iedensKe ncvice. Našim naročnikom javimo, da stroj še ni popravljen. Za danes smo pripravili osem strani «Slovenskega Gospodarja«, pa ga še nismo mogli tiskati. Prihodnjič upamo, da bo šlo. Vsega tega so krivi orjunski razbijalci! Ali ste že dvignili vaš denar iz demokratskih denarnih zavodov? Vsak naš volilec, ki pusti svoj težko pridobljeni denar v nasprotnem denarnem zavodu, pomaga podpirati Orjuno in demokratske lažnjive liste, kot so: «Tabor«, «Julro«, »Kmetijski list«. Naš denar v naše zavode! Policajdemokratske centraliste smo popolnoma premagali in strli politično, sedaj jih moramo še gospodarsko. Torej na delo! Največja dolžnost vsakega agitalorja m somišljenika Slovenske ljudske stranke za sedaj je, da pridobi za «Slov. Gospodarja« vsaj enega novega naročnika. Na tisoče naših hiš je še brez našega lista. Fantje, možje, žene in dekleta! Ne mirujte, dokler v naši soseščini ne bo «Slov. Gospodar« v vsaki hiši. Pišite po položnice za pošiljanje naročnine za «S1. Gospodarja«. Napišite dopisnico tako-le: na eni strani «Upravništvo «Slov. Gospodarja« v Mariboru«. Na drugi strani dopisnice pa pišile: «Pošljite mi poštno položnico (ali več) za pošiljanje naročnine za nove naroenike«. — Ko dobiš položnice, napiši za vsakega novega naročnika položnico. Kako se položnica izpoln:. zveš na pošti. Naročnina za «Slov. Gospodarja« znaša za pol leta 50 K ali 12 dinarjev 50 para. En liter viiia opusli v gostilni, pa že imaš za celi pol leta «Slov. Gospodarja«. Slovenjebistričani bodite pametni. KmeL iz slovenje bislriške okolice nam piše: Pri nas v Slov. Bistrici imamo takozvano podružnico Trgovske banke, ki živi in kšcflari ponajveč s kmetskim denarjem. Ravnalelj te banke je podporni član Orjune, njen uradnik pa celo član akcijskega odbora Orjune, torej kolovodja onih orjuncev; ki so po Slo\. Bistrici lambijali in sireljali. Denarni zavod, ki ima takega ravnatelja in uradnika, pač ne sme biti podpiran od kmetskega denarja. Slov. Bistrica ima vendar ugleden naš denarni zavod, ki zasluži vse priporočilo. Slovenjebistričani in okoličani, ven z vašim denarjem iz Trgovske banke in naložite ga v naš denarni zavod. Slovenjebistričan pač ne bo nobedcn tako nespameten, da bi si spletal z lastnim denarjem orjunski bič. Zbor zaupnikov naše stranke se je vršil v nedeljo, dne 29. aprila v Mariboru. Dasiravno je bil zbor naznanjen še le zadnje dni, vcndar je bil zelo dobro obiskan. Prišli so najboljši naši možje iz vseh župnij mariborskega okraja. Poročali so poslanci: Vesenjak, Žebot in Pušenjak. Razprave so se udeležili zaupniki: Gril, Veronek, Žolger, Polanec, Fluher, Kolman in več drugih. Shodu je predsedoval g. Jakob Florjančič. — Značilno je, da so vsi zaupniki kot en mož izjavili* «PosIanci vstrajajte v boju za slovensko samostojnost do skrajnosti! Naj pride, kar hoče! Mi in vso ljudstvo je pripravljeno vzdržati uo zadnjega. Zaupniki so izrazili vodileiju dr. Korošcu in vsem poslancern SLS pojiolno zaupanjc. Glede organizacije so se napravili velevažni sklepi za bodočnost. Zaupniki so na lastno zahtevo pozvali vse somišljenike, da vsak v svojem okolišu neprestano širi našc časopisje, tako, da bo v vsaki hiši «SIov. Gospodar«. Naša slranka je lahko ponosna na šolane in delavne naše zaupnike in agilalorje. * Slovenska ljudska stranka za uboge delavce. — V opekarni gospoda Dervušeka v Lajteršbergu pri Mariboru so bili delavci silno slabo plačani. Še za živež ni bilo, kaj še le za obleko in obuvalo. Dclavci so naprosili našo organizacijo za posredovanje. Poslanec Žebot je dne 30. aprila dopoldne skupno z delavskimi zaupniki šel k gospodu podjetniku in zahteval zboljšanje položaja delavcev in dclavk. Po dolgotrajnih pogajanjih se mu je posrečilo omehčati srce g. Dervušeka v toliko, da je primaknil k dosedanjim plačam 15 odstct. Podjetnik je tudi obljubil, da se z dclavci ne bo več surovo postopalo. O sporazumu se je napravil zapisnik in v njem je vse pismeno ugotovljeno, kar se je pri pogajanjih sklepalo. Invalidski shodi sc vršc: Dne 6. maja 1923 ob 8. uri dopoldne v gostilni g. Hamer, Sv. Martin pri Vurbergu; dne 10. maja ob 8. uri dopoldne v gostilni g. Kramer, Sv. Barbara pri Mariboru; dne 13. maja ob 9. uri dopoldne v go9lilni g. Novak, Sv. Lovrenc na Pohorju; dne 13. niaja ob 9. uri dopoldne v restavraciji «Maribor« v Mariboru; dne 20. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Novak, Ruše pri Mariboru; dne 21. maja ob 3. url popoldne v prostorih gospoda čaplo Jakob, Selnica ob Dravi. Invalidi, vdove in sirote, udeležite sc sbodov polnoštevilno! Smrt vzorne žene. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo: Včeraj dne I. maja pop. ob 3. uri je umrla pri nas znana in občespoštovana gostilničarka gospa Antonija Amuš v starosti 47 let. Pogreb 3. maja ob 4. uri pop. Na dan pogreba je pred 10. leti umrl njen mož Alojzij Arnuš. Pokojna Amuševa gospa je vodila gostilno v prostorih «Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah nad 20 let. Bila je dobra, poštena, krščanska n zavednonarodna gospa celo v časih, ko je morala rad svojega prepričanja mnogo trpeti. Arnuševa gostilna pri Sv. Lenartu je slovela vsled svoje solidnosti in dobre postrežbe. V društveni dvorani Arnuševe gostilne je bilo od nekdaj zbrališče in zavetišče Slovencev, osobito vseh slovenskih katoliških organizacij. Pokojna Arnuševa gospa je bila silno blagega srca revežem. Vsled svojega ljudomilega značaja si je pridobila mnogo znancev in prijateljev, ki so p vsi spoštovali. Pokojna je zapustila 3 nepreskrbljene otroke, od katerih se je njeno umirajoče srce najtežje ločilo. Počivaj v miru, duša zlata. Žalostna novica od Marije Snežne. Neizprosna smrt je pobrala splošno priljubljenega gostilničarja in kmeta Jožefa Štandeker. Umrl je 26 aprila, star 61 let in zapušča svojo žalujočo ženo, dva sina in eno hčerko. Da je bil daleč na okoli priljubljen, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Spremili smo ga 28. aprila. Kaj dela mariborska Orjuna? Mariborski orjunci so pridno na pretepaškem delu. Naši mirni Mariborčani niso nikjer več varni pred temi pretepači, ki napadajo po dnevu in ponoči pristaše naše stranke. V zadnjem času so s palicami pretepli pred državnim moškim učiteljiščem učitelja Babšeka iz Slpv. Bistrice, ki je odločen naš pristaš in je delal v Mariboru usposobljenostni izpit. Orjuna v Mariboru neprestano grozi s smrtjo uredništvu «Straže«, ki se pa za grožnje te razbojniške bande zmeni toliko, kot za lanski sneg. Državno pravaništvo je obtožilo vse one Orjunce, ki so razbiji stroje v Cirilovi tiskarni. Razprava proti tem vlomilcem bo majnika mesca, kateri dan se bo ravno vršila, bomo našim naročnikom sporočili, da si bo lahko marsikateri ogledal obraze mariborskih orjuncev. Mariborska Orjuna pa je sedaj po sestavi samoradikalne vlade zelo plaha, ker dobro ve, da jo čaka v najkrajšem času razpust. Iz mariborske okolice. Ko sem videl v soboto v Jurčičevi ulici ob tričetrt na 1 popoldne roparski napad nekega mlečozobega fantalina na našega urednika gosp. Goleca, sem si mislil, hvala Bogu, da nisem doma v mestu, ker tam se napadajo pred očmi policije pri belem dnevu na javnih ulicah mirni ljudje. Take kulture še mi hribovci pri nas ne poznamo. G. Golec je šel mirno po ulici. Naenkrat se pojavi neki nad 201etni fant za njim in ga udari po glavi, da mu je odletel klobuk. Ko ga je udaril po levi roki, kjer ima g. Golec protezo, mu pravi napadeni, kaj me biješ po roki, saj vidiš, da imam železno. Surovina ga je nato še parkrat vsekal po obrazu, da se je kri ulila. Naenkrat je bilo okrog napadenega pet do šest fantalinov, ki so ga mikastili proti Gosposki ulici. Ob vratih so se pojavili razni zasebniki, ki so z glavami kimali in se pogovarjali: «Das ist die OrjunaKultur«. Slišal sem tudi, da so napadalci kričali: to imaš izdajica. Ko sem potem sam hodil domov in premišljeval ta pri^or, sem si mislil, da, smo dobili v Maribor balkansko kulturo, ker tam doli se med seboj pobijajo pri belem dnevu. Mi kmetski fantje smb že davno pozabili na tako izobrazbo, čeprav so nam olikani liberalci svoje dni očitali, da imamo vedno nože v rokah. Kakor sem pa sprevidel iz omenjenega dogodka, smo prisiljeni, če gremo v mesto, vzeti seboj nož ali revolver, da se bomo mogli boljše braniti, kakor ubogi invalid Golec. Tega 'ostudnega napada na onemoglega invalida ne pozabim svoje žive dni. Surovežu pa kličem: Sram te bodi lopovl Pride še dan, ko bomo obračunali s takimi podleži! Mariborske novice. Minulo nedeljo je imela krog poldneva mariborska policija opravka z nekim srbijanskim vojakom, ki je kar na ulici izmaknil neki ženski denarnico. Ko ga je začela preganjati policija, je potegnil bajonet, grozil in se spustil v tek, policaji pa za njim. Še le po daljšem preganjanju se je posrečilo nekemu civilistu, da je vrgel vojaka ob tla in nato so ga policaji vklenili in odpeljali v zapor. V Studencih pri Mariboru se je te dni ustrelil radi nesrečne ljubezni neki Plohl. Strcljal je tudi na svojo ljubico, a je ni zadel. Kaznovan demagog. Pred tukajšnjim okrajnim sch diščem je bil dne 30. aprila 1923 obsojen na dva dni zapora gospod Potočnik Franjo iz Koroške ceste, ker je pisal na Centralno vladno komisijo pismo, v katerem je dolžil funkcijonarje Udruženja vojnih invalidov v Mariboru nečednih in uniazanih dejanj glede blagajne, ki so se pa izkazale kot lažnjive. Izvanredno lep par volov ima veleposestnik in naš somišljenik gospod Ivan Perko v Kamnici pri Mariboru. Takih volov menda ne najdeš v več okrajih na okrog. Vola lehtala nad 20 meterskih stotov. Visoka sla nad 1 m 80 cm. Barve sta črne z belimi lisami in sicer oba popolnoma jednaka. Vola-velikana sta dvojčka. — Stara šc nista celo 6 let. Gospod Perko jih kupil pred leti nekje v hajdinski župniji. Lastnik jih uporablja za težko vožnjo. Vola nista na prodaj, pač pa si ju lahko vsakdo oglcda. Vredno bi bilo ta sijajni par poslaviti na kako razstavo. Kmetje-živinorcjci iz Slov. Bistricc in okolice! — V Slov. Bistrici je živinozdravnik Škofič, ki je tudi pri Oijuni. Skofič je bil v pripravljalnem odboru slovenjbistriške Orjune in je tortj pomagal delati vse priprave za krvavo ustanovitev Orjune v Mov. Bistrici. — Kmetje in živinorejci, gospod Skofič pač nikakor ne zashiži, da bi ga vi z vašhn dcnarj m poupirali. Škofič r.aj zdravi na pameti same or-junce, ne pa mirne l;r.aelske živine. Novice cd Sv. Jakoba v Slov. goricah. Silno kosi letos neizprosna smrt v naši župniji. Ni še dolgo od kar smo pokopali odličnega moža, vzor krščanskega učitelja, kakor si jih danes želi zastonj naše ljudstvo, Oroslava Arnuš, mu je sledil dne 23. aprila na poti v večnost njegov ljubi sosed Roškar Jožef, kateri ni bil samo vzor-gospodar, ampak tudi vzor-kristjan, ki je ob vsaki priliki rad pokazal svoje versko prepričanje. Oba pokojnika nam bodeta ostala v trajnem spominu. Pogrebci na sedmini Arnušovi so zložili 1000 kron in na sedmini Roškarovi 800 kron za nove zvonove in s tem pokazali, kako sta pokojnika si silno želela jih slišati. Počivajta v miru blagi duši! Opomin posojilničarjem pri Sv. Antonu v Slov. g. Opozarjamo naše posojilničarje, da naj dobro piemislijo, predno prodajo svojo hišo, ker ni nobenega razloga za prodajo. Ako se pa proda hiša, naj se stori to na javni dražbi, kjer hišo oni dobi, ki največ ponudi. Skoro vsi člani posojilnice, ne samo nadučitelj Klemenčič, so pripravljeni hišo kupiti za 40.000 kron, ker stane danes toliko vsaka lesena bajta. Pri podiranju hrastov se je smrtno ponesrečil v Vurbergu viničar Žlahtčič. Blagopokojnega bo zelo težko pogrešala njegova družina in pa vsi vurberški viničarji, ker je bil zelo marljiv in delaven član viničarske organizacije. Kako je kaj v Ljutomeru? Za nadučiteljsko mesto v Ljutomeru se poteguje Orjunec Karbaš iz Slov. Bistrice. Šolski oblasti resno odsvetujemo, da nastavi tega pretepaškega voditelja pri nas. Možu so postala tla v Slov. Bistrici prevroča, zato bo dobro, da se" ga nastavi v Macedoniji ali v Črnigori, kjer se v obrambo meje rabi take «junake«. Ako pa pride v Ljutomer, bo ogromna večina starišev odgovorila s šolskim štrajkom. Propali kandidat Cvetko bi tudi rad postal nadučitelj v Ljutomeru. Radi njegovega ljubimkovanja z Nemci in nemčurji ob času vojne mož ni primerna oseba za našo na dobrem glasu stoječo narodno šolo. Čudimo se, zakaj ni nastopil mesta v Bregu pri Ptuju, kjer bi našel še nekaj nemčurskih bratcev. Živinozdravniku Škofu, kateri do prevTata ni hotel vedeti slovenski, njegova liberalna žilica ne da miru. Mož se ne zaveda, da je od države plačan, ampak misli, da ga plačuje demokratska stranka. Ako ne bo prenehal s svojimi izzivanji, se bo poskrbelo, da pride v Macedonijo ali Črnogoro, kjer nujno potrebujejo živinske dohtarje. Naš sodnik Tratnik bi naj navdušenje za Orjuno kazal le čisto zasebno, ko ljudstvo tega ne vidi, ker simpatije za Orjuno diskreditirajo «nezavisnega« sodnika. Mnenje ljudstva je, da je treba vse Orjunce, ki so državni nameščenci, spraviti v disciplinarno preiskavo, ker isti povdarjajo, da hočejo dobiti državo v svoje roke, da hočejo izvršiti revolucijo, dejanja, katerih ne more dopustiti nobena vlada. Velik romarski shod^ na črni gori pri Ptuju. Dne 12. in 13. bo na Črni gori pri Ptuju velik romarski shod. Dne 12. pride na Goro osem procesij iz raznih krajev Slov. Šlajerske. Tudi Malonedeljčani in Sentlovrenčani se bodo udeležili tega romarskega shoda letos ta 37 krat. Romarji se zbrerejo 12. maja v Moravskem vrhu pri kapeli ob 5. uri. Procesija pride ob 7. uri k Sv. Lovrencu, kjer bo tudi sv. maša. Po končanem cerkvenem opravilu se nadaljuje to romanje proti Ptuju črez širno zeleno Dravsko polje na Goro. Cerkvena slovesnost pri sv. Janezu na Radelju. Kakor vsako leto, se tudi letos obhaja spomin sv. Janeza dne 16. maja pri božjepotni cerkvi na Radelju po običajnem sporedu. Tridnevnica v Zagorju pri Pilštanju. V Zagorju se opravlja tridnevnica v čast zagorski Materi božji in Lurški devici v dneh 11., 12. in 13. maja 1923. Začetek se začne z večernicami na visoki praznik «Vnebohoda«. Postavila se je naša omladina v St. Janžu na Drav. polju. Vselej se rad udeležim prireditev naše Łmladine. Tudi mimilo nedeljo 29. apr. 1923 sem z veseljem šel gledat in poslušat, kaj zna. Bogat, skoro predolg je bil spo- red te prireditve, ki je mnogoštevilne obiskovalce zelo za- dovoljila. Igralci in igralke, vrli pevci in pevke pod vod- stvom požrtvovalnega gospoda organista so nas popolno- ma zadovoljili. Deklamator je neustrašeno povedal trojno Ijubezen, ki jo goji slovenska krščanska mladina, namreč Ijubezen do Boga in Marije, do staršev, do domovine mile. Dobro se je postavil s telovadnimi točkami orlovski naraš- ! čaj. Posebno pa še je povzdignil našo prireditev tambu- 'raški zbor iz Št. Vida pod vodstvom šentvidskega gosp. ;organista. Bodi vsem za toliko požrtvovalnost in bratsko j pomoč izrečena najsrčnejša zahvala! Imam samo eno željo: naj stopa šentjanška mladina po potu, ki ji ga ka- žejo krščanske njene organizacije, neustrašeno naprej! !Gibanje naše mladine v Makolah. Pri nas v Mako- lah deluje izobraževalno društvo, živahno tudi Orel in Dekliška zveza. Priredili smo v nedeljo, dne 29. aprila krasno igro «Stari in mladi«. Čeravno so igro ponavlja- 1li, je bila društvena dvorana natlačena gledalcev. — jIgralci so vloge krasno rešili, zlasti stari Jamnik, Fran- \ce in Alena; splošni smeh je vzbujal boler Blaže. Za ;konec so igrali šaljiv prizor «Kmet in fotograf«. Ko so zagledali gledalci starega kmeta, je nastal splošen smeh po dvorani. Res, dobro smo se zabavali. Mladina dra- ga, priredi nam še v kratkem zopet kaj takega. Neznano utopljenko so spoznali. (Poročilo od Št. Janža na Drav. polju). Na podlagi poročila Slov. Gospodarja se je zvedelo, kdo je bila dne 9. 4. v Loki najdena vtopljenka. Bila je 241etna Marija Jan, doma iz Maribora, ki je služila tri leta pri trgovcu Granerju v Cakovcu. Dne 7. aprila pop. še je bila pri zdravniku dr. Blašiču v Cakov- cu, potem se je odpeljala v Maribor. A ni šla na dom k materi, pred katero se je menda bala priti, ker je bila zapeljana od nekega bančnega uradnika, ampak je šla v kino, kjer se je brž ko ne bolj potrdila v svojem sklepu, ki ga je potem izvršila. Že 8. aprila so poročali iz Čakovca v Maribor, da je Alojzija Jan izginila u. Cakovca, ne da bi gospodarju to naznanila, 10. apr. so poročali šentjanžki orožniki policiji v Maribor, da se je našla utopljenka; sorodniki so večkrat šli vprašati na policijo, če bi kaj vedela, a tam niso vedeli nič. Cudno tol Kot zaupnik SLS Vam moram resnici na ljubo sporočati, da je župan občine Ranče naš pristaš in se je zelo potrudil, da je vse naše volilce spravil v volilni imenik in tudi ob vsaki priložnosti agitiral za našo stranko. Zatorej se mu godi krivica, da se mu očita v dopisu «Povolitveni glasovi iz Frama« v štev. 17 Slov. Gospodarja, da se vmešava med samostojne pogorelce. Gospod rančki župan je res šel z l6škim, ker ga je zadnji povabil v viriograd. Oba sta si stara prijatelja, vendar v političnem oziru zelo nasprotna. Izvolitev novega župana. (Poročilo iz Ponikve ob južni železnici). Dne 26. t. m. je bil v tukajšnji občini izvoljen županom g. Franc Žličar, posestnik in gostilničar na Ponikvi, odločen pristaš SLS. Tak nadučitelj pač ni na svojem mestu. Iz Ljubečne pri Celju nam poročajo: V jeseni smo dobili novega nadučitelja. Od takrat smo kaznovani za vsako zamudo, ker ta učeni gospod pač ne ve, da nam manjka delavcev. Kar mi ne smemo, dela on. S šolskimi otroci štiha skoro vsak dan po 2 uri med šolskim časom, da pridejo. otroci domov s krvavimi žulji. Res je potreben kmetijski pouk, toda toliko ur menda ni predpisanih na teden. Prekopavanje vrta vidijo otroci doma in se ga naučijo po naši pameti lahko v eni uri, ne pa v 60ih urah. Da pride prepozno v šolo, ne rečemo nič, pa da ima naše otroke za barabe itd., pa menda le ni prav. Nadzomik gosp. Černej se naj malo prepriča, če je to res. Svojo učenko Rozar je udaril za uho, da je sedaj gluha na eno uho. Naše poslance prosimo, da se zanimajo za tega gospoda in gledajo, da se odstrani od tod. Šolo plačuje ljudstvo, da se otroci učijo lepega vedenja, ne pa surovosti in psovk. Ker smo v nevarnosti, da nam pohabi naše otroke, jih ne bomo pošiljali več v šolol To naj vzame na znanje všji šolski svet, naši poslanci pa skrbijo, da pridejo v višji šolski svet drugi možje, ki ne bodo nastavljali takih učiteljev za nadučitelje na večrazredne šole, ekr vsaj nadučitelj mora vedeti, kaj dela. Čudimo se sploh viš. šolskemu svetu, kako je mogel tega človeka poslati k nam. Seve, viš. jiolskemu svetu je glavna reč, da je liberalni priganjač, vse drugo, šola, zmožnosti itd. je postranska reč. Upravičene pritožbe iz Gornjegagrada. (Na naslov okrožnega sodišča v Celju). Pri nas je nujno potrebna takojšnja inspekcija naše sodnije. Naš sodni predstojnik počenja take stvari, da se vse škandalizira. Zastopniki strank, ki imajo vsak dan opravka pri sodniji, vedo povedati, kako so zastonj stranke iz Solčave čakale na gosp. Hočevarja, kako se je po «birmovanju« od strani padlega kandidata Kocbeka pri škarpi g. vodja urada par dni «ogibal« sodnije tako, da je eden uradnik izja« vil, da ga je treba proglasiti mrtvim in še mnogo drugih zanimivosti/ G. Hočevar je stalni gost gostilne «pri škarpi«, kjer se počenjajo stvari, kakor v nekdaj zloglasni ponočni kavarni «Črnagora« itd. na Dunaju. Splošno mnenje Gornjegradčanov je, da naj posveti žandarmerija brlogu «pri škarpi« več pozornosti, gleda na policijsko uro itd. G. Močevar je žrtva te gostilne, zato bo najboljše, da se mu odkaže mesto kje daleč proč od Gomjega grada, kjer bo lahko točno zahajal v urad, kar mu tukaj ni mogoče in kjer ne bo treba ga šele buditi, ko stranke že čakajo na razpravo. O teh zadevah se pri nas javno po gostilnah razpravlja.