GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1924/25 l ŠTEVILKA 11 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI >4 tovarne čevije Peter Kozina Ho. z znamko Tržič Glavna zaloga v Ljubljani, Breg štev. 20 Aleksandrova cesta štev. 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica v Zagrebu, Račkoga ulica 3 Filip Bizjah krznar Gosposuefsha cesta 13 K o 1 i z e j se priporoča za vsa krznarska dela. Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine. A. a E« SKABERNE^* JLju.feljaimP Mestni ftirgf šft« 10 MairinaifaRtuanraa Sira modlinva Solidraa postrežba le)s __________________________ Najfinejša svetlobna telesa — za stanovanja, vile, banke, bare, kina itd. kakor: lestence, namizne in stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA‘\ Napočila samo na atelje „VE5TA“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. SPORED. Sobota, 21 Nedelja, 22. Nedelja, 22 Ponedeljek, 23 Torek, 24 25, 26 27, 28, 1. Sreda, Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Nedelja, Sreda, Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, 1 Ponedeljek, 2. Torek, 3. Nedelja, 8. Ponedeljek, 9. Uprava DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. februarja Stričkov sen....................Red E ,, Ob 3. uri pop. Danes bomo tiči, ljudska predstava pri znižanih cenah...............Izven „ Ob 8. uri zvečer Vdova Rošlinka Izven ,, Sumljiva oseba..................Red F „ Zaprto. ,, Stričkov sen....................Red D „ Rosmersholm.....................Red C ,, Pepeluh.........................Red E „ Vdova Rošlinka..................Izven marca Ob 3. uri pop. Pepeluh, mladinska predstava........................Izven „ Ob 8. uri zvečer Veronika I)e- seniška......................Izven „ Stričkov sen....................Red B ,, Literarno - umetniški večer. (Prireditev društva „Novi oder“) ,, Rosmersholm.....................Red A „ Othello, gostovanje in 25 let- nica umetniškega delovanja Hinka Nučiča iz Zagreba . . Izven „ Vdova Rošlinka..................Red F ,, Izgubljene duše, gostovanje gospe Vike Podgorske iz Zagreba .......................Izven ,, Ob 3. uri pop. Stričkov sen, ljudska predstava pri znižanih cenah........................Izven „ Ob 8. uri Vdova Rošlinka . • Izven „ Rosmersholm.....................Red D si pridržuje spremembo sporeda in zasedbe. Najlepše najcenejše slovito angleško sukno za obleke ima DRAGO SCHWAB v Ljubljani OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 21. februarja Traviata Red C Nedelja, 22. >> ob 3. uri pop. Trubadur, ljudska predstava pri znižanih cenah Ponedeljek, 23. ») Don Juan Red A Torek, 24. )> Zaprto. Sreda, 25. Jenufa Red F Četrtek, 26. n Zaprto. Petek, 27. M Lopudska sirotica, vojaška predstava Sobota, 28. j> a) Strupena tarantula, b) Karakterni plesi Red H Nedelja, 1. marca ob 3. uri pop. Mignon, ljudska predstava pri znižanih cenah Izven Ponedeljek, 2. n Zaprto. Torek, 3. n Traviata, gostovanje gosp. M. Vuškoviča iz Zagreba . . . Red I) Sreda, 4. »> Mi unon Red C Četrtek, 5. > j Zaprto. Petek, (i. >* Boheme (prvič na novo naštudirano) Red C Sobota, 7. >> Trubadur . . Red H EN GROS EN DETAIL D.ZO.Z. j Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 Največja konfekcijska trgovina ' Mojstrsko krojena damska in moška oblačila E-3 O Vsakovrstne informacije dobavlja informačni zavod Drago Beseljak v Ljubljani Židovska ulica štev. 5. O g-3 V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524. — 2 — Začetek ob 8 Konec ob 10. Rosmersholm. Drama v štirih dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Poslovenil Etbin Kristan. Režira: MARIJA VERA. Johanes Rosmer, posestnik na Rosmersholmu, bivši župnik..................................................Levar Rebeka West............................................Marija Vera Rektor Kroll, Rosmerjev svak...........................Skrbinšek Ulrik Brendel..........................................Putjata Peter Mortensgard......................................Rogoz Madame Helseth, gospodinja na Rosmersholmu . . . Medvedova Godi se na Rosmersholmu, stari graščini blizu malega primorskega mesta na zapadnem Norveškem. Ne zamudite obiskati tvrdko Ljubljana, Mestni trg 19. Vedno novosti za dame in gospode. §V~ Cene konkurenčne. -‘"Ml Na toaletni mizi vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in originalna KOLINSKA VODA rlT Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiilichs-Platz, ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. za Slovenijo v fliteriii Jflriia", Litim, — 3 - Začetek ob 8. Konec okrog pol 12. Gostovanje in 251etnica umetniškega delovanja Hinka Nučiča iz Zagreba. Othello. Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Beneški dož..................................................Lipah Brabantio, senator...........................................Skrbinšek Prvi senator.................................................Medven Drugi senator................................................Sancin Graziano, Brabantijev brat...................................Cesar Lodovico, Brabantijev sorodnik...............................Drenovec Othello, plemenit zamorec v beneški službi...................Nučič k. ij. Cassio, njegov pobočnik......................................Kralj Jago, njegov praporščak.................................... • Rogoz Roderigo, beneški plemič.....................................Gregorin Montano, namestnik na Cipru..................................Peček Desdemona, Brabantijeva hči, Othellova žena .... Saričeva Emilija, Jagova žena.........................................Juvanova Bianca, Casijeva ljubica.....................................M. Danilova Glasnik......................................................Povhe Plemiči, vojaki, senatorji, godci. Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza. Najmodernejši salon za dame in gospode EPIIC šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledaliških lasulj in potrebščin — 4 — Začetek ob 8. Konec okrog 10. Vdova Rošlinka. Komedija v treh dejanjih. Spisal Cv. Golar. Režiser: FR. LIPAH. Vdova Rošlinka.......................................Juvanova Manica, njena hči....................................Vera Danilova Tončka...............................................Mira Danilova Rožmanov Janez.......................................Cesar Balantač, romar......................................Kralj Jernejec.............................................Danilo Gašpar...............................................Gregorin Tomažin..............................................Plut Blažon...............................................Kosič Tinče..............................'.................Jan Godi se na Gorenjskem v starih dobrih časih v hiši vdove Rošlinke. Prvo dejanje na sopraznik, drugo dejanje nedeljskega večera, tretje dejanje v delavnik. ZAJUTRKOVALNICA ZAJUTRKOVALNICA T. MENCINGER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 43 PRISTNA VINA! NIZKE CENE! r — Priporoča se delikatesna trgovina — FRANC KOS, Ljubljana, Židovska ul. 5 Izbera raznovrstnih specijalitet Primerna ■ ■■ Cene nizke božična darila Postrežba točna — 5 - Začetek ob 8. Konec ob 11. Gostovanje gospe Vike Podgorske iz Zagreba. Izgubljene duše. Igra v štirinajstih slikah. Francosko spisal H. R. Lenormand. Poslovenil F. J. Rižiser: O. ŠEST. On...............................................Rogoz Ona..............................................V. Podgorska k. jj. Montredon, igralec, pozneje reditelj potujoče družbe........................................Skrbinšek Glasbenik........................................Jerman Larnaudy, igralec................................Kralj Saint-Gallet, igralec............................Plut Lahkoživec.......................................Lipah Stara dama.......................................Juvanova Naivka............................-..............Rogozova Garderobarka.....................................Rakarjeva Druga prikazen...................................Sancin Hotelski sluga...................................Medven Igralec..........................................Jan Ravnatelj muzeja.................................Gregorin Njegova žena.....................................Gorjupova Lekarnar.........................................Danilo Korporal.........................................Povhe Vojak....................................... Sancin Bufetarka........................................Vida Predsednik sodišča...............................Drenovec Njegova hči......................................M. Danilova Grbavo dekle .................................... Ježkova Zamorec..........................................Cesar Policijski komisar...............................Osipovič Natakar..........................................Kurent Dejanje se vrši na Francoskem okoli 1910. Slike: 1. Soba, prirejena za gledališke skušnje. 2. Soba na montpar-naškem bulevarju. 3. Hotelska soba. 4. Nizk i hotelska soba. 5. Igralska garderoba v provincijalnem gledališču. 6. Soba četrte slike. 7. Gotična katedrala. 8. Malomesten varijete. 9. Hotelska soba. 10. Foyer malomestnega gledališča med odmorom. 11. Soba v hotelu. 12. Kolodvorska čakalnica ponoči. 13. Soba v flandrskem hotelu. 14. Ista soba ob jutranjem svitu. Po šesti in deveti sliki odmor. — 6 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. Boheme. Opera v štirih dejanjih. Besedilo po H. Murgerjevih scenah „Vie de Boheme“ spisala G. Giacosa in L. Ulica. Glasbo zložil G. Puccini. Samo mojster Puccini more osebi, kakršni sta pesnik Rudolf in njegova ljubljenka Mimi muzikalno tako ilustrirati, da čutimo ž njima. Gracija, s katero razpleta muzikalno nit, ki točno označuje vsa dejanja trpečih mladih duš, in instrumentacija sta sijajni. Vsako dejanje priča o iznajdljivosti, o izvrstni tehniki, fini melodiki in karakteristiki velikega komponista. Iz arij, ki si jih pojeta Rudolf in Mimi veje zanos ljubezni; v poslovilni sceni so mesta, ki stresejo dušo, da čutiš z nesrečnima. V štirih dejanjih nam slika komponist življenje mladih umetnikov. Trpljenje in veselje je to življenje, ki stremi kvišku. Vsebina: I. dej.: V prvi sceni delata pesnik Rudolf in slikar Marceli v siromašni nezakurjeni izbi. K njima pride zmrzovat sotrpin filozof Collin. Kmalu je konec stradanja in bede, kajti godbenik Schaunard, njihov prijatelj, je dobro zaslužil in naročil jestvin in kuriva. Komaj so se malo pokrepčali, pride gostilničar terjat najemnino; mora pa brez denarja zapustiti rezidenco srečnih umetnikov. Marceli, Collin in Schaunard odidejo. K Rudolfu pride Mimi, ki stanuje v sosednji sobi, in ga prosi luči. Kmalu si razki ijeta drug drugemu svojo ljubezen. II. dejanje: Predmestje Pariza, Quartier Latin. V družbi mladih umetnikov nastopi Mimi; vsi sedejo pred kavarno. V družbi starega Alcindor de Mison-neaux se kmalu pojavi Marcellova prejšnja ljubica Musette. Marceli in Musette se polagoma zopet zbližata. Stari Alcindor mora plačati za vso družbo in končno ga Musette še odpravi. III. dejanje: Musette in Marceli, Mimi in Rudolf se snidejo v mali gostilni. Medtem ko zapustita Mimi in Rudolf roko v roki sobo, se razvije med Musette in Marcellom duet ljubosumnja. IV. dejanje: Soba kakor v 1. dejanju. Marceli in Rudolf opravljata vsak svoje delo. Kmalu se jima pridružita Collin in Schaunard in v ubožni sobici vlada kljub večkratni denarni zadregi razposajeno veselje. V to razpoloženje vstopi Musette z vestjo, da ji sledi smrtnobolna Mimi. Rudolf ji hiti nasproii, jo prinese v sobo, kjer mu v naročju umre. Dirigent: N. ŠTRITOF. Rudolf, pesnik. . . . Schaunard, muzik . . Marceli, slikar. . . . . Collin, filozof............ Bernard, gospodar . . . Mimi....................... Musette.................... Alcindor de Misonneaux Parpignol.................. Dva carinarja.............. Režiser: P. DEBEVEC. Banovec — Kovač Šubelj Cvejič — Popov Betetto — Zathey Zupan Rozumova Thalerjeva Zupan Bekš Povše, Rus Pariz 1830. Prva uprizoritev v Turinu 1897. - 7 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Trubadur. Opera v štirih dejanjih (osmih slikah). Napisal S. Cammerano, uglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: FR. BUČAR. Grof Luna..............................Popov Leonora....................................Lovšetova k. g. Azucena, ciganka.................... . Thierry-Kavčnikova k.g. Manrico................................Mestek Ferrando...............................Zupan Ines...................................Ribičeva Ruiz...................................Mohorič Stari cigan...............................Perko Sel....................................Bekš Redovnice, cigani, vojaki. Godi se na Španskem v XV. stoletju. Manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 Točna in solidna postrežba. Cene zmerne. ,,ORIENT", Ljubljana Touarna oljnatih baru, steklarskega kleja, lakou in firneža - Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin Šopki, venci, trakovi, aranžmaji Viktor Korsika KonTs '" - 8 - Hinko Nučič. (K petindvajsetletnici njegovega umetniškega delovanja.) Pred četrt stoletja se je nekega zimskega dneva zagledal gimna-zijček pred gledališčem na lepak, na katerem je stalo „Revček Andrejček, gostovanje Ignacija Borštnika iz ZagrebaIn zvečer Hinko Nučič je že gledal 13letni Hinko Nučič našega velikega Borštnika kot Andrejčka in Antona Danila kot hlapca Pavla — in je začel premišljevati o gledališču in ga vzljubil. Mesto v šolo je odslej zahajal redno na zadnjo galerijo. Par let pozneje je gledal nekega večera režijo in igranje v ,,Mlinih pod zemljo", v ,,Delavskem gledališču" na Turjaškem trgu 9 - Anton Verovšek in ga po predstavi povabil v svojo dramatično šolo in tako je prvič statiral v Grillparzerjevi ,,Sappho‘‘. In tako je do danes minulo 25 let trpljenja, dela in uspeha, 25 let slave in razočaranja, dolgih 25 let muke, naporov in lovorjevih vencev. Pozdravljen, ko se vračaš zopet v Ljubljano, kjer si prvič nastopil, pozdravljen med nami, ki Te še nismo pozabili, pozdravljen med nami, ki smo Ti hvaležni in ki Ti ob 25letnici kličemo: ,,Živel, naš Hinko Nučič!“ * * * Hinko Nučič je rojen 20. aprila 1883 v Ljubljani. Od leta 1897. do 1899. je igral po raznih odrih kot diletant. Od leta 1899. do 1912. je bil član ..Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani". Leta 1908. postal režiser drame. Leta 1912. odšel v Zagreb. Leta 1918. pozvan v Ljubljano kot šef drame. Leta 1919. je osnoval Narodno gledališče v Mariboru, bil tam eno leto njegov privatni zakupnik in se leta 1921. vrnil v Zagreb. V Ljubljani je vodil 112 režij in nastopil 855krat v 343 vlogah. V Mariboru je vodil 20 režij in nastopil 215 krat. V slovenščini je igral 1460 krat. V Zagrebu je vodil 48 režij in nastopil 655 krat. Vsega skupaj je režiral 180 iger in nastopil kot igralec 2169krat v 500 igrah. Nučiče ve vloge v Ljubljani. a) v slovenskih delih: Jurčič: Tugomer (Tugomer). Cankar: Kralj na Betajnovi (Sodnik); Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Krištof Kobar); Lepa Vida (Dolinar); Za narodov blagor (Kadivec). Kristan: Ljubislava (Milorad); Kato Vrankovic (Kato); Tovarna (Jaklin); Samosvoj (Rome). Finžgar: Divji lovec (Eržen, Janez); Naša kri (Renard); Veriga (Marko). Govekar: Rokovnjači (Peter Toča, Mulej, Stefan, Nande); Deseti brat (Matevžek, Peharček, Kvas, Martin Spak); Legionarji (Strnad, Ferdinand pl. Basaj); Martin Krpan (Vladimir); Šarivari (Mortimer II.). Medved: Za pravdo in srce (Andrej); Kacijanar (Nikola Zrinski). Robida: V somraku (Profesor Oster); Demon Venus (Dr. Krč, Robert Blazina). Z. Kveder: Egoizem (Rado Metlikovič). Meško: Na smrt obsojeni (Ivan Seljan); Mati (Milan). Funtek: Tekma (Lesovin); Za hčer (Oče). Remec: Učiteljica Pavla (Ogradnik). Milčinski: Brat Sokol (Dr. Kremen); Cigani (Dr. Veselko). Jelenc: Erazem Predjamski (Erazem); Vaška kronika (Anton). Špicar: Miklova Zala (Davorin); Kralj Matjaž (Kralj Matjaž). Rozman: Testament (Gotard). Pesek: Slepa ljubezen (Trpin). Novak: Strup (Anton). Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo (Pavle). Aleš o v ec: Nemški ne znajo (Tone). Linhart: Županova Micika (Anže). Nučič: Antonio Gledjevič (Gledjevič). b) v hrvatsko-srbskih delih: Vojnovič: Psyehe (Branievvski); Ekvinokcij (Ivo); Smrt majke Jugoviča (Damjan). Begovič: Venus victrix (Alberigo)); Gospa Wale\vska (Kazimir). Nušič: Knez iz Semberije (II. kmet). — 10 — c) v čeških delih: Mrštik: Mary (Hlava). Jirasek: Lucerna (Mlinar). Vrchlicky: Noč na Karlštejnu (Karl IV.). Š u b e r t: Žetev (Knjigovodja). Š t e eh: Vroča tla (Dr. Landas). Št o lb a: Na letovišču (Dr. Mrak). Princesa Pampeliška (Primatorjev sin). Hilbert: Krivda (Karel). Faster: Ben Hur (Ben Hur). Kuneticka: Punčka (Vladimir). d) v ruskih delih: Tolstoj: Moč teme (Nikita); Živi mrtvec (Fedja); Vstajenje (Ne-hljudov). Gorki: Na dnu (Klešč). Sp a ž inski: Gospa majorka (Kar-jagin). Čehov: Striček Vanja (Vojnicki Ivan); Tur g en j e v:'Tuji kruh (Jelecki Pavel); B i r i n s k i: Moloh (Saša). e) v poljskih delih: Przybysze\vsk : Zlato runo (Zygmunt); Sneg (Tadeusz); Z a - polska: Morala gospe Dulske (Zbyszko). f) v klasičnih delih: S o f o k 1 e s: Antigona (Sel). Shakespeare: Hamlet (Horacio, Hamlet); Beneški trgovec (Graziano); Romeo in Julija (Benvolio); Vesele žene Winsorske (Fluth); Sen kresne noči (Egej); Julius Caesar (Mark Antonij). Goethe: Faust (Faust). Grillparzer: Prababica (Jaro-mir). Schiller: Devica orleanska (Raimond, Kralj); Razbojniki (Grim, Herman, Karl Moor); Maria Stuart (Grof Auberspine, Paulet, Mortimer); Kovarstvo in ljubezen (Ferdinand); Viljem Tell (Melhtal). V. Hugo: Ruy Blas (Ruy Blas); Lucrezia Borgia (Genaro). Moli er e: Namišljeni bolnik (Cleante). g) v modernih delih: Bjernson: Preko moči (Elias). Ibsen: Nora (Helmer); Sovražnik svojega naroda (Haustad); Zveza mladine (Stensgard); Stebri družbe (Konsul Bernick); Strahovi (Oswald). Strindberg: Oče (Ritmojster). Heyermans: Kittchenbum-Amnestija (Kaznjenci št. 7, 81, 215, 113, 67). Michael is: Revolucijska svatba (Marc Arron). Echegaray: Galeotto (Ernesto). G u im era: V dolini (Manelik). Jer o m e: Tujec (Tujec). M a u g h a m: Kraljevska visokost (Jack Brown). Brandou-Thomas: Charleyeva teta (Charl, Jack). Jules Verne: Pot okoli zemlje v 80. dneh (Poglavar Indijancev, Passerpartout);Na pustem otoku (James Grant); Carjev kurir (Car). Dumas-Magerle: Grof Monte Christo (Edmond Dantes). Sardou: Madame Sans Gene (Neipperg); Fedora (Ipanov); Tosca (Cavaradossi); Dobri prijatelji (Abdalah). D a ude t: Arležanka (Mitifio) Bernstein: Tat (Fernand Richard). Mirabeau: Kupčija je kupčija (Lucien). Bar ret: V znamenju križa (Marcus Superbus). Bisson: Neznanka (Raymond); Dober sodnik (Duvigneul). Lavedan: Sire (Roulette). Bataille: Gola ženska (Pierre). Flers in Caillavet: Ljubav bdi (Grof Andre de Juvigny). Gavault in Charvey: Gospodična Josette — moja žena (Andre Ternay). Leblanc: Arsene Lupin (Vojvoda Charmerace). Bourget in Cury: Razporoka (Lucien). Hennequin: Sladkosti rodbinskega življenja (Andrienne). B i 1 h a u d in Hennequin: Nelly Rozier (Frangois). Berr in Guillemand: Milijon (Bouflette). Catulle deNion: Simone (Richard). D’A n n u n z i o: Gioconda (Cosimo Dalbo). Ca v a lot ti: Jeftejeva hči (Mario). Ro vet ta: Nepošteni (Carlo). Traversi: Svatbeno potovanje (Filippo). Bracco: Izgubljenci (Nunzio). Nico de mi: Zavetje (Gerard). Giarosa: Tristi amori (Julius). Hauptmann: Elga (Oginski); Potopljeni zvon (Čatež); Roza Bernd (Keil); Hanica (Učitelj Gottwald in tujec). Halbe: Mladost (Kaplan Šigorski); Reka (Henrik). Anzengruber: Krivoprisežnik (Tonče); Samski dvor (Lovrenc); Podkriževalci (Tonej). Sudermann: Čast (Viljem, sluga); Dom (Maks); Fric (Fric). Nestroy: Utopljenca (Kladvar); Lumpacij Vagabund (Sluga, Hilarij, Štrukelj, Lim, Lumpacij). - 11 - G o e r n e r : Pepelka (Syfaks); Trnjulčica (Kraljevič); Sneguljčica (Kra- ljevič Zlatodolski). Morre: Revček Andrejček (Grešnik, Anže, 1’avel). Lothar: Kralj Harlekin (Princ Bolieniud). Lipschiitz in Lothar: Velika srenja (Ettore). Bahr: Koncert (Dr. Jura). Oh or n: Bratje sv. Bernarda (Brat Pavel). Beyerlein: Mirozov (Helbig). Schnitzler: Ljubimkanje (Fric). T ho ni a: Morala (Baron Simbach). Schonlierr: Zemlja (Ledeni gruntar). Fulda: Maškarada (Schellhorn). H a \v e 1: Tujci (Tep-karjev Blaž). Presber: Črni madež (Dr. Roby Woodleigh). Hoffe: Mala harfenistka (Recky). Lauffs: Vražja misel (Ernest). Horst: Nebesa na zemlji (Podržaj). E n gel in Horst: Pereant možje (Doktor Trdina); Vražji Rudi (Pleni. Traunstein). Kadelburg in Blumen-thal: Pri belem konjičku (Dr. Kovač). Schonthan in Kadelburg: Gospod senator (Mittelbach); Dva srečna dneva (Pepi Dolnik). Walter in S tein: Gospodje sinovi (Rudolf). Schonthan: Mala Dorrit (Princ Henry). Kurt K ra at z: Veleturist (Janez). C. Karhveis: Ob svojem kruhu (Maks). Sch\vayer: Red iz nravnosti (Felix, dijak). Chivot in D urn: Rezervistova svatba (Oskar). Drachmann: Enkrat je bil . . . (Princ Danski). Kadelburg: V civilu (Pl. Waldov). Strauss: Zlata skleda (Marceli). Rosenovv: Maček Spaček (Weigel, orožnik). Lengyel: Taifun (Dr. Tokeramo). Herczeg: Na dolovskem gradu (Tarjan). Molnar: Gardist (Igralec). Westerlein: Jožef in njegovi bratje (Jožef). Nučičevi nastopi v glasbenih delih. W e b e r: Čarostrelec (Samiel). Parma: Amaconke (Jožef II.). Jamo: Logarjeva Krista (Jožef II.). Eysler: Umetniška kri (Dr. Clusius). H er v e: Mam’zelle Nitouche (Robert in Loriot). Offenbach: Lepa Helena (Aleks L) itd. Nučičeve vloge v Mariboru. a) Slovenska dela: Jurčič: Tugomer (Tugomer). Finžgar: Veriga (Marko); Divji lovec (Janez); Razvalina življenja (Martin). Cankar: Kralj na Betajnovi (Kantor); Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Kobar). Funt ek: Tekma (Lesovin); Za hčer (Oče). Dr. Lah: Pep^luh (Pepeluh); Noč na Hmeljniku (De Gardus). Remec: Učiteljica Pavla (Ogradnik). Dr. Kraigher: Školjka (Tonin). Jelenc: Kosovo (Sin). Nučič: Orkan (Sin). b) h r v a t s k o - s r b s k a dela: Vojnovič: Smrt majke Jugoviča (Damjan); Ekvinocijo (Ivo). Ogri-zovič: Hasanaginica (Hasanaga). c) ruska in poljska dela: Tolstoj: Vstajenje (Nehljudov); Moč teme (Nikita). Gorki: Na dnu (Luka). Andrejev: Gaudeamus (Stari študent); Misel (Savelov). Zapoj s ka: Morala gospe Dulske (Zbyszko). d) klasična in moderna dela: Shakespeare: Sen kresne noči (Oberon). Shaw: Obrt gospe Warren (Crofti). Brandou: Charleyeva teta (Jack). Maugham: Kraljevska visokost (Jack Bro\vn). Michael is: Revolucijska svatba (Marc Arron). Ibsen: Strahovi (Osvald); lledda Gabler (Jorgen Tesman). Strindberg: Smrtni ples (Edgar); Vampir (Edgar). Echegaray: Galeotto (Ernesto). Nani: Slepec (Leonardo). Gavault in Charvey: Gospodična Josette — moja žena (Andre). Bernstein: Tat (Richard). L e 11 gy e 1: Taifun (Dr. Tokeramo). Dregely: Dober frak (Melzer). G u im era: V dolini (Manelik). Heyermans: Kittchenbum (Kaznjenci št. 7, 81, 215, - 12 - 113, 67); S c h o n h e r r: Satan v ženski (Stražnik). Thoma: Lotkin rojstni dan (Dr. Giselius). Lipschiitz in Lothar: Velika srenja (Lordano). Sudermann: Tiha sreča (von Rocknitz). Halbe: Mladost (Župnik Hoppe). Kadelburg in Blumenthal: Pri belem konjičku (Dr. Ko vač). H or st: Nebesa na zemlji (Podržaj). Dreyer: Sedemnajstletni (Werner). Ettlinger: Knjiga pritožb (Cizelj). Deutsch-Finžgar: Kristova drama (Poncij Pilat). Nučičeve režije v Ljubljani in Mariboru. I. Goerner: Pepelka. Štolba: Na letovišču. P a ul ton: Nioba. Bar ret: V znamenju križa. Finžgar: Divji lovec. Drachmann: Enkrat je bil. . . Govekar: Deseti brat; Legionarji. Štech: Vroča tla. Iirandou - Thomas: Charleyeva teta. H a \v e 1: Tujci. W esterlein: Josip in njegovi bratje. Faster: Ben Hur. Bisson: Dobri sodnik. Midi a el is: Revolucijska svatba. Nestroy: Utopljenca. Flers in Cail-lavet: Ljubezen bdi. Echegaray: Galeotto. Novak: Strup. Ga- v a uit in Charvey: Gospodična Josette — moja žena. Schiller: Kovarstvo in ljubezen. Strindberg: Oče. Čehov: Striček Vanja. Engl in Horst: Pereant možje. Berk: Poredni paž. Kristan: Kato Vrankovič. Bet h ge Truhn: V božični noči. Jelenc: Erazem Predjamski. Dumas-Magerle: Grof Monte Christo. Schiller: Razbojniki. M a u g h a m: Kraljevska visokost. Z a p o 1 s k a: Morala gospe Dulske. Bjernson: Preko moči. Maeterlinck: Vslijenec. Bataille: Gola ženska. P r e s b e r: Črni madež. Shakespeare: Julij Caesar. B r a c c o: Izgubljenci. Buchbinder: On in njegova sestra. Govekar: Martin Krpan. Medved: Kacijanar. Kadelburg: V civilu. L e n gy el: Tajfun. Bisson: Neznanka. Kuneticka: Punčka. Thoma: Lokalna železnica. Birinski: Moloh. Schnitzler: Ljubimkanje. Sudermann: Fritz. Hennequin: Florette in Patapon. L e b 1 a n c: Arsene Lupin. Ibsen: Stebri družbe. To 1 s t o j: Vstajenje. N i c o d e m i: Zavetje. J e r o m e: Tujec. Schiller: Maria Stuart. Herczeg: Na dolovskem gradu. Vrhlicky: Noč na Karlštejnu. Vojnovič: Psyche. G o v e k a r: Sari vari. Raeder: Robert in Bertram. Kristan: Samosvoj. Nestroy: Lumpacij Vagabund. V. Hugo: Ruy Blas. Anzengruber: Četrta božja zapoved. G i a c o s a: Tristi amori. Ne s t r oy: Talisman. Strauss: Zlata skleda. La veda n: Sire. Š p i c a r: Kralj Matjaž. Horst: Nebesa na zemlji. H i 1 b e r t: Krivica. Halbe: Reka. Pesek: Slepa ljubezen. Sardou: Fedora. Jelenc: Vaška romantika. Shakespeare: Vesele žene \vindsorske. Christ-m a s: Miljonarček. Sofokles: Antigona. Cavalotti: Jeftejeva hči. Rodi on: Komedija. Ibsen: Zveza mladine. Molnar: Gardist. Engel in H or s t: Vražji Rudi. B er r in Gu il lem and: Milijon. Bahr: Koncert. Funt e k: Tekma. Hoffe: Mala harfenistka. Kristan: Tovarna. Tolstoj: Živi mrtvec. Humperdinck: Janko in Metka (opera). Weber: Čarostrelec (opera). Puccini: Boheme (opera). Gounod: Faust (opera). Verdi: Rigoletto (opera). Neumann: Ljubimkanje (opera). Eysler: Umetniška kri (opereta). IT er v e: Mam’zelle Nitouche (opereta). Jarno: Logarjeva Krista (opereta). Jirasek: Lucerna. Skaspeare: Hamlet. Vojnovič: Smrt niajke Jugoviča. Jurčič: Tugomer. Ibsen: Strahovi. Finžgar: Veriga. Tolstoj: Moč teme. Funtek: Za hčer. H e y e r -m a us: Kittchenbum. Meško: Na smrt obsojeni. II. Bernstein: Tat. Nučič: Orkan. Ogr i z o v ič: Hasanaginica. Na n i-Slepec. Thoma: Lotkin rojstni dan. Lah: Pepeluh. Lothar: Velika srenja. Detsch-Finžgar: Kristova drama. Grillparzer: Sappho. Kraigher: Školjka. G u i m e r a: V dolini. Cankar: Kralj na Betajnovi. Gorki: Na dnu. Jelenc: Kosovo. Lah: Noč na Hmeljniku. Remec: Učiteljica Pavla. Shakespeare: Sen kresne noči. Ibsen: Hedda Gabler. Dregely: Dober frak. Halbe: Mladost. V Ljubljani je vodil še tri režije javnih produkcij dramatične šole. — 13 - Vika Podgorska. Vika Podgorska, primorska Slovenka iz Gorice, je absolvirala v Gorici osem razredov osnovne šole, dva razreda učiteljišča in dvorazredno trgovsko šolo na trgovski akademiji v Innsbrucku. Kakor mnogo naših, obsojena je bila tudi ona na Golgato v svoji rani mladosti, — na beg iz doma pred Italijani. Ko je svetovna Vika Podgorska vojna uničila njej in njeni ugledni obitelji lasten dom v Gorici, zatekla se je leta 1919. — blodeč brez doma po Tirolski — iz Innsbrucka v Jugoslavijo, v Maribor. Begunka Podgorska je postala uradnica okrajnega glavarstva v Mariboru. Skoro istočasno se je ustanovilo v Mariboru novo stalno slovensko gledališče. Podgorska je absolvirala z odličnim uspehom ondotno dramatično šolo, ki jo — 14 — je vodil takratni gledališki ravnatelj Hinko Nučič, ter je bila takoj angaževana kot igralka Narodnega gledališča v Mariboru. Prvič je nastopila kot naivka v vlogi „Pavla“ (Ugrabljene Sabinke) 9. oktobra 1919. leta in je bila potem dve leti članica mariborskega gledališča. Delovala je tako uspešno, njen talent se je razvijal s tako naglico, da je že po dveletni svoji praksi gostovala v maju 1921. leta z nenavadnim uspehom na angažma v Zagrebu. Nastopila je dvakrat, in sicer v Halbejevi „Mladosti“ (Anica) in v Shavvovi „Obrt gospe Warren“ (Vi vi e). Kritika in publika sta jo sprejeli prisrčno in toplo in od takrat deluje skoro že štiri leta na zagrebškem odru. Vsaka njena nova vloga je novo odkritje, nov uspeh. Podgorska ne pozna stroke — „faha“. Ona je istotako dobra naivka kot tragedka, istotako dobra sentimentalka prav tako kot demimondka — z eno besedo modernistka — igralka brez ,,faha“. Repertoar Vike Podgorske; nekaj važnejših vlog: Ibsen: Strahovi (Regina) Dreyer: Sedemnajstletni (Erika) Gervault in Charvey: gdč. Josette — moja žena (Josette) Vojnovič: Smrt majke Jugoviča (Kosovka) Gorki: Na dnu (Nastja) Strindberg: Smrtni ples (Judita) Halbe: Mladost (Anica) Finžgar: Razvalina življenja (Lenčka) Anzengruber: Samski dvor (Rezik a) Tolstoj: Vstajenje (Katjuša) Shaw: Obrt gospe VVarren (Vi vi e) Remec: Učiteljica Pavla (Pavla) Bernstein: Tat (Marie Louise) Zapolska: Morala gospe Dulske (H e š a, Ha n k a) Strozzi: Istočni grijeh (J o 1 a) Gundulič: Dubravka (Jeljenka) Ibsen: Peer Gynt (S o 1 v e i g) Krleža: Vučjak (Marjana) Lenormand: Promašeni životi (O n a) Wedekind: Prolječe se budi (Wendla) Vojnovič: Maškarata izpod kuplja (Anica) Pirandello: Šest lica traže autora (Pokčerka) Shakespeare: Na tri kralja (Viola) Begovič: Božji čovjek (Mare) J. WA N E K LJUB LJ A N A, Sv. Petra cesta 19 Priporoča najmodernejše obdelane kožuhovine, kakor tudi barvanie lisičjih in drugih kož; športne čepice in moške klobuke. Sprejema vsakovrstno kožuhovino čez poletje v shrambo in v popravilo — 15 — marija vera: Rosmersholm. Po nemškem uvodu v Ibsenovo dramo. (Dalje.) Rosmer je Lev Tolstoi- Rosmerjeva vest je tako tenkočutna, da se ima za sokrivca na Beatini smrti, ker ni bil v svoji notranjosti nikoli njen. Zato se obsodi sam in gre v smrt po starem Mojzesovem zakonu: „Oko za oko, zob za zob!“ Ironično gleda pri tem Ibsen in misli: „Taka je usoda pravih prerokov v življenju." Pisateljeva ironija in apostolsko preroštvo njegovih junakov pa še bolj osvetljujeta tri druge moške osebe v drami. Za moralno osvobojeni plemeniti par njegovih dveh junakov, za Rosmerja in Rebeka, ni mesta v življenju — pač pa se šopiri tu trojna vrsta ljudi. V prvi vrsti je Rosmerjev svak, Beatin brat, rektor Kroll. On je steber državne krščanske cerkve. Ali četudi je zapisano v pridigi na gori: „Ce te kdo udari na desno lice, mu ponudi še levo“ — vendar rektor Kroll ne ponuja političnim nasprotnikom svojih lic. On grize okoli sebe. Med svojimi krščanskimi teorijami ima tudi ono o požrtvovalnosti. Toda v praksi mu zelo primanjkuje krščanske ljubezni. O samomoru svoje sestre noče mnogo slišati, ker je to njegovemu filistrskemu naziranju zoprno. Sestrina nesrečna usoda pa dela drugače njemu mnogo manj preglavice kot Rosmerju in Rebeki. Svojega bližnjega sovraži, če si upa biti drugačnega mnenja kot je on. Kristusovo besedo: „Kdor ni za mene, je proti meni," obrača v svojem egoizmu v: „Kdor ni z menoj, proti temu mi ni treba imeti nobenih ozirov." V politični borbi se imenuje sam s ponosom borca proti struji, reakcijonarca, tirana mladine, sovražnika vsakega samostojnega mišljenja, človeka, kateremu je vsa moralna čistost brez vere malo vredna. Pri tem je ta gorečnež prijetnega vedenja, posvetnjak, mal Tartiiff, volk v ovčji koži in zdi se, da ni imela le Beata Rosmer vzroka biti na Rebeko ljubosumna, ampak tudi njena svakinja, gospa Krollova. Na tega rektorja Krolla je Ibsen izlil na norveške konservativce vso jezo, ki jo je imel v svojem srcu. Drugačen eksemplar istega moralnega nivoja je redakter Peter Mortensgard. On ni, kakor gospod rektor, ostal na zlati srednji poti. Prestopek, ki ga je nekdaj zagrešil in ki ni ostal prikrit, ga je vrgel iz potov, kjer hodijo povprečni ljudje. Ali on se je znal izkopati iz nižin in prišel je, sicer ne pri glavnem vhodu, pač pa pri stranskih in zadnjih vratcih zopet do vpliva. On je še boljši poznavalec ljudi, ker nima Krollove naivne omejenosti in ni tako zaverovan v samega sebe kot ta. Zmožen je vsake moralne nizkosti kakor Kroll, ali on jo v srcu tudi imenuje s pravim imenom. On zna zvito in duhovito nastavljati pasti.. Cinik skozi in skozi z vso Ibsenovo osoljeno ironijo. Oba, Mortensgard in Kroll, stojita več ali manj zavestno na strani kompaktne majoritete. Da sta si politična nasprotnika, da drug drugemu zabavljata, je dokaz, da Ibsenu ni do politične tendence, ni do stališča in programa te ali one stranke. Pač pa obsoja nepoštena sredstva, laži in varanja, s katerimi ta in oni svoje stališče zastopa. (Konec prihodnjič.) — 16 — tocUelna rm/o /e do&eo in isocfao enaka chb&or PKiPOKOtiino ¥