List slovenskih delavcev v Ameriki 3STe \aj , septembra 1898. Leto VI. Avstrijska cesarica Elizabeta umorjena. Ko je ostavila hotel Beaurivage v Genfu jo je italijanski anarhist zabodel. lot-iim« je namerava! ubežati, ali kmalu so gn vjeli. Ni se braiiil, ali babal se s krvnim činom. Lopov je nameraval umoriti vojvoda Orleanskega, a ta je ž«? ostavil Geuf. — Le slučajno je zvedel, da ee tam nahaja cesarica. — Plazil s«- za iij'• kakor zavrab-n tiger, ali še le v soboto mu je prilika ponudila izvršiti umor. — Najbrž« ima morilec zarotnike. — V.-liko razburjenj« na Duuaju. — Cesar Franc Jožef popolnoma polomljen, bojt se za njegovo zdravje. Gen t, 10. sept. Cesarica Elizabeta. soproga avstrijskega cesarja Frane Jožefa je bila daueB opo-ludne tukaj umorjena z bodalom po italijanskem anarhistu; bivala je tukaj v hotelu Beaurivage. Morilec, kteri s«; piše Lucchoni, Luccesi ali Laccheni je zaprt. Kil je v Parizu rojen, sin italijanskih s ta riše v, kasneje je živel v Parmi na Italijanskem. Cesarica je uprav nameravala po-poludne ob ff uri iti p**š iz hotela na pristanišče parnika, kar je hkrati nepoznan človek proti njej hitel in jo s pripravljenim bodalom v prša sunil. Cesarica je padla na Pozneje je morilec povedal sodniku, da je v (jt-iif prišel z namenom „š*j drugo odlično osob«> umoriti " — vojvoda Orleanskega — ali ni mogel izvršiti svojo namero, ker je vojvoda že ostayil Genf. Pripomnil je, da je bivanje cesarice Elizabete v Genfu 1<- slučajno zvedel. Dalje je povedal, da vojvodo Orleanskega zasledoval do Evlan. kakih milj severno od Genove, ali tudi tam ni našel prilike name-rovani umor izvršiti. Povrnol se je t v Genf in zvedel o bivanju avstrijske cesarice, od petka jo je zalezoval korak za korakom in dasi je pred hotelom Beaurivage ves dan prežal na nedolžno žrtev, ni mogel tla, ali takoj se zop it vzdignila in bila toliko pri moči, da je zamogla krvavi zločin istega dne izvršiti, iti na krov parnika in kapitana, ! Dai"** popoludne pol ure po 1. uri j kteri je videl ves napad ter ni ho- Je videl komornega služabnika ce-tel odriniti, pomirila in rekla, da sarice, da je hotel ostavil in se po naj le mirno odpljuje. Ali komaj e l^ižTflkl*. i« omedlela Sedaj je kapitan brzo parnik obrnol, spremstvo cesarice je bilo tudi mnenja, da se jej ni nič hudega pripetilo, ker zadržala se je mirno, toda v teur trenotku so sprevideli, da je položaj kritičen; brzo so napravili iz veslov in platna jadernic liosil-nico in jo prenesli nazaj v hotel Beaurivage. Takoj so poslali po zdravnike in duhovna, 111 cesarju odposlali brzo-jav. Vsi poskusi zdravnikov cesarico obdržati pri življenju, so bili zaman. Umrla je ob ,'i. uri ne za-ved&i se zopet. Duhovnik je bil takoj na mestu in jej podelil zakramente za umirajoče. Zdravniška preiskava je pokazala, da je morilec rabil tanko trivo-glasto pilo kot morilno orodje. Rana se nahaja tik na le vej strani rs. O krvavenju ni bilo nič paziti. Lopov prizna zločin. — Na begu ni daleč prišel. Luchoni je bežal po izvršenem klenskem činu po Rue deB Al-s, najbrže je nameraval dospeti i Square Alpes, da bi se tam med nožico ljudi pomešal: toda predlo je tja dospel, £ta ga vjela dva iz-oščeka (tijakarja), ktera sta vide-a napad, in ga izročila orožniku, teri je lopova od vel ua bližnjo po-icijsko postajo. Ko so ga prijeli, Be Lucchoni ni oj>erstavljal. Pripozual je zločin z jesedami: „Da, jaz sem to storil!" u „mora biti mrtva!" Na potu roti policiji je vganjal še burke, a policijski postaji je povedal, da ,,gladeu anarhist, da nema so-raštva proti ubogim, temveč le oji sovraštvo proti bogatašem." Pozneje ko so Lucchonija priti-li pred sodnijo in bil v pričo Čla-v geufskega magistrata in raznih licijskih uradnikov spraševan od odnika, je lopov spremenil takti-i. Rekel je, da ne razume franco-i in ni hotel na vprašanja odgo-rjati. Preiskali so ga in pri njem ašli zapisno knjižico, s ktere so azvideli, da se piše Luigi Lucche-i, leta 1873. bil v Parizu rojen, r služil v italijanski armadi. dal na pristanišče. S tega je sklepal. da se bode, cesarica vozila na CESARICA ELIZABETA. (Po sliki Makarra od leta 1881.) t nik je s prvim vlakom odpotova bliskoma po vsem mestu razne- Kratek ž i v o t o p i s cesarice Elizabete. Cesarica Elizabeta je l ila rojena dne decembra 1;S37 v Monako vem in bila hči vojvoda Maksimi liana bavarskega, nje mati je bila bavarska princezinja Ludovika. V hiši s t tiri še v v gradu Possenhofen je bila skrbno vzgojena in niso samo gledali na umetnosti in vedo, tem več tudi ua telesno vzgojo v hoji, ježi in vozarenju. Mlada princezinja je bila v de-kiiškej dobi najkrasneja ženska, ne-kteri celo zatrjujejo, da j»* bila najkrasneja ženska Evrope, s posebnt lahkoto se je učila jezike. Francosko, angleško in italijansko je izvrstno govorila, brez kakega akcenta. Ko je postala avstrijska cesarica, seje prav lahko priučila magjarski jezik; to in njeno elegantno postopanje jd pesnikov je najbolj čislala Henrik Heinea in tudi v čarov nem gradu na Ivor t'u njegov spomenik postavila. Vsake vrste sport j> bil mladej princezinji dobrodošel premor duševnih študij, llada daleč peš hodila, ali jezdila, čez ;arke ali nasipe s konjem tako spretno skakala, da je uiarsikakega avstrijskega kavalirja osramotila. Jezdila je še poslednja leta. D ne aprila 1854 se je ua Du parniku, zato se skril za neko drevo i V 8PromlJal Sa Je zvezni od- ela_ Hkrati so bile vse glavne ulice naJu Poročila s cesarjem Franc Jo- ob nasipu. Pilo je imel skrito v le- vetnik, kteri bode preiskavo osobno vodil. vem rokavu. Nekaj minut kasneje la napolnjena, da niso zaje prišla cesarica v spremstvu dvor- , ZveZlia vlada je bila obvesfcena, mogli z vozovi voziti. Vsi listi so ne dame; sedaj je skočil iz svojega fa cesarica obito Švico in naroči- aii v posebuej izdaji< ali kljubu skrivališča in zabodel vladarico. la ktere cesarica name- temu množica ni hotela vrjeti ta Morilec je priznal, da je od tri- obiskati, da skrbe za nje v ar- skrajno ueBramni zavratni umor, polne, posebno Ringstrasse je bi- sipom, kteri je bil takrat 24 le star. O prvih letih zakona su si veliko šepetali; nekteri so vedeli pove- najstega leta anarhist. „Ako bi vsi anarhisti", je zaklical, .,tako svojo dolžnost storili kakor jaz, bi meščanska družba kmalu zginola". Priznal je, da je njegov zločin praktično popolnoma brez koristi: izvršil je umor, kakor je rekel: „le zaradi izgleda". Po zaslišanju morilca so se podali uradniki v hotel Beaurivage, na kraj dejanja in iskali po moril-nem orodju, kterega niso našli pri ' zločincu. Pogledali so v knjigo za tujce, ker so mislili, da ima morilec sozarotnike. Mornar je včeraj opazil tri sumljive osobe, ktere so cesarico korak za korakom zasledovale ko si je nakupovala potrebne stvari. Kakor hitro je župan zvedel o groznem činu, je sklical mestni zbor k izvanredui seji, na mestno hišo pa razobesili črno zastavo. Potem so se člani mestnega zbora podali v hotel Beaurivage, da izrečejo svoj gnjus glede napada in so opravili tiho molitev ob truplu cesarice. Vse mesto je razburjeno. Večina prodajalnic je zaprtih. Oficijeliie naredbe v B e r n u. Bern, 10. sept. Zvezni predsednik ljudovlade in člani zveznega sveta so bili zelo užaljeni in pre-seneteni, ko so zvedeli grozno vest o umoru avstrijske cesarice. Zvezni svet je sklican jutri na izvanredno zasedanje, da o tej zadevi odredi potrebno. Morilec mora biti kaznovan po postavah kantona, a vgenf-skem kantonu je najvišja kazen dosmrtna ječa, smrtne kazni nemajo tam vpeljane. Kakor hitro je avstrijski grof Kueftein zvedel o umoru, je hitel v zvezno palačo, da zv6 podrobnosti. Vse oficijelne osobe so mu izrekle odkritosrčno sočutje in obžalovanje, da se je ta sramotni čin dogodil na Švicarakej zemlji. Posla- nost in potrebno odrede. Ni pa bilo zveznej vladi nič povedano, da obišče cesarica Genf, zato tudi niso bile krajevni? oblasti obvestene in nič vedele o prihodu cesarice. Genf-ski policiji se ne more predbaciva-ti, da ni dovolj skrbela za nj<- varnost. Po vs<-j Švici so zelo razburjeni zaradi tega nečuvenega umora, listi večjih mest bo izdali posebne izdaje t»*r izražajo sočutje in hudo obsojajo zločin. J e 1 i anarhist Luccesi? Paris. 10. si-pt. Tukajšnja policija je mnenja, da je genfski umor posledica zarote italijanskih anarhistov, morilec pa najbrže Luccesi. zelo nevaren anarhist, kterega policija v Bologni že dalj časa išče. Luccesi seje tudi udeležil izgredov meseca maja na Italijanskem in potem ubežal v Ziirich. V Ziirichu seje Luccesi udeležil zborovanja italijanskih anarhistov, v tem zborovanju je bilo izvoljenih sedem anarhistov, da umore evro-pejske vladarje, med temi tudi italijanskega kralja. Nek francoski detektiv je bil pri zborovanju in takoj obvestil o tem sklepu urad vnanjih zadey v Parizu, ta pa poučil italijansko vlado. Vsled tega so kralja Humberta in predsednika francoske republike dobro stražili detektivi. Teden pozneje so isti anarhisti zopet zborovali v Ziirichu in one preje izvoljene anarhiste so imenovali straliopetneže. Nato je skočii Luccesi kviško in klical: ,,Jaz hočem pokazati, da nisem strahopetnež. 1'moril bodem že kterega". Drugi dan je zapustil Ziirich in odpotoval v Basel in od tam v Genf. Dunaj žaluje. Dunaj, 10. sept. Vest o umoru cesarice Elizal>ete je sem dospela malo pred šesto uro popoludne in še le potem je ljudstvo vrjelo, ko je dati, da jej mladi cesar ni bil zvest, drugi so zopet modrovali, da je bila ona proti cesarju nekako mrzla. Ali vse to je bilo le prazno govo- olicijelna Wiener Abendpoet" to i riCenje, ker cesarska dvojica je ži- potrdila. Listi, brez razločka, so izrekali globoko sožalje in se dobrosrčne cesarice spominjali v lepih vela zelo srečno. Muogo je k temu govoričenju najbrže pripomoglo, ker je takratni avstrijski dvor tako besedah, ljudstvo se je kar trgalo j preziral lepo cesarico. Dvornikom za liste in videti so bile skupine n* povšeči, ker ni bila prince-poslušati, ko je kdo list čital. Opa- j /iuJa kak*; vladarske hiše; avstrij-zilo se je kako zelo so bili Dunaj- ekim plemenitaSem tudi ni bilo čanje ganeni, nekteri so glasno jo- Prav» ker Elizabeta iz rodu kali, r česa so pa mnogim solzila. ll'BO toliko gledali na etiketo in Predstave v dvornem in jubilej-1 uaPetost> hl ker ,ii8u bili taku skem gledališču so bile odpovedane, P°božlii- Pripoveduje se tudi, daje tudi druga gledališča so zaprta. Cesar Fran Josip je dobil v<-st v Schonbruunu. Grozen je bil utis, popolnoma je polomljen. Pri nje-govej visokej starosti in slabem zdravju se zelo za njega boj6. Nameravan obisk velikih vojaških vaj pri Zipsu, na Ogerskem je seveda opustil. Grof Goluchowski, avstrijski minister vnanjih zadev je cesarju sporočil to žalostno vest in ko je poslednji to čul, je omahnil na stol, obraz z obema rokama dalj časa pokrit držal. Z solzami v očeh je spregovoril : ,,Ali ne bodem nikdar na tem Bvetu rešen žalosti?" Truplo cesarice bodo takoj na Dunaj prepeljali. Posebna izdaja oficijelne ,,Wiener Abendpost" je izšla s črnim robom, ter izreka globoko sožalje in dalje piše med drugim: ,,Šla je na ptuje, da si zdravje ojači, a postala žrtev nesramnega, blaznega napada". Sožalje v Budapešt i. Budapešta, 10. sept. Nenadoma doBpela vest o umoru cesar.-ce Elizabete, je tukaj prouzročila veliko žalost. Na ulicah je bilo možke in ženske videti jokati. Poy-soii so razobesili žalostne emble-mo. Ogereki državni zbor bode jc,-tri sklican k izvanrednej seji. Cesaric a Eli Abeta je bila zelo priljubljena na Ogerskem. bila cesarju namenjena druga princezinja, ali ko je videl Elizabeto, seje* odločuo izrekel, da ne vzame druge v zakon : zato pa je neumno govoriti, da ni bil zakon srečen. Povila je četvero otrok : nadvoj-vodinjo Sofijo rojena 5. marca 1855, umrla 30. maja 1857; nadvojvo-dinjo Gizelo, omožena z bavarskim princem Leopoldom, nadvojvodo Rudolfa, poročen z belgijsko prin-ceziujo Štefanijo, kteri je tudi žalostno smrt storil v Maverlingu 1. 1889 :n nadvojvodinjo Marijo Valerijo, poročena z nadvojvodo Franc Salvatorjem. Cesarica Elizabeta se ni bavila s politiko in tudi ne v njo vtikala. Smrt predstolonaslednika Rudolfa, edinega in iskrenoljubečega sina, je nje življenje obrnila. Dasi je za dvor že preje malo marala in celo izogibala v slučajih, ko bi skoraj morala navzoča biti, mu je sedaj popolnoma hrbet obrnila. Telesne in duševne bolečine so vedno nadlegovale še lepo gospo in se le v daljni hoji, ježi in na potovanju malo razvedrila. Dunaja, kteri jo je spominjal tolike žalosti, se je rada ogibala, kakor vseh državnih zadev. Nje najljubše bivališče jej je bil poslednja leta očetovski grad Possenhofen na Bavarskem, kjer je večinoma bivala in se z sorodniki prav srčno zabavala. Tudi morje je ljubila, zato večkrat napravila _ kak izlet po adrijatskem ali sredo- j 3 Predno je šla v Genf. je iskala zdravje v kopeli Nauheim, kjer jo je obiskala nemška carska dvojica. Cesarica Elizabeta ni bila samo lepa iti učena gospa, temveč tudi jako usmiljenega srca in podpirala kjer je le mogla in zvedela za siromaštvo in potrebo. Bila je kot žena in mati v pravem pomenu besede zelo plemenita ; vse obrekovanje ni bilo opravičeno. Tudi cesarja Franc Josipa je pred 45 leti napadel nek madjaraki prismodež. Ko se je due 18. februarja 1?<53 sprehajal po nasipu Dunaja in gledal v nek vrt, je skočil nanj nek magjarski krojač Josip Libenv in ga z nožem na vratu ranil. S pomočjo pobočnika in dunajskega meščana Ettenreicha a o lopova ukrotili, kteri je bil pozneje usmrten. Nesrečni cesar. Cesar Franc Jožef je najbolj plemenit, dobrosrčen in delaven vladar, to tudi potrjujejo vsi politikar-ji, ali sreče nema. Ko je nastopil vlado, je bila v vsej državi revolucija, posebno pa v italijanskih pokrajinah, Madjari s-« se hoteli odtrgati, a vse je moral kot mladi vladar z orožjem pomiriti. Komaj je domače dežele pomiril, ste ga že vznemirjali Francoska in Italija ter mu odvzeli Lombardijo in Venecijo. Takrat so očitali cesarju, daje on kriv pobeda ker ni bil dovolj poučen vojskovodja ; zato je pa v vojni proti Prusom vrhovno poveljništvo izročil Benedeku in je tudi ta prinesel Avstriji — pobed. Od politične poravnave z Oger-sk o in od trozveze je kazalo, da si Avstrija pridobi ugled in tudi v carsko hišo povrne sreča. Rudolf se je oženil in stariši so bili mnenja, da najde v zakonu mir in dozori; ali sedaj se je oglasila tragt-dija v Meyerlingu, o kterej bode svet natančno pozvedel še le v poznejših letih, ali pa nikdar. K žalosti za zgubo sina se je še pridružila skrb kdo zasede prestol in vlada državo Habsburžanov. Pravi nasledniki cesarja niso na dobrem glasu. Nadvojvoda Ferdinand je bolehen, dasi dober katoličan, a odločeno mu je Je malo časa; nadvojvoda Otto, kteremu v drugej vrsti pripada žezlo, je pa na slabemu glasu. To vse hudo boli dobrosrč- I-*" F It. SAKSER »t CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK, pošilja denarje v staro domovino Slovencem in Hrvatom, za 100 avstr. veljave treba dati $40.75. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišete lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti. Svoji k svojin! 4 ^.-iilL 4 ........an:' .........................................m*.....a. H zemakem morju. 1 i Vsi zdravniki priporočajo BOSCH BRWG. CO'S. SUPERIOR STOCK PIVO. Zvareno iz NAJFINEJŠEGA JEČMENA IN HMELJA. Prodaja se povsod i. BOSCS BREWING CO. LAZE LINDEN, - MICH. Entered as second clas matter at ♦he New York, N. Y. Post office October 2. 1393 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na Joto velja list za Ameriko $3.—, ra pol leta..............$1 50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, ». i9 ,, pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č^trt leta . . . „ 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,,Glas Naroda4' izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA" („Viih k of the People") Will be isued everv Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača >Jl) centov. Dopisi brez podpisa in osnbnosti a« ne natis::vj«>. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošilja t vam naredite inslovom : „Glas Nahoda", 109 Greenwich St. N« w York City. nega cesarja. Cesarica Elizabeta je pa po smrti predstolonaslednika ve* duševno trpela nego je svetzve-del. Duševno in telesno je bila visoka gospa popolnoma polomljena. Telesno si je pomagala s potovanjem, dolgo hojo, ježo; duševne bolesti pa je nesrečni oče in skrbe či soprog kolikor mogoče uteševal in jo poskušal razvedriti. Ali tudi s tem še niso bile vse nesreče odpravljene od vladarske hiše. Nadjvodft Viljem si je vrat zlomil, ko je jezdil na sprehod* nadvojvodinja Alemon, Beatra ce sarice je zgorela v Parizu v dobrodelnem bazarju. Naj še omenimo, da je bila odpodena poslednja kraljica Neapola tudi sestra cesarice, in ravno tako je odpodeni nadvojvoda Toskanski vpoštet k cesarski družini nesrečni cesar Maks pa brat c 5sarj a. Tako je cesarja Franc Jožefa odkar je zasedel prestol spremljala nesreča za nesrečo; ta poslednja nesreča ga je obiskala sedaj v slavnostnem letu, ko se narodi skušajo, kteri priredi večjo in lepšo slavnost v spomin 501etnice vladanja, in ob enem pokažejo, kteri ga bolj ljubijo, ali zvesta in preljubljeua mu družica ne bode teh deležna, ker roka pobalinskega morilca je segla po njenem življenju. Dunaj, 11. s* *p t. Cesar je vsled umora svoje soproge odpovedal velike vojaške vaje na Ogerskem. Ne bode se odpeljal v Genf, temveč do pogreba, kteri bode najbrže v soboto tukaj ostal. Truplo cesarice pričakujejo tukaj v četrtek. Upajo, da se pogreba udeležita nemški cesar in italijanski kralj Humbert, <'as-niki hvalijo cesarico kot blago go-^pspo. i Njo komorni služabnik je zblaznel, ko je zvedel grozno vest. Poslednji brzojavi iz Genta pravijo, da morilec Lucchini cesarico ni od spredaj napadel, temveč od zadej. zavratno in jo v hrbet sunil s trivoglato nabrušeno pilo. Jeklo ni Brce ranilo, temveč pljuča. Zato je zamogla cesarica oprta ob dvorno ' damo priti do parnika 30 metrov daleč. Visoka žena ni vedela, da je ranjena, tožila je pač, da jo nekaj kakor šivanka bode, v obče je bila pa mnenja, da jej je lopov hotel uro oropati. Ko je šla na parnik, jo je grufinja Szapary vprašala ako bolečine čuti, a odgovorila je „ne" in to je bila poslednja beseda. Da je ranjena so še le zvedeli, ko je cesarica omedlela, ko so odprli telovnik, so videli krvave kaplje. Po-slednjekrat je vzdihnola smrtno ranjena, ko jej je dr. Golay telovnik prerezal. Notranje je okrvavela Kakor hitro dospe vlak s truplom blage ženi na avstrijsko mejo Be bodo oglasili zvonovi, in na vsem potu bodo po vseh krajih zvonili. Pogreb bode izvanredno slovesen. Dvor ima napovedano šest mesečno žalost. V Budapešti bodo cesarici postavili spomenik. Na Ogerskem je bila zelo priljubljena in državni zbor se bode jako udano in spoštljivo izrekel. Rim, 11. sept. Zapisnik vojnega ministra kaže, daje Lucchini anar hist, kteri je zabodel avstrijsko cesarico, leta 1S93. pobegnil od vo jaške službe. Tikrat je ubežal v Švico, ali leta s»-» znppt vrnol iu oglasil pri vojaških oblastih češ da nema sredstev za nadaljno življenje. Ko je prestal kazen za radi nedovoljenega izseljena, je služil kot vojak od 1894 do 1S9G, potem pa postal anarhist. Prepotoval je razne dežele in bil tudi v liudapešti. Luccheni je bil v Bo- ■gni contumacijskim potom obso-j -n zaradi podpihovanja k umoru in plenenju. Paris, 11. sept. Francoska, italijanska in švicarska vlada so sk enole skupno postopati proti anarhistom. Demonstracije v G e n f u. G e n f, 1 2. sept. Zvezni svet je lanes glede umora cesarice Elizabete uprizoril velikansko demonstracijo v znak simpatije. Vliode v hotel Beaurivage so stražili orož niki, drugi so s k tlam pobešenimi miškami otvorili parado. Tem so sledili štirje soduijski služabniki .* dolgih plaščih, polovica rudeče mi rumene barve, njih vodja je ne-sei uradno palico zavito v črn paj-čolan. Tem so sledili člani vlade, parlamenta, diplomatičnega kora in meščanski dostojanstveniki; za temi je prišlo občinstvo. Kljubu pripekauju solnca je ves sprevod ditil ira! mimo hotela in vsi bili gui ,glavi. Med sprevodom, kteri je trajal nad uro, je zvonil historični zvon katedrale sv. Klemena. Oči vseh so bile obrnjene na kraj hotela, kjer je stal general Borzo-viczv, dvorni maršal cesarice, avstrijski poslanik in spremstvo umrle. Večina prodajalnic je bilo zaprtih. Pri pregledu trupla, so zdravniki sprevideli, da je moril no orodje predrlo pljuča in srce. V srcu je palca dolga in 1 6 palca široka rana. Da je cesarica zamogla še 50 korakov daleč iti, je pripisovati njene j trdne j volji. Truplo so deli v trojno krsto, in soba kjer leži je spremenjena v kapelo. Stene in strop so pokrite s črnim blagom, v kterem so všite srebrne zvezde, usmiljene sestre kleče ob truplu in molijo za blagor duše pokojnice. Morilec je pripovedoval jednemu stražarju, da je fe/ojo žrtev z veliko silo sunil in to od zgora j navzdol. Po noči je postal divji in prepeval anarhistične pesmi, dokler ni omagal. Sam s seboj govoril in zabavljal čez družijo, ter hvalisal svoj čin. Strogo ga stražijo, da se ne bi sam usmrtil. Cesarica je odločno zahtevala, da jo ne bi policaji vedno stražili. V Vanx se je izjavila proti oblastim, tla ni potreba nikakih strogih na-redb, ženska nepotrebuje varstva, ako je tudi cesarica. Luchesia so danes pri vedli pred preiskovalnega sodnika in bil dalj časa zasliševan; on trdi, da nema sozarotnikov. Mnogo anarhistov tukaj in v Lousane so zaprli. Morilec je pisal nekemu uredniku v Neapolj in ga prosil, da naj prekliče, da bi ga siromaščina in lakota rirala v obupnost, da je izvršil umor. Obžaluje pa, da je v Genfu odpravljena smrtna kazen, ker bi raje imel brzo smrt, dosmrtno ječo. Bern, 12. sept. Zvezni Bvet je sklenol se v corpore udeležiti bla-goslovenja trupla cesarice. Cesar se je brzojavnim potom zahvalil zveznemu svetu in švicarskemu narodu za dokaze sočutja. Dunaj, 12. sept. Zdravje cesarja ni trpelo vsled hudega udarca. Priprave za slovesen sprevod se marljivo vršč. Več glavnih ulic, po kterih Be bode sprevod pomikal, so že s črnim blagom drapirane. Ljudstvo se je še le danes malo uto- lažilo vsled strahu, sedaj pa burno zahteva zvedeti podrobnosti in posameznosti napada. Tiskarne listov ljudstvo kar oblega, hlastno seza po časnikih. Na javnih trgih in po kavarnah glasno čitajo brzo-jave. Italijanski delavci imajo mnogo prestati. Delavce pri mestnej železnici in delih ob Donavi so napadli in pregnali. V Ljnbljani so vsacega Italijana pretepli, kterega bo na ulici srečali in iz mesta pregnali, v nekej tovarni so bili odrnah vsi italijanski delavci odpuščeni. Na Dunaju napadeni italijaniki delavci so bili večinoma zidarji in njih pomočniki, napad niki pa baje Slovani. Najpreje so Italijani bežali iz mesta, a potem se zopet vrnili, kar je dalo povod k novemu napadu. Pretep je bil tako krvav, da je moral polk vojakov mir napraviti. .Teden bataljon je zasedel hiše, v kterih so Italijani pribežališče iskali, dva bataljona sta pa razdrajalce razgnala. Cesar vedno dela, da pri delu pozabi na žalost. V Budapešti je žalost veliko bolj očitna nego na Dunaju ; v Budapešti je desetkrat več črnih zastav razobešenih nego na Dunaju. V Budapešti imajo vsi listi črne robove, na Dunaju pa le dva ali trije. Trst, 12. sept. DaneB so se vršile razne demonstracije proti Italijanom. Tropa ljudi je korakala po mestu in kričala: ,,Smrt Italijanom!4' Vsacega, kteri je zgledal kakor Italijan, so zasledovali. Neko italijansko kavarno so razbili, a bi tudi še druge, da ni policija z vso moč jo pritisnila na izgrednike, najmanj 50 razgrajačev so zaprli. London, 12. sept. Temveč podrobnosti se zve o napadu cesarice Elizabete, tem večja je razburjenost zoper anarhiste. Popoludanski listi so v soglasju z jutranjimi listi in energično zahtevajo strogo postopanje proti anarhistom. Vsi so soglasnega mnenja, da je proti njim brez usmiljenja postopati. ,,Pall Mall Gazette" pravi: ,,Cesarica ni zastonj umrla, ako nje smrt vlade prepriča, da je potreba postopati proti tolpi, ktere somišljenik je morilec. Anarhizem je mednaroden, in ga je le z mednarodnimi strogimi naredbami mogoče zatreti. Pariz, 12. sept. Tuka jšnja policija poroča, da je bil Nicasse Lu-cliesi, Luchino ali Luigini, kakor se raznotero njegovo ime piše, rojen v Parizu leta 1873, ter je S'n italijanskih starišev. Nekoliko mesecev je študiral pravo, potem pa postal anarhist in šel na Italijansko, kjer se je vdeležil izgredov v Bologni. V Ziirichu se je udeležil meseca julija tajnega zborovanja anarhistov, ker so sklenoli umoriti sedem vladarjev. Ta načrt je policija preprečila in anarhisti bo sumničili Luchinija, da jih je izdal. Da se opere sumničenja, je izvršil umor nad cesarico Elizabeto. M a i 1 a n d, 12. sept. Policija je danes opoludne zaprla anarhista Sipps, ko je dospel iz Genfa. Njegovi somišljeniki so ga hoteli oslo-boditi, kar se jim pa ni posrečilo, potem pa s kamenji razbili okna policijske postaje. Pozneje so jih policaji razpodili. Sposebni vlak, kteri bode truplo cesarice na Dunaj pripeljal, je danes zjutraj ob 7. uri dospel v Genf. 0 položaju na M in na ffljinalL Rumena mrzlica na Porto R i c o. Washington, 10. sept. Med vojaki na Porto Rico se je prikazala rumena mrzlica. Poroči'a zdravnikov pravijo, da so štirje vojaki na nevarni bolezni zboleli, in da je jeden že umrl. Ob jednem pa zdravniki zagotavljajo, da ni ni kake nevarnosti več, kajti vse le mogoče previdne naredbe so ukrenili, da se prepreči razširanje. Glavni zdravnik Sternberg pravi, da se ni treba bati razširanja kužne bolezni i Porto Rico, radi tega tudi ni potreba, poročila o bolezni občinstvu prikrivati. Tako sigurni pa vendar le niso pred nevarno kugo, kajti v naglici so poklicali v Ponce take zdravnike in strežnike, kteri so bolezen že prestali, se jim tedaj toliko bati, da bi jo zopet nalezli. nego v Avstriji, sept. Brzojavi Ljudska jeza London, 13. poročajo z Dunaja, da vlada v vsej Avstriji velika ogorčenost zoper Italijane vsled umora cesarice. Poulični pretepi. V Trstu so se vršile a n ti italijanske demonstracije, in prišlo do Iju-tih poirtičnih pretepov med domačim: delavci in Italijani, rabili so kole, kamenje in celo revolverje. Pravijo, (lje več mrtvih in ranjenih ; pretepom je še le konec napravilo vojaštvo. I ta- V Gradcu so linčali 1 i j a n a. V nemškem Gradcu je tolpa ljudi prijela italijanskega krošnjarja in ga obesili na bližujo svetilnico. Na Dunaju bo morali odipah 1500 italijanskih delavcev odpustiti, kteri so bili v mestnej službi, da bo s tem utolažili jezo ljudstva; palačo italijanskega poslanika stražijo vojaki, da jo ne bi napadla druhal. Aguinaldo postaja predrzen. M an i 1 a, 10. 3ept. Razmerje med Amerikanci in vstaši je postalo zelo napeto in vsaki čas lahko pride do poloma, ako namreč Aguinaldo ne odneha. Napetost traja že od tistega časa ko so si Amerikanci osvojili Manilo. Takrat so hoteli vstaši mesto skupno z Ame rikanci zajesti. V istini so vstaši zasedli nekaj predmestij iz kterih se nečejo umakniti, akoravno so Amerikanci nekaj vstašev razoro žili. Vse dejanje vstašev kaže nato da hočejo biti Amerikancem enako pravni, kar pa slednji nikdar ne bodo dopustili. Aguinaldo in drug vodji vstašev so jako častihlepni in nič bolj ne želijo, nego da bi ptuje oblasti pripoznale vojno oblast vstašev. Pod plajšem domoljublja Havana, 11. sept. Kdor bi bil hotel vedeti kako močno je bilo med vojsko sovraštvo proti Amerikancem od večine španskih prebivalcev v Havani, moral bi biti takrat v mestu. Da je temu tako, znači naslednji dogodek: Vodja „Alhambra" gledišča, nekdajni iz-delovatelj smodk in zvita butica je hotel sovraštvo do Amerikancev izkoristiti. Sporazumil se je z nekim „dramatikom", kteri mu je spisal sicer jako slabo šaloigro, ktero pa je bila kakor nalašč za zagrizene sovražnike Amerikancev. Predsednik McKinley in mnogo ameriških politikarjev predstavljani so bili kot glavni norci igre. Po obstreljanju mesta Matanzas, kterega edina posledica je bila. kakor so namreč Spanci poročali, da je bil sam nek osel ubit. Sevede je ta osel pri igri imel glavno ulogo. V jednem dejanju prikazal se je osel s predsednikovo glavo, okolo njega pa so se gnjetli prašiči z glavami raznih ameriških generalov in politikarjev. Igra je delala ogromno reklamo in gledišče je bilo vsak večer prenapolnjeno. Posebno pa so častniki radi obiskovali igro. V kavarnah, v klubih, na cesti z eno besedo povsod se ni druzega govorilo nego o gledišču ,, Alhainbra". Tudi glavni kapitan Blanco si je baje ogledal šaloigro, toda na splošno obžalovanje Spancev nadaljno predstavo prepovedal. Prekanjen vodja je zaprl gledišče z lahkim srcem, kajti njegova ideja mu je prinesla lepih novcev. Pa kakor vsh na svetu, tako se tudi spreminja občno mnenje. Podpi-hovano sovraštvo med španskim in ameriškim narodom je že skoraj popolnoma ugasnilo. ,,AIhambra" gledišče bodo sicer zopet odprli, ali da se lažje pozabi kaj se je tam godilo, premenili bodo ime v ,,E1 Bara" in prihodnji mesec bodo na tistem odru se predstavljali ameri-kanski igralci. Na Filipi n ah postaja nevarno. London, 12. sept. Iz Hong-konga brzojavlja poročevalec „Daily News", da prihaja Aguinaldu v njegovi ulogi kaj tesno. Premestil je glavno stanje Malolo, kjer se čuti bolj varnega pred topovi amerikan-sk :*a brodovja. Vstaši ga zapuščajo kar v tropah, ker jim njegovo nasprotovanje proti Amerikancem ne dopade in se naseljujejo v-Ma-nili. Predno pa smejo črto prekoračiti jih natančno preiščejo in jim odvzamejo orožje. ,,Times" se iz Manile poroča, da general Otis na Aguinaldove jenost v senatu, mnogobrojue zahteve v kratkem odgovoril, da se imajo vstaši do 15. t. m. iz predmestij Manile umakniti, ako tega ne store, naj posledice sami sebi pripišejo. Najbrže bode Aguinaldo nato odgovoril, da je on sam osebno pri pravi jen se pozivu udati, toda njegovo vojno ne more prisiliti, da bi ga ubogala, ako tega neče storiti. Takih izgovor Be je že mnogokrat poslužil, zato mu sedaj no bode mnogo pomogalo, akoravno se ne da tajiti, da je v tem mnogo resnice. Avtoriteta vsta-škega vodje Be vidoma zmanjšuje, ker vstaši gledajo le bolj za svoje zasebne in posamezne koristi nego na blagor celote. V Malolo bodo 15. septembra Filipinci zboravali in mislijo, da bodo C, Cajetanu Grel lanu ponudili predsedništvo vstaške vlade. Grellano je baje mož izvanrednih zmožnosti in uživa občno spoštovanje med domačimi. Toda ravno zaradi tega nekteri mislijo, da ne bode prevzel nehvaležne naloge. Dogodki slednjih časov so že pokazali, kakošni izid bode imel kongres, namreč da se vstaši ne morejo sami vladati. Do sedaj so se vstaje udeležili izključno le nižji krogi, bogatejši pa so se je izogibali, ker so se bali — in to ne brez uzroka — da bi njihovo premoženje bilo pod vlado domačiuov še veliko manj varno, nego pod špansko. Da bi jih pa sedaj ne razvitje razmer drugače pouči lo je zelo dvomljivo. Obnašanje vstašev v severnih pokrajinah škoduje naravnost ptujcem in bržkone bode to dalo povod, da se bode proti vstašem drugače postopalo. Neka angleška tvrdka ima blaga v vrednosti vetf^fe-go milijonov dolarjev, pripravljenega za nakladanje na ladije, pa si ga vsled negotovosti ne upa naložiti. Točen odgovor. Madrid, 1»: sept. V senatu je bil danes grof Almenas pozivljan, naznaniti imena tistih generalov, kteii so zaslužili, da bi jim jermena za sablje namesto okoio pasa, zadrgnili okolo vrata. Nato je imenoval takoj generale Weyler, Blanco in Rivera, pa tudi admiral Cer-vera je na zapisniku častnikov, kteri bo kazen zaslužili. Pri tem odgovoru je nastala grozna razbur- Komisarji odpotujejo v soboto. Washington, 12. sept. Tajnik Day je danes prišel z jutrajnim vlakom iz Cantona. Ko je zajutr-koval, podal se je v Belo hišo, kjer seje s predsednikom dalj časa posvetoval radi navodil za mirovne komisarje. McArthur se je vrnol danes iz New Yorka, kjer je uredil vse potrebno, da zamorejo komisarji prihodnjo soboto z ,,Campa-nio" odpotovati. Ko bode sklenjen mir, bode ame-rikaiiBka vlada Spancem vplenjeno vojno orožje kakor Mauserjeve puške, topove, streljivo itd. prodala. Ko je bil admiral Cervera v Wa-shingtonu se je proti nekemu mornarskemu častniku izrazil, da bi bila Španija pri volji odkupiti posebno puške, ako bi to ne bilo mo-> goče, morala bi se španska vlada novih omisliti. Predsednik McKinley je zelo ne-voljen radi poročila iz Porto Rico in Kube, da so Spanci sodnijske spise in druge reči, ktere so bile za vladarBtvo dotičnih pokrajin zelo važnega pomena, odpravili na Špansko. Naročil je članom komisije za izpraznenje v &an Juanu in Havani naj se resno protivijo proti zavlačenju spisov in prete, da mirovna pogodba ne bode preje podpisana, nego pošljejo spise nazaj. Da pomanjkanje enakih spisov lahko provzroči občno zmešnjavo in dolgotrajne pravde, je umevno. Resna povelja. Washington, 10. sept. \ krogih administracije se bolj boje razvitka zadev na Filipinah, nego izida posredovanja v Parizu. Da slednje ne bode ponovilo vojske z Španijo, smatrajo kot samoumevno. Nihče pa ne more oporekati, da ne bi bilo mogoče, Aguinaldovo obnašanje in njegovih vstašev provzro-čiti vojsko, ktera bi dalj časa trpela in zahtevala več žrtev, nego ona z Španijo. Predsednik se je te dni izrazil proti nekemu članu kongresa, da ne bodo več prostovoljnih polkov razpustili, ker bodo morda samo na Filipinah še rabili 50,000 vojakov. Pred Santiago, je d jal danes nek častnik, je nas dobro poučilo, toda tam je trajala vojska le nekaj dni, na Filipinah pa bode trajala mesece, morda celo leta. Naše vojne bode treba prevažati okolu polovico zemlje in pod smrtonosnim podnebjem se meriti z sovražnikom, kteri nikakor ni zaničevati. Da je položaj tam kaj resen, znači tudi to, da Dewey ostane v Manili, akoravno n jegovo znanstvo razmer v Parizu težko pogrešajo. Predsednik McKinley je poslal generalu Otisu povelja, naj vzdrži amerikansko nadzorstvo na vsak način in ako bi Aguinaldo preziral avtoriteto generala O tisa, kakor se kaže da misli storiti, prišlo bode brezdvomno do »popadka med vataši in Amerikanci. Vstaši Be morajo umakniti iz predmestij, ako ne, jih bode general Otis pregnal z silo. Jutri bode kabinet zboroval in konečno sklepal o politiki na Filipinah. Predsednik je tajnica Longa in BliBsa brzojavno pozval k ju-trajšnji seji. McKinley in državnr tajnik Day sta Be sporazumela, da se bode mirovna komisija v četrtek oglasila pri predsedniku in sprejela od njega poslednje navodila. , V Španski vojni stroški. Washington, 12. avg. Španija ni samo zgubila svoje kolonije in svoje brodovje, temveč tudi voi-ska jo je stala okroglih 8374,800.000. Attache-ji mornarice iz raznih evropskih pristanišč bo mornarskem oddelku poročali, da so od začetka vojske, t. j. meseca maja 1. 1895 naslednje svote izdali: 322,944 kubanskih not 825,242,255 G0,000 kubanskih not 1. 1886........... Posojilo 400 peset pod poroštvom colnine Prodaja srebra itd. . Posojilo španske banke pod poroštvom Kube............ Posojilo španske banke pod poroštvom colnine........... Posojilo španske banke pod poroštvom kontribucije...... Posojilo španske banke 4 odst. notranjega dolga....... 29,000,001 Davki na Filipinah . 37,000,0(1 5,784,897 74,400,000 866,338 58,400,000 48,200,000 33,000,000 frkupaj $310,893,4^ Bolezni na Porto Rico. S a n J u a n, Porto Rico, 12. sej Kakor so razni poveljniki genera! Brooku poročali, je na otoku Port Rico med 11.000 mož broječo amj rikansko vojno 17 odstotkov boli kov. Večina bolnih ima malariji ki pa ni nevarna in le malo se pri peti smrtnih slučajev. Kjer bodete c e n e j e, h| treje in solidno pOBtrežei tja se obrnite Slovenci! FR. SA SER & CO., 109 GREENWIC STR., NEW YORK Vam poši z^ $40.75 v Btaro domovino gfcld. Poštarina Btane za $1 81000 vedno 20 centov. Pišete lah] po domače! Denar je v 13 dne^j doma. Podpirajte CARNIOLIA CIGJ FACTORY 328 E. 70 Str. v N| Yorku, ktera kljubu povišanju di ka in podraženju tobaka ostane p r ej š n j ej c e u i. Ne daje si< več kuponov v škatljo, a vem kdor kupi 2000 smodk dobi škal smodk z 100 smodkami brezplačl Pre vožnje stroške plačam sam. B go se pošilja proti pošiljatvi go] vega denarja na: F. A. DUSCHB 328 E. 70 Str., ali ,,Glas Naeodi v New York. oslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: sednik: JožefAgnič, Bo* 266; predsednik: Georg Kotce ; jnik: Ivan Govže, Box 105; Štefan Banovec; gaj.: Matija Agmč, Box 266. REGLEDOVALCI KNJIG: n Habjan ; k Preširn, Box 286; sip Mantel; i stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA". Razne vesti. Šole zopet ©tvorjeue. Akoravno bo v New Yorku med počitnicami za 9180 otrok zidali novih šol, vendar pri otvorjenju novega šolskoga leta dne 12. septembra blizu 27,000 otrok ni našlo v šolah prostora. Temu pa je krivo nesramno gospodarstvo in skopuš-nobt naših politikaijev. To se ni pripetilo po naključju samo letos, marveč taki nedostatki v šolskem oddelku trajajo že cela desetletja. Sedaj mislijo pomanjklivost s tem tekoliku popraviti, da se bode v ekterih šolah polovica otrok pod-čevala dopoludne, druga polovica a popoludne. Na to način bi se nekoliko prikrila skrajna ne-ožnoet politikarjev. Šolski nad-nik je bil ves zmeden, zagotav-jal pa je, da bodo v osmih mesecih zidali za 35,000 učencev novih šolskih poslopij. Šte vilo za šolo sposobnih otrok v New Yorku je 225,000, učiteljev in učiteljic pa 5200. Pravijo, da bodo v malo dneh nastauili še 400 druzih učiteljev. Tudi v Brook-lynu in druzih z New Yorkom zje-di njeni m i mesti šolske razmere niso nič boljši, kajti tudi tam ti-oče otrok ni našlo v šolah pro-tora. Vojaki se vinoli. V soboto popoludne so dospeli rostovoljni konjiki oddelka A iz Porto Rice v New York. Seveda »o jih Newyorčani slovesno spre-*eli kolikor mogoče; so se pa ti prostovoljci tudi kaj odločno razločili od njih častnega „ vojaškega*' spremstva. Doma ostali konjiki oddelka ,,A" so bili v lepi obleki in videti bilo, da jih je uro preje še snažila skrbna roka, to so vojaki za newyorške ulice, parade in k v»-čj«mu dobri za napasti neoboro-žene štrajkarje. Iz vojnega polja došli prostovoljci so bili suhega, zagorelega obraza, se zelo ponošeno obleko, rokavi srajc so bili potrgani, da so selaglje gibali, tudi njih konji ko bili slabi, ves oddelek je bil videti kakor bi se na zapadu po trimesečnem službovanju vračala tropa ,, kawboyev". Tudi v Brooklyn se je vrnol istega dne oddelek konjiče. Žrtve vročiue. Vročina prvih dneh v septembru je zahtevala zelo mnogo žrtev. Samo v mestu New Yorku je skoraj toliko ljudi umrlo vsled vročine, nego je padlo ameriških vojakov v španskej vojni na Kubi in Porto ico. Evo razreduico: četrtek 1. sept...........12 petek 2. sept............28 soboto 3. sept.. . ......... bi nedeljo 4. sept............46 ponedeljek 5. sept............43 6. sept............10 vtorek sredo sept. 10 Skupaj 210. Seveda so to bili le zgolj siromaki ali delavci. Od kapitalistov ali po-atopačev je vročina tako malo žrtev zahtevala, kakor jih malo umrje vsled pretegovanja pri delu. Šest saaioumorov jeden dan. V New Yorku se je pripetilo 10. septembra šest samoumorov: V ,.Central Parku" so našli lepo oblečenega kakih 40 let starega moža ležati pod biciklom. V roki je držal revolver, s k te rim si je po-gnal krogljo v glavo. Žena Gustava Rice se je v pričo malo hčerke zastrupila s kar bol no kislino. Uzrok aamoumora je bila baje bolezen v vrata. Stara je bila 35 let Ker ni mogel dobiti dela, popil je 281etni Harry Boyton nekoliko jodove tinkture. Prepeljali so ga v bolnišnico, da še mogoče ozdravi. Eliza Lowrie si je z britvijo njenega moža prerezala vrat. Pred nekoliko časom jej je padel kol na glavo in od tiBtega časa ni bila prav pri zdravej pameti. Lowrie je bila 65 let stara. 301etni Oton Heiser se je ustrelil. Italian B. Conetti je položil glavo na železnično progo pred odhajajoči m večerim vlakom. Bil je 40 let star in brez dela. Radi siromaščine se je 751etni Avgust Friedel obesil. To je pač veliko število za samo jeden dan. Jermen £a je zgrabil. Ko je 12. sept. v mlinu na Centre cesti v New Yorku prvi delavec Henry Migdal hotel djati gonilni jermen na kolo, ga je isti zgrabil in nesrečni mož se je začel vrtiti z grozno hitrostjo. Pričujoči delavci ao zaslišali samo obupajoči krik in kar osupnili ko so zagledali strašni prizor. Koj so stroj ustavili, Biieli so truplo ponesrečenca, ktero je bilo strašno zmeškano, glava popolnoma razbita in vse kosti polomljene. Migdal zapušča ženo in troje otrok na Ruskem. Velikansko podjetje. V Trenton, N. J., je bila v minoli petek inkorporirana Federal Steel Comp., ktera seje 30. avgusta tukaj organizirala. Akcijski kapital družbe znaša 200 milijonov dolarjev, polovica teh je prednostnih, druga polovica po navadnih akcij. James D. Dill iz East Orange je plačal državi S40.000 kot pristojbina za registrovanje. Ta družba je največja, ktera je bila kedaj v New Jersey inkorporirana in je združenje Minnesota Iron Comp., Illinois Steel Comp. in Elgin Joliet t Eastern R. R. Comp. od podjetnikov imajo pri njej koristi: Ros-well P. Flower, H. H. Porter, Nathaniel Thayer, J. W. Gates, R. \V. Bason, J. H. Bacon, A. F. Forbes-Leith in H. H. Gary. Poslednji je rekel, da so se že pogodili v nakup tovarn za jeklo v Lo-rain, O., in Johnstown, Pa. Nova družba prične najbrže s 1. oktobrom poslovati. Ta teden dobe akcijo-narji tiskane okrožnice, v kterih se jim bode naznanil načrt pre-ustrojbe. Glavna pisarna za New Jersey bode GO Grand Str., Jersey City. Družba se bode bavila kakor je Gary povedal: z rudarstvom, in tovarnami raznih vrst, prevažanjem po mokrem in kopnem, stavljenjem hiš, ladij, gradenjem železnic, izdelovanjem strojev, cesta in pristanišč, prevzela bode tudi promet železnic izvan države New Jersey, kupovala, prodajala in zboljševala zemljišča, trgovala z raznim blagom in stvarmi, kratko rečeno, družba bode povsodi posegla kjer bode kaj dobička pričakovati. Strop v jedi. V Jersey City je stal 10. sept. Franc Miller pred sodnijo zatožen od njegove gospodinje, da je skušal 15. avgusta njeno 251etno hčer Luizo Mayer zastrupiti. Miller je pred nekoliko časom izvabil od svoje gospodinje $500 z obljubo, da se bode ž njo poročil. Ona mu je izročila denar, češ naj on kupi potrebno hišno opravo. Miller, kteri je že 60 let star, je denar zapravil in se }:ovrh tega še zaljubil v hčer. Po jedi 15. avgusta ^te mati in hči hudo zboleli. Mati je kmalu okrevala, hči pa je bila dalj časa bolua. Zaradi tega ste ženski pustili Mil-lerja zapreti. Sodnik je obravnavo odložil. Skočil v Niagaro slap. Buffalo, 13. sept. Pivovarnar Peter Schaum iz Filadel6je je danes zjutraj skočil iz Goat Island mostu v slap Niagare, njegovo truplo je deroča voda nesla na ameriško obal. Včeraj večer je dospel sem z Lehigh Valley vlakom in se nastanil v New York Central hotelu. Danes zjutraj se z najetim vozom peljal na most in skočil raz njega s klicem : „Good bye". Kako so goljufali. Nekterim vojaškim uradnikom bode slaba predla, ako bodo slabe razmere o dovažanju živeža in druzih stvari temeljito preiskali, ker marsikdo ima kosmato veBt. Tako se je izjavil polkovnik Bird od oddelka za preskrbovanje vojnih potrebščin: „Nek častnik je brzojavil, da potrebujejo 1000 ton premoga. Oddelek je kupil istega in tudi toliko za njega plačal. Pozneje se je pa zvedelo, da je le 700 ton oddanih bilo. Kdo je spravil v žep novce za manj kuj oči del, ni težko uganiti. Ali mi imamo obilo tacih slučajev preiskati." Velik kotel pogorel. Newport, R. I., 9. sept. Ocean hotel, najfinejši v tukajšnjih morskih kopelih, je danes opoludne pogorel. Hiša je obsezala 300 hiš, bila jednonadstiopna, a večinoma lesena od znotraj. Plamen se je tako hitro razširil, da ni bilo misliti na rešenje poslopja. Večina gostov se je uahajala v njih sobah in nastala je velika zmešnjava, ker vsakdo skušal rešiti svoje vrednostne stvari. Žepni tatovi so imeli pri tem požaru dobro žetev. Srebrni-no hotela sta dva policija našla pod kupom peska in kamenja dva bloka daleč od pozorišča, dve sumljive osobe, ktere so se nahajale v bližini, so zaprli. V obče mislijo, da sta ta dva srebrnino ukradla, ko so jo prinesli iz gorečega hotela. Ponočnega paznika hotela pogrešajo in se boje, da je ponesrečil. Hotel je bil vreden «5450.000. Škoda gostov in posestuika hotela bode pa znašala tudi par sto tisoč dolarjev. gi mej Kranjsko goro in Dovjem povožen 20 mesecev star otrok železniškega čuvaja Pirnata. — V Planini pri Vipavi je utonila dveletna hčerka posestnika Pipana v mlaki na domačem vrtu. — Dne 17. avg. je župan v Gabrji na Goriškem poslal svoja dva sina, kte-rih jeden je star 13, drugi 9 let, v Vipavo po 10 k Ig. smodnika. Nazaj grede sta fanta stresla nekaj smodnika in užgala, a zajedno seje vnel tudi smodnik v vreči in fantiča nevarno poškodoval. * * * Nezgoda. Neki sprevodnik je 21. avg. na progi Pontabelj-Dunaj mej vožnjo pad<-l z vlaka in se je ubil. * * * Povožen medved. 21. avg. naletel je mešani vlak, ki vozi mej Moravico in Zagrebom, mej postajama Gomirje in Ogulili, blizu predora Tičevo na velikega medveda, ki se ni hotel umakniti. Vlak ga je zato povozil t*»r ga strašno raz- mesaril. Žival je tehtala 218 kg. * * * Zgorelo me b to. 25. avg. je pogorelo mestece Baranov v okraju Tarnobrzeg. Pogorelo je do tal. 1700 Ijudij je brez zavetišča. j .j čez morje do Havre velja $24.70 od Havre do Innšbruka pa #10.00, de- gov mlin, ker vemo dobro, da bi iz same ljubezni do bližnjega nas raje daues, nego jutri v žlici vode potopil; ker drugim z obrekovanjem ne gre, se nas lotite pa o škodova-nju pri kupčiji in poštenju. Slo-bodno, da le Vas sram ni ko imate mazil jene roke in tonzurirano glavo! i K sklepu priporoča dopisnik, da naj vsakdo kupi svoj vožni listek na 3 Bowling Green, dobro: prvič ga ne bode tam dobil ni centa ceneje, drugič si more najeti človeka, da mu tja pokaže in ga odškodovati, enako najeti človeka, da ga spremi na parnik. Za vse to se ne briga družba prav nič, pač pa mi to storimo, ozira je se na zaslužek ; a ne le to, še po ljudi gremo na kolodvor, ako nam natanko pišejo kedaj pridejo v New York. Kaj pa ako so ljudje ko sem dospejo zadržani od našel i l ne oblasti? Družba se ne zmeni nič zato, takrat smo pa mi dobri, v stotine slučajih smo že intervenirali, po cele dneve zgubili, a ne le n i č zaslužili, temveč še dodali, v taich slučajih nas nihče ne vidi, najman j pa obrekljivi dopisnik in škodoželjni pater Buh z svojim ,,katoliškim listom4'! PRINCE LIN Smešnice. Na led speljal. Gost: ,,Natakar, plačat želim!" — Natakar: „Prosim, Vi Bte pili tri kozarce fine pivo in malo ,,whiskeya", znese 45 centov. Ali ste tudi kaj jedli?" set odstotkov ima družba provizije _ Gost: „Gotovo, pečenko z sola-iu isto odpusti na korist potnikom to." — Natakar: ,,Pečenka 45 in velja ves tiket S34.30. Dokaz centov, solata 10 centov, skupaj Nobene nesreče ne bo več na železnici, ako se obnese neka varnostna naprava, kte-ro so poskušali praktično 19. avg. na Franc Jožefovi železnici pri postajališču Zeiselmauer na Nižjeav-»thjskem vpričo železuiškega ministra in mnogih d ornih svetnikov. Priprava, ki je baje prav dobra, ima obliko obeliska, ki stoji poleg ž-leznične proge ter nosi belo zna-mensko ploščo in zaklopnico. Ako je proga prosta, t. j. ako sme vlak voziti dalje, stojita plošča iu zaklop-nica horicontalno ; ako pa je proga zaprta ter Be mora vlak ustaviti, *e priprava povesi, udari ob piščalko na lokomotivi ter na vakuumsko zavoro. Piščalka brlizga neprestano in vlak se ustavi sam brez strojevodje v daljavi 600 m., strojevodja in sprevodniki ga ustavijo v daljavi 200 m. * * * Številka 13. V Oseku je dobil neki fijakar št. 13, ktera ni bila ie dva leti podeljena nikomur. Kmalo potem je prišel iijakar na policijo s prošnjo, naj mu dajo drugo številko, ker se ljudje nočejo voziti v kočiji b številko 13. V potrdilo tega je navedel več slučajev. Policija je podelila siromaku seveda drugo številko. • . * Koliko biciklistov je Lo a s v e t u ? Na to vprašanje od-rarja neki Ernesto Mauciui, da Vam pošljemo g. Buh, od družbe same. Vsi vožnji listki francoske družbe se morajo v New Yorku na Bowling Green premeniti, tako smo i mi storili in vsem v redu uročili. Nam ni potreba listkov precej plačati, kar še le poračunamo s čekom ko so potniki že daleč, daleč na morju. Da bi naš človek zahteval 15 centov je lahko mogoče, ali bode on cestuo železnico in za prevažanje kovčega plačeval? V takih zadevah morate priti drugim v roke, i potem bodete zvedeli in lahko pisali. Ni bilo potreba nikomur na la-diji doplačati dolarja, ako ga ni hotel, ako je pa to storil ga je dal za „pivnino" (trinkgeld) mornarjem, kteri so pa Gašpariju tudi --" Gost: ,,Ne blodite neumnost, pečenko in solato sam doma jede 1." Občutljiv. A.: „Zakaj si pa na tvoj neresničen dopis podpisal „Resnicoljub"?" — B. „Poinisli, s tem sem hotel prouzročiti, da bi se pošteni ljudje ne nazivali ,Resnicoljube." " Brzo odgovoril. Zdravnik: „Vam nič druzega ne manjka kakor svež zrak in mnogo gibanja/-* Bolnik: „Ali gospod doktor saj sem vendar pismonoša tukaj v me. stu!" — „No zato pa . . Vi morate postati pismonoša na d e-žel i. Nepoboljšljiv. Sodnik: Vi ste zaradi lovske tatvine obso- Ali imate kaj pripomniti?" — Zatoženec: „Jaz bi Vas prosil, da ne bi bil sedaj zaprt, ko je ravno najboljši lov na zajce in srne." stregli zato, njemu ni bilo potreba „_„«.: j-. , - , jeni na tri mesece ječe. prati jedilne posode in ne hoditi . . po jed, ali mož to zamolči. Ne vem zakaj molči g. Bradač, ko je vendar listek kupil v Great Falls, Mont., ravno toliko plačal, a vse-jedno smo ga morali zamenjati. Gašpari modruje, da smo 7. maja spravili v žep S100, joj kaka nevednost ali pa naravnost rečemo laž, debela laž hinavca, že in lahko stokrat rečemo, da ni več zaslužka pri karti nego $2, reci dva dolarja, ako pa kdo 30 centov odtegne pa le 81.70, a včasih imamo tudi dosti sitnosti. Gašpari nekaj čveka o Jakobu Vrhun, ali pravo ime je Vrhove! Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.75 100 gld. avstr. veljave, pri- Rekli m dejat* Je še centov za poštnino we i smo ker ojora biti denarna pošiljatev registrirana. navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do tJOOO ton ter vozijo iz nsfew -v Gen-o^ro iLn. ZEŠTearpol „Spartan Prince", „Trojan Prince",'„Parter Prince", ,,Afghan Prince", »Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo aii Neapol. Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlova $2S.:>0. Iušpruk $26.00J Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO., 61 BROADWAY, S~- ,NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnib slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig naj me le pismeno vpraša in priloži v pismo znamko za 2 centa za odgovor. Molitvenike imam od 30 centov do S2.25 ; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige. MAT. POGORELO, Box 672, Calumet, Mich. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORCIC, 1335 Main Str., La Salle, 111. KJE JE? MARIJA POROBEK, doma iz Mirne Peči na Dolenjskem, pred dvema leti je bila v New Yorku. Glejte rojaki, uprav ta mož pride Nje naslov bi rad zvedel: John zopet te dni nazaj v Ameriko z Z d r a v j Box 605, Scotdale, Pa., uašim posredovanjem, li- ali pa „Glas Naroda stek smo mu že poslali; ako bi lju di drli kakor klečeplazec v njegovi budalosti trdi, gotovo ne bi tega storil ta mož. O u sm i 1 j en j u pa bodi Gašpariju in pater Buhu povedano, daje že veliko rojakov v Ameriko in domu dospelo, ko smo morali naše novce dati, blizo $500 imamo zapisanih, ko smo jih „cash" dali za listke, da so rojaki naprej potovali; z imeni bi jih lahko navedli in številke^ ne le za rojaki tude njih žene in deca. Celo nekemu stanskemu kolegu patra Buha smo pomagali iz velike zadrege ko je sem dospel, dobili mu občino, rojaki mu postavili cerkev, mnogokrat se je že luna spremenila, a mi le še nemarno naših gotovo izdanih $55. Pa pojdite k Judom po nje, naB pa le bolč. Tako z resnico na dan lažnjivi klečeplazec; v Clevelandu Vas ljudje poznajo, zato se Vas bolj kakor strupenega gada. Pater Buhu so pa tika obrekovanja voda na nje- Francoska parobrodna družba Cupapie Generale T Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Navarre La Normandie La Touraine La Champagne La Navarre La Gascogne 17. sept. 24. sept. 1. oktobra. 8. oktobra. 15. oktobra. 22. oktobra. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. EDINI SLOVENSKI ZAVOD! Fr. Sakser & Co., 109 Greenwich Str., NEW YORK, prodaja paroborodne in zelezniske listke —: PO IZVIRNI CENI. : — za vse črte y Evropo ali iz stare domovine v Ameriko,^ \ Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje in na j zanesljive je. V kratkem dopolnimo že TRETJI MILIJON GOLD., ktere smo rojakom domu poslali, bodisi po poštnih nakaznicah, po bankah ali menjicah in čekih, ali v ljubljansko mestno hranilnico. Cena, brza in poštena postrežba je razvila naš promet in prizadevali si bodemo na vse kriplje naš kredit ne le ohraniti, temveč še mnogo bolj razširiti. Vsak Slovenec in Hrvat naj se le obrne v vseh teh okoliščinah na m FR. SAKSER, & CO., GREENWICH STR., NEW YORK. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA G1GAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po juko nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjaka lepot$ Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Exprt prosto in Be pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novcih Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agentje se sprejmo proti ugodnim pogojem. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lili Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO i| PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi "WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujočo in J to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novi došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat] SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. ........... =*••• ' .......^ "--an......^....... HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika J 30 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „«las Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovnci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijal (Schraube), na kterem je udelanj zlata podoba, bodisi: lokomotiva! jelen ali konj, in stane z dobrim] Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo Na zahtevanje Be razpošiljajo ce-| iviki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo zal Tobo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam 2 vsem poštovanjem: Jakob Stontch, 89. E- MADISON STREET, CHICAGO, ILL V