULTATI SO BILI: Met krogle sen. (7.25 kg) — 7 tekmovalcev: 1. Kosec (Primorje) 1217 cm. 2. Jeglič (Planina) 1191 cm. 3. Klinar (Pl) 1170 cm, 4 Kajfež (Pr) 1148 cm. Nepričakovana zmaga mladega Kosca. Met krogle jun C (5 kg) — 14 tekmovalcev: 1. Ramela (Pl) 1337 cm. 2. Gomezelj (Hermes) 1245, 3. Mausar (Pl) 1157, 4. Pirec (Pr) 1129. Sigurna zmaga odličnega Ramele. Skok v višino jun. C: 1. Sine (Pl) 165 cm, 2. Bar-ham (H) 150. 3. Pičulin (Jadran) 145, 4. Meralc (Pl) 140 cm. Slabo odskočišče je onemogočilo boljši rezultat prvega. Tek 1000 m jun. B: 1. Potočnik (Pl) 2:55.0, 2. Bratovž (Pl) 2:56.2. 3. Hvale (Korotan) 4. Nabernik (Pr). Tek 1000 m jun. C: 1. Žagar (Elan) 3:10.5, 2. Planine (E) 3. Satler ^Svoboda). Pri jun B. je odlični Potočnik zmagal v krasnem finišu pred mladim Bratovžom. Tek 60 m zapreke, finale: 1. Cenin (II) 9.5. 2. Salehar (Pl) 9.9. 3. Meralc (Pl) 10.0. Cenin je prav talentiran zapre-kaš. Tek 300 m sen.: 1. Skušek (Pr) 37.8. 2. Nabernik (Pr) 38.3. 3. Jurca (Pr). Sigurna zmaga odličnega sprinterja Skuška Marjana. ki mu ie ta disciplina zelo priljubljena. Tek 500 m sen.: 1. Klinar (Pl) 1:11. Klinar je tekel sam. izmenoma pa sta ga vlekla Dolinar in Košir. Cas je zelo dober, saj je naš rekord 1:07. Tek 300 m jun. C finale: 1. Košif (Pl) 38.8, 2. Dolinar (Pl) 38 9. 3. Mravlje (Pl) 39.4. Skok s palico sen.: 1. Gašperšič (Pr) 321 cm. 2. Bratovz (II) 310. 3. Pribovšek (II) 300. Skok v višino jun. B: 1. Erman (E) 145, 2. Furman (Pl) 145 Skok s palico jun. C: 1. Burja (Pl) 281, 9 Košir (Pl) 262, 3. Zibert (Pl) 220. Met diska sen. (2 kg): 1. Kajfež (Pr) 3895, 2. Teglič (Pl) 3770. 3. prof. Dobovšek (II) 36o2. Rezultati teh metov so kar zadovoljivi. Met kopja jun. C (500 gr): 1. Mausar (Pl) 4752 2. Dolinar (pl) 4523. 3. Pirec (Pr) 4134, 4 Gomezelj (Hermes) 4120 cm. Met diska ion. C (1.5 kg): 1. Melar (Pl) 3954, 2. Dolinar (Pl) 3011, 3. Doganc (H) 2948. Rezultati meta diska so opravičljivi zato. ker se je med tem že zamračilo.
Srednješolski miting
v Mariborn
V soboto popoldne m nedeljo dopoldne je bil na igrifiču železničarja srednješolski miting, ki ga je priredil Podmladek tukajšnje klasične gimnazije v Mariboru, in sicer ▼ propagandne »vrte in aa pokal
Železniška nesreča v Nišu
Niš, 16- okt. p. Na železniški postaji v Nišu se je pripetila večja železniška nesreča. Mešani vlak je za vozli v potniškega. ki je stal na postaji, ter razbil tri vagone. K sreči človeških žrtev ni bilo.
Odkritje spomenika prof. Jagiču v Varaždinu
Varaždin, 16- t>kt. o. Davi so v Varaždinu proslavili stoletnico rojstva prof. Va-t ros lava Jagiea. Ob tej priliki so mu odkrili spomenik v mestnem parku, ki ga je izdelal mladi slovenski kipar Gvajc-
Razstava slovenskih umetnikov v Beogradu
ReogTad, 16. okt, p. V umetniškem paviljonu na Kalemegdanu so danes otvorili razstavo del treh slovenskih umetnikov, slikar jc* Gojimira Kosa in Mihaela Ma-leša ter kiparja Franceta Goršeta. Razstavo je otvoril v prisotnosti mnogih zastopnikov kulturnega življenja beograjski kipar Sreten Stojanovie.
Veterinarski kongres
Beograd, 16. okt. p. Danes je Ml letni kongres jugoslovenskega veterinarskega združenja, na katerem so razpravljali o raznih stanovskih m poklicnih zadevah. Delegati kongresa so obiskali tudi Avalo in položili venec na grob Neznanega junaka.
jugoslovenskega lahkoetletskega ~ saveza. Nastopili so najboljši atleti in atletinje klasične gimnazije, realne gimnazija, trgovske akademije in učiteljišča. Zmagala je ekipa klasične gimnazije, ki je zbrala 110.5 točk. druga je bila reahaa gimnazija s 110 točkami, tretja trgovska akademija s 37-5. in četrto učiteljišče s 37 točkami. Tehnične rezultate tekmovanja, ki je obsegalo 17 disciplin, bomo objavili
v redni številki s Jutra r.
★
Pohorski gozdni tek je bil v nedeljo dopoldne na tradicionalni 4700 m dolgi progi Ruška koča — Pohorski dom. in sicer za Doedince lahkoatlete in za zimske športnike in moštva. Najboljši čas je dosegel Stoin-šek 16:14 kot najboljši lahkoatlet, 2. Mar-chel 16:26. kot najboljši zimski športnik, 3. Krepfl 17:21. 4. Grmovšek 17.30 (vsi štirje Maraton), 5. Benedičič 18:07 (Skala, Jesenice). Gozdni tek je priredil SK Maraton.
Kolesarske dirke Postele
Maribor, 16. oktobra.
Kolesarsko društvo Poštela iz Radvanja je priredilo danes dopoldne na progi Maribor—Sv. Jurij ob Sčavnici na 52 km dolgi progi kolesarsko dirko. Startalo je 9 kolesarjev, članov Železničarja, Peruna, Maratona. Poštele ter Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Dirka je potekla brez nezgod, organizacija je bila dobra. Tehnični rezultati so bili:
Seniorji: 1. Štefan Rozman (2elezničar) 1:12.45. 2. Sodeč (Maraton) 1:13.38, 3. Alojzij Rozman (Železničar) 1:14.12, 4. Ranfti (Poštela) 1:35.20.
Juniorji: 1. Oskar Rozman (Železničari 1:12.45. 2. Lene (Poštela) 1:14.54, 3. Josip Nekrep (Poštela) 1:17.25. 4. PlaninSek (Celje) 1:20.47. 5. Vrečko (Perun).
Pri Sv. Juriju je bila razglasiter režat-; tatov in razdelitev nagrad.
Nogometna konferenca v Mariboru.
soboto zvečer je bila v Mariboru konferenca zastopnikov vseh mariborskih nogometnih klubov, ki naj bi razčistila nesoglasja med mariborskimi klubi in našla modus vivendi za dobro in harmonično sožitje vseh klubov. Udeleženci konference pa so se razšli brez pozitivnih sklepov in bo imel končno besedo LNP na torkovi seji. V glavnem je šlo za ukinitev prepovedi igranja na igrišču Železničarja.
Vremenska napoved
ZemunSK0 vremeoSKo poroči**: Vedno
vreme z jutranjo meglo v vsej drtevi, 1» na severozapado je bik) nekoliko oMsčrav Toplota se je dvignila. Najnižja topkna Plevlje a najvišja Skopije 27 C.
Zemunska vremenska iUpomad. no vedro vreme z jutranjo meglo r državi. Nekoliko oblačno vi nih in aahmfrfe fcpajft. 1U to
Naši Igralci in kriza gledališča
Na včerajšnjem občnem zboru so izčrpno obravnavali svoje stanovske zadeve
Ljubljana, 16. oktobra.
V	zborovski dvorani opernega gledališča so se služabniki naše Talije zbrali dopoldne k občnemu zboru svojega združenja Udeležba je bila izredno številna, kar priča o živem zanimanju naših igralcev za pereča vprašanja, ki se tičejo gledališča in njihovega stanu. Zborovanje je otvoril predsednik sekcije Drenovec, ki se je v uvodu poklonil najvišjemu pokrovitelju igralcev Nj. Vel. kralju Petru II. Na pieteten način so zborovale! pred prehodom na dnevni red počastili spomin pred nekaj dnevi umrlega člana opernega zbora Zorka Bekša. Predsednik se je na kratko dotaknil še vrste aktualnih vprašanj predvsem penzijskega sklada, ki točno in redno izplačuje 50 članom mesečne podpore in penzije v letnem znesku nad pol milijona din, in podpornega fonda ki nudi pomoč brezposelnim. Veliki dogodki, ki so pravkar za nami, so pokazali, da se smejo mali naredi in z. njimi tudi posamezne skupine v družbi v odločilni uri zanašati samo nase in na svoje sile. Zato pa mora tudi vsak stan zase graditi predvsem svojo skupnost m svojo moralno moč. Igralci se zavedajo svojega dela in svojih pravic, zato pa pn vestnem izvrševanju dolžnosti zahtevajo red v gledališču.
Nato je tajnik Jerman podrobno poročal o delu. opravljenem v pretekli poslovni dobi Letos poteka 20. leto gledališkega življenja v svobodni Jugoslaviji, ki je obenem tudi praznik 201etnega obstoja stanovske organizacije naših igralcev. Lam sta praznovala 251etnico odrskega dela Valo Bratina in Osip Šest, slovo pa je dal gledališču naš nestor Danilo. Ko so se začeli težki časi za bratsko češkoslovaško republiko, je združenje po konzulu mz. Minovskem poslalo organizaciji češkoslovaških igralcev izjavo solidarnosti, ki je tudi v izvengledaliških krogih CSR naletela na topel odmev. Splitski kongres je v juliju med drugim obravnaval vprašanje o stalnih kršitvah odredb službene pogodbe in o pravilniku za pobiranje taks za centralni penzijski sklad. Za pogodbene člane je kongres zahteval, naj po 10-letnem službovanju dobe stalnost, kar naj uzakoni prihodnja gledališka uredba. O reviji »Mi i vi« je bil sprejet sklep, naj kljub dosedanjemu deficitu izhaja v isti obliki, a v skromnejši opremi. Centralna uprava je pooblaščena, naj po možnosti kupi v Beogradu parcelo za zidanje doma. Pri pretresanju položaja v gledališčih seje pokazala povsem enotna slika žalostnih umetniških in gmotnih razmer. Sklenjeno je bilo, naj vse sekcije pošljejo centralni upravi podrobna poročila s svojih področij, na podlagi tega gradiva pa bo centrala sestavila sktipno poročilo m ga obenem s svojimi predlogi izročila ministru prosvete in drugim poklicanim instancam. Premoženje centralnega pokojninskega sklada se stalno dviga, tako da že presega 10 milijonov din. vse premoženje* organizacije pa znaša okrog 12 milijonov.
Dobršen del svojega poročila je tajnik posvetil razvoju notranjih razmer v našem gledališču. Ze kakšnih sedem let si sekcija in njen odbor neutrudno prizadevata odpraviti razne napake in pomanjkljivosti v notranjem delu opere in drame. Odbor je opozarjal upravo na potrebo boljše repertoarne politike, ki bi, če jih ne bi dvignila, vsaj zajezila stalno padajoče dohodke. Najobčutljivejša posledica slabega gospodarstva se kaže v nerednem izplačevanju plač. Igralci v svoji uvidevnosti niso zahtevali, da se jim prejemki izplačujejo prvega v mesecu, zahtevali so samo red. Tako so lani sklenili z upravo dogovor, naj se v oktobru plače izplačujejo 1. in 20.. a ostalo je vse pri starem. Ob krepki podpori organizacije je bilo zagotovljeno posojilo na račun ki-nodinarja in proračun je bil zvišan za 40 000 din. Na vse to pa je uprava najavila redukcijo plač, ki je naletela med ansamblom na odločen odpor. Tedaj je odbor sestavil obširno spomenico, ki so jo predstavniki združenja izročili vsem pri zadetim instancam. A razmere so se medtem tako poslabšale, da uprava za februar in marec ni mogla izplačati gledaliških doklad. ki tvorijo sestaven del plače.
V	zvezi z vsem tem se je v juniju vršil v operi članski sestanek, po katerem je sekcija s svojo akcijo stopila pred javnost.
A ko se je dramski ansambel v teku avgusta vrnil na delo v novi sezoni, je vse ostalo pri starem. Usoda plač je bila neznana. še vedno se je vzdrževala misel na redukcijo, kar je potrjevalo dejstvo, da za avgust niso bile izplačane umetniške doklade. Pogodbeni člani niso imeli
podpisanih pogodb. Dne 18. avgusta so se člani drame zbrali na sestanku, na katerem je bila izvoljena posebna eksekutiva, da vodi borbo do konca. Cez nekaj dni se je zahtevam članov drame pridružilo tudi operno osebje. Dne 29. avgusta je ban poslal v gledališče komisarja, da preišče vzroke obstoječega stanja in zbere predloge za razčiščenje položaja. Komisar je svoje delo končal 26. septembra. Zaslišal je vse osebje in vse člane uprave. Predstavniki sekcije so mu še posebej pojasnili svoje poglede na dejanski stan. Igralci so pri tej priliki nastopili v popolni notranji slogi in disciplini v obrambo svojih interesov in interesov gledališča. Uspeli so predvsem v tem, da so plače ostale nespremenjene, da so bile pogodbe pravilno podpisane in da so bile preklicane ali omiljene nekatere trde odredbe. Svoje poročilo, ki so ga zborovalci sprejeli z navdušenim odobravanjem, je tajnik zaključil z izrazom žive vere, da /nora započeto delo roditi uspeh.
Blagajnik Mencin je poročal o denarnem gospodarstvu sekcije, ki bi lahko bilo vkljub krizi, v kateri se članstvo nahaja, marsikomu za vzor. Debata je bila zelo živahna in iskrena, udeležili so se je domala vsi prisotni. Na predlog revizorja Cesarja je bila z aklamacijo sprejeta raz-rešnica s pohvalo in priznanjem blagajniku. Sledila je prisrčna domača rvečanost, ko je predsednik Drenovec izročil dvema zaslužnima funkcionarjema, podpredsedniku, opernemu kapelniku Antonu Nef-fatu in blagajniku, članu opernega zbora Ivanu Mencinu, ki že 15 let izvršujeta svoje funkcije v odboru, po eno zlato nalivno pero. V glavnem je sedanji odbor vobče že 15 let na čelu sekcije. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva po dognanih preiskavah odločilnih ukrepov za definitivno rešitev težkega stanja v Narodnem gledališču. V istem smislu je bila z zbora poslana tudi brzojavka ministru prosvete Magaraševiču.
Nov hram prosvete na Rssdmku
Svečana blagoslovitev je bila včeraj popoldne
Ljubljana. 16. oktobra.
Na Rudniku pri Ljubljani so imeli danes lepo in prisrčno svečanost: biagoslo-/itev nove ljudske šole. Pod cerkvijo, ki se z grička razkazuje na dolenjsko cesto, so imeli Rudničani šolo že od leta 1874. V tesni hiši so se morale vrstiti tri učne moči. Kljub očitni stiski je bila borba za novo šolo dolgotrajna, razvijala se je skoraj polnih 30 let. Ze pod bivšim županom Kumerjem, ki je imel zvesta sobojevnika Šparovca in Martinca, so se Rudničani prizadevali za novo šolo, toda pojavile so se različne ovire. Pod sedanjim županom Ivanom Ogrinom je vendar uspelo zagotoviti kredite in postaviti pod staro šolo na prisojnem kraju novo, moderno šolo s tremi lepo urejenimi razredi, ki bodo zadostovali za sedanje in bodoča pokolenja. med tem ko bo stara šola poslužila za nastanitev učiteljstva.
Nova šola je bila lepo okrašena, velika trobojnica je plapolala ob vhodu, kjer je stal tudi slavolok z napisom: »Mladina vas pozdravlja!« Mladina je v špalirju pod vodstvom učiteljstva. s skupino narodnih noš in precejšnjim krogom doma-
činov pričakovala goste. Zastopniku _ banovine inšpektorju Jegliču, ki je prišel v spremstvu sreskega načelnika Maršiča in župana Ivana Ogrina, je ljubka deklica izročila šopek. V avli nove šole. kjer je bilo polno cvetja, je župnik Zajec blagoslovil novi hram prosvete Po nagovoru neke deklice, ki se je zahvalila v imenu šolskih otrok, se je župan Ogrin zahvalil predstavnikom oblastev za podporo ter je orisal težave, ki so ovirale nastanek nove šole. Rudniška šola je veljala 400.000 din, prejšnja pa celih 3.600 goldinarjev. Inšpektor Jeglič je priporočil mladini, naj ve ceniti žrtve za novi dom prosvete Tudi sreski načelnik Maršič se je spomnil borb za rudniško šolo in je pohvalil vse, ki so se zanjo borili in tudi vse potrebno žrtvovali. Šolski upravitelj Lulik je nato prevzel šolo v varstvo in se je prisrčno zahvalil vsem predstavnikom, pa tudi upokojenemu šolskemu upravitelju Petri- I z^ravje ,n lepoto otroka. Tretja naloga, za x.. i-: i„ ^nA v^ri™; nral lf>Hino liudske I .	.... ____
predsednik Kluba neodvisnih, ga. Elda i > < ščančeva kot zastopnica Kluba umetnic, si karica Premčeva in kiparka Obereigner-jeva.
Predsednica je razložila zamisel in pomen te razstave, na kateri je zastopanih blizu 40 umetnikov in ki jo izpopolnjujejo mnoga dela iz Narodne galerije. Mestnega muzeja in zasebnikov. Morda bo kdo pomislil, da se društvo Atena s tak'mi prireditvami oddaljuje od svojega temeljnega namena. Vendar to ni res, kajti težnja Atene je, prispevati s svojim delom k razvoju harmoničnega človeka, ki enako občuti klasično lepoto telesa, kakor lepoto duše in okolja, v katerem živi. K podu-hovljeni telesni vzgoji prispeva društvo z območja svojih številnih odsekov od otrokove predšolske dobe dalje do odraslega človeka, tako v sproščenosti kakor v disciplini, v zaprtem prostoru ali v naravi. Privzgojeni in pridobljeni občutek za vna-njo lepoto bo potem človek polagoma prenesel tudi v svoj osebni, notranji svet, v svojo dušo.
Atenski delokrog posveča največjo paž-njo prav otroku. Otrok je doživetje družini in okolici. Oče, mati si želita ohraniti otroka takšnega kakršen je, zato se zatečeta k umetniku, ki naj s čopičem ali dletom ohrani otrokovo podobo tudi za poznejše čase, ko bo ta že davno odrasel človek. ali celo že pepel...
Gospa predsednica je izrazila željo, da bi ob dnevih razstave strokovnjaki kaj več povedali o odnosu družbe do umetnika in njegovega ustvarjanja. Današnja razstava pa naj bi povedala javnosti, da ni vseeno, s kakšnimi spominskimi družinskimi portreti napolnimo svoje domove. Prav pri otroškem portretu je treba naglasiti povezanost družbe in umetnika. Zbirka razstavljenih del nam jasno izpričuje, da raste naša umetnost preko družbe, čeprav je ta v ozki medsebojni odv:snosti z umetnostjo. Ce se bosta s to razstavo naša družba in umetnik še tesneje zbližala, te-ca-' je razstava dosegla svoj namen.
T-t.jc zahvalo je ./.rekt) razstavljivemu odbora predsednik SLU g. Vavpotič. V kratkem nagovoru je skušal obeležiti umetnfkov ednos do otroka in do dela. Troje je nalog, ki si jih je začrtala Atena s prreditvijo te razstave. Prva je, pokazati nam vsem, kar je v upodabljanju otroka in njegovega sveta ustvaril slovenski genij. Druga, da kot eminentno teles-no-kulturno društvo z razstavo slik in plastik otroka vrši akti/no propagando za
ču. ki je med prvimi oral ledino ljudske prosvete na Rudniku in se je srečen lahko udeležil današnje svečanosti. Po otvoritveni svečanosti so bili otroci primerno pogoščeni, starejši pa so se zvrstili k prijetni domači zabavi.
Zbor dravske skavtske žttps
Klfub mnogim težavam precej uspešno leto
katero so ji umetniki najbolj hvaležni, pa je da vrši propagando za vrnitev k trad" ciji naših očetov in mater, ko so se slo venske meščanske rodDine kosale, katera bo oridobila lepšo sliko svojega otroka, k tradiciji torej, ki bi danes lahko spet dala dela in kruha slovenskim umetnikom. UmetnJk se umika, beži pred zlagano današnjostjo. v kateri velja le še pravica pesti, laž za resnico, gnusoba za lepoto — vrača se k otroku, ki podžiga v nas vero in neti upanje v lepšo bodočnost. In ko
KHASANA
RDEČILO za USTNE
daje Vašim ustnam takoj svež izgled in polepša Vaša usta. Khasana rdečilo za ustne ne pušča barve, je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube; enkratna uporaba dnevno zadostuje. Med 8 različnimi barvnimi toni izbere lahko vsaka dama za svoj tip primerno rdečilo za ustne.
kdečilo za lica
je lepotna krema dame, ki daje licem živahen in mladostno svež izgled. Khasana rdečilo za lica se prilagodi individuelno vsakemu barvnemu tonu kože. — Tudi Khasana rdečilo za lica je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube.
umetnik upodablja otroka, je duševno eno z otrokovo materjo, — tak je njegov odnos do otroka.
Umetnikov odnos do stvaritve nc sme biti samo amaterski, stvaritev pa ne gola fotografija! Prava umetnina je ustvarjena v dolgotrajnem, skrajno napetem duhovnem procesu, je plod dolgotrajnih opazovanj, notranj h ganotij in doživetij. Le tako porojena umetnina bo živela stoletja. G. Vavpotič je ponovno apeliral na vso našo javnost, naj se ne izneveri tradiciji naših očetov in mater, naj spet kliče umetnike k svoji deci, kajti mladost je le ena, je kratka in se ne vrne nikdar več!
Po predsedn:kovem govoru je bila razstava formalno otvorjena in vsi navzoči so z največjim zanimanjem začeli ogledovati razstavljena dela. ki so ogleda res tudi vredna.
Ljubljana, 16. oktobra.
Dopoldne so se zbrali skavti v beli dvorani Uniona k 16. redni letni skupščini dravske skavtske župe, da podajo obračun svojega dela. Lani postavljena uprava si je stavila v program mnogo dela, toda razni dogodki izven organizacije so jo ovirali pri izvedbi. Poleg večnih gmotnih težkoč, ki jih občuti dandanes zlasti vsaka mladinska organizacija jo je močno pr:zadela odredba ministrstva, da morajo imeti dijaki šolske stege, čete in kola. Ravnatelji srednjih šol so jo različno interpretirali, zato sta bila enotnost in istosmernost dela v organizaciji v veliki nevarnosti. Kljub temu in še nekaterim drugim težavam — ker je mladina pač temperamentna in na stvari interesirana, — ima vendar župa pokazati precej uspeha.
Takoj ob začetku poslovne dobe je uprava župe začela z notranjo konsol;dacijo, nadzirala je v okviru danih možnosti delo ustanavljala je nove edinice (steg v Novem mestu in klub Iztok in drugi), pospe- t
sevala je delo čet in stegov, poskrbela za tabore, počitniške kolonije in še druge ugodnosti za članstvo.
Na današnji skupščini, ki sta se je udeležila med drugimi prosvetni referent ban-ske uprave g. dr. Sušnik in banovinski referent za telesno vzgojo g. dr. Pleničar, so člani nadzornega odbora m delegati stegov in klubov soglasno odobrili delovanje dosedanje uprave in ji dali razrešnico, tajniku g. Manu Saifertu pa prav posebno pohvalo za požrtvovalno in vestno delo.
Pri volitvah je bila izvoljena lista, ki so jo delegati soglasno odobrili in katere nosilec je zopet dolgoletni požrtvovalni starešina g. inž. Ivan Pengov. Načelstvo bosta vodila g. F. Kos in gdčna Stana Bre-zarjeva, tajništvo I. g. Gabrijel Erzin, tajništvo II živka Schvveigerjeva, blagajno F. Erjavec, gospodarstvo Matija Ross. trgovino pa Vida Rusjanova. Nova uprava nas utrjuje v upanju, da bo imela ob'lo uspeha, česar ji ob nastopu novega poslovnega leta tudi v polni meri želimo.
Parlament zelene bratovsei&e v
Prišli so delegati iz vse države — Velike strelske tekme
[ed kipi in slikami naših otrcK
Krasna razstava v Jakopičevem paviljonu otvorjena
RODA-RODA:
Gos i i Podvolociske
Seveda je še precej Dunajčanov, ki jim je dandanes vseeno, da je propadia stara avstroogrska monarhija. Kako daleč ie to že za nami! Kakor da vsega skupaj nikoli ni bilo. In vendar je nekoč vladala večna »nagodba« z Ogrsko (64.5%). o kateri je bilo po časnikih toliko pisanja, da tujina že davno ni smatrala c. in kr. monarhijo za državo, marveč za konkurzno maso.
Mene pa je v nekaterih pogledih dolgo žgalo po tej preteklosti, po mnogih lepih »kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.« Najbolj pa — nikar se ne smejte — žalujem po Galiciji To vam je i tu 2nagel. je planil v restavraciio. Našel je bila pestra podoba. Pravcata orientalska	- -----	-
Ljubljana, 16. oktobra.
V želji, da bi se čim bolj poglobilo zbli-žanje slovenskega umetnika z našo javnostjo. je priredilo Telesno-kulturno društvo Atena svojevrstno razstavo, ki naj nudi na ogled zgodovinski razvoj upodabljanja otroka v sfki in kipu od naših najstarejših mojstrov do današnjega rodu.
K otvoritvi razstave se je ob 11. zbralo v Jakopičevem paviljonu lepo število umetnikov in umetnosti naklonjenega občinstva. Razstavo je otvorila predsednica Atene ga. Minka Kroftova. Pozdravila je
To je bila dežela, kjer so skupine šanso-netk vse do zadnje razdelili na posamezne polke.
Tam v Galiciji je nekoč gospod polkovnik zapovedal poročniku, da najpozneje v štiriindvajsetih urah poravna vse svoje dolgove. In poročnik je dal po redarju iz-bobnati: ob štirih popoldne naj se zbere vsa židovska občina na glavnem trgu!_ Ob mizi tam na glavnem trgu je sedel računski podčastnik s seznamom upnikov in je plačal vse do poslednjega ficka
To je bila dežela, kjer se ie servirala gos
iz Podvoločiske.---Podvoločiska je
bila obmeina postaja na progi iz Lvova v Moskvo. Kdor se je po dolgotrajni vožnji
karavanska preproga polna, razposajenih človeških podob vse tam od karpatskih pobočij y sarmatske dežele... Trideset let so avstrijske konjeniške črede domovale v ondotnih garmzijah. E kakšne garnizije: Tarnopol, Trembovla! Toressani in za njim Soehnstorff sta opisala to življenje, — življenje med dvorci, vaškimi oštarija-mi, židovskimi trgovci in šlahčiči.
Ljubil sem Galicijo, še preden sem jo ugledal. Potem pa še celo.
To je dežela, kjer je kakšen Esterhazy, magnat in huzar, stavil, da bo vročega poletnega popoldne jezdil poN sredi glavnega mesta ,oblečen zgolj v rdeče plavalne hlače. Kar je manjkalo k njegovi u.niforrai — namreč prepasana atila in svetli škornji — vse to si je naslikal na telo.
To je bila dežela, kjer je knez in rit-mojster Karel Fugger dal svojemu švad-ronu napraviti srajce iz batista s prišitimi manšetami, ker nikakor ni mogel trpeti gub in gubic.
Urejuje Davorin Ravljen. — Jzdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL
na dolgi mizi krožnike z borščem ali šči jem, z okusno dišečimi zelenjadnimi juhami i- in dostojanstven višji natakar je stopal naokrog z dvema vrstama bonov, z rdečimi in zelenimi:
Ali želite, pane, naše malo kosilo iH v-mnp — iuha in govedina — ali
vse navzoče, med njimi zastopnika mestne obč:ne g. Kranjca, predsednika TJmj^ za zaščito dece g. Fetticha. zastopnika banovine g. širokega, zastopnico KJS gospo Majaronovo, zastopnico »ženskega sveta« go. Govekarjevo. Zahvalila se je vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k ureditvi razstave, najbolj pač upravniku Narodne galer je g. Janezu Zormanu za požrtvovalno prizadevanje in za strokovnja-ške nasvete. Izbor slik je opravila žirija, v kateri so bili g. Zorman. g. Vavpotič kot predsednik SLU. g. Stane Kregar kot
— Vstopti, v vlak proti Kijevu, Harko-vu, Moskvi, Jekaterinoslavu, Odesi... Vlak
Maribor, 16- oktobra, že tekom včerajšnjega dne so prispeli Maribor delegati posameznih lovskih združenj iz vseh delov naše države, da prisostvujejo lovskemu kongresu, ki gaje sklicala osrednja zveza lovskih združenj kraljevine Jugoslavije. V Maribor so prišli zastopniki zelenih bratovščin iz Beograda, Sarajeva, Novega Sada, Cetinja, Splita, Zagreba in Ljubljane, ki so se že sinoči zbrali pri Orlu, kjer je Lovsko društvo v Mariboru dragim gostom na čast priredilo pozdravni večer, ki so se ga poleg številnih delegatov v velikem številu udeležili tudi lovci iz Maribora in okolice. Navzočni pa so bili tudi predstavniki obla-stev.
Zvečer je ct.voril zaslužni predsednik Lovskega društva v Mariboru ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, ki je gostom izrekel prisrčno dobrodošlico. Nato se je za pozdrav zahvalil predsednik osrednje zveze lovskih združenj g. dr. Vasa J o v a-novič iz Beograda Večer je potekel v znamenju najlepše harmonije ter v prisrčnem tovarištvu, ki odlikuje naše vrle lov-
ce.
Danes dopoldne cb 10. se je pričel v mestni posvetovalnici kongres osrednje zveze lovskih združeni kraljevine Jugoslavije, ki ga je otvoril in vodil zvezni predsednik g. dr Vasa J o v a n o v i c. Uvodoma je pozdravil navzoče predstavnike oblastev. inž. Milana Pečino kot zastopnika ministrstva za rude in gozdove, s reška načelnika dr. šiško in Eilefza, policijskega svetnika g. Pestevška ter številne delegate iz Ljubljane, Zagreba. Novega Sada. Sarajeva, Cetinja. Splita m Beograda Nato je v imenu mestne obči-odpelje takoj! —	I ne in mestnega župana pozdravil navzoče
Potniki so planili pokonci in so na vrat mestni svetnik in predsednik Lov^Keea
pa
za štiri krone veliki obed?
Veliki obed je stal 6.50 in jedilni list je bil naslednji:
Juha —
Govedina —
Gosja pečenka — Cibebenauflauf.
Vsakdo je rajši izvolil veliki obed in kupil zeleni bon za 6.50.
Toda, oh: čim je prišla govedina na mizo, je nastopil kratek premor. In neki mož z uradno čepico na glavi, se je pojavil na vratih, vihtel je mogočen zvonec in je vpil
na nos hiteli k vlaku.
Tako se ie ta reč odigravala dan za dnem — dolga leta, v popolnem redu — in nikoli. dokler ie Habsburg vladal v Podvolo-čiski. ni živa duša uzrla pred seboj na
mizi gosje pečenke---kajti tisti moz
z uradno čepico na glavi ni bil nihče dru gi, kakor sam gospod kolodvorski oštir.
Ampak nekoč — in prav ta dan je mož posebno močno vpil in zvonil — nekoč ugleda oštir na vso svojo grozo pet gostov, ki so obsedeli za mizo. Stopil je k njim, jim zvonil in vpil:
—	Takoj vstopiti — takoj v vlak!...
—	Nas nič ne briga, — so rekli gospodje, — kar prinesite tisto gosjo pečenko! Mi se namreč sploh ne peljemo dalje, mi ostanemo tu. Mi smo cesarsko in kraljevska komisija iz Lvova, ki preizkušamo kolodvorske oštarije po Galiciji...
Nekdanja avstrijska Poljska je stalno prepuščala nebeškim močem prav širok delokrog. — In kaj je storil ljubi Bog v tem primeru? Ljubi Bog je vnaprej vedel, da se bo tako zgodilo, zato je ukrenil tako, da je bila pravočasno zaklana gos, name-, njena sicer zasebni potrošnji oštirjeve družine; zdaj pa, v trenutku pekoče zadrege, je morala tista gos na mizo pred gospode iz Lvova.
Ampak ti uradni gospodje so bili nenasitni in so zahtevali tudi še močnato jed. Tedaj pa jim je oštir lahko z dokumentom dokazal, da beesda »Cibebenauflauf« sploh ne spada h kosilu. To je bil zgolj njegov nnHnic 'Rf»«nirrin mož se ie pisal — Ci-
društva v Mariboru g. ravnatelj Bogdan Pogačnik ter izrekel prisrčno dobrodošlico. Uvodnim formalnostim je sledila verifikacija polnomočij posameznih delegatov lovskih združenj, nakar je zvezni generalni tajnik g. Tomičič podal izčrpno poročilo o delovanju saveza v preteklem poslovnem letu. Iz njegovega po-rcčila. ki je trajalo uro in pol. je razvidno prizadevanje osrednje zveze, da »e uredijo vsa pereča vprašanja, tičoča se našega lovstva. Zveza je med drugim priredila veliko lovsko razstavo v Beogradu, ki je bila po mnenju strokovnjakov dosedaj največja in najlepša v naši državi. Razstavo je priredila zveza po najvišji želji. Tudi se je zveza udeležila svetovne lovske razstave v Berlinu, kjer so jugoslovenski lovci želi največje priznanje. Zveza je predlagala ministrstvu za rude in gozdove izmenjavo in dopolnitev zakona o lovu, vendar se ta predlog doslej se ni z merodajne strani obravnaval. Ob priliki sprejetja novega zakona o ribarstvu v sladkih vodah je zveza lovskih združenj
v Ljubljani opozarjala na nedostatke novega zakona, ki je v očitnem nasprotstv« z zakonom o lovu. Osrednja zveza je s primerno spomenice podrobno informirala o teh nedostatkih ministrstvo, vendar tudi v tem vprašanju še ni bilo odločitve.
V svojem referatu se je g. Tomičič dotaknil tudi uredbe o pospeševanjem turizma, vprašanja divjega lovstva, o izvozu naše divjačine, o obligatornem zavarovanju lovcev, o lovskih taksah itd. Poročilo generalnega tajnika so vzeli navzoči z velikim odobravanjem na znanje, nakar je sledila izčrpna debata, pri kateri so spregovorili posamezni delegati.
Včeraj popoldne pa so se pričele v >kvi-ru lovskih slovesnosti na radvanjskem strelišču vsedižavne propagande lovske strelske tekme, ki so se jih udeležili najboljši strelci iz vseh krajev naše države. Streljanje je otvoril s primernim nagovorom predsednik Lovskega društva v Mariboru ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Tekem so se med drugim udeležili znani strelci: Ljubomir Ivkcvič iz Beograda, ar. Goro in Gorup iz Zagreba ter Jakil iz Kar lovca, tako da imajo domači strelci zelo hude tekmece. Streljanje je trajalo v soboto vse popoldne in v nedeljo ves dan m se je vršila razglasitev rezultatov in razdelitev krasnih nagrad v okviru slavnostnega večera, ki je bil zvečer pri Orlu.
SVIDENJE V ZAPORU
—	Pepe, zakaj pa prav za prav sediš tu?
—	Vlomil sem v banko. Zakaj pa ti?
—	E, jaz sem pa bil ravnatelj banke.
POBOŽNA ZELJA
Jurček je čital liste in je rekel:
—	Očka, jaz si želim sestrico. Ce boš srečal kakega trgovca z dekleti, ne pozabi na to!
JZ GOSPODINJSTVA
Zastopnik zavarovalnice potrka na vrata »nobel« rodbine in vpraša:
—	Ali je gospa doma?
Gospodična hčerka odvrne:
—	Ne, prosim, stara mama je šla v kino, mama pa na boks.
—	In kje je gospod papa?
—	Papa umiva v kuhinji posodo.
NIKDAR DOVOLJ
—	Pivo, pravijo, je prav tako redilno kakor kruh.
—	Beži no, beži. Kruha imaš brž dovolj, piva pa nikoli.
TEPEC
Hčerka zobnega zdravnika: — No, dragi, ali si se že odločil in poprosil očeta za mojo roko?
—	Ne še, kadar pridem k njemu, mi vedno upade pogum.
—	No, in kaj mu potem rečeš?
—	Kakor po navadi. Rekel sem mu, naj mi izdere zob.
ENO- IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
jPu. OUAO. KOMf. 23
LNSERIRAJTE
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna in izvozna ocarinjenja po kuiantni tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarifske in carinske informacije.