to A ic ENA 150 din - Leto XL - Št. 43 Kranj, petek, 5. junija 1987 GLASILO SOCLAMSTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO BR0D0ŠU, UATEUI IZ IJE stran 20 stran 10 ZALOMI SE, KO MLADA IŠČETA PRILIKO stran 3 ISKRA NA BLEJSKI DOBRAVI UKINJA PROIZVODNJO IN ZAPIRA VRATA Kam s 400 delavci? Jubilejna mala Groharjeva slikarska onija kol Sk bod*0**8 Loka —Danes popoldne Um° Ločani sprejeli medse mlade , "etnike, udeležence 20. male Gro-l^eve slikarske kolonije. Ob 19.30 tlite peli muzeja jubilejna priredi v s podelitvijo priznanj članom Sod0ra in pokroviteljem za 20-letno 2a.e ovanje. Jutri ob 8. uri pa bodo ji j^'1 delati mladi umetniki: pionir- ^kof°Vniki bodo ustvarJau na temo ieiJ^a Loka v sliki, cicibani iz škof- irgu grafi vrtcev bodo na Mestnem risali na asfaltu, pionirji foto-ni ; bodo skušali ujeti utrip življega 'n dela Ločanov, pionirji kiparji tem Plast»čno oblikovali les na di d slov^riske leposlovne pripove-lj. Fr>reditev se bo končala v nede-i; *o bo ob 10. uri pred galerijo ujjeja na Loškem gradu sklepna Jjjtun.a prireditev in otvoritev raz * »kovnih del. v_ Stanovnlk Ko zapadejo menice... L Končno! Tako vzklikajo ekonomisti, ki so se dolga leta držali za glavo nad našo (ne)ekonomijo. Nasilno reševanje na propad obsojenih investicij, neproduktivna podjetja, neproduktivno zaposlovanje za ceno ideala, ko ima vsak delo. Toda menice, s katerimi smo se hoteli za ceno socialnega miru in svojstvenega ugleda blagostanja, ki lahko raste tudi brez ekonomskih zakonitosti, so zdaj zapadle, treba jih je plačati. Brez sentimentalnosti začenjajo izginjati podjetja, ki se sama niso sposobna izvleči med kladivom in nakovalom tržnih zakonitosti. Tudi Gorenjska ni imuna pred valom likvidacij, ki so pred časom začele pretresati celjsko občino in še kakšno drugo. Vprašanje je sicer, ali gre za val ali se bo izpod plazu zvalilo le nekaj kamenčkov, lavino pa bo zaustavil strah pred posledicami... Toda kaže vendarle, da gre zares, da smo za sedaj trdno odločeni, ubadati se z gospodarjenjem na ekonomskih osnovah. To pa že zdaj na Gorenjskem postavlja na listo kandidatov šest do osem podjetij, za katere bi bilo najbolje, če bi dobila ključavnice na vhodna vrata. V tak položaj jih seveda ni pripeljala le letošnja izguba v trimesečnem poslovanju, pač pa bolj životarjenju kot gospodarjenju podobno delo zadnjih nekaj let. Na Gorenjskem se zdaj sprašujejo, kaj narediti: ne glede na to, ali bo nekaj manjših ali pa tudi večjih podjetij šlo v likvidacijo ali ne — časov polne zaposlenosti za vsako ceno je očitno konec. Trenutno število 53 delavcev, kolikor naj bi bil tehnološki višek, pa je le vrh ledene gore. Po ocenah naj bi bil ta tehnološki višek kar desetodstoten, to pa je najmanj 8000 delavcev. Tolikšen je pač davek za leta in leta neproduktivnega zaposlovanja. Vsak zasuk od ustaljenega pa je trd in zahteva nemalo pogu-mr, zahteva nemalo odgovorov na vprašanja. Toda kako zagristi v kislo jabolko, ko pa niti novih sodobnih programov proizvodnje skorajda ni. Zasuk k novi, bolj zdravi ekonomiji zahteva tudi novo, drugačno socialno politiko. Kaj z delavci, ki bodo brez krivde ob delo? Predčasno v pokoj, toda ob kakšnih pogojih? Večja solidarnost za več nezaposlenih, toda kolikšna? Že zdaj je jasno, da bo zdravilo za obolelo ekonomijo grenko, terapija pa boleča in dolgotrajna. L. M. Izvršilni odbor banke je sklenil Soglasje Telematiki Vlak odprtih src "5S^*na /"»,0,a Zvedeli H> hila /a,a,,i gradnje kastu M>iv »pora Savskega mo-^*i»tt ,,r<,1,,«'< načrtovana <>«' 6. H.- Junij«. D«, koma rini 7V11*' S(,p Gradbinec Kranj se Vprosil /a podaljšanji' '»P°-li-i,n,,nia »a bodo / deli pohite-A. z. — Foto: F. Perdan Kranj, 5. junija — Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je včeraj ponovno skupaj z najodgovornejšimi predstavniki Iskre Telematike obravnaval posojilo /.a naložbo v program javnega digitalnega telefonskega sistema. Zastopniki Iskre so dali na seji odgovore na vprašanja in dvome. Ob naložbi ostajajo še odprta vprašanja zaradi nizke soudeležbe Telematike in celotne Iskre, kadrov, tujega kapitala in tudi prodaje doma in na tujem. Izvršilni odbor je soglašal z naložbo, ki edina lahko reši Te-lematiko in postavi poslovanje na gospodarsko osnovo, ter pozval vodstveno garnituro Telematike k odgovornosti, prav tako pa tudi terjal polno angažira- nost sozda Iskre, saj je to naložba, ki presega gorenjske in slovenske razsežnosti. Za naložbo se mora porabiti del denarja od telefonskega impulza in dobiti več kapitala od tujega sovlagatelja. Banka zahteva, da je naložba Telematike po gmotnem, kadrovskem in moralnem vidiku v ospredju sozda, ki je tudi najodgovornejši za pokritje sedanje izgube Telematike. Naložba mora biti speljana v čim krajšem času, za kadre je treba dati še več denarja, nove gradnje pa je treba skrčiti na minimum. Bančni konzorcij Iskre se mora reorganizirati, naložba Telematike pa mora dobiti podporo v sloven ski skupščini. J. Košnjek Danes popoldne bo v Slovenijo pripeljal že 17. vlak bratstva in enotnosti. Tako so ga poimenovali Slovenci, ki so septembra 1901. leta z njim prvič po vojni organizirano, množično obiskali brate Srbe. Nikoli ne bo pozabljeno, zatrjujejo ob vsakem novem srečanju. Kako je takrat, pred šestinšti-ridesetimi leti, našim ljudem odleglo, ko so ugotovili, da vlak, ki je speljal s šentviške postaje, ni odpeljal proti Šleziji, v tuje severne kraje, temveč na jug in 9 brinih usmeritvah bo razpravljal republiški !^2^isvet Kranj tako hude krize še fti doživljal H,, |^ ' linija — Ce problemi Telematike, ki preraščajo celo raven sozda Iskra, ne bi bili **jjrri| **° rešljivi, bi \ Kranju bržkone zanjo sprejeli ukrepe družbenega varstva. Zato pa z Ulito 'U' n',,>> temveč Čakajo, kaj bo prinesla skorajšnja obravnava strateških usmeritev v republiškem izvršnem ivetll. **si njsko gospodarstvo po 1i j| * ^'-trajno izgublja vodil S'°V(>n i t)"'<1 gorenjskim in *H«a llm KranJ tako hude vljft| ' k°t jo /.daj, še ni do/.i »**yske (*'Jil' predsednik J? izvršnega sveta Peterneli, ko s., v src s°ji obravnavah rc/ulta v prvih mete v«da .?8n.Je8o leta in so s.- se leto ^ttttan*)d,ie ustavili ob Iskri nftiv.!/Ullk1, ki J° SP,,( Pitala HnJS1 krunJski bnlmk Vi '""ti rsPod V Prvih treh mesecih so nJJj*M kranjski tozdl 4 mi pinarjev izgube, to so vse v kranjskem Henrik 1'etcineij jv na seji napovedal, da bo Iskro kmalu obravnaval republiški i/.vrsni svet, ne sicer Telematikin ih problemov, ki že preraščajo raven so/da, li mvec strateške usmeritve Iskre, v katerih bo morala svoje mesto videti tudi Telematika Torej ne kaže hiteti /. ukrepi družbenega varstva, čeprav je /anje v Telematiki ve< kot do volj razlogov, saj v tem trenut ku pravega ucmka ne bi dali, sodijo v Kranju Zastavlja se namreč vprašanje, ali je Tele m it i ka sposobna samostojno kreniti v digitalizacijo le z nakupom tuje licence, je torej sposobna prevzeti nase tolik šno tveganje. Odgovora na to vprašanje pa seveda ne more jo najti le v Kranja, naj jih še tako skrbi in naj se še tako čutijo odpovorne za usodo več kot stiritisoeclanskega delov nega kolektiva. Dokler torej ne bo dogovorjen način za ozdravitev največjega kranjskega bolnika, ukrepov družbenega varstva ne moremo pričakovati. Problemi Telematike pa se skrajno zao-štreno že kažejo v njihovem tozdu na Blejski Dobravi, o čemer pišemo več na tretji stra ni. M. Volčjak Kamp Šobec je najboljši Lesce, L junija —Kamp Šobec v Lescah je bil spet razglašen za najboljši kamp v Jugoslaviji. Nastajati je začel pred 30 leti. Sprejme lahko nad 3500 gostov. Na leto prenoči v kampu okrog 100 tisoč ljudi, od njih je 96 odstotkov tujih gostov. Kamp upravlja Turistično društvo Lesce. Šobec je prejel naš turistični nagelj, za najbolje urejenega pa ga je imenoval tudi znani zahodnonemški avtomobilski klub ADAC. Je edini kamp v Jugoslaviji, ki ga to zahodnonemško združenje priporoča svojim članom. J. K. jih odložil pri ljudeh, ki so imeli veliko, dobro srce! Zgodilo se je nekaj, kar preračunljivi Nemci niso mogli predvideti. Srbi so slovenske izgnance sprejeli kot svoje. To ni bil le upor srbskega naroda, to je bila človeška gesta, ki je je sposoben le dober, pošten, širok človek. Že dolga leta se prijateljstvo, skovano v vojni, navezuje na mlade rodove. Zato je vlak bratstva tudi vedno mlajši. A kaže, da bodo letos na vlaku spet prav vsi, tudi stari očetje, stare matere. Čeprav bodo težko prenašali tako dolgo vožnjo, hočejo na vlak, da bodo stisnili roko svo- jim Slovencem, jih objeli, jim povedali iz oči v oči, da intrige in žalitve o Slovencih prihajajo iz ust neodgovornih, slabih. Tako govore le tisti, ki Slovencev ne poznajo. Oni o Slovencih ne bodo nikoli mislili drugače kot takrat, ko so jih družile enake stiske. Zajokali bodo na številnih peronih, kjer se bo danes ustavil modri vlak. Zajokali eni in drugi, kajti, oni vedo, kaj je pravo bratstvo. Zanje bratstvo ni prazna beseda. Bratje Srbi, prisrčno pozdravljeni med nami! D. Dolenc sodbjjje GORENJSKI GLAS PUH00 NA POLJANO 7. junija 1987 z nagradno igro in ugodnostmi za nove naročnike Preberite podrobnosti na 13. strani! Ljubitelji rokometa Spodbujajmo Kranjčanke Kranj, 3. junija — Rokometašice Kranja, letošnje republiške prvakinje, •bodo jutri, 6. junija, ob 19. uri v dvorani na Planini igrale odločilno tekmo za vstop v drugo zvezno žensko rokometno ligo z varaždinsko ekipo VIS. Prvo tekmo so Kranjčanke v Varaždinu izgubile s 25 : 19. Razliko lahko Kranjčanke na jutrišnji tekmi izničijo in se tako uvrstijo v zvezno tekmovanje. Za to pa ne bo potrebna le kakovostna igra, za katero so Kranjčanke sposobne in so jo večkrat pokazale, ampak tudi pomoč občinstva. Zato ste ljubitelji rokometa jutri zvečer vabljeni na Planino v Kranju. Polne tribune bodo mladim rokometaši-cam na njihovi poti do uspeha velika pcmoč. J.K. JEHGLAS2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 5. JUNIJA]!^ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Kdo bo pomagal izgubarjem Beograd — Jugoslovanske bančnike oblegajo gospodarstveniki, vendar ne zaradi posojil za nove naložbe ali za ugodnejša posojila, ampak zaradi sanacijskih posojil. Po podatkih SDK naj bi jugoslovanske izgube v letošnjem prvem četrtletju dosegle 912 milijard dinarjev, izgube pa je ustvarilo 7000 tozdov. Bančniki so za takšne prošnje vedno bolj gluhi, saj je bilo takšnih posojil v preteklosti dovolj, dosledno pa v bankah terjajo tudi realne sanacijske programe. Seja časopisnega sveta Gorenjskega glasa Kranj — V torek se je sestal časopisni svet Gorenjskega glasa, ki mu predseduje Boris Bavdek, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Obravnaval je poročilo o delu uredništva v letošnjem prvem trimesečju, ki ga je brez pripomb sprejel. Več razprave pa je bilo ob pobudi družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine časopisnemu svetu, naj obravnava program priloge Gorenjskega glasa Odprte strani in članek Marka Jenšterla Simboli, ki čuvajo status quo. Časopisni svet je sprejel naslednji sklep: Časopisni svet sodi, da programska usmeritev Glasa vključuje različne umetnostne usmeritve in se vanje ne spušča. Ne želi in se noče spuščati v strokovne razprave konkretnih avtorskih storitev. Ne more pa spregledati, da gre v konkretnem primeru (SIMBOLI, ki čuvajo status quo) za spomenike revolucije, delavskega gibanja in NOB — pred tem spomenikom se klanjamo spominu žrtev NOB — in ne vidi smotrnosti družbenih razprav o primernosti teh spomenikov, saj lahko povzroči izključno prizadetost do vrednot, ki jih ti spomeniki simbolizirajo. CENTER ZA PROSTI CAS SMS KRANJ OBJAVLJA TEDNA MLADIH KRANJA I Skorajda bi spet prišlo do neljube publicitete, vendar je plakat avtorja Zorana Smiljaniča in naročnika, OK ZSMS Kranj, ugledal luč sveta, ki mu mladi iz Centra za prosti čas pri OK ZSMS Kranj oznanjajo, da letošnjega tradicionalnega tedna mladih Kranja, ki naj bi bil konec maja, NE BO. Se pravi nič koncertov, gledališča, videa, filma na prostem. Zvezni interventni zakon je tudi na tem področju (kultura - mladina) uspešen... V. B. Slavko Knafelj in Boris Jalovec nagrajena Kranj, 3. junija — Na rednem študijskem srečanju novinarjev glasil v združenem delu so prvič podelili nagrade in priznanja Janeza Voljča, s katerimi naj bi dvignili iz anonimnosti in družbeno nagradili nadpovprečne dosežke novinarjev in drugih delavcev v organiziranju obveščanja v združenem delu. Med dobitniki Voljčeve nagrade je Slavko Knafelj, urednik Naše smučine, glasila tovarne Elan iz Begunj, med dobitniki Voljčevih priznanj pa je Boris Jalovec za kakovostno urejanje glasila trgovske organizacije Kokra iz Kranja. Prvič so podelili tudi spominska Voljčeva priznanja začetnikom pri organiziranju obveščanja v združenem delu. Z Gorenjske sta priznanji prejela Pepca Jež in Stane Tušar. j Rebolj GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix)ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), I^eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din V Kranju so sisi družbenih dejavnosti v večji denarni stiski kot drugod V petih mesecih 1,1 milijarde dinarjev presežkov Kranj, 3. junija — Ker smo bili lani ena od osemnajstih slovenskih občin, ki so v prvem polletju spoštovale republiško navodilo o povprečni prispevni stopnji iz leta poprej, smo zdaj udarjeni še bolj in sisi družbenih dejavnosti so v večji denarni stiski kot drugod. Olajšanje lahko pričakujejo šele jeseni, so ugotavljali v sredo na zase-danjn kranjskega izvršnega sveta. Dodali so, da republiške solidarnosti ne bodo mogli izpolniti, če jim ne bo dovoljen lanski obseg skupne porabe. Interventni zakon o omejevanju skupne porabe narekuje primerjavo po posameznih obračunskih razdobjih. V Kranju se tako presežki v sisih družbenih dejavnosti povečujejo iz meseca v mesec, medtem ko se v večini slovenskih občin, kjer se lani niso ravnali po republiških navodilih, že zmanjšujejo. V Kranju je bilo po prvih treh mesecih letošnjega leta blokiranih 647 milijonov dinarjev, po štirih mesecih 787 milijonov dinarjev in po petih mesecih že 1,1 milijarde dinarjev. Kolikšenega deleža sredstev ne smejo porabiti, povedo podatki, da so po treh mesecih znižali prispevne stopnje v sisih družbenih dejavnosti za 0,10 odstotke točke, po štirih mesecih pa je nateklo 8,8 milijarde dinarjev, kar je bilo 164 odstotkov več kot lani v tem času in presežek je znašal 787 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo 10,5 odstotka priliva. Po petih mesecih se je presežek povzpel že na 1,1 milijarde dinarjev. Tudi za junij nameravajo za sise družbenih dejavnosti, predvsem za izobraževalno skupnost, zmanjšati prispevno stopnjo, vendar pa bodo popravke naredili znotraj dosedanjega obsega prispevnih stopenj, saj jo bodo povečali za cestno —komunalno skupnost. S takšno usmeritvijo se je izvršni svet strinjal, kakor tudi s tem, da bodo v sisih še pred iztekom polletja popravili letošnje plane in pri tem upoštevali 70-odstotno rast osebnih dohodkov in 64-od-stotno rast materialnih stroškov, obračun amortizacije in pokritje izgub v zdravstvu. S tem bi letos skupna poraba znašala 26 milijard dinarjev in bi bila 71 odstotkov večja kot lani. Če prištejemo še cestno - komunalno skupnost, pa bi znašala 27 milijard dinarjev in bi bila večja za 82 odstotkov. Seveda pa bo to uresničljivo le, če bo uslišana kranjska zahteva in želja po priznanju lanskega obsega skupne porabe, ki je glede na slovensko resolucijo znašala 15 milijard dinarjev. Intervencijski zakon je slovensko resolucijo ovrgel. Za Kranj to pomeni, da bi morali osnovo za letošnji izračun skupne porabe zmanjšati za 1,4 milijarde dinarjev in vrniti 1,34 milijarde dinarjev. Takšen obseg sredstev pa normalnega dela v družbenih dejavnostih ne zagotavlja, saj bi bila tako skupna poraba 18 odstotkov stvarno manjša kot lani. Pri tolikšnem omejevanju pač ne bo moč računati na solidarnostna sredstva iz Kranja, dodatno utemeljujejo svojo zahtevo. Le v primeru, če lanska osnova za izračun letošnje skupne porabe ne bo znižana in če bo v osnovo dodatno upoštevanih 300 milijonov dinarjev za pokritje lanske izgube v zdravstveni skupnosti, je moč računati na 400 milijonov dinarjev solidarnostnih sredstev iz Kranja. M. Volčjak Učenci naj navijajo za učitelja Kranj, 3. junija — Vsako leto, ko je na novo v pretresu srednješolska mreža, se predvsem šolniki "pulijo" za nove dodatne oddelke oziroma za to, da bi obdržali vsaj stare. Malce hudobno ugotavljamo, da jim gre predvsem za lastno socialno varnost, za delo, kruh, ne toliko za koristi učencev, staršev ali tovarn. Če ne bi bilo tako, bi bila mreža najbrž v marsičem bolj racionalna, gibljiva. Normalno je, da vsakega skrbi, kaj in kako se bo znašel, če izgubi delo. Tako kot je strah delavce Iskre, sme biti strah tudi učitelje. Srednješolski programi se po svoji vsebini (spet) menjajo, nekateri predmeti so skrčeni, drugi razširjeni, vsestransko specializiranih učiteljev, ki bi danes lahko učili, na primer, slovenski jezik, jutri pa biologijo ali matematiko, pa seveda ni. V kranjski srednji šoli za pedagoško, računalniško in naravoslovno - matematično usmeritev so zaradi vsebinskih sprememb programa naravoslovja uradno predlagali strokovnemu svetu izobraževalne skupnosti, naj jim pouk obrambe, po novem pomaknjen v zadnje letnike, dovoli po svoje enakomerno porazdeliti, češ naj odslovimo učitelje, čez tri leta pa jih znova snubimo? V čudno skrajnost je v svojem očitno zelo velikem strahu za delo zašel eden od učiteljev predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Glede na to, da ima šola tri učitelje, pouk STM pa se zožuje, je dejal učencem, naj s podpisi zahtevajo, da on ostane. Učenci so bili seveda spričo takšnega "samoupravljanja" zbegani. Niti malo navdušeni za učiteljevo zamisel so šli vprašat v ravnateljsko pisarno, kaj naj store. Kajpak je bilo potem vsega konec... Obsojanja vreden način, ki si ga učitelj res ne bi smel privoščiti, pa najsi bi mu šlo še tako za nohte, hkrati Opozarja ni drugo plat posledic nenehnega spreminjanja srednješolskih programov Tudi zaradi tega je učiteljski poklic Stanj vabljiv H. Jelovčan Propadajoče vile in hoteli Javna razprava o avtomobilski cesti je dala vrsto koristnih pripomb Radovljiška občina se brani cestninske postaje j Radovljica, 2. junija — Radovljiški izvršni svet je v torek11, seji obravnaval pripombe o trasi in idejni zasnovi radoVJ škega dela avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost. Skup8 j' ni predlaga, naj cestninske postaje na breškem polju ne^ se v dopolnitve srednjeročnega plana. Na javnih razpravah v vseh krajevnih skupnostih, bo potekala avtomobilska cesta, je prevladalo mnenje, da t treba zgraditi cesto čim bližje magistralni. Takšno sta^^j zavzel tudi izvršni svet, ki je na osnovi pripomb predlaga'- \ investitor pri izdelavi lokacijskega načrta preuči možnos j odmik trase od naselja Studenčice, zgradi načrtovano !jj regionalno cesto na odseku od Podvina do Črnivca čim bi' I avtomobilski cesti in spelje cesto čez ljubenski hrib v Pr^ ^ in ne v vseku. Krajevne skupnosti in tudi izvršni svet P°°L. jo gradnjo dveh priključkov na avtomobilsko cesto, na *> ^ jah in v Lescah; v krajevni skupnosti Radovljica pa men:j da ne bi bilo treba graditi še tretjega, za Radovljico, kotz.^. di velikosti naselja in povezave z Begunjami in okoliški*111 srni predlaga investitor. Izvršni svet je predlagal, da b'jjj^ ključek za Radovljico vnesli v dopolnitve srednjeročnega"i na občine, sicer pa naj bi to vprašanje pustili odprto do iz r° ve, lokacijskega načrta. V vseh krajevnih skupnostih, šep J^i bej na Brezjah, odločno nasprotujejo temu, da bi cestnin r0i postaja stala na zemljišču prve kategorije, sredi breškegane, lja. Enako stališče je zavzel tudi izvršni svet. . J^v Pri gradnji avtomobilske ceste bodo veliko pozornost' .ju ] menili protihrupni zaščiti naselij. Izvršni svet predlaga* •'j* i traso med Lescami in Radovljico delno poglobili, sicer Pa jm bi zgradili protihrupne nasipe ali postavili odbojne ogra}e_i\ vršni svet je tudi zavzel stališče, da morajo kmetje, ki j' zemlja edini vir pridobivanja dohodka, dobiti nadomeS.A f zemljišča, po možnosti pa tudi drugi. Kmetijska zer^)1 L skupnost mora pripraviti program komasacij in smotrno krožiti razdrobljena zemljišča. C. Zaplotnik Mladi Tržičani gredo v Reutlingfi Tržič, junija — Člani občinske konference socialistične J p Tržiču so pred štirimi leti podpisali listino o sodelovanju s skim kulturno - umetniškim društvom Triglav v Reutlingen^L se vsako leto sestanejo otroci, ki obiskujejo slovenski dopo'1! ky uk v tem kraju, z učenci tržiške osnovne šole heroj Bračičai1 L enkrat v domovini, drugič na tujem. . J^. Lani so mladi Tržičani gostili svoje vrstnike iz Nemčije.1 JE jim oni vračajo gostoljubje. Na obisku v Reutlingenu bo 14. junijem 29 osnovnošolcev pod vodstvom šestih učiteljev- I čanje pripravljajo kulturno prireditev s skupnim nastopofl1 ogled znamenitosti kraja in razvedrilno gostijo v naravi. \^ Ker bodo otroci prebivali med družinami gostiteljev, bod j. spoznali način tamkajšnjega življenja. Seveda pa bo to dobrav] nost za spletanje novih prijateljskih vezi s Slovenci zunaj Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske Denar za čiste vod, Kranj, 4. junija — Najpomembnejša točka dnevnega red* J% vi seji skupščine minuli petek je bila sprememba samo^jLM ga sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti ' S je. Predlagana sprememba v sporazumu, ki so jo delegati na zasedanju skupščine v Kranju potrdili, se ne nanaša le na Območno vodno skupnost Gorenjske, marveč na vse vodne skupnosti v Sloveniji. Določa pa, da mora za sanacijske ukrepe na Notranjski Reki in v zvezi z gradnjo vodnih elektrarn vodno gospodarstvo Slovenije prispevati do 60 odstotkov. Drugače povedano to pomeni dodatno zbiranje denarja v višini 14,6 odstotka od prihodkov vodnega gospodarstva. Ta denar bo namenjen za sanacijo razmer na reki Savi zaradi predvidene gradnje energetskega sistema vodnih elektrarn od Ljubljane do republi ške meje s Hrvaško. Denar pa jo treba začeti zbirati takoj, ker se že pripravlja gradnja i i I - elektrarne Vrhovo. ^°^j<^;' delež na podlagi sprei^A ga samoupravnega sP°.j5t%, '11 m plak. Da pa bi ta cilj g že zdaj kaže, da bo t() treba se precej ho'J.fp^ Radovljica, 2. junija — Ko |e radovljiški izvršni svet na torkovi seji obravnaval pripombe občanov o zazidalnem načrtu Mli no, je razpravo izzval dolg spisek vil, hotelov in drugih stavb, ki na Bledu propadajo ali no slu žijo v turistične namene. Spisek (med pripombe ga je vpletel urbanistični inšpektor Jože Piber) je dolg, predolg. Hotel Mežakla propada, prav tako vila Plemelj. V knjigarni Bled so pisarne in tanovanja, v vilah Zlatorog, Rog, Sončnica in Beli dvor same pisarne, dom muzealcev propada, enako usodo doživljajo vila nad regatnim centrom, bivša Turko-va vila, vile Adela, Draga, Epos, bivša upravna stavba vile Bled, vila ob Tunelu, vila Zrenjanin, Ciklama, vila nad hotelom Jadran. V vili nad Tunelom so stanovanja, v slabem stanju so Ri-klijev objekt, dom Partizana, grajsko kopališče... Za vsako vilo se ve, kdo je njen lastnik, upravljalec, gospodar. Ve se tudi, kaj caka vsako gar, ki malomarno ravna z družbenim premoženjem, pa vendarle — imetje (nekdaj blišč, danes beda Bleda) propada pred očmi premalo osveščene in odločne krajevne in občinske vlade. Če je Bled "gorenjski biser" in med najbolj razvitimi (urejenimi) turističnimi- kraj i, potem naj bo tu di med prvimi ali prvi, ki bi ugriznil v kislo jabolko propadajočih vil, hotelov in drugih stavb. Radovljiški družbeni pravobranilec samoupravljanja jo že raziskal "primer vile Zrenjanin". Njen lastnik je obljubil, da jo bo obnovil, vendar do danes še ni storil ničesar. "Če za propadajoče vile ni zanimanja v druž benem sektorju, jih ponudimo zasebnemu," je na seji namignil eden od članov izvršnega sveta. Domnevamo, da bi zasebniki lokacije in stuvbe razgrabili in da bi bil spisek, ki ga je sestavil ur banistični inšpektor, že čez nekaj let precej krajši C. Zaplotnik " "Bi Pomembno stilo, ki ga je skups1-;amoupi a\ nim organ ^ med letom lahko sam1 ^ji nijo stopnjo vodnega E*j ka, da bi s tem zagotOVjj tovani dotok sredstev* J Ob sprejemanju /a ^ ga računa in poročila cev za minulo leto sO v ugotovili, da je bilo p slovanje skupnost' J u ipesno. Tako so, "a J< avgusta lani visoko nU jjF, de zaradi deževja ua?.^'f nekod precej škode- j A v večini takoj odpraVU^j katera delu pa so ^ program za letos. ^' ^K. 5. JUNIJA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS Iskra na Blejski Dobravi ukinja proizvodnjo in zapira vrata Kii i? ^°brava, 4. junija — Člani jeseniškega izvršnega sveta in predstavniki Iskre Telematike iz Kranja so razpravljali o predsa-Mem programu Iskre. Iskra pravi: proizvodnjo central je treba prenehati TAKOJ, Jeseničani sprašujejo, kam s 400 delavci? m^deljka jih je 9' ne prisilnem dopustu, drugi bodo šli junija. Jožica Fon, kontro-lorka: »Žalostni smo, saj ne vemo, kaj bo. Pred sedemnajstimi leti, ko se je obrat odprl, je bila povprečna starost kolektiva 22 let, sto delavkam je bila to prva zaposlitev. Kje je še upokojitev!« štirimi temeljnimi pro-C mi Programi Iskre Tematike sta postala dva njena u^ama zastarela, najhitre-tr0ljnajbolj proizvodnja elek-j^ehanskih central. Ko se |LPoPolnoma ustavil izvoz v HJetsko do ^ko zvezo, Iran in Irak Jln je dokončno odkloni-leL"^3^ tržišče, so postali Vt i!tni P^blemi Iskre Te- Razmere so nevzdržne, še posebej rganizaciji v kateri se tau0lZv°dnja central do kon-a zanesljivo ukinila. Mi-1 terneljni o L8e^ki Dobravi, »I JSube je za '%irdo dinarjev lbv°r& L, no tehnologijo in ne trpi rsnega odlašanja pri po-V taki de-neodgovorno vztraja- (i^izvodnja v Iskri Telema-L^ora nenehno v korak J J^h odločitvah. iri pri zastarelem programu J^a katastrofo. V Iskri pri-v&.) neustrezno notranjo organizacijo, šibko trženje Iskra Commercea, ekstenzivno zaposlovanje ter zanemarjanje ekonomskih zakonitosti in pomembnega informacijskega sistema. Res pa je tudi, da jim je bil tako kot drugim precejšnja ovira naš nestabilni gospodarski sistem. Temeljna organizacija Blejska Dobrava je prva na kolenih, njeno stanje je brezupno: za zastarele elektromehanske centrale ni nobenih naročil več, v prvih treh mesecih so izvozili za zanemarljiv 1 odstotek, zalog je za 354 starih milijard dinarjev, celoten prihodek je tolikšen kot izguba, ki jo je za novo milijardo dinarjev. Na trgu dosegajo le 60 odstotkov lastne cene, elektromehanske centrale pa obsegajo 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. Nekajletno izgubo jim je prej pokrivala delovna organizacija, ki zaradi nove kranjske naložbe in premalo lastnih sredstev tega ne zmore več. Marina Koblar, delavka v Iskri: »Petnajst let sem tu, imam tri šoloobvezne otroke, kje naj se zdaj zaposlim? Dela se privadiš, ga poznaš, začeti nekje na novo je zelo težko. Nismo mislili, da bo tako hudo, da bomo naenkrat sploh brez zaposlitve.« • Takoj ukiniti proizvodnjo Na Blejski Dobravi je zaposlenih 461 delavcev, od tega jih ima 111 nepopolno osnovno šolo. Od ponedeljka jih je 91 na prisilnem dopustu. Ko se bodo vrnili, bodo odšli na dopust drugi, a ta »rotacija« ne bo trajala dolgo. V Iskri so odločni proizvodnjo central morajo prenehati TAKOJ, druge programe morajo ukiniti do konca leta, napajalni del, ki ostane, pa zaposluje tako malo delavcev, da bi bila nadaljnja proizvodnja zaradi visokih lokacijsko-infrastruk- turnih stroškov dobravske tovarne ekonomsko neupravičena. Ob tako zgovornem predsa-nacijskem programu, ki ne more ponuditi nobene drugačne rešitve, so bili na Jesenicah presenečeni, osupli in ogorčeni. Zakaj? Andrej Bregant, zaposlen v pripravi materiala: »Po pravilniku na prisilnem dopustu dobim prvih petnajst dni 70 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka, do 30 dni 80 odstotkov in nad 30 dni 90 odstotkov. Ne vem, kje naj iščem novo zaposlitev. Ta negotovost je obup- • Kam s 400 delavci? Zato, ker Iskra na Blejski Dobravi nikdar doslej ni prikazovala dejanskih razmer, zato, ker so prepričani, da agonija ne more biti od včeraj. Celo tedaj, ko se je pojavila izguba, niso zaprosili za oprostitev davkov in prispevkov. Jeseničani sprašujejo, zakaj Iskra s toliko strokovnjaki ni zmogla poiskati tržno zanimivega programa? Terjajo odgovornost, saj za kadrovske »viške«, ki jih ima danes Iskra, še skupnost za zaposlovanje ni vedela, ker jih za skupnost za zaposlovanje in plane niso prikazovali. Iz dobravske Iskre se jih le 10 odstotkov lahko upokoji, druge čaka prekvalifikacija, nova zaposlitev in vrsta pred skupnostjo za zaposlovanje. Iskra bo junija pripravila dokončen program sanacijskih ukrepov tudi za Dobravo, a že danes je povsem jasno, da se tovarna po sedemnajstih letih postopoma, a zanesljivo zapira. D. Sedej v^el obseg proizvodnje, še bolj izvoz sanjskemu gospodarstvu zastaja korak li^ih V JUn'Ja ~ Obseg proizvodnje se zmanjšuje, ne dosega načrtovane rasti, celo lanske ne, o pomanjkanju naročil tožijo tudi v V°ži* n°Vai!nan' "e le v Telematiki. Skrb zbuja padec izvoza, zunanjetrgovinska menjava se odvija na znatno nižji ravni, saj tudi 1 ^ 1 ">liko kot lani. Kriza v Telematiki utegne kmalu krepko vplivati na priliv sredstev za družbene dejavnosti. iJN}nfrvin treh- mesecih letošnjega le1 f% n.a*Vkrun'i'ski občini povečala za 1 leta se je industrijska pro-f»8 f," v' 'wq»jsm oDcini povecaia za 1 odstotek, z resolucijo pa atkoU(Itu'(>'° 3,5-odstotno rast. Trije meseci so seveda pre- Soritrazdotue za ugotavlj V ^ Ve?V' vendar ostre omeji Nir.^mesečr>e zamude pri i f-^'ijg '^«ui' zurnuue pri poravnavanju računov tujim doba-*tev ^ev°da ne vlivajo optimizma. Težko je pričakovati večjo e za ugotavljanje odstopanj od resolucijskih tve pri uvozu izdelavnega materia- li t -------**' s0vi ^ vPl>va predvsem kriza v Telematiki, skrb zbujajoči '^ftia Pohajajo tudi iz drugih, rečemo lahko dobrih tovarn, te orn lo''ko naročil. Na seji kranjskega izvršnega sveta i ^eni Ikos- Tekstilindus in Gorenjski tisk, kot razlog fc,%lo anje denarja na domačem trgu, ki ga je že v Sloveni-K^cej^^naj Slovenije pa še manj. Tudi v Telematiki namreč Plača r/-gubo predstavljajo narejeni in odposlani, toda še '^rst 1 udelki. Likvidnostne razmere se torej v našem goji V2n^u vs.e bolj zaostrujejo. $r 0 zu^11;''V 'e Padec izvoza. Zaradi napake v obdelavipoda-C^je ^rinani°vtrgovinski menjavi za januar podatki za prvo le-)L hj^f .mesečje niso primerljivi z lanskimi in pogledati velja le marec> k° je skupni izvoz kranjskega gospodarstva v $i • Uvo' Z enakim ianskim obdobjem upadel kar za 29 odsto-f : 2 na Zahod pa se je zmanjšal za 16 odstotkov. Znatno ' n sicer za 18 odstotkov, je bil tudi uvoz v tem času. Zu- nanjetrgovinska menjava poteka torej na znatno nižji ravni in ne smejo nas zavesti podatki o 169-odstotnem pokritju skupnega uvoza z izvozom in 137-odstotnem pokritju zahodnega uvoza z izvozom. V prvem letošnjem trimesečju so izgube v kranjskem gospodarstvu znašale 5,3 milijarde dinarjev, to je 545 odstotkov več kot lani v tem času. Znesek izgube je bil v oblikovanih sredstvih akumulacije udeležen kar 88-odstotno, v doseženem dohodku gospodarstva 12-odstotno, v enakem lanskem obdobju pa je bil 4-odstotno. Zaradi izgub nastajajo tudi večje razlike pri deležu akumulacije v dohodku, v razporejenem dohodku je imela 12,5-odstotnega, v doseženem pa 13-odstotnega. Kopico podatkov smo navedli, da pojasnimo, kako zelo kriza Telematike vpliva na rezultat kranjskega gospodarstva. V treh mesecih so imeli v kranjskih Telematikinih tozdih 4 milijarde dinarjev izgube, kar je 75 odstotkov vse. Naslednji največji izgubar je Elektro, ki je izkazal 5 odstotkov celotne izgube kranjskega gospodarstva, vendar ta odseva razmere v celotnem elektrogospodarstvu in bo v njegovem okviru tudi rešena. Preostala izguba pa je bolj ali manj sezonskega značaja. Razmere v Telematiki so seveda zelo vznemirljive, saj se v Kranju poleg vsega drugega boje tudi zaradi tega, da bodo kmalu krepko vplivale na priliv sredstev za družbene dejavnosti, saj osebni dohodki v Telematiki že zdaj zaostajajo. Napovedujejo, da se utegne priliv sredstev zmanjšati od 10 do 30 odstotkov. To bo probleme v že tako omejeni skupni porabi le še bolj zaostrilo. M. Volčjak ^radisove gradnje na Gorenjskem M j0 J.* "laja Nared je nova jeseniška elektrojeklarna, frsdnH HliUMl ljubljanski Gradiš, na Gorenjskem pa je v ski v .Jl M' nekaj objektov, kjer delajo njihovi zidarji: celici K-^rni Zvezda v Kranju, celjski skupaj / jeseniškimi; avUajo Kompasov hotel v Kihnem, jeseniški so za-k|t>,^raditi zadnje bloke na Planini III v Kranju, v Na-W postavljajo mogočno Merkurjev«) skladišče. k ^tfv" *Mrebovali bodo torej slabo leto, gradnja pa je za-rUšjij U' c'r so nagradili staro poslopji*, ki ga bodo zdaj po-t>0 So' 10 dokončali skladiščne prostore. Pisarne in jedilni r^k()(.V nove Prostore že preselili, /gradili so jim jih tako Uldj t) *'Uu' gluvo«. Temelje so morali kopati in betonirati ^V(iZdi Stan> s,av,H». uradih pa so okrog nje in nad njo. V kur n, s° Pač na tesnem s prostorom in izkoristili so ga liJ0n,»'l,^,n,>tri('-it' Gradbena dela so Medna okoli 600 mi £v dinarjev. ^ibno^S^a 8rftdbena operativa pa je skupaj z jeseniško v ra3"nec junija bo končana gradnja novega poslopja v ativl , l°varni Zve/da, kjer gradi Gradisova celjska ope >nom že s 'eti P'"i Medu /gradila nov Kompasov hotel, ki ho po ^2 it,/Spn>;i<>1 P've goste. Motel h,. 1', kategorije, v njem h *—_ /IS( 1,1 '100 sedežev v restavraciji. Graditi so /ače oktobra lani, zanimivo pa je, ker objekt stoji na robu soteske — deloma na pilotih deloma na skali, pokrit pa je bitumenskimi skodlami (tegola canadesse). V stanovanjski soseski Planina 111 v Kranju so delavci jeseniške gradbene operative začeli graditi zadnja dva bloka s po 24 stanovanji, ključe pa naj bi novim stanovalcem dali še letos. Na Planini III je Gradiš zgradil oziroma grudi 12 blokov s 301 stanovanjem, druge je zgradil kranjski Gradbinec. V industrijski coni v Naklem, kjer so bila groba zemeljska dela opravljena že pred leti, pa so v začetku letošnjega marca znova zabrneli Gradisovi stroji. Izkopali in zabetonirali so temelje za mogočno halo, ki meri 120 krat 100 metrov. V njej bo Merkurjevo skladišče, do katerega bo vodil tudi industrijski tir. Elemente, ki so jih izdelali grudisovei v Ljubljani, so začeli montirati v prvih dneh maja, konstrukcija naj bi bila postavljena do 11. julija, dela pa končana 15. novembra. Omenjena dela bodo vredna 2,35 milijarde dinarjev, skupaj z energetskim objektom in zunanjo ureditvijo pa se bo vrednost povzpela na štiri milijarde dinarjev. Gradbišče v Naklem je zdaj eno največjih Gradisovi h gradbišč. Številna vprašanja ob naložbi kranjske Iskre Telematike Projekt je še na majavih nogah Kranj, 4. junija — Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je preteklo sredo prvič, včeraj (četrtek) pa drugič razpravljal o posojilih, garancijah in avalih kranjski Iskri Telematiki za projekt javni digitalni telefonski sistemi. Odbor meni, da v projektu niso dani zadovoljivi odgovori na vsa vprašanja in da je v mnogih ozi-rih na majavih nogah. Naložba v projekt »javni digitalni telefonski sistemi« terja 42 milijard dinarjev, prispevali pa bi jih Telematika in sozd Iskra (dobrih 30 odstotkov), tuje finančne organizacije in sovlagatelji ter banke, na katere odpade 41 odstotkov ali skoraj 17 milijard dinarjev posojil, garancij in avalov, od tega 9,2 milijarde neposredno za projekt, ki naj bi bil gotov konec leta 1988, in 7,8 milijarde dinarjev za plačilo interkalarnih obresti. Delitev ban--čnega deleža je zastavljena tako, da bi gorenjska banka in Gospodarska banka Ljubljana prispevali po 35 odstotkov vsote, 30 odstotkov pa druge članice bančnega konzorcija. Finančna konstrukcija naložbe je sicer 'zaprta', vendar je projekt še na majavih nogah. Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je preteklo sredo prvič razpravljal o naložbi, soglašal o nadaljevanju investicijskega postopka, vendar je zastavil kopico vprašanj, na katere naj bi odgovorili predstavniki Telematike in sozda Iskra na včerajšnjem nadaljevanju seje izvršilnega odbora. Bančni izvršilni odbor se sprašuje, kaj resnično pomeni naložba v tehnološkem in tržnem pomenu, ali ni preskromno računati le na sovjetski in turški trg, druge pa zanemarjati. V projektu ni zadovoljivega odgovora, kje bo Telematika dobila potrebne strokovnjake, prav tako pa tudi ne zagotovila, da bo program rentabilen, izvozno uspešen. Izvršilni odbor je preteklo sredo menil, da je finančna konstrukcija naložbe za Telematiko »samomorilska«, da je lastna finančna udeležba prepičla in da se utegne Telematika že na začetku uresničevanja programa srečati z nerešljivimi problemi. Delegati v izvršilnem odboru Temeljne banke Gorenjske so terjali zagotovila sozda Iskra in njene interne banke, da bo pokrivala izgube v Iskri Telematiki do aktiviranja naložbe. Zakon o bančništvu namreč izrecno prepoveduje bankam dajanje investicijskih posojil delovnim organizacijam, ki so v izgubi. Telematika pa je v rdečih številkah. Predlagali so, naj Iskra najde kakovostna nepovratna sredstva doma, večji pa bi moral biti tudi delež vlaganja kapitala tujega partnerja. Po sodbi izvršilnega odbora Temeljne banke Gorenjske je odnos sozda do kranjske naložbe premalo aktiven, saj ne gre le za Telematiko, ampak za precejšen del celotne Iskre, ki bo sodeloval pri novem programu, v končni fazi pa tudi za slovenski nacionalni program posodabljanja elektronske industrije. Gre tudi za velike denarje, s katerimi družba zdaj ni posebno bogata, gre za usodo mnogih delavcev, zato so zahteve izvršilnega odbora razumljive. Nihče namreč ne želi vlagati v naložbe, katerih učinki niso zanesljivo pozitivni. J. Košnjek IZ GOSPODARSKEGA SVETA Izgube vse večje Skupni prihodek jugoslovanskega gospodarstva v letošnjih prvih treh mesecih je dosegel vrtoglavo številko 21.600 milijard dinarjev in je bil od lanskega prihodka v enakem obdobju večji za 80,6 odstotka. Največ je k temu prispevala inflacija, najmanj pa produktivnost, učinkovitost poslovanja in izvoz. Izvedence v Službi družbenega ki jigovodstva najbolj skrbi velik znesek sprotnih izgub, saj znaša 912 milijard dinarjev. Tolikšen negativni saldo poslovanja je kar 143 odstotkov večji kot, lani v tem času. Z izgubo je poslovalo več kot 7.000 temeljnih organizacij združenega dela, to pa je skoraj vsaka četrta organizacija v gospodarstvu. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Milena Kristan, trgovka v industrijski prodajalni Gorenjske predilnice Cena je vedno pomembnejša Škofja Loka, 3. junija — V industrijski prodajalni Gorenjske predilnice na Trati pri Skof ji Loki je vedno dosti kupcev. Vzrok za to so seveda nižje cene volne in blaga pa tudi velika izbira. »Letos so moderne vesele barve: zelena, rumena, živo modra, ciklamna, vijoličasta. Zato največ prodamo volne in blaga v teh barvnih odtenkih. K nam hodijo kupci iz vse Slovenije, nekateri so tu na službenih poteh, na izletih, drugi pridejo le po volno ali blago. Ti ponavadi kupijo kar več kilogramov, saj so cene pri nas res ugodne. Najcenejša je tista volna ali blago, ki je ostala od opuščenega programa ali pa šele prihaja kot poskusni izdelek. Zato se cene volne gibljejo od 4.120 dinarjev do 15.040 dinarjev za kilogram. Tudi blago, takšno z napakami in starejše artikle, prodajamo zdaj kar po kilogramih. Za kilogram blaga je treba odšteti le 2.913 dinarjev, kar je zares ugodno. Veliko prodamo blaga iz čistega bombaža, različne vrste potiskanega in črtastega verseja, ki je primeren za poletne majice, letos pa je posebno moderna tudi »zmečkanina.« Cene so za prvo vrsto blaga in volne nižje za okrog petnajst odstotkov, za drugo vrsto od dvajset do petindvajset odstotkov, tretja vrsta blaga pa je še precej cenejša,« pravi Milena Kristan, prijazna prodajalka, ki je v tej trgovini že dvanajst let. »Opazila sem tudi, da v našo trgovino prihaja zelo veliko mladih deklet in mamic, ki si pri tej draginji skušajo pomagati same. Obiskujejo tečaj pletenja in šivanja, volno in blago pa si izbirajo pri nas, saj tu res lahko vsaka najde nekaj, kar ji je všeč. Tudi starejše ženske, ki imajo za ročna dela več časa, se pri nas redno oglašajo, saj imamo poleg modernih tudi precej klasičnih vzorcev in barv volne in blaga.« V. Stanovnik Foto: G. Šinik cmmmmmzEGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 5. ... KRATKE PO GORENJSKI Rekonstrukciji na cesti Kranj-Nemilje — Skupščina cestno-ko-munalne skupnosti Kranj je na zadnji seji konec maja sprejela tudi program obnove in gradnje cest v občini. Po programu bo Cestno podjetje obnavljalo cesto Letence-Mlaka, če bo skupnost za ceste Slovenije zagotovila denar. Trenutno pa že potekajo dela na dveh odsekih na cesti Kranj-Nemilje. Obnavljajo krajša odseka od Spodnje Besnice do Pesnice in od Njivic do Nemilj (na sliki). V programu za letos pa je tudi dokončna rekonstrukcija ceste na odsekih Hrastje-Cirče in v Trbojah. V Hrastju so začeli delati, priprave pa potekajo tudi za začetek del v Trbojah. - A. Ž. Partizanski tabor v Ribnem Kibno pri Bledu — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica organizira danes, v petek, v Ribnem pod Ribensko goro partizanski tabor heroja Tončka. To je že trinajsti tovrstni tabor, ki je hkrati tudi obrambni dan za 450 učencev in učenk sedmih razredov osnovnih šol iz radovljiške občine. Celodnevni program je razdeljen na štiri tekmovanja in na 11 različnih dejavnosti. Gramoz za karavanški predor Kranjska gora — Za betonske konstrukcije pri gradnji predora pod Karavankami potrebujejo gramoz, ki ga jemljejo iz struge Save in njenih pritokov. Ob takem objektu potrebujejo veliko gramoza, zato ga jemljejo tudi iz kranjskogorske Pišnice. Krajani se pritožujejo, saj v glavni turistični sezoni skozi središče Kranjske gore vozi tudi do 30 kamionov. Zato zahtevajo, naj se čim prej zgradi vršiška obvoznica. L,etos še ne bo zgrajena, vendar Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana obljublja, da gramoza iz Pišnice v poletni sezoni ne bodo odvažali. D. S. Skupščina in srečanje Radovljica, Podnart — Minulo soboto je bila v Radovljici redna letna skupščina občinske zveze združenj borcev NOV. Na seji so med drugim sprejeli program za letos oziroma do naslednje skupščine. Popoldne pa je krajevna organizacija zveze združenj borcev NOV Podnart pripravila partizansko srečanje v domu kulture v Podnartu za svoje člane ter za vse borce in aktiviste, ki so pred vojno in med njo živeli na območju krajevne skupnosti Podnart. C. R. Na Mlinem obravnavali zazidalni načrt Bled —Precej pojemična je bila na Mlinem pri Bledu razprava o osnutku zazidalnega načrta turističnega območja Mlino na Bledu. Največ pomislekov je bilo izrečenih o bodočem prometu. Postavljali pa so tudi vprašanja, kaj je in kaj bo s sedanjimi turističnimi objekti, ki propadajo. Če bi jih primerno obnovili, bi lahko še naprej služili turizmu. Kaže, da tudi sedanji osnutek zazidalnega načrta med krajani ne bo dobil podpore, če ne bodo dobili najprej vsaj odgovorov na vprašanja, ki so jih postavljali na zadnjem zboru. JR Imate konjička? Zajčki za meso in krzno Deset let bo žo, odkar je vnučki Francija Ravnika iz Bohinjske Bistrice brat Lojze podaril zajčka. Nič resne ga nismo mislili, niti najmanj pa ne, da bi jih redili, pripoveduje danes Franci Najprej je bil zajček pri hiši le za veselje otrok, potem pa je bilo zajčkov vsako leto več... Navadili so se jih, Franci jim je naredil lepe zajčnice. Vsako leto je še kakšno dodal, lani kar šest, tako da jih ima zdaj že osemnajst. Le eno pasmo goji, rjav«; ožgane kunce, ki imajo aelo lepo dlako. Poskušal je tudi z belgij skimi orjaki, celo križal jih je, pa se ni obneslo. Zato je raje ostal pri ožganih kun< ih. Čeprav je to zajec, ki ga gojiš za krzno, ni tako občutljiv, kot so sicer podobne vrste. Na leto izgubi le po enega, vendar jih mora zelo paziti. Zajec mora vsak dan dobiti suho hrano, tudi poleti, pa naj bo to koruza, oves, suh kruh ali kaj podobnega. No benih briketov jim ne daje, le na koncu, preden jih zakolje, jim zmelje koruzo, da dobi koža lep lesk. Pravijo, da je za lepšo dlako odlično tudi laneno olje, toda z njim še ni poskusil. Zajčki so vso zimo zunaj. Zelo pazi na čistočo in iz svo jih izkušenj ve, da je zelo pomembno, da zajčki dobe vsak dan trikrat vodo, in sicer toplo, pozimi in poleti. Ko se napijejo, jim posode pobere, da ne polivajo vode po z.ajčni ci in po hrani. Lani je imel kar 69 zajčkov. Dva voza suhega sena so pojedli. Kaj bi ne, saj neprestano meljejo. Ravnikovi imajo travnik, za sproti pa dobe travo pri sosedih. Zajčke kolje konec decembra in ves januar. Takrat je njihova koža najlepša. Za dve jakni in plašč jih je že bilo, pa še meso je pri hiši. Dela pa je veliko! In skrbi tudi. Poseben problem pa je vsako leto dopust K sreči poskrbi zanje brat Lojze. Prijetno pa je, pravi Franci, da je nekaj živega pri hiši. Ko pridejo domov vnuki, so najprej pri zajčkih, pa tudi sosedovim otrokom so v zabavo. D. Dolenc V krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču se začenja praznovanje Otvoritev ceste in telefonskega omrežja Brezje pri Tržiču, 4. junija — Krajevni praznik, 10. junij, bodo začeli proslavljati že to soboto, ko bo tekmovanje v krosu Osrednja prireditev pa bo prihodnjo nedeljo, 14. junija, ko naj bi slovesno odprli asfaltirano cesto in zgrajeno telefonsko omrežje. Za nekaj nad 350 prebivalcev v krajevni skupnosti z naselji Brezje pri Tržiču, Hudi graben. Hušica in Visoce pomeni letošnji krajevni praznik, 10. ju-' ni j, resnično uspeh in zasluženo praznovanje. S skupnimi napori in širšo družbeno pomočjo so namreč uspeli uresničiti dve zadani si nalogi: asfaltirana je cesta skozi naselje Brezje, zgrajeno pa je tudi telefonsko omrežje. »Dve veliki akciji, ki sta v zadnjem letu potekali v naši krajevni skupnosti, sta program za to srednjeročno obdobje malo spremenili, zlasti kar zadeva vrstni red,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti ter predsednik koordinacijskega in gradbenega odbora za gradnjo telefonije Ivan Kokalj. »Najbrž pa podatek, da sta veliki akciji — cesta in telefonija — veljali okrog 125 milijonov dinarjev, pove vse. Dobra organiziranost in veliko naporov ter prispevkov vseh je bilo treba, da smo uresničili to skupno dolgoletno željo. Iz programa nas zdaj čaka še dograditev prizidka k Domu družbe- Po sobotnem tekmovanju V krosu bosta v nedeljo, 7. junija, dopoldne v okviru krajevnega praznika na programu šahovski, popoldne pa nogometni turnir. Za sredo prihodnji teden ob 19. uri je napovedana gasilska vaja, v četrtek, petek in soboto društveni turnir v namiznem tenisu in v balinanju. Razen tega bo prihodnjo soboto, 13. junija, ob 20. uri še slavnostna seja s podelitvijo priznanj. Osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 14. junija, ob 15. uri. Uro kasneje se bo začelo srečanje ljudskih godcev iz Tržiča in prireditev s srečelovom, na kateri bo igral za ples kvintet Triglav. nih organizacij, avtobusno postajališče, ureditev preskrbe v krajevni skupnosti in urejanje drugih krajevnih cest. Predvsem glede cest se nameravamo kmalu temeljito pogovoriti na zboru občanov.« Največji uspeh je lani februarja začeta akcija, ko so v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču in v sosednji krajevni skupnosti Leše imenovali gradbena odbora in skupni koordinacijski odbor za gradnjo telefonskega omrežja. Do takrat je imela vsaka krajevna skupnost le po en telefon. Zdaj je omrežje zgrajeno za 172 telefonskih priključkov. »Uradni začetek je bil lani 20. juniji ja, ko smo prvič ^ začeli kopati, ozi-*^ |> roma 3. julija, ko s$ se je začela prva velika prostovolj-'''■*kl ^or sarjev. In sodelavci bi ne bili pravi sodelavci, če ne bi bili čisto lHV„i)>1' V posegli vmes. S tovornjakom, posebej »ociranim« za tako p''1"'^ P so na trg pripeljali živega bikca in naredili šrango po mesarsko-I). PRITOŽNOKM JICO, PWOjj^ Mednarodno srečanje filatelistov V soboto, 6., in v nedeljo, 7. junija, prireja Filatelisti eno numizmatično društvo Lipica iz. Sežane četrto mednarodno srečanji« filatelistov, numizmatikov in z.načkarjev v hotelu Maestozo v Lipici. Dan prej bodo odprli zanimivo filatelis*»čno razstavo na temo Gobe na poštnih znamkah, razglednicah, poštnih žigih in spominskih kuvertah. V so boto, 0. junija, bodo na voljo tudi poseben poštni žig in razglednice Razstava bo odprta do 10. junija L. M Pismo organizatorjem tekmovanja Spoštovani! Želim, da ino je pismo objavite v vašem časopisu in se za razumevanje zahvaljujem. Naša ekipa se jv uvrstila na občinsko tekmovanje Mladi v SLO in l)S Vneto smo IC pripravljali in treni m 11 obrambne veščine. /Vuo ra.-očuranje smo doiiiv/i, ko je bilo tekmovanje tik pred napovedanim datumom pre loženo za nedoločen čas. Tekmovanje je končno le bilo 22. maja 19H7, tik pred re (/ijskim tekmovanjem 25. ma ni Občinsko tekmovanje v Lescah je bilo žal slabo organizirano. I*ri prvi pomoči sta se članici komisije mat na šim delom, ki sta ga morah ocenjevati, pogovarjati o po čitnicah na morju in o cenah počitniških prikolic. /Vi od govorih o gašenju požarov so nam prisodili za napačnega odgovor, ki je v knjigi Prva nomoč m zaščita naptsan kot pravilen. Podobno P* $ nas prikrajšali za tocK t' pri dveh odgovorih, ki • ^ isti knjigi označena kot V mina '/.a nameček smo ('°~ fol' rehko razočaranje še $0 glasitvi rezultatov, ^e epf zamenjali vrstni red *p Bled / in Bled II. ter d*jj j vrščeno ekipo razgl(lS1 {f sedmo, sedmo pa za .o1' Takoj smo -ah t cvali, d^ ganizator ponovno VT^0\fi rezultate. kar pa niso um na zahtevo našeg'1 gj torja Šele na telefoni\W r tervenetjo ravnatelj« * pri. nuli napako Ra očaranje ob tem "^p grenko tudi za nase nO ki so nam morali *z ktii njim podarjene P'(l ^3 nagrade (za napačno mesto). Takšnega ra -očaran]*£ smo ga doživeli na terM movanju, pa pri mi*'" " ne moremo prav ]V prenašati. „tfj Primož /Ve>« H. « nuial O* W »h. Josipu NenUJ* 51 XULTURA 5. stran mimmm^GiLAS Pred izidom bohinjskega zbornika BOHINJSKA DEDIŠČINA TUDI ZA JUTRI H-%W 1,1-Vi "izpai" T3*40 ^ot decembrski posvet o Bohinju bo tudi zbornik, ki ga zdaj pripravljajo, razgrnil vrsto pogledov na naravno okolje .godovi no pokrajine pod Triglavom. Iz njega pa veje tudi aktualnost, saj se precej prispevkov loteva zelo aktualne teme sedanjo-v»rovanja okolja. Tudi za Bohinj namreč velja, da ni in ne more biti imun pred onesnaževanjem okolja niti pred propadom kulturne in naravne dediščine ^~------ dopolnjena z danes zelo aktualnimi ekološkimi prispevki. Saj Bohinj pri tem nikakor ne ostaja nedotaknjena oaza, ki bi jo uničevanje okolja obšlo. Res pa je, da so nekatere raziskave o tem, kaj se dogaja v Bohinju, šele na začetku. 0 onesnaženosti jezera bo v zborniku le kratek povzetek dr. Danija Vrhovška s filozofske fakultete, vendar je v njem glasno opozorilo, da niti tako odmaknjena jezera kot je Bohinjsko niso varna, na primer pred fosforjem; njegovo sled pa so, žal, odkrili tudi v Črnem jezeru. »Že na lanskem posvetovanju se je pokazalo, da Bohinjci nikakor niso ravnodušni do ohranjanja svoje kulturne dediščine, saj vsi niti niso mogli v majhno dvorano v Stari Fužini, kjer je bil posvet. Prav gotovo pa bo zbornik pripomogel k utrjevanju zavesti, da morajo sami, pa tudi drugi, kaj storiti, da bohinjska dolina ne bo propadla. V tekstu je tudi vrsta predlogov, kaj narediti z nekaterimi objekti kulturne dediščine, na primer s stavbo na planini Zajamniki: možnosti je več — ali obnoviti po starem, zavarovati ali pa pustiti tako, kot je. Izkazalo se je, da brez odzivnosti Bohinj ni, jasno pa je, da se nič ne bo moglo spremeniti čez noč. Vsekakor je najvažnejše, da bohinjska dolina ne ostaja prepuščena sami sebi. Tako velika skrb in simpatije, kot jih je bilo čutiti na lanskem posvetu o Bohinju in tudi na okrogli mizi, zbujajo občutek, da o usodi te prelepe pokrajine ne kaže izgubljati besed v prepiru, yeto*a ^ bila sP00,nia postaja vojaške žičnice na Komno pred prvo Vn° vojno, (arhiv Gorenjskega muzeja Kranj) Jjovnjaki, ki sodelujejo na |ranih Posvetih, velikokrat prije Vl3o referate, ki naj bi kasne-;J2sl1 v zborniku, vendar je C*?6 P°vzetke ali priredbe tat! ega domala nemogoče ^rjati« od avtorjev. Zdaj ka-'ttr'u . °.z zbornikom o Bohinju Oače. Na lanskem posvetu o Umiu Je sodelovalo več kot 30 |tver]ev' med njimi več znan-Lmh sodelavcev slovenske Kv e' v bohinjski zbornik, ki •LjjL 2daJ nastaja, pa jih bo od ity vvključenih kar štiriindvaj-iiVg v Publikaciji, ki naj bi izšla "feSta letos OD Prazniku rado-% občine, torej ne bo manjem ^rav m^'- kar 3e bil° v noveJ" iu.casu odkrito in povedano o PNski dolini. »Doslej Bohinj na tak način res še ni bil predstavljen,« je povedal Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja v Kranju, »zato vlada za zbornik že sedaj veliko zanimanje, med Bohinjci pa še posebej. Že doslej je prišlo okoli 300 naročil posameznikov. Z radovljiškimi organizacijami združenega dela pa je bil podpisan tudi dogovor, da bodo odkupile določeno število izvodov publikacije. Tinancirajo jo skupščina občine Radovljica ter in tamkajšnji kulturnain izobraževalnaskup-nost, svoj delež pa dodaja tudi Knjigoveznica Radovljica, kjer jo tiskajo.« Zbornik o Bohinju ne prinaša le prereza od geološke preteklosti do danes, temveč je vsebina V spomin na prebitje predora za bohinjsko železnico leta 1906 je bila natisnjena tudi takšna razglednica, (arhiv Gorenjskega muzeja Kranj) temveč je treba probleme reševati s strpnim dialogom,« meni Jože Dežman. Gradiva o Bohinju še ne bo zmanjkalo, verjetno bo čez čas treba izdati še kakšen zbornik. Letošnji se bo lepo vključil v nekatere »bohinjske« obletnice, kot so 80-letnica organiziranega turizma v Bohinju, 200-letnica začetka osnovne šole v Bohinjski Bistrici in 80-letnica bohinjskega predora (1906). Da se v Bohinju res nekaj premika, kaže tudi namen tamkajšnjega turističnega društva, ki s sodelavci pripravlja sprehajalno karto Bohinja, tako, kot jo že imata Bled in Kranjska gora. L M Peta premiera v GČC IMPRESIVNA PRISPODOBA 1 - Multimcdionalna predstava Galeb Richarda Bacha po dramatizaciji Francija Zagoričnika učinkuje estetsko in spodbudno 'hSe '°ten sPlet vizualnih, zvočnih, pantomimičnih in tekstov-^°Wn-n S0 v Predstavi GALEB zlije v impresivno metaforo r°dii"'U *n vo^i " biti več kot je ustaljeno, preseči to, v kar si &chov In Primakniti svojemu bivanju globji doživljajski smisel. r'sPod°v!'r^no Poetično, pa tudi dramatično besedilo, ki takšno Vnj ob° omogoča tudi z večizrazno ponazoritvijo, poteka na *theri/,0P°vske govorice in personifikacijo galebov doseže svoj S" U • s^ec dogajanja, konflikta in izpovedi je galeb Jonat-1 ^'ngston, ki s svojo drugačnostjo, ambicijami in željami ^ivet'-000 doseči ne le popolnost v letenju, marveč tudi totalno '^''Po?e ^°sezenega. s čimer sprva izziva nasprotovanja v svoji •neje pa se pridružijo podobni. i ij !f^Vn/h °r*na Pr'sP°doba je oprta predvsem na animacijo ' $Pre 'j .galebov ob premišljeni in izbrani svetlobni ter glasbe-r a*ar 'IUV''V izmen'čnm sekvencah pa tudi na pantomimično Janje jate galebov v izrazno uglašeni izvedbi sedmih ple- Maja niti ene knjige VSE MANJ KNJIG ^*Uk H kranjski pionirski knjižnici imajo že vsa leta šjtljj /v* 'n visoko izposojo knjig. Zdaj pu se je zmanj-a*o ponudba na mladinskem knjižnem trgu, kot tu-di denar za nakup novih knjig. i *l*i>Žn'ejfn"'i ,TU>S0(' nu knjižne police kranjske pionirsko ' ^SerUl> "'Prišla "iti ena nova knjiga. Razlog je za sedanje v knjj£ZUmIJ'v Ni denarja. Upadanje števila novih knjig seje e^'ni r.ni|' začelo /(> lani, vendar pomanjkanje denarja ni bil »V <)f' /a Pu'''»\iš° bero novitet za mlade. ^e'ku Sy ,n',M| i'' novih naslovov,« pravi Vika Konc, vodja od ^jjj " *Zelo malo je mladinske prevodne literature, siromaš-"»'t,, t,° P'""i;rami mladinske literature tli,.- trgU.« TnAa A~ u: I.J.. j____ i'jŠj s malo je mladinske pi ''iii t|! j Pr°grami mladinske literature na slovenskem knjižni 'oda če bi Kdo mislil, da so police v pionirski kup/, ^b'č'n,' ,(';a l)oli P'a/ne, 1» '"islil narobe. Oddelek je na k pan s poluami, prepol nimi knjig. Na dodatne pro r! bi J'h P° možnosti dobil ta oddelek v Delavskem . »Ti,',']' '' čakajo Skr ' l/|>"''"l" s">o zadovoljni,« meni Koiiceva, saj več-%<;• "e bi mogla bili Vsa leta S6 '.ure okoli števila -1!» K^knjj S° '»biskovalcev je bilo I. mi .<» si ./.posodili 9f> ti T Prir 1)1 nas le to, da Ob tolikšnem obisku in ob maj h 0 Pu D( astu "(»vitet bralcem ne bi mogli ponuditi nič novega, h ^ tak-UVa(*' tUC^' vp'lva na izposojo, saj začne upadati.« i °do ]ai /Sru'm negotovem položaju, ko se no ve, koliko knjig V, šo dokupili, verjetno ni le kranjska pionirska 2Ž? '^VfVi ° novo krni8° so doslej lahko kupili v petnuj-ri °°n0v i l ,uko da Je bil° na let0 nu knjižnih policah okoli Si ajci x kni'žnih izvodov. Kam se bodo lahko usmerili mla u'^irn''(,*' ')()d° knjižnice ponujale vso manj knjig? Izposoja ' te • ,M dopolnjuje s ponudbo šolskih knjižnic, toda " U> v . .....I""" I".1' ^ pili neJo L, IJ,',n<) v bodoče ne bodo v boljšem položaju; najver ,G kar na slabšem. r.M salk (Lili Gartner, Nataša Herlec, Dobrila Matic, Ksenija Poni-kvar, Polona Rampre in Duša Repinc). Opazen delež režiserja Vladimira Roossa se kaže predvsem v organskem in funkcionalnem prepletanju vseh teh različnih izraznih in sporočilnih sestavin; koreografija Jolanda Regouc je vsebinsko nazorna in kompozicijsko uglašena; izbor glasbe, ki jo je oskrbel Dino Gojo, tematsko in razpoloženjsko podpira in bogati dogajanje. Edina šibkejša sestavina ter uprizoritev je pomanjkljivo izoblikovan in premalo profiliran, izbrušen govor, ki ima seveda zelo pomembno sporočilno nalogo v tej predstavi. Uprizoritev GALEBA Richarda Bacha v pregledno razčlenjeni prireditvi Francija Zagoričnika v lutkovnem oddelku kranjskega eksperimentalnega Gledališča čez cesto pomeni prav posrečeno, estetsko uglašeno in lirično razpoloženjsko predstavo. V takšnih in podobnih oblikah (ki jih je Gledališče čez cesto manifestiralo tudi v predstavi Bratec Hansa Fallade v priredbi Iztoka Alidiča in v režiji Jožeta Va-lentiča) ima ta zavzeta ljubiteljska gledališka skupina več inventivnega učinka kot v svojih mrakobnih prikazovanjih bolj namišljene kot resnične resničnosti. Zanimivo je, da v tujih besedilih odkrivajo svojevrstno poetiko čustveno odprtih možnosti, v predstavah domačih avtorjev pa prav obratno smer. Tako s svojim primerom razkrivajo neko veljavno spoznanje, ki bi v prihodnjem repertoarnem snovanju lahko spodbudno vplivalo na njihove odločitve. France Vurnik TRŽIŠKI PIHALNI ORKESTER PRAZNUJE 60-LETNICO Tržič — Danes, v petek, 5. junija, ob 18.15 bo na platoju pred osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču promenadni koncert pihalne godbe Alpina iz Žirov in pihalne godbe iz prijateljskih Borovelj na Koroškem. Orkestra prihajata v Tržič počastit visok jubilej, 60-letnico obstoja tržisko pihalne godbe. Ob 19.30 pa bo v dvorani osnovne šole heroja Bračiča slavnostni koncert Tržiškega pihalno)',! orkestra, zatem pa podelitev priznanj. Člani pihalnega orkestra vabijo v Bistrico vse Tržičane, ki so ljubitelji godb na pihala; obeta se jim lep večer. D. D. Popravek V članku Lahka slovnica? Ta je dobra! V prejšnji številki jo pomotoma izpadlo ime avtorja Marjana PrOftent za slikam co Tonček Astronomček Za napako se opravičujemo KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava grafik in risb. novih pridobitev Gorenjskega muzeja. V Mah galeriji je na ogled izbor slikarskih in kiparskih del iz. zbirk Gorenjskega muzeja (Černigoj. Kregar. Tršar in drugi). V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Podvodna naravoslovna fotografija, ki jo je posredoval Prirodoslovni muzej Slovenije V- Prešernovem gledališču Kranj sta danes ob 10. in 12. uri predstavi Čarovnika iz Oza za OŠ M. Valjavca iz Preddvora in za OŠ H. Puhar. JESENICE—V razstavnem salonu Dolik so na ogled slike Naši zakladi univ. prof. dr. Franceta Cegnarja. V galeriji Kosove graščine je še do 14. junija odprta razstava izdelkov malih šolarjev. ŠKOFJA LOKA —V Groharjevi galeriji je na ogled razstava slik Franceta Miheliča. Na galeriji Loškega gradu je na ogled pregledna razstava izdelkov udeležencev Male Groharjeve kolonije 1968—1986. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. KROPA —V Kovaškem muzeju je odprta razstava Kropa v starih fotografijah. DOMŽALE —V torek, 9. junija, ob 20. uri bo v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah koncert Kvarteta trombonov iz Ljubljane. Danes ob 20. uri bo v (stari) domžalski kinodvorani koncert mešanega pevskega zbora dr. Tine Zaje ZD Domžale pod vodstvom Katarine Arčon-Žavbi. Nastopa tudi moški pevski zbor KUD Janko Kersnik pod vodstvom Peregrina Capudra. FOLKLORNI VEČER Primskovo —Folklorna skupina s Primskovega pri Kranju prireja jutri, v soboto, ob 20. uri folklorni večer v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. Predstavili se bodo z enakim programom, s katerim so nastopili pred nedavnim na prireditvi ob 40-le-tnici ustanovitve skupine. SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN Škofja Loka —Jutri, v soboto, ob 19. uri, bo pred hotelom Transturist srečanje folklornih skupin škofjeloške občine. Prireditev, ki jo organizira Zveza kulturnih organizacij Škofja Lokale bo začela z zbiranjem skupin uro prej v loškem gledališču, nato pa bodo folkloristi krenili na prireditveni prostor. Nastopajo: folklorna skupina Selca z gorenjskimi plesi, pionirska skupina OŠ Prešernove brigade Železniki s spletom partizanskih kol, pionirska skupina OS Petra Kavčiča Škofja Loka z belokranjskimi plesi ob zvokih tamburaškega zbora Bisernica, folklorna skupina Javorje s plesi iz Javorij in okolice, folklorna skupina Tehnik s spletom prekmurskih plesov, folklorna skupina Stara Loka s spletom gorenjskih plesov in folklorna skupina Sovodenj s spletom gorenjskih plesov. KONCERT NA PROSTEM Suhadole —V nedeljo, 7. junija, ob 20.30 organizirajo člani pevskega zbora Janez Čebulj iz Komende zanimivo kulturno prireditev na prostem, in sicer na dvorišču domačije Petra Piberni-ka v Suhadolah. Prireditev se imenuje Nocoj je pa en lep večer. Sodelujejo: moški pevski zbor Janez Čebulj iz Komende, moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj in oktet Sava iz Kranja. Pred koncertom si bodo obiskovalci lahko ogledali zanimivo razstavo članov likovne sekcije iz Most. J. Kuhar Duplje — Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje z oseminpetde-setletnim stažem ima novega pevovodjo, Jožeta Moharja, ki hkrati dirigira tudi oktet Sava iz Kranja. Pred nedavnim so se vaški pevci tretjič predstavili z novim vodstvom. Ob pomlajenem zboru in večji pevski disciplini so dokazali širši pevski razpon in ubranejše petje. Besedilo in fotografija: M. Kunšič V bralni strani jeseniškega Železarja ZA SLADOKUSCE IN KRUHOJEDCE Jeseniški Zelezar že dolgo slovi kot eden najkvalitetnejših tovarniških časopisov v Sloveniji in Jugoslaviji. Pravzaprav mu z nazivom »tovarniški« delamo krivico, saj velik del svojega prostora namenja tudi dogajanju na zunanji strani tovarniške ograje. Kot mnogi drugi časopisi ima tudi tednik Železar bralno stran, ki jo je uredništvo do pred kratkim polnilo z »mamutskimi« roma-nerknimi nadaljevankami iz NOB in sodobnosti, v glavnem s ponatisi že v knjigah objavljenih del. Lani jeseni pa je uredništvo spremenilo zasnovo bralne strani, saj je začelo Objavljati izvirno, še neobjavljeno kratko prozo jeseniških, pa tudi drugih piscev. Tako se je v zadnjih sedmih mesecih zvrstilo na bralni strani kar 16 avtorjev z 28 deli, od česar se marsikaj ne bi sramovale objaviti tudi osrednje literarne revije na Slovenskem. Z novelami, črticami, eseji in odlomki iz daljših del so se doslej predstavili Marko Kravos, Zlata Volarič, Sonja Dimic, Tomaž Iskra, Goran Glu-vič, Miha Mazzini, Božidar Lakota, Ladislav Črnologar, Jožica Mravlja Mijič, Franjo Frančič, Alja Behrends, Franc Sever, Be-njanim Gracer, Franci Tušar, Edo Torkar in Mihael Cene. Za risbe in ilustracije poskrbijo jeseniški dolikovci, sodelujejo pa tudi člani literarne sekcije DPD Svoboda, ki v rubriki Izbrana pesem izbirajo svoje najljubše pesmi iz zakladnice domače in tuje poezije. Tako zasnovana bralna stran zahteva znatno več uredniškega in sodelavskega truda, zato pa je napolnjena z zanimivim in raznovrstnim branjem, v katerem najdejo kaj svojega tako literarni sladokusci kot tudi neizbirčni kruhojedci. Želeti si je le, da začetni zagon uredništva ne bi opešal, saj je poleg bralne strani v Železarju treba napolniti prilogo Listi (ki zadnjih nekaj let prihajajo sicer bolj poredko med bralce), po zaslugi lani ustanovljene literarne sekcije pa so na Jesenicah po desetletju mrtvila spet pričakali izid nove knjige Male Čufarjeve knjižnice, pesniške zbirke Vena Dolenca Strasti in odpuščanja. F T. @®mmmSmGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 5. JUNIJA Zaščita kože pri sončenju ■ Čeprav dermatologi opozarjajo pred pretiranim sončenjem, svaril mnogi ne upoštevajo. Zato je naloga nas. kozmetičark, da ljudi opozarjamo na nevarnosti, ki jih povzročajo ultra vijolični žarki. Pogosto se zatekajo k nam po nasvet, kaj storiti, ko se pojavijo suha koža. pigmentne spremembe, razširjene žilice in prezgodnje gube. Mladim ljudem se zdi opozorilo pred sončenjem odveč. Toda koža reagira kot računalnik: sprejema vse in ničesar ne pozabi. Če se že sončimo, bodimo previdni. Sredstva za sončenje nimajo samo komercialnega pomena; kožo tudi ščitijo in ji vračajo vlago. Brez sredstva za sončenje traja lastna zaščita kože na opoldanskem soncu samo deset do dvajset minut. Če ta čas prekoračimo, postane koža rdeča, boleča, dobimo sončne opekline. Pred tem nas varujejo sredstva z. zaščitnim faktorjem. Naj bo pravilo: bolje počasi, toda lepo zagorela polt. Na začetku poletne sezone izberimo sredstvo z visokim zaščitnim faktorjem in šele pri določeni zagorelosti preidimo na nižji zaščitni faktor. Ne smemo pozabiti, da ne sije sonce samo na obali in na kopališču, temveč tudi na poti tja, zato se moramo zaščititi že doma. Športniki naj uporabljajo vodoodporno sredstvo, ker se morajo drugače po vsakem kopanju spet zaščititi. Posebno občutljivi predeli okrog oči, nosu, ramen, prsi in ustnice potrebujejo vedno visoko zaščito. In kaj storimo po sončenju? • Nego po sončenju pričnemo vedno s prhanjem z mlačno vodo in nežnim gelom, da odstranimo pot, ostanke krem in sol (če smo na morju). • Kožo osvežimo s hidratantna emulzijo. • Opečeno kožo gladimo s kremo, ki vsebuje dovolj vlage in maščobe. Opečene kože ne masiramo. Sredstva, ki jih uporabljamo po sončanju, morajo biti mehka, da jih brez truda vtremo v kožo. Nega po sončenju prepreči luščenje kože in podaljša za-gorelost. Novo iz mojega programa negovalne kozmetike Negovalna kolekcija je sestavljena iz kvalitetnih surovin in dodatkov. Vsebuje čistilno mleko in zeliščni tonik, hidratant-ne kreme z visokim vlažilnim efektom, hranilne kreme z dodatki rastlinskih olj, vitaminov A, E, F in kalogena. Kolekcija vsebuje še kremo za okrog oči, mleko za telo, kremo za nego nog, ki deluje pomirjajoče na utrujene noge. Pozabila pa nisem tudi na mladostnike, ki imajo večkrat velike probleme z nečisto kožo. Vse preparate dobite v kozmetičnem salonu v Cankarjevi 15 v Kranju. Barbara Kregar, dipl. inž. kozmetičarka in pedikerka Peh t m nova potica Za testo potrebujemo: r) dag kvasa. 3 žlice mlačnega mleka. 1 žličko sladkorja in 1 do 2 žlici moke za kvaseč: 1 kg moke. sol. 1/2 1 mlečnega mleka. 1 žlico sladkorja. 10 dag margarine, masla ah olja. 1 rumenjak. Za nadev pa vzamemo šop pehtrana. 1/4 kg rozin. 15 dag margarine ah masla, 2 rumenjaka, sneg iz 3 beljakov, sladkorja po okusu; maslo ali margarino in drobtinice za pekač. Postavimo kvaseč iz zdrobljenega kvasa, mlačnega mleka, sladkorja in moke. Damo na toplo, da vzhaja. V skledo presejemo moko, naredimo v sredini vdolbinico. V mlačno mleko vmešamo sladkor, stopljeno margarino maslo ali olje, rumenjak in žličko soli. Dobro razžvrklja-mo. Zlijemo k moki, toda ne vsega naenkrat, malo mlečne mešanice pustimo, da jo lahko po potrebi še dodajamo. Primešamo vzhajan kvas in pognetemo v testo, ki ga tudi stepemo. Pokrijemo, postavimo na toplo, kjer naj počasi vzhaja. Vzhajanega pognetemo v hlebček ali dva, razva-ljamo, pomažemo z nadevom, potresemo z bolj debelo sesekljanim pehtranom. Uporabimo le listke in mlade vršičke, bolj trda stebelca za-vržemo. Potresemo še z opranimi in osušenimi rozinami. Pomažemo s snegom ali sneg zamešamo kar med vmešano maščobo, prav tako tudi rumenjaka in sladkor. Zvijemo, zvitek večkrat prebodemo, da zrak odide med plastmi testa. Damo v pomaščen in z drobtinami potresen pekač ali velik model za potice ( navadno v dva manjša). Pokrijemo, postavimo na toplo. Ko testo dobro naraste, da postavimo v pečico. Pečemo dobro uro, če je zavitek debelejši, pa še malo dlje. MLADOST Mladost so mladi ljudje.—Sabina V. Mladost sem jaz.—Jure V. Mladost je, ko si srednjih let.—Tanja Mladost so vsi mladi ljudje tega sveta.—Grega Mladost je dan, ki ga imenujemo dan mladosti. Praznujemo ga, ko pride ta praznik.—Petra Mladost je, ko si mlad in v tebi vse razcveti. Takrat je veliko veselja in igre—Bojana Mladost je, ko si mlad, odrasel ali otrok— Gorda na Iz mladosti se je ustavil svet. —Matej Mladost je, ko si mlad in hodiš v osnovno šolo in se zaljubiš v kakšnega fanta— Klavdija Ljudje so včasih mladi, včasih pa stari.—Igor Učenci 3. b in c OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center NAGRADNA UGANKA "t1 Odgovor na prvo vprašanje: Faul Nevvman, odgovor na drugo vprašanje: Charlie Sheen. Oba odgovora sta prava, izžrebali pa smo dopisnico, ki jo je poslala Maruša Vidmar iz. Kranja, Cankarjeva 11. Čestitamo. Današnja nagradna uganka je i/, domačih logov. Na fotografiji so rokometašice, ki so pred kratkim uspešno sklenile nastop v slovenski ligi. Od koti so dekleta, katero mesto so osvojile v republiki, da se zdaj lahko potegujejo za vstop v drugo /ve/no ligo? Upamo, da vprašanje ni preveč zapleteno. Odgovore pošljite do 15. junija na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moae Pijadeja 1 — nagradna uganka. DELOVNA AKCIJA Dan mladosti smo preživeli delavno. Na Jezerskem polagamo nove cevi za vodovod. Vsi smo dolžni sodelovati. Mi smo z nasipa pograbili kamenje. S sabo smo vzeli železne grablje, lopati in samokolnico. Deklice smo grabile, dečki pa so kamenje vozili na kup. Treba je bilo voziti na nasip. To ni bilo lahko. Marsikomu se je samokolnica prevrnila. Med delom nas je obiskal predsednik krajevne skupnosti Jezersko Milan Kocjan. Rekel nam je, da pridno delamo. Ta pohvala nam je dobro dela. Med delom smo imeli odmor. Andrej je nekje našel žogo. Šli smo se igro med dvema ognjema. Žoga nam je padla v vodo. Šla sem ponjo. Po odmoru smo spet šli delat. Dela nismo končali, saj nas je kmalu pregnal dež. Ostalo delo bomo opravili v petek pri planinski skupini. Polona Virnik, 4. r. OŠ Jezersko O srcu pravijo Rajši srce brez besed kot pa besede brez srca. Pri ženskah je vse srce, tudi glava. Srce ne stari. Moda Tudi otroci imajo najraje jeans. Toda ne tlačite jih vedno v ozke in tesne hlače. Tudi oblekica iz jeansa je lahko lepa, celo praznična, če ji dodamo čipko, nežno bluzico z volanci. MALA MARJANCA Marjanca je majhna, še šteti ne zna, na prstke pokaže, koliko let ima. ima vse igrače, a vse jih pusti, ko svinčnik zagleda, brž risat hiti. Narisat' zna hišo, ki je okrogli kvadrat, s strehe poševne, ti kaplja za vrat. A ko bo velika, bo vedela to, majhni otroci so Čisto zlato. Martina Zalar, 3. r. OŠ Gorice —Ali veš, kako se lepo po slovensko reče kvadrat? _??? —Kaj žica! Za nagrado smo potovali z vlakom — Narisal Matija Prevodnik, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Vrtna opravila v juniju V tem mesecu si z dobro oskrbo vrta zagotovimo btfl uspevunje okrasnih rastlin ter dober pridelek sadja m ze' njave. '0 Posebna skrb velja čiščenju zalistnikov in privezoval paradižnika, ki ga gojimo ob opori na en vrh. Priporočljivo da mu pustimo po šest cvetnih poganjkov, druge pa odstra mo, ker potrebuje za zorenje številnejših več časa in hr* poleg tega pa so plodovi gornjih etaž drobni. Vsake tri ted' jih dognojimo s tekočim gnojilom Kumare, ki smo jih posadili konec maja, uspešno goji' tudi ob žični mreži, tako so manj podvržene boleznim ing tju. Vsak teden jih dognojujemo s šibko raztopino teko* gnojil, zalivamo pa le s postano vodo. Pregoste setve peteršilja, korenja in pese primerno zredčimo. Plevela seveda ne manjka, zato je stalno pletje rahljanje nujno potrebno. Posebna skrb velja vrtnim jal dam, ki sedaj cveto in bodo kmalu dozorele. Jagod po mož' sti ne zalivamo, da se preveč ne razbohoti siva plesen. Red pa odstranjujemo polže ali pa jih uničimo s kemijskimi P pravki. Pred zorenjem zastremo tla z oblanci, da so plodovi sti in ne gnijejo. Pri debeloplodnih jagodah ob obiranju1 stranimo tudi nadležne stranske poganjke, ki izčrpavajo r3 line. Priporočljivo je, da razredčimo nastavljene plodove pr bloženega sadnega drevja, in sicer tako.da obdrži vsak njek le tri plodove. Staro pravilo je, da je za vsak plod pot nih 30 listov, zato drevo ne more prehraniti vseh oploje^ plodičev. jjj Posebna nadloga so v vrtu listne uši, preganjati pa ]e% ba tudi druge škodljivce in bolezni, bodisi mehanske, kotPfc že in koloradskega hrošča, ali da odrežemo močno napade vršičke jablan, če se pojavi plesen, lahko pa tudi s PriPr* škropilnih brozg z rastlin (na primer kopriv), če ne gre drU^ če pa tudi s kemičnimi sredstvi. Napade listnih uši in mravelj zelo zaustavimo, če pri* mo na deblo lepljive pasove. Take lepljive obroče lahko1 pravimo kar sami po naslednjem receptu: kuhamo 2500» mov olja oljne repice in 200 gramov svinjske masti tako do« da se masa zmanjša na dve tretjini. Ob mešanju dodamo' gramov terpentina in 200 gramov kolofonije. S tem premij mo 10 do 15 cm široke pasove obstojnejšega papirja, past pa pritrdimo na drevje spodaj in zgoraj pod krošnjo. Na balkonih in oknih čistimo odevetelo cvetje, ga re< zalivamo in rahljamo zemljo v zabojčkih. Od sobnih cvetic trebuje sedaj mirovanje sobna kala, ki jo postavimo na vfl polsenco ter je dva meseca ne zalivamo. I Ob koncu junija je pravi čas za obrezovanje živih mej i ganjke močno prikrajšamo, najbolje ob napeti vrvici, najp 1 zgoraj, nato pa še ob straneh, vendar ne preveč v živo, da n' ja ostane lepo zelena. Anka Bern« SREČANJE PIONIRJEV JUGOSLAVIjjj V soboto smo se v Kopru na zboru pionirjev Jugoslavije, dvaindvajsetem po vrsti, zbrali pionirji iz vse Jugoslavije pod geslom MIR. Ura je bila že krepko čez deset, ko se je vlak ustavil pred številnimi pozdravnimi napisi na postaji. V dolgi, nepregledni koloni smo pohiteli na stadion. Vsepovsod nas je bilo polno — s pionirskimi kapicami in nitkami okrog vratu ter z nasmejanim pogledom in upanjem v lepši, mirnejši svet za vse ljudi. Ne glede na narodnost, jezik in kulturo smo bili enukih misli: MIR! Baloni, povezani med seboj, ra- zličnih barv in velikosti, so mo dokazovali in plapolali plem, malo vetrovnem vrefl1' Začel se je program. P^j zbor je slavnostno zapel lep1}; nečo pesem in vsi smo ji Pr'j | nili. Že melodija je zvenela 11 sko, rima besedila je to le s>! polnjevala v složno celoto- Pisani baloni so poU'u j zrak. Ali je naša sklenjena] j nost skaljena? Ne, to ne A f Razšli se bomo res, a našel j bodo ostale še bolj složn«^ bolj ustvarjalne in žive. Magda Markič, 7. b r. 0$ Jjl Valjavca Predd^J 23.5.19« V V NOVI GORICI --iž 1 >* > 1 > ■ 11 '.mu nagi Mili i Zeli- ur.1.1-.;.i i;i r.pi m l.n .tv.i ''|Ul(ji( Odločili smo se, da bomo putu ili \ Novo Gorico I Vi j.ih ^ vlakom iz. Kranja. ^,0i, V Novi Gorici srno sli po ulici, kjer so bili kipi znanih - -j{ cev. Čez mejo nismo šli, ker nismo imeli s seboj pot neg'1 '■ n dovoljenja staršev za prehod meje. Skoraj vsi srno kup»'*,. led. Naročil sem dve kepici, a bilo ga jo toliko, kot v škoU^ * sest kepic (se pravi, da so v Škofji Loki sladoledarji praV . { v primerjavi s sladoledarji v Novi Gorici). Potem sem » ^ pogledat izložbe v trgovinah. Nato smo šli nazaj in sPl> J^j vroče. V vluku je bil zrak prav prijeten in tuneli supl>1 k (škoda, da so se v vsakem tunelu prižgale luči) i Ko smo se vrnili domov, smo bili utrujeni in zvečer ? spal kot top. i Gregor Kocman. I. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja ? Opombu urednKtvu: dvomim, Um so reveži loSki sludoledurji. B0», no ste vi, ki za dosti denarju mulo dobite ft, 5. JUNIJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN ©©mSKIoJJglEnGLAS V SPORED Obota junijt K Brenkova Deklica delfina in lisica zvitorepka Četrtkova cesta, ponovitev otroške m °ddaje ji * Bevc: Ko je pomlad Zaspanka Andreja, L Ponovitev E poročila IjT pariz: Tenis — Roland X Garros, prenos, finale p Atene EP v košarki - Jugoslavija Španija, h Prenos jT Španska državljanska j v°jna. dokumentarna !it serija 1 zvez. C Risanka jC Propagandna oddaja n™ Danes Knjiga. Inovator [L leta T vreme J; TV dnevnik T brcalo tedna ^opagandna oddaja Na turneji, ameriški film rifl fjopagandna oddaja „v dnevnik T Poletna noč ■"vOddajnijjj |j jv mreže jw-- % iU9°s|avija, dober dan pj? Mladinski film jI? po Titovih poteh revolucije, otroški 1 Sro9ram K |\ropa9andna oddaja "allas, ameriška ;rjQ rj^daljevanka I j 1^ dnevnik ^0 Svet na zaslonu, vključitev j™ Torino: EP v amaterskem j boksu, prenos asIV^Zagreb I. prog ■ Poročila Košarka — Jugoslavija: |rj «rancija. posnetek j ~krita kamera i Sedem smrtnih grehov. fjj opera fj ^r°9ram Plus j Narodna glasba P«riz: Tanis —Rn aram -Roland u .----" V" J^ariz; Tenis Garros Atene: EP v košarki — 1 Jugoslavija Španija ) Poročila t TV koledar Sedem TV dni 1 Človek in čas, \i dokumentarna oddaja TV dnevnik Boljše življenje, ' humoristična serija [ Zlati fantje, ameriški film j|TV dnevnik I' Program plus: Nenavadne zgodbe * Poročila 13 00 Poročila 15 50 Poročila 15 55 G Coulonges Zemlja in mlin. 1 del francoske nadaljevanke 16 50 Ah, ta ljubezen moja. nemški film 18 15 Slovenci v zamejstvu 18 45 Risanka 18 55 Propagandna oddaja 19 00 Danes: Kino, Turistični nagelj — neža 19 26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20 05 Ž Žilnik: Vroče plaće, 1 del nadaljevanke TV Novi Sad 2100 Propagandna oddaja 21 05 Zdravo 22 25 Poletna noč 22 30 Ladja zaljubljencev, ameriška nanizanka Oddajniki II. TV mreže 8 55 Poročila 9.00 Danes za jutri — in igrani film 12 00 Glasbeni magazin 1845 Oddaja iz kulture 19 30 TV dnevnik 2000 Raziskovalci, poljudnoznanstveni film 20 30 Mali koncert 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Kariera Nikodema Dizme, 7 del nemške nadaljevanke 22.00 Liki revolucije, dokumentarna oddaja 22 45 Poezija — TV galerija TV Zagreb I. program Junija foročila Ziv žav ^utke in lutki u°lga bela sled, ponovitev 3 dela češkoslovaške j^'adinske nadaljevanke °Pmači ansambli; ^'ovenski muzikantje !ja zvezi, ponovitev ropagandna oddaja ^etiiska oddaja 1020 Poročila 10.30 Otroška matineja 12 00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 13.30 Proizvodnja hrane 14.00 Automan, serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 16.40 Ko mleko prekipi, reportaža 17 25 Filmi M. MonroeKako dobiti milijonarja za moža, ameriški film 18 55 Fračji dol, risana serija 19 30 TV dnevnik 20 ,00 To ni moje življenje, to je samo začasno, 2 del nadaljevanke 2105 »Zabranjeno pušenje«, zabavna oddaja 21 50 TV dnevnik 22.10 Športni pregled 22 40 Reportaža z nogometne tekme SarajevoPartizan 23 00 Reportaža z nogometne tekme VardarRijeka 23 20 Program plus PONEDELJEK _8. junija 17 40 Poročila 17 45 Zadnje poletje otroštva, 9 del otroške nadaljevanke TV Novi Sad 18 55 Propagandna oddaja 19 00 Danes: Obzornik 19 26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20 05 J Doniol - Valcroze: Pogrešam ga, II., 1 del francoske nadaljevanke 20 55 Propagandna oddaja 2100 Aktualno: Gospodarstvo in obrat z roko v roki 2140 Glasbeni večer (ob gostovanju Birgit Culberg) 22 30 TV dnevnik &xl i um A* I LM*5* r •I Oorenjske kinematografe prihaja film, ki je po svetu po naJvišjih nagrad, in sicer grand prix v Cannesu n ij*ka ° *ensko vlogo, zlatega Huga v Chicagu, zlati globus in n' Url8-*8 nalbo,)Sl ,ul',,lm To ie argentinski film Luisa Puen ^'*dna verzija, drama, ki govori o današnji Argentini Ju rt18 *''ma je mati petletne posvojene deklice, za katero iz ,'iaii 18 en« od tisočev otrok, katerih ..i '»»ki starši so bili za časa IH °9a režima v Argenitini obsojeni kot »politični diver , * 'o so potem izginili brez sledu In sedaj ona, ki v svo-itLQPr'vatnem življenju sprejme »uradno verzijo«, začenja 'l>MV°'e°a *'v,i*»nia skupaj z materami Majskega trga — ob j1 /a,irane Argentine Premiera bo v četrtek, 11 juni uri v kinu Center I,\' te*i seka pa je italijanski erotični film česa vsega si '1°'? Zaradi travm, ki jih mlada žena doživlja zaradi nt po ^y*"kih viimah Zato se zaposli kot stevardesa, in zate oe more več doživeti seksualnega vzburjenja drugje t. ''na luna jo napet akcijski avanturistični film ameriške °d"je Tommv Lee Johns je Kvint, »profesionalni lo *' delo /a vlado On je skril računalniško disketo, ki vse , irJJ°mombne dokaze, v hitri avtomobil unikat, ki krade m ,ohi|e organizirane verige krodljivcev avtomobilov v Los 'osu Kvint, lastniki avtomobilov in ubijalci, ki hočejo di % la'«l. so prisiljeni v tvegan vpad v nedostopno trdnjavo >v avtomobilov Napet lilm, poln akciie 22 45 Poletna noč 22 50 Ladja zaljubljencev, ameriška nanizanka, Alo, alo, angleška humoristična serija Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja 17.45 Sprehod s pesnikom, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt. oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanjepolitična odaja 20.30 Znanstveni grafiti 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.35 Domači kino: Veliki Caruso. ameriški film 23.20 Mali koncert TV Zagreb I. program 10.40 15.30 15.40 17.00 17.10 17.30 17.45 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 21.40 22.10 22.30 00.10 Program plus Poročila Košarka-Jugoslavija Špa nija, posnetek Risanka Kronika Bjelovarja in Varaždina Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja Sprehod s pesnikom, otroška oddaja Kako deluje poštni sistem, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke —kviz TV koledar TV dnevnik Hočem živeti, avstrijska drama Izkušnje: SZ, dokumentarna oddaja TV dnevnik Program plus Poročila Oddajniki II. TV mreže 16 55 Test 17 10 TV dnevnik 17 30 Zmajeve otroške igre, prenos 1830 Risanka 18 40 Številke in črke-kviz 19 00 Videogodba 19 30 TV dnevnik 20.00 Grafične tehnike: Kemične kovinske tehnike 20 30 Žrebanje lota 20 35 Premor 20 45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Narodna glasba 22 00 Muppetshovv 22.25 Slava Raškaj,izobraževalna oddaja TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9.00 Udeleženec in priča: Fulvio Tomizza 9.45 Smrkci 10.10 Kako doživeti stoletnico, dokumentarna oddaja 10 40 Program plus 15.30 Poročila 15.40 Vera Cruz, ameriški film 17.10 Kronika Osijeka 17.30 Zmajeve otroške igre, prenos 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, serijski film 21.10 Teme in dileme-kontaktni magazin 22.40 TV dnevnik 23 00 Program plus 00.40 Poročila SREDA TOREK 9.junija 17.40 Poročila 17.45 Tedenski zabavnik, 10 oddaja TV Sarajevo 18 45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 05 Ex libris - M M 21.05 Pravice kovač, ni uma berač, risanka 21.15 Propagandna oddaja 21.20 H. Schonherr: Okno na Manhattnu, nemška drama 22.10 TV dnevnik 22.25 Poletna noč 22.30 Ladja zaljubljencev, ameriška nanizanka, Samo bedaki in konji, angleška humoristična serija lO.junija 17.50 Poročila 17 55 Pravljice iz lutkarskega vozička: O lažnivi laži, za možitev godni 18.20 Živalski svet: Kačji pastirji, izobraževalna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Mednarodna obzorja: Kuba 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Film tedna —Ciklus švedskega filma: Amorosa 22.50 TV dnevnik 23.05 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Oliver Tvvist, otroška serija 18.00 Iz združenega dela, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Rezerviran čas 21 00 Pod kožo samoprispevek v Mariboru TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9 00 Udeleženec in priča Aleksander Popovič 9 45 Smrkci 10.10 Kako doživeti stoletnico, dokumentarna oddaja 10.40 Program plus 15.30 Poročila 15.40 Spomini, balet 16 40 Biskvitki 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Oliver Tvvist, otroška oddaja 18.00 Iz združenega dela, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmoskop-Življenje je lepo, jugoslovanski film 22.45 TV dnevnik 23.10 Program plus: V živalskem svetu, poljudnoznanstveni film 00.40 Poročila ČETRTEK 11. junija 17.20 Poročila 17.25 K Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka: Petkova cesta 17.40 Pisma iz TV koledarja 18.25 Potrošniška porota 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Herman de Man: Naraščajoče vode, 4. del nizozemske nadaljevanke 22.15 TV dnevnik 22.30 Poletna noč 22.35 Ladja zaljubljencev, ameriška nanizanka, Mednarodna kuhinja Oddajniki II. TV mreže 15 30 Poročila 15 40 Videoklub 16 40 Program plus 17.10 Kronika Splita 17.30 Smogovci, otroška oddaja 1800 Otroški magazin, izobraževalna oddaja 1830 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 T v" dnevnik 20.00 Politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21 05 Ciklus kanadskega filma: 90 dni 23.05 TV dnevnik 23.25 Program plus: Nenavadne zgodbe PETEK 12. junija 18.10 Poročila 18.15 Dolga bela sled, 6 del. češkoslovaške mladinske nadaljevanke 18.45 Risanka 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 D. Nevin: Zahodni sen, 5. del ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Drugi spol. 2. del dokumentarne serije 21.55 Glasbeni ropot, ponovitev 22.25 TV dnevnik 22.40 Poletna noč 22 45 Kot strela z jasnega, francoski film Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17 10 TV dnevnik 17.30 Stinin jezik, otroška odaja 18.00 Znanost: Diagnoze 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke 19 00 Šopek domačih 19 30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20 50 Včeraj, danes, jutri 21 10 Borci podzemlja, ameriški film 22 40 En avtor, en film TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9 00 Udeleženec in priča: Dušan Makovejev 9.45 Smrkci 10 10 Kako doživeti stoletnico, dokumentarna oddaja 10.40 Program plus 15.30 Poročila 15.40 Robin Hood, angleški film 16 25 Vse najboljše, zabavna oddaja 17 10 Kronika Reke 17.30 Stinin jezik, otroška oddaja 18.00 ZnanostDiagnoze 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V pričakovanju jutrišnjega dne 21.20 TV dnevnik 21.40 Kultura srca 23.10 Program plus: Moj kolega mož, humoristična serija Kranj \ radio žiri 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška oddaja 18.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.55 Dokumentarni večer 22.25 Poezija _TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9.00 Udeleženec in priča 9.45 Smrkci 10.10 Kako doživeti stoletnico, dokumentarna oddaja 10.40 Program plus Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz _Nedelja 7, junija 9.00 Napoved programa -EP in melodije za vas -Iz zgodovine naših krajev 10.10 Novosti v bančnem poslovanju (v živo) 11.00 Novice in dogodki - Minute za šport in rekreacijo — Vlak bratstva 12.15 Čestitke in pozdravi _Torek. 9. junija 16 00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Groharjeva slikarska kolonija 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Razgovor s športniki ob 40-letnici Alpine — Stanje požarne varnosti v DO 18.00 Novice in dogodki — Novosti na knjižnih policah — Zgodba iz radijske skrinjice __Četrtek, 11. junija 16.00 Napoved programa —«EP in melodije za vas — Kotiček za znanje in nagrado 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Glasbena oddaja (v živo) TOP 18.00 Novice in dogodki — Gospodarski komentar RADIO PETEK, 5. junija Prvi program 4.30 - 8 00 Jutranji program -glasba - 805 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9 05 Glasbena matineja - 1005 Rezervirano za... — 11.35 S pesmijo po Jugo slaviji - 12.10 Vedri zvoki -12 30 Kmetijski nasveti - 12.40 ■ z glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in za bavna glasba - 13 30 Od melo dije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 1700 Studio ob 17.-ih - 18 00 Glasba starih mojstrov 19 45 Pojemo in go demo - 20.00 To imamo radi -21 05 Oddaja o morju in pomorš čakih - 22 30 - 24 00 Iz glasbe ne skrinje - 00.05 -4.30 Nočni program SOBOTA. 6. junija Prvi program 4 30 8 00 Jutranji program glasba 8 05 Pionirski tednik 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -1105 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.00 Radio danes, radio jntri -1600 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše -20 00 Mladi mostovi - 23.05 Od tod do polnoči - 005.-5 00 No čni program glasba NEDELJA, 7. junija 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 - 4 30 No čni program - glasba PONEDELJEK, 8. junija Prvi program 5 00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tova riši? - 1005 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdra vljajo - 13 20 Za naše kmetoval ce - 15.00 Nedeljska reportaža 15 40 Pojo amaterski zbori - 16 30 Pogovor s poslušalci - 17 05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra — 19.45 Glasbene razglednice 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pe srnico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -12.10 Veliki revijski orkestri -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj — 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvo čni signali - 20.00 Kulturni glo bus - 22.30 Ob domačem ognjišču — 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 9. junija Prvi program 4 30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9 05 Z glasbo v do ber dan - 11 35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18 00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba SREDA, 10. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11 05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17 00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba -19 50 Likovni odmevi - 20.00 Koncert za besedo - šepetanje - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK. 11. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije ~ 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Stu-dro ob 17 00 - 18.30 Iz popularne komorne literature — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije —~ 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program um KRANJ CENTER 5. junija: amer fant film HIG HLANDER ob 16.. 18 in 20 uri, 6. junija: amer. fant film HIG HLANDER ob 16., 18 in 20 uri, premiera amer komedije NORI JA NA KOLESIH ob 22 uri, 7. junija: amer fant. film HIGHLAN DER ob 15., 17 in 19 uri, premie ra amer akcij filma ČRNA LU NA ob 21 uri, 8., 9. in 10. junija: amer komedija NORIJA NA KO LESIH ob 16, 18 in 20 uri, 11. junija: amer fant film VESOLJ SKI BRODOLOMCI ob 16 uri, premiera špan filma URADNA VERZIJA ob 18 in 20 uri KRANJ STORŽIČ 5. junija: amer erot. film 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 16.. 18 in 20 uri, 6. junija: amer akcij film ŠAMPION NEŽ NEGA SRCA ob 16,18 in 20 uri, 7. junija: amer fant film MOŽ Z ZVEZDE ob 14 uri, amer erot film 1001 EROTIČNA NOČ ŠE HEREZADE ob 16 in 18 uri, pre miera ital erot filma LETEČI SEKS ob 20 uri, 8. in 9. junija ital erot film LETEČI SEKS ob 16, 18 in 20 uri, 10. junija: amer fant film MOŽ Z ZVEZDE ob 16., 18. in 20. uri, 11. junija: amer srhljivka SATANOVA SA BLJA ob 16.. 18 in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 5. junija: amer komedija NORI JA NA KOLESIH ob 16 in 18. uri, amer akcij, film NE UBI JAJ .., RAZEN... ob 20 uri, 6. junija: amer akcij film NE UBI JAJ. .RAZEN, ob 16. in 18. uri, premiera ital. erot filma LETEČI SEKS ob 20. uri, 7. junija: amer pust film INDIANA JONES ob 16 uri, amer akcij film NE UBIJAJ .RAZEN... ob 18. in 20. uri, 8. in 9. junija: amer. fant. film VESOUSKI BRODOLOMCI ob 16, 18 in 20 uri, 10. in 11. junija: ital. erot. film LETEČI SEKS ob 16., 18 in 20 uri JESENICE PLAVŽ CERKLJE 6. junija: amer. srhljivka SATANOVA SABLJA ob 20 30 _KAMNIK DOM 6. junija: amer. fant. film MOŽ Z ZVEZDE ob 16. uri, amer komedija HANA IN NJENE SESTRE ob 18 in 20 uri, premiera amer pust filma NEVIDNI VOZNIK ob 1 22 uri, 7. junija: amer komedija NOČNA IZMENA ob 15. uri, amer. erot. film MLADA LADY CHATERLEY ob 17. in 19. uri, premiera amer fant. filma VESOLJSKI BRODOLOM ob 21. uri, 8. junija: amer. komedija YENTL ob 18. in 20 uri, 9. juni ja: amer erot film ČRNA AFRO DITA ob 18 in 20. uri, 11. junija: amer akcij, film NE UBIJAJ... RAZEN.... ob 18 in 20 uri 6. junija: jugosl komedija SE KULA IN NJEGOVE ŽENSKE ob 18 in 20 uri, 7. junija: jugosl komedija SEKULA IN NJEGOVE ŽENSKE ob 16 in 18 uri, amer erot film FANTOVŠČINA ob 20 uri, 8. junija: amer akcij film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 5. junija: amer. akcij film ČRNA LUNA ob 18. in 20. uri, 9. junija: amer. pust. film NEVIDNI VOZ NIK ob 18 in 20. uri TRŽIČ 5. junija: amer komedija HANA IN NJENE SESTRE ob 18 in 20 uri, 6. junija: franc krim. film OPERACIJA HARPUN ob 16 uri, 7. junija: amer akcij, film ŠAM PION NEŽNEGA SRCA ob 15. uri, amer krim komedija FLETCH - MASKIRANI DETE KTIV ob 17 in 19 uri, premiera amer komedije NORIJA NA KO LESIH ob 21 uri, 8. junija: amer erot. film FANTOVŠČINA ob 18 in 20 uri, 9. junija: jugosl. kome dija SEKULA IN NJEGOVE ŽEN SKE ob 18. in 20. uri, 11. junija: amer. akcij, film NE UBIJAJ..., RAZEN..., ob 18. in 20. uri DUPLICA 6. junija: amer akcij, film ČRNA LUNA ob 18. in 20. uri, 7. junija: amer pust. film NEVIDNI VOZ NIK ob 18 in 20. uri, 10. junija: amer. erot. film FANTOVŠČINA ob 20 uri, 11. junija: amer. erot. film 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 20 uri RADOVUICA 5. in 9. junija: amer film UPCJR NIK IZ MOJE ŠOLE ob 20. uri, 6. junija: hongk. film PEST VELI KEGA ZMAJA ob 18. uri, amer. film VOJAKOVA ZGODBA ob 20. uri, 7. junija: amer. film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 18 uri, hongk. film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 20. uri, 8. junija: amer. film VOJAKOVA ZGODBA ob 20. uri, 10. junija: amer film OCTOPUSSY ob 20. uri, 11. junija: amer. film SUPERMEN III del ob 20. uri BLED hongk. film PESi vcUKtUA ZMAJA ob 20 uri, 9. in 11. junija: amer. film VOJAKOVA ZGODBA ob 20 uri, 10. junija: amer. film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 20. uri _ BOHINJ _ 6. junija: amer. film MESO IN KRI ob 20. uri, 7. junija: kanad. film IZGUBLJENI ob 18. in 20. uri, 11. junija: amer. film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 20. uri ŽELEZNIKI 5. junija: kanad. film IZGUBLJE NI ob 20. uri, 6. junija: kanad. film IZGUBLJENI ob 18. uri, amer krim. film MARFIJEV ZA KON ob 20 uri, 7. junija: amer. krim. film MARFUEV ZAKON ob 18 uri, amer' riust film MESO IN KRI ob 20. uri, 8. junija: 5. junija: amer. film ROCKY IV ob 18.30 in 20.30, 6. junija: ju gosi. komedija DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 20 30. 7. junija: amer. film STRASTNO ME OB JEMI ob 18.30 in 20.30 _ŠKOFJA LOKA 5. junija: jugosl. film DRUGA Žl-KINA DINASTIJA ob 18.30 in 20 30, 6. in 7. junija: amer. film ROCKY III ob 18.30 in 20 30 POUANE 5. junija: amer. glasb, film STRASTNO ME OBJEMI ob 20. uri, 7. junija: amer. avant. film SMARAGDNI GOZD ob 18. uri ŽIRI 6. in 7. junija: amer. fant. film ISKANJA V VESOLJU ob 18. in ■^©.30, 9.' jantja: amef srhljivka LJUDJE - MAČKE ob 20.30 KMJ©IESGLAS 8. STRAN. OGLASI, OBVESTILA PETEK, 5. JUNIJA Po Prešernovih stopinjah je knjižica zapisov Črtomira Zorca o življenju pesnika Franceta Prešerna od leta 1846, ko seje naselil v Kranju, do njegove smrti 8. februarja 1849. leta. Ob obletnici njegove smrti smo jo izdali in založili v Časopisnem podjetju Glas. Knjižica je že našla bralce v več kot 2000 gorenjskih domovih in zaloga nam počasi kopni. Obveščamo vas, da še sprejemamo naročila za knjižico po pošti, lahko pa jo tudi kupite v našem malooglasnem oddelku v Kranju, Cesta JLA 16. Nakup knjižice še posebej priporočamo staršem in šolam za obdarovanje učencev ob koncu šolskega leta. POHITITE Z NAROČILOM, DA SI ŠE ZAGOTOVITE ZANIMIVO IN POUČNO BRANJE! soua Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA KRANJ TOZI) GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER RAZPISUJE za šolsko leto 1987/88 naslednje ŠTIPENDIJE: 10 štipendij za poklic diplomirani inženir kemije, kemijske tehnologije 3 štipendije za poklic diplomirani inženir matematike 3 štipendije za poklic diplomirani inženir fizike 10 štipendij za poklic diplomirani inženir strojništva 5 štipendij za poklic diplomirani inženir elektrotehnike 5 štipendij za poklic diplomirani organizator dela, proizvodna usmeritev 5 štipendij za poklic diplomirani ekonomist 1 štipendijo za poklic diplomirani obramboslovec 10 štipendij za poklic strojni tehnik za poklic elektrotehnik — energetik za poklic elektrotehnik - elektronik za poklic naravoslovno - matematični tehnik za poklic oblikovalec kovin za poklic elektrikar — energetik 5 štipendij 5 štipendij 15 štipendij 10 štipendij 5 štipendij Prijavi za štipendijo (obrazec SPN - 1, DZS 8,40) je treba priložiti: — življenjepis z opisom socialnega stanja v družini, poklica staršev, svojih izvenšolskih aktivn0, sti in morebitne želje po nadaljevanju študija, — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala (za srednješolce) oziroma potrdilo visokošolske orgaf11 zacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov - tudi vju nijskem roku (za študente), — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodi"] stvu, — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta; navedeni morajo biti vsi dohodi41 družine, ki štejejo za dohodek po predpisih in prispevkih o davkih občanov; za starše upokoje11 ce je treba priložiti odrezek nakazila za december 1986. Štipendije za naravoslovno —matematično tehnologijo so namenjene predvsem učencem 3. in.l letnika, ki bodo nadaljevali šolanje na VII. stopnji zahtevnosti, praviloma v tehničnih usmeritva"' za štipendijo na navedeni usmeritvi pa lahko zaprosijo tudi tisti učenci 1. in 2. letnika, ki in13] nadpovprečni učni uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli in zunaj nje, če so doS gali vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja oziroma če so izbrani kot ka" didati za podelitev štipendije za nadarjene učence. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana ne pr* sega povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za pretek' leto (122.460,- din). Dovoljenega cenzusa ne bomo upoštevali v primeru manjšega števila prosi cev in pri kandidatih z nadpovprečnim učnim uspehom in nadpovprečnimi rezultati testiranja-Višina štipendije je usklajena s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študeU* tov v občini Kranj; štipendisti, ki se šolajo za deficitarne poklice, prejemajo dodatek za deficit* nost. PRIJAVE s priloženimi dokumenti je treba poslati na naslov: SAVA KRANJ, industrija Sum'j^ vih, usnjenih in kemičnih izdelkov, TOZD GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER, ŠkofjelošP cesta 6, najkasneje do 30. junija 1987. ALPETOUR DO CREINA Kranj, Mirka Vadnova 8 OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da organiziramo v letu 1987 tehnične preglede na terenu po razporedu: OBMOČJE GORENJSKIH KMETIJSKIH ZADRUG Kraj in prostor Datum pregledov Delovni čas od Cerklje - KZ Cerklje 15. 6. 7. do 14. Sp. Brnik - GD Sp. Brnik 16. 6. 7. do 11. Velesovo — ZD Velesovo 16. 6. 12. do 14. Zalog — ZD Zalog 17. 6. 7. do 14. Šenčur — dom na Jami 18. 6. 7. do 14. Kokrica — dom D PO 19. 6. 7. do 11. Primskovo — ZD Primskovo 19. 6. 12. do 14. Predoslje — dom DPO 20. 6. 7. do 14. Gorice — dom DPO 22. 6. 7. do 14. Bela — pri Bizjaku 23. 6. 7. do 12. Kokra — pri Francu Tišlerju 23. 6. 13. do 14. Jezersko — za trgovino 23. 6. 15. do 16. Visoko — ZD Visoko 24. 6. 7. do 14. Naklo - dom DPO 25. 6. 7. do 14. Naklo - dom DPO 26. 6. 7. do 10. Besnica — dom DPO 26. 6. 11. do 14. Podbrezje — GD Podbrezje 27. 6. 7. do 14. Voklo - KZ Voklo 29. 6. 7. do 14. Voklo - KZ Voklo 30. 6. 7. do 14. Čirče — na Krtini 1. 7. 7. do 12. Trboje - ZD Trboje 1. 7. 13. do 15. Mavčiče — ZD Mavčiče 2. 7. 7. do 14. Tržič - KZ Tržič 3. 7. 7. do 14. Tržič — KZ Tržič 6 7. 7. do 14. Cerklje - KZ Cerklje 7. 7. 7. do 14. Žabnica — dom DPO 8 7. 7. do 12. Stražišče — strojni dom 8 7. 13. do 15. Gorice — dom DTO 9 7. 7. do 12. OBMOČJE KMETIJSKE ZADRUGE MEDVODE Kraj in prostor Datum Delovni pregledov čas Medno — GD Medno Senica — dom DPO Smlednik — dom DPO Skaručna — trgovina Emona Vodice — dom DPO Pirniče — dom DPO Medvode — KZ Medvode Utik - dom DPO 10. 7. 10. 7. 11.7. 11. 7. 13.7. 14. 7. 15. 7. 16. 7. 7. do 11. 12. do 14. 7. do 11. 12. do 14. 7. do 14. 7. do 14. 7. do 14. 7. do 11. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavljamo prosta dela in naloge : 1. VZDRŽEVANJE CEST — za enoto Škofja Loka - 2 delavca — za enoto Kranj - 1 delavec Pogoji: priučen delavec - cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3-mesečno poskusno delo. Po sklepu odbora za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge 2. POMOŽNA KUHINJSKA DEIA - 1 delavec Pogoji: priučena kuharica ali servirka, 1 leto delovnih izku-šenj. Za objavljena dela in naloge pod tč. 1 bodo delavci združili delo za nedoločen čas, pod tč. 2 pa za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je v bolniškem staležu), s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. da VERIGA LESCE Razpisna komisija pri delavskem svetu delovni« skupnos* skupnih služb razpisuje delo VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Lahko se prijavijo kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom d° ločenih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo strojno — tehnične smeri imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, da akt , vno obvladajo nemški ali angleški jezik, da z imenovanje111 i soglašajo družbenopolitične organizacije. Vodja tehničnega sektorja bo imenovan za 4 leta, po pretek* i mandata je lahko ponovno izbran. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo na naslov: SŽ Verig i Lesce, kadrovska služba, Alpska c. 43, 64248 Lesce, s pripis0* ; "vloga za razpis" najkasneje v 10 dneh po objavi. lW(plkcW Vse informacije dobite po telefonu 42-164 in 42-184. Tehnične preglede na terenu izvaja ALPETOUR — DO CREINA Servis Cerklje MURKA LESCE, n. sol. o. TOZI) Maloprodaja Lesce, n. sol. o. objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pro sta dela in naloge. L POSLOVODJE in 2. PRODAJALKE v prosti carinski prodajalni na Bledu Pogoji: pod 1: srednja strokovna izobrazba V. stopnje ekonomske, komercialne ali poslovodske smeri, znanje dveh svetovnih jezikov, poznavanje zunanjetrgovinskih, bančnih, finančnih in carinskih predpisov ter 3 leta delovnih izkušenj pod 2 : srednja strokovna izobrazba V. ali IV. stopnje ekonomske, komercialne ali trgovske smeri, znanje enega svetovnega jezika in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskus nim delom 60 dni in polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Murka, TOZD Maloprodaja Lesce, Alpska 62. ELfKN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p. o. BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovmh razmerjih, Pravil ka o notranji organizaciji m seznamu del in delovnih "'''"^.j sklepu komisije /a delovna razmerja DO KI .AN objavljam prosta dela in nuloge 1. SREDNJE ZAHTEVNA MIZARSKA DELA 2. MANJ ZAHTEVNA MIZARSKA DRLA 3. MANJ ZAHTEVNA PLESKARSKA DELA Pogojti Pod tč. 1. Poklicna šola ustrezne smeri, do 1 leta delovnih » kusenj na enakih ali podobnih delih in 3 mesece p" skusnega dela. ,1.' Pod tč. 2. m 3. Poklicna šola ustrezne smeri, do 6 mesecev ^ lovnih izkušenj na enakih ali podobnih deli'1 3 mesece poskusnega dela. Pisne prijave sprejema kadrovska služba ELAN tova športnega orodja Begunje na Gorenjskem 8 dni po objavi- ^ O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od preteku juve. _> OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN ©MMaMJMEUGLAS SLOVENUA - JUGOSLAVIJA TURISTIČNO DRUŠTVO BLED PRIREDITVE V JUNIJU 5. -7 6. 10.00 6-7 8.00 7. 17 30 8. 2000 10. 21.00 10.-13. 12.6.-2 7. 13 8.00 13.-14. 17.30 20.00 21.00 20.00 8.00 16.00 14. 15. 17. 19 20. 20.-21. 22. 2000 24 21.00 26-27 27 8.00 28 17.30 28 29. 2000 XII. Evropski golf rallv za nagrado Zlati lev Grand hotela Toplice jadralna regata za pokal TD Bled slovensko prvenstvo mladincev v tenisu na igrišču v Zaki promenadni koncert v Zdraviliškem parku večer komorne glasbe v cerkvi na otoku večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani golf festival za nagrade hotela Park Bled umetniška razstava v avli Festivalne dvorane, razstavlja slikar Karel Kuhar turistični tenis turnir na igrišču v Zaki mednarodna veslaška regata na Blejskem jezeru promenadni koncert v Zdraviliškem parku večer komorne glasbe v cerkvi na otoku večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani jubilejni koncert moškega pevskega zbora A. T. LINHART v cerkvi na otoku turistični tenis turnir na igrišču v Zaki UVODNA PRIREDITEV OB OTVORITVI 132. TURISTIČNE SEZONE NA BLEDU golf turnir, srečanje golf kluba Bled in golf kluba Feldafing večer komorne glasbe v cerkvi na otoku večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani YU JAZZ festival v Festivalni dvorani turistični tenis turnir na igrišču v Zaki promenadni koncert v Zdraviliškem parku golf turnir za nagrade SMELT, na golf igrišču Bled večer komorne glasbe v cerkvi na otoku r, ^ . telefon: (068) 21 -201, 24-298 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO teiex: 35710 yu pionir GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA 68000 Novo mesto, Slakova 5 Jugoslavija Razprodaja pečnic v klasi in opuščenih programov Popust Od 1.do30. junija KURIVOPRODAJA prodajni center Moste Ljubljana, Letališka 1 V 061/441-582 PIONIR Industrijska prodajalna Novo mesto, Slakova 5 V 068/21-201, 24-298 PROIZVAJATE DOBER IZDELEK? IMATE NA POLICAH KVALITETNO BLAGO PO UGODNIH CENAH? PRIPRAVLJATE PRODAJNO AKCIJO? NUDITE KVALITETNE STORITVE? ORGANIZIRATE PRIVLAČNO PRIREDITEV? ŽELITE MED GORENJCI USTVARITI DOLOČENO MNENJE O VAS? Pridružite se tistim, ki vedo, da je eden od pogojev za uspešno trženje na Gorenjskem tudi objavljanje v Gorenjskem glasu. V ekonomski propagandi ČP Glas na Cesti JLA 16 v Kranju bomo veseli vašega obiska ali telefonskega klica na številki 23-987 ali 28-464! iJMEnGLAS IZBRALI SOZMflS Vbla •SkOA°Vnici FU2INAR na Jesenicah imajo AKCIJSKO PRODAJO barvnih televizorjev znamk m-v» ..'n GORENJE. Televizorje lahko kupite na 6 mesečnih obrokov s 15 % obrestmi. Prevza- ... -^..^.»v,^. ,o.ov.torje lahko kupite ... jih lahko takoj, po plačilu prvega obroka. gorenje do 30. 6. izkoristite IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA Z 20% POPUSTOM • TV in RA ANTENE • AVTO - ANTENE • TV OJAČEVALCI •TV KABLI • TV PRIBOR MERKUR GLOBUS Kranj AKUSTIKA Radovljica UNION Jesenice BLAGOVNICA Škofja Loka TEHNIKA Litija rlČUT3WlX POPRAVEK Pri objavi razpisa v Glasu št. 41 je prišlo do neljube pomote. Dela in naloge Šoferja in disponenta razpisujemo za nedoločen čas in ne za določen čas, kot je bilo pomotoma objavljeno. STRES NA O K NA /T mira Radovljica •» Tel.: 7&A36 y j (g@m®mr©ISJIGLAS 10. STRAN REPORTAŽA PETEK, 5. JUNIJA]^ PETEK, 5. JUNIJA 1987 Nosečnost v šolskih klopeh ZALOMI SE, KO MLADA ISCETA PRILIKO Škofja Loka, 3. junija — Dogajalo se je že v časih, ko so stroga družbena in verska moralna pravila več veljala kot danes. A kljub deklarirani odprtosti naše družbe do problemov mla-dostništva in spolnosti se vedno znova dogaja, da najstnice v šolskih klopeh postajajo mamice. Tiste seveda, ki so se predvsem s soglasjem staršev odločile, da bodo spočetega otroka donosile. Če se tako odločijo študentke ali dekleta v tretjem, četrtem letniku srednje šole, je še nekako razumljivo. Slastna kost za glodanje pa je mamica, komaj petnajstletna ali še mlajša. V loški srednji družboslovno-jezikovni šoli imajo nosečo prvošolko, medtem ko smo ob vprašanju socialni delavki v sosednji stavbi osnovne šole Ivana Groharja, če je deklica v sedmem razredu res noseča, dobili odgovor: da je bila, da je bilo zaradi tega veliko problemov, zlasti s starLi in da raje ne bi javno drezala v to. Na pogovor o nosečnosti v šolskih klopeh smo povabili psihologinjo iz loške družboslovno-jezikovne šole Lidijo Magno-lič. Lidija Magnolič, psihologinja • Imate podatke, ali število nosečih učenk raste ali ne? »Govorila bom samo iz izkušenj naše šole. Primerjava z nekdanjo gimnazijo ne vzdrži, saj je bilo v gimnaziji približno pol fantov in pol deklet, z usmerjenim izobraževanjem pa smo uspeli zadržati komaj slabi dve desetini fantov. Ker je več deklet, je normalno tudi več nosečnosti.« • Koliko mamic imate v šoli? »Tri so že rodile, in sicer ena iz četrtega in dve iz tretjega letnika, naraščaj pa pričakujeta še učenki v prvem in tretjem letniku.« • Kako se na nosečnost odziva šola? »V času mojega srednjega šolanja vem, da so v nekaterih šolah nosečnice izključevali. Danes ne moraliziramo, nimamo jih za črno ovco, nasprotno, bodoči materi skušamo čim bolj olajšati učenje. Glavno skrb zanjo imajo razrednik in sošolci, ki so izjemno razumevajoči, dekletom vehko pomagajo, jim fotokopirajo gradiva, prepisujejo... • Ima vaša učenka mati kakšne posebne pravice? »Na pedagoški konferenci smo sprejeli pravila, ki smo jih izoblikovali skupaj z učenci, zlasti mamicami. Vemo, da mora biti mati čim več z otrokom, hkrati pa je zanjo dobro, če lahko redno konča srednjo šolo in nato nadaljuje študij. Ob porodu mora obvezno Ostati doma dva meseca, in sicer dva tedna prej in šest potem. Štiri mesece ima učenka pravico, da glede na počutje sama odloča, ali bo pri pouku ali ne. Razbremenjena je končnih ekskurzij, športnih dne-vov in popoldanskih obveznosti. Lahko se javlja pri vseh predmetih, ko je pripravljena, obvezna so le pisna preverjanja znanja pri slovenskem in tujem jeziku ter matematiki, kjer je pisna ocena obvezni sestavni del ocene. Razen tega lahko brezplačno opravlja predmetne izpite, če želi, tudi vnaprej Učiteljski zbor ji dovoli napredovanje z. generacijo v višji letnik, četudi ji manjkata izpit ali dva, ki ju kasneje opravi, po končanem četrtem letniku pa ji lahko podajšu status učenke za eno šolsko leto, če nima opravljenih vseh obvezno sti.« • Kako mlado mamico gledajo sošolci'.' »Spodbujajo jo. se veselijo z njo. Ko rodi. vsi v prek vpi- jejo. 'Rodili smo! Mi imamo pa sina, hčerko!' A ko se mamica vrne v razred, se osvestijo, spoznajo, da je lažje biti dobra učenka kot dobra učenka in mati. Mamice pa, zanimivo, celo bolj sodelujejo kot prej, se bolj potrudijo, bolj odgovorno delajo. Vse napredujejo sproti, nobene ni, ki bi zaradi materinstva pustila šolo. Mislim, da njena izkušnja na druge učenke preventivno deluje.« • Kako se v težave noseče učenke vključujete vi? »Pravilo naše šole je, da se v osebne zadeve učenk ne vtikamo. Jaz pa sodelujem le, če me povabijo. Nekatere učenke, ki mi zaupajo, me poiščejo, prosijo za nasvet, pomoč. Običajno pa se dilema, ali naj otroka obdrži ali ne, razčisti že prej, doma. Mi v bistvu zvemo za nosečnost šele takrat, ko se dekle odloči, da bo otroka obdržala. Za vse tiste, ki prekinejo, niti ne vemo.« Vsak človek je pač svet zase, vsak po svoje vidi in kroji lastno prihodnost.« • Kaj pa na splošno menite o nosečnosti v šolskih klopeh? »Kdaj je nekdo sposoben prevzeti materinsko, starševsko breme, je zelo individualna stvar. Vendar pa prezgodnji naraščaj največkrat pomeni prehitevanje nekega časa, mladosti, ko mlad človek še ni mladostno izživet. Dostikrat dekle rodi otroka svojim staršem. Zato morajo starši res zelo previdno, tenkočutno ravnati, da mlada starša postaneta starša. Kar vidim naših mamic, moram reči, da so otroci negovani, ljubljeni.« • Se šolarka poroči, ko rodi? »Nekatere se, druge ne, odvisno tudi od ekonomskega izračuna, na primer štipendije, ki bi jo s poroko lahko izgubila. Zveza lahko postane trajna, zgodi pa se tudi, da se par ob nosečnosti oziroma • Pri zgodnji nosečnosti imajo gotovo odločujočo vlogo starši. Kako reagirajo? »Po pripovedih vem, da zelo različno. Rabijo čas, da se zberejo in sprijaznijo z otrokovim otrokom. Govorim seveda le za primere, ko učenke otroke obdržijo. Staršem ni lahko prevzeti odgovornosti, saj gre za usodo njihovega otroka in vnuka. V šoli smo nosečnosti sprejeli kot sestavni del življenja, medsebojnih odnosov, nič izjemnega. Starši reagirajo bolj pi-izadeto, čustveno. Mnogi si nočejo priznati, da je tudi spolnost del otrok, nočejo se z otroki o tem pogovarjati, jih razumeti, osveščati. Spol nost je za večino še vedno tabu tema. Izobraženi starši niso izjeme. Spominjam se, ko sem nekoč o tej vroči temi predavala staršem. Tako so ledeneli, da sem nehote še sama zaledenela. Očitno je nam, odraslim, bolj nerodno govoriti o spolnosti kot mla dim.« • Zakaj po vašem mnenju prihaja do prezgodnjih nosečnosti? »Mislim, da se največkrat zalomi, ko morata partnerja izkoristiti priliko, kot pravi mo. Bolj ju doma strašijo, odvračajo, prej se zgodi. So pa tudi primeri, ko zavestno Ite pazijo, bodisi da hočejo po otročje ohraniti prvo ljubo zen, / otrokom utrditi zvezo, ki ji starši nasprotujejo, ali pustiti solo, ki jim ne diši. rojstvu otroka razide. Fant, ki je starejši, ekonomsko že neodvisen, lahko to ponudi tudi dekletu, fant, ki je še sam šolar ali študent, pa je veliko odvisen od svoje družine. Ni pa rečeno, da je starejši bolj korekten, ljubeč.« • Vprašanja o spolnosti, ki jih objavlja, na primer Antena, dajejo slutiti, da mladi o tem zelo malo vedo, sploh pa slabo poznajo kontracepcijo. Kakšna je vloga šole pri os-vescanju? »Mislim, da so učenci v naši šoli dovolj razgledani. Posebnih predavanj nimamo. Če bi jih želeli, bi bila. Ni jih sram vprašati. Ko smo so pri pouku pripravljali na preda vanje o aidsu, so na primer vprašali, zakaj pri nas v javnih straniščih ni avtomatov s kondomi, kot so v tujini. Na splošno se strinjam, da tudi šola premalo osvešča. Največ je odvisno od učiteljev zdrav stvene vzgoje, biologije in vseh drugih predmetov, ki govore o življenju. Naši učitelji niso sramežljivi, skrivnostni. Na vsako toliko časa Učence tudi spomnimo, kje lahko dobe strokovne nasvete In zaščitna sredstva, napo tirno jih v posvetovalnico za mlado v Kran, ali na lju bljanaki inštitut Trdim pa. da spolna vzgoja ni samo od-g ivornost učiteljev, šole, ampak vseh odraslih staršev, zdravstva, skratka družbe, ki SO vedno z.ardeva ob teh vprašanjih- „ ..^ Kranjski gimnazijci so postavili na oder Sartrove Muhe VLOGE, PISANE NA KOŽO Ze lani, ko so igrali Molierovega Namišljenega bolnika, so napovedovali, da se bodo prihodnjj' tili zahtevnejšega dela, morda celo katere od grških tragedij. Odločili pa so se za Sartrove Mu J ki govore o tragičnih dogodkih na dvoru grškega kralja Agamemnona, o sinu Orestu in h<* Elektri, pa o Aigistosu in Klitaimnestri, ki ubijeta starega kralja Agamemnona, ko se vrne tir janske vojne. Med kraljevo hišo pridejo nove strahote... Tudi dijake moram pohvaliti, bili so usW* jalni, da skoraj verjeti nisem mogla. Sami izdelali obuvala, ki jih tudi nismo mogli do Maruša Vencelj, prva Erinija, je vse prvofl_ ske praznike šivala trakove, ki so jih imele * ne »muhe« na glavah namesto kač. Kip JUP . je naredil Andrej Pibernik. dijaki so sti&L stavljali sceno, natiskali gledališki list, san11 prodajali vstopnice MALA SPREMEMBA VELIKO DOŽIVETJE dst»1 Glavne vloge v Sartrovih Muhah so oblikovali Tanja Dimitrievska — Elektra, Danijel Vidovič — Aigistos, Borut Eržen, Jupiter, Tomaž Križnar — Orest, Mira Avsec pa je bila režiserka. — Foto: D. Dolenc Postaviti na oder tragedijo ni mala stvar niti za poklicno gledališče, opremljeno s skladišči oblačil in rekvizitov, z ekipami ljudi, ki poklicno skrbe za vse potrebno okrog predstave, kaj šele za tako začetniško skupinico, kot so kranjski gimnazijci. Toda vsi, ki so si dramo ogledali, trdijo, da so mladi z njo prerasli sami sebe. Vsa zahvala gre Miri Avsec, profesorici slavistike v šoli, ki je bila režiserka, organizatorica, finančnica, dramaturginja, nabavna, šepe-talka, garderoberka, skratka— deklica za vse. Verjamem, da ni mogla spati in da so ji šli lasje pokonci, če se je le spomnila, kaj bo z oblekami, ki so jih šivali šele zadnje dni pred predstavo. Skrbelo jo je, kako se bodo dijaki znašli na pravem odru, saj so vse od januarja dalje vadili le v razredu. Pa vendar se je vse dobro končalo. »Sam entuziazem nas je bil,« pripoveduje Mira Avsec. Scena, kostumografija, likovna ureditev, vse to je bilo naše delo. Koliko prošenj je bilo treba, koliko potov in skupnih znancev, ki so nam pomagali. Delo je zahtevalo kostume, ki si jih ni bilo mogoče nikjer izposoditi. Nove smo morali ustvariti. Na srečo imamo v Kranju akademsko slikarko Alenko Kham-Pi-čman, ki je videla našo stisko in nam je priskočila na pomoč. Naredila je kostumografijo, v tekstilni šoli pa so nam blago, ki smo ga za simbolično ceno dobili v Tekstilindusu, pod vodstvom Vilme Vozel sešile dijakinje. Ves teden so šivala ta pridna in prizadevna dekleta, a se jim nismo mogli oddolžiti drugače kot s prostimi vstopnicami. Zelo smo jim hvaležni. Alenka Kham-Pičman je bila z nami do konca. Ves čas je nadzorovala šivanje oblek, pred vsako predstavo je oblačila igralce. Na koncu so jim ljudje iz Prešernovega^ dališča čestitali in jim priznali, da mirne ^ lahko nastopajo na profesionalnih odrih-stroške predstave so krili z vstopnicami- In kaj pravijo dijaki? Borut Eržen, Jupiter: »Ta težka preosl ki je bila tudi psihološko silno zahtevna, ie -večji izziv za nas, ki začenjamo igrati. ^ u. merjam lanskega Namišljenega bolnika, JE terem sem igral ljubimca, ugotavljam, da fl* sne vloge bolj leže.« ^ Danijel Vidovič, Aigistos: »V Muhah odigral strašno vlogo morilca Orestovega °\> Vsi pravijo, da so bile vloge pravilno p°r * Ijene, da je bila tudi ta meni kot na kožor na-* i J Tomaž Križnar, Orest: »Zdi se mi, da I vloga človeku da več, z večjim veselje j igraš. Vlagaš ne le v igro, temveč tudi vas8u. smo ustvarjalni, sami smo oblikovali svojfi Mislim, da je igralec v pok*licnem gledali^ J ali manj robot, ker mora igrati tako, ko1 zamislil režiser.« J Tanja Dimitrievska, Elektra: »Vloga ^ bila zelo všeč, saj se Elektrin značaj veJ spreminja. Na premieri sem imela zelo j treme, precejšnja je odgovornost u^en°^J publiko. Pri komediji je odziv publike taK J» močan, pri tragediji pa traja, preden igra A bliko začuti. Mislim, da nas je kranjska P tudi tokrat dobro sprejela.« J Za to veliko delo gre seveda največja la njihovi profesorici Miri Avsec. Delo, kni jalo dobrega pol leta, je opravila poleg re" pouka. j,/ »Če bi ne bili ti dijaki tako zreli, takovi gentni in tako navdušeni, se česa takega U čno ne bi bila lotila. Pa so mi tako zelo z Ji da jim res nisem mogla odreči. Na te J> imam lepe spomine in prav žal mi je, 0J odhajajo. Želim jim, da bi v življenju uspjj če jih bo tako vleklo na oder, kot jih ]6 » ških letih, naj stopijo nanj. Morda b°° njem našli svojo življenjsko srečo.« f V četrtek, 11, in v petek, 12. Junijji kranjski gimnazijci v Prešernovem ?*£9 spet nastopili s Sartrovimi Muhami. r* še ni videl, naj si jih ogleda. Splača se. 1 D- v° Tort« mu i ,ePriš,a v Prave r»ke: dobila jo je Angela Nartnik, ki je v do-,u ze od vsega začetka. Kranj, 29. maja - Dnevi v do-m Vln starostnikov so več ali tr !?J.enolični, čeprav se vodstva ali h °' da bi Jlh Popestrila tako želp-Ugače' LJudJe v domovih si in ..Clrn več kulturnih prireditev ti S1!!1 več oblskov od zunaj, kaj-živl ° PrihaJaJ° tudi k njim si m1n^e' vedrina- smeh. Želijo nih h' Pevskih zborov, raz-mprv!uZStav' Predvsem pa sprejo, sprememb... cev njskem domu upokojenka^ Planini med drugim dva-d0 na leto za vse prebivalce miada 0r&anizirajo piknik, spo-Kak" Skega in Jesenskega, hov n? doživetje je to! Saj nji- tetnv • ni le meso z žara-ec tudi prijetno družabno srečanje. Ze nekaj dni so bili vsi prebivalci doma na nogah: »Kdaj bo piknik!« Deževno vreme ga je namreč prestavljalo iz dneva v dan. Potem so se odločili za petek. Mize iz jedilnice so prestavili na vrt, prijeten atrij, tja so postavili žar. Kar nekaj kuharjev se je vrtelo okrog njega, da je dišalo po vsej Planini. V kulturnem programu je slovenske narodne zapel mali pevski zbor doma. Dobro privzdi-gnjo glasove že v mali sobi, kjer imajo vaje, kaj šele pred tolikšno publiko! Na piknik so prišli vsi tisti oskrbovanci iz doma, ki so se lahko ločili od postelje: od 205 jih je bilo na pikniku 120. Čisto za začetek je bil aperitiv, da sta bili pesem in dobra volja v trenutku zraven, nato pa odlična štajerska juha. In medtem ko se je na žaru peklo, je bilo pripravljeno še nekaj, kar je razburjalo duha: srečelov z 52 raznovrstnimi dobitki, od lončkov, knjig, serviet, glavnikov, do prijemalk za posodo, prtičkov za nočne omarice in podobnega, kar oskrbovanci potrebujejo za svoj vsakdan. Marica Hrovatinova je ves teden šivala vse mogoče iz Tekstilindusovih koncev blaga. Glavni dobitek pa je bila torta! Dobila jo je Angela Nartnik, ki je v domu na Planini že od vsega začetka, že štirinajsto leto. Boste o našem pikniku kaj zapisali v vašem Gorenjskem glasu, so me spraševali. O, le dajte, le, saj smo vsi vaši naročniki! D. Dolenc Pravol 19.17. leta pokopal pod severnim oste njem Storžu a devet trziskih smučar jev , |e tudi sprožila ustanovitev samo stojne reševalne postaje v Tržiču. Pred vojno je v njej delovalo osem gorskih reševalcev. »Danes je trži-ška postaja GKS precej številnejša,« pripoveduje njen na čelnik Tone Kralj, ki to dolžnost opravlja ze deseto leto »Imamo .15 članov, šest pripravnikov in deset Izrednih članov. Se pomembneje da so reševalci temeljito usposobljeni za razne naloge pri reševanju. Med njimi so trije inštruktorji GKS, štirje minerji snežnih plazov, trije vodniki lavinskih psov, pet reševalcev le-tulcev in trije zdravniki /. rednim dopolnjevanjem znanja in urjenjem smo zgradili strokovno močno moštvo, ki je seznanjeno z vsemi novostmi v reševalni tehniki.'. Usmerjeni v preprečevanje nesreč Postaju je za reševanje v gorah do bro organizirana, saj jO i/ postojank PI) Iizk na Kriški gori. Kofcah. Dobr či in Zelenici ter pod Storž.ičem obveščajo o morebitnih nesrečah Sporoča nje |o laXJO In hitrejšo, odkar imajo v prvih treh kočah radijske zveze, sicer pu imajo obveščevalne ločko v Go/du, l.omu in lelendolu Helikoptersko reševanj omogočatu pi istajahsi i na Do brci in Kofcah Da bi bila prva pomoč Sanke tud i s sa pol""-. pr^-v jo svojca niteti/Aio ,, Sf5^^^^' Ponesrečen koč- Jjfc* Sferna in večat določi.P^tortju in tudj Q ma .i«611 SST gosteje. Na WJS iihT P''t'k 15 reše- vanj. . letve" treh ninc odhaJ Jih nekaj ID i P(.> na primer, so na *» dvema pla-Pm.stu.Večkrat pa gornike, ki a oziroma rjo. rva naša na-»Ku vendarle ni ^sevanje, am-l,l»k preprečevale nesreč,« na |iasa Marjan guberger, ki le bl1 Pred RT« -,t>ni načelnik Pp»taje ih let in e V vrstah reše valcev d-'l<,lVnS^! »''»"inske ■iy**YČK> Lre!*v«|,.e sluz Kfcornoeti In de- la. Naši inštruktorji sodelujejo pri izobraževanju mladih v šolah in planinski organizaciji, reševalci vodijo razne planinske izlete in se udeležujejo množičnih pohodov, za varnost pa vzorno skrbijo tudi na smučišču Zelenica. Tam je bilo 1966. leta kar 106 poškodb, dandanes pa se ponesreči le okrog deset smučarjev.« Razne športne prireditve v Tržiču in okolici prav tako ne minejo brez sodelovanja gorskih reševalcev. Pokličejo jih, kadar groze nevarnosti plazov na smučiščih ali cestah. Njihove sposobnosti pridejo prav tudi v enotah civilno zuščite in teritorialne obrambe. Da so vsem nalogam kos, pa je njuno stalno usposubljanje članstva. »Za vzgojo in izobraževanje mlajšega rodu reševalcev je dobro poskrbljeno,« ocenjuje Jane/. Kavar, za katerim je komaj dobro triletna doba pripravništva. »Med njo sem se veliko naučil na raznih tečajih in vajah, kjer starejši ne skrivajo svojih izkušenj pred mlajšimi, /a t o je raven znanja članov postaje dokaj visoka, lisposahljam pa se tudi za vodnika lavinskega psu.« Stojan Saje Jubilej M<0|Vtn'4',tJU P°slaJe (;,ts Tržič so njeni člani pripravili "a so na Zelenici organizirali tekmovanje v vož- 'V^C* ''deln-'V1'1 um'vi imeli (udi vajo v reševanju ponesre-'% "štiji ()i ■ do z»«mik o razvoju in delu postaje, ki naj ;MTVl! Noii T'! I,,a/nik Ob S. avgustu bodo odprli v trži- M^ZV^i^ l><>d !n/S,aV° ° SV°'' dfjuviiosti, "« slovesni seji pa |y7N^--->—v"h priznanju zaslužnim članom in sodelavcem. J RTAŽA Kranjski gimnazijci so postavili na oder Sartrove Muhe VLOGE, PISANE NA KOŽO Že lani, ko so igrali Molierovega Namišljenega bolnika, so napovedovali, da se bodo prihodnji' tili zahtevnejšega dela, morda celo katere od grških tragedij. Odločili pa so se za Sartrove ki govore o tragičnih dogodkih na dvoru grškega kralja Agamemnona, o sinu Orestu i« Elektri, pa o Aigistosu in Klitaimnestri, ki ubijeta starega kralja Agamemnona, ko se vrne iz janske vojne. Med kraljevo hišo pridejo nove strahote... Tudi dijake moram pohvaliti, bili s0jjH jalni, da skoraj verjeti nisem mogla. Samj ■ izdelali obuvala, ki jih tudi nismo mogli do Maruša Vencelj, prva Erinija, je vse P1^0^* ske praznike šivala trakove, ki so jih ime « ne »muhe« na glavah namesto kač. Kip Ju?y je naredil Andrej Pibernik, dijaki so satD*?f stavljali sceno, natiskali gledališki list, san5 prodajali vstopnice...« > Na koncu so jim ljudje iz Prešernovega^ dališča čestitali in jim priznali, da mirne ^ lahko nastopajo na profesionalnih odrih-stroške predstave so krili z vstopnicami- In kaj pravijo dijaki? Borut Eržen, Jupiter: »Ta težka predaj ki je bila tudi psihološko silno zahtevna, le , večji izziv za nas, ki začenjamo igrati. C ^ merjam lanskega Namišljenega bolnika, , terem sem igral ljubimca, ugotavljam, da p" sne vloge bolj leže.« , d Danijel Vidovič, Aigistos: »V Muhah ^ odigral strašno vlogo morilca Orestovega &\ Vsi pravijo, da so bile vloge pravilno p°r * ljene, da je bila tudi ta meni kot na kozor ha.« J Tomaž Križnar, Orest: »Zdi se mi, da i vloga človeku da več, z večjim veselje j igraš. Vlagaš ne le v igro, temveč tudi vas^ smo ustvarjalni, sami smo oblikovali svOL,j Mislim, da je igralec v poklicnem gledalis ^| ali manj robot, ker mora igrati tako, ko zamislil režiser.« J Tanja Dimitrievska, Elektra: »Vloga ^ bila zelo všeč, saj se Elektrin značaj veJ spreminja. Na premieri sem imela zelo J treme, precejšnja je odgovornost učenc&i publiko. Pri komediji je odziv publike taK * močan, pri tragediji pa traja, preden igra j bliko začuti. Mislim, da nas je kranjska P tudi tokrat dobro sprejela.« . J Za to veliko delo gre seveda največja y la njihovi profesorici Miri Avsec. Delo, kiy j alo dobrega pol leta, je opravila poleg re° pouka. i/ »Če bi ne bili ti dijaki tako zreli, takoj gentni in tako navdušeni, se česa takega U čno ne bi bila lotila. Pa so mi tako zelo da jim res nisem mogla odreči. Na te d imam lepe spomine in prav žal mi je, o ,,i odhajajo. Želim jim, da bi v življenju usrjf če jih bo tako vleklo na oder, kot jih je J ških letih, naj stopijo nanj. Morda D0"' njem našli svojo življenjsko srečo.« f V četrtek, 11, in v petek, 12. Jun!Jji kranjski gimnazijci v Prešernovem f&M spet nastopili s Sartrovimi Muhami. B> še ni videl, naj si jih ogleda. Splača se^ * PETEK, 5. JUNIJA]?!' PETEK, 5. JUNIJA 1987 REPORTAŽA 11. STRAN SEUGLAS Glavne vloge v Sartrovih Muhah so oblikovali Tanja Dimitrievska — Elektra, Danijel Vidovič — Aigistos, Borut Eržen, Jupiter, Tomaž Križnar — Orest, Mira Avsec pa je bila režiserka. — Foto: D. Dolenc Postaviti na oder tragedijo ni mala stvar niti za poklicno gledališče, opremljeno s skladišči oblačil in rekvizitov, z ekipami ljudi, ki poklicno skrbe za vse potrebno okrog predstave, kaj šele za tako začetniško skupinico, kot so kranjski gimnazijci. Toda vsi, ki so si dramo ogledali, trdijo, da so mladi z njo prerasli sami sebe. Vsa zahvala gre Miri Avsec, profesorici slavistike v šoli, ki je bila režiserka, organizatorica, finančnica, dramaturginja, nabavna, šepe-talka, garderoberka, skratka— deklica za vse. Verjamem, da ni mogla spati in da so ji šli lasje pokonci, če se je le spomnila, kaj bo z oblekami, ki so jih šivali šele zadnje dni pred predstavo. Skrbelo jo je, kako se bodo dijaki znašli na pravem odru, saj so vse od januarja dalje vadili le v razredu. Pa vendar se je vse dobro končalo. »Sam entuziazem nas je bil,« pripoveduje Mira Avsec. Scena, kostumografija, likovna ureditev, vse to je bilo naše delo. Koliko prošenj je bilo treba, koliko potov in skupnih znancev, ki so nam pomagali. Delo je zahtevalo kostume, ki si jih ni bilo mogoče nikjer izposoditi. Nove smo morali ustvariti. Na srečo imamo v Kranju akademsko slikarko Alenko Kham-Pi-čman, ki je videla našo stisko in nam je priskočila na pomoč. Naredila je kostumografijo, v tekstilni šoli pa so nam blago, ki smo ga za simbolično ceno dobili v Tekstilindusu, pod vodstvom Vilme Vozel sešile dijakinje. Ves teden so šivala ta pridna in prizadevna dekleta, a se jim nismo mogli oddolžiti drugače kot s prostimi vstopnicami. Zelo smo jim hvaležni. Alenka Kham-Pičman je bila z nami do konca. Ves čas je nadzorovala šivanje oblek, pred vsako predstavo je oblačila igralce. MALA SPREMEMBA VELIKO DOŽIVETJE Torta je prišla v prave roke: dobila jo je Angela Nartnik, ki je v do- 1,111 že od vsega začetka jj^anj, 29. maja - Dnevi v do-0vi.h starostnikov so več ali tanJ.enolični, čeprav se vodstva ali h' da Di Jih Popestrila tako žel -ugace- Ljudje v domovih si . e cim več kulturnih prireditev k ,Clm več obiskov od zunaj, kaj-živf tak° PrinaJaJo tudi k njim si "errje, vedrina, smeh. Želijo Hium ' Pevskih zborov, raz-tr»o razstav, predvsem pa spre- Vic Sprememb-cev nJskem domu upokojenima/19 Planini med drugim dva-[j0 na leto za vse prebivalce mlad3 0r£anizirajo piknik, spo-Kat- skega in jesenskega, hov wl doživetJe Je to! Saj nji-temv - k ni le meso z žara, r tudi prijetno družabno srečanje. Ze nekaj dni so bili vsi prebivalci doma na nogah: »Kdaj bo piknik!« Deževno vreme ga je namreč prestavljalo iz dneva v dan. Potem so se odločili za petek. Mize iz jedilnice so prestavili na vrt, prijeten atrij, tja so postavili žar. Kar nekaj kuharjev se je vrtelo okrog njega, da je dišalo po vsej Planini. V kulturnem programu je slovenske narodne zapel mali pevski zbor doma. Dobro privzdi-gnjo glasove že v mali sobi, kjer imajo vaje, kaj šele pred tolikšno publiko! Na piknik so prišli vsi tisti oskrbovanci iz doma, ki so se lahko ločili od postelje: od 205 jih je bilo na pikniku 120. Čisto za začetek je bil aperitiv, da sta bili pesem in dobra volja v trenutku zraven, nato pa odlična štajerska juha. In medtem ko se je na žaru peklo, je bilo pripravljeno še nekaj, kar je razburjalo duha: srečelov z 52 raznovrstnimi dobitki, od lončkov, knjig, serviet, glavnikov, do prijemalk za posodo, prtičkov za nočne omarice in podobnega, kar oskrbovanci potrebujejo za svoj vsakdan. Marica Hrovatinova je ves teden šivala vse mogoče iz Tekstilindusovih koncev blaga. Glavni dobitek pa je bila torta! Dobila jo je Angela Nartnik, ki je v domu na Planini že od vsega začetka, že štirinajsto leto. Boste o našem pikniku kaj zapisali v vašem Gorenjskem glasu, so me spraševali. O, le dajte, le, saj smo vsi vaši naročniki! D. Dolenc Ob jubileju gorske reševalne službe v Tržiču JN At " Prav kranJskega doma upokojencev je kot nalašč za piknik. Če je da „° Yreme, seveda. Zal je v petek piknik že ob dveh preknilila hu-a nevthta. - Foto: D. Dolenc D PRIZNAJ ugasnilo brez poO^A\ ,JjMe zanje naj-eni dolgoletni tr7,'tv p Marjan Salberger, njemu pa pritrjujeta tudi najmlajši reševalec Janez Kavar in načelnik l>ost2j|0 uli»o ni"* Sltupaj ocenjujejo, da je njihova postaja v petdesetletnem delovanju zrasla v številno in spos°p ^stvo. Tržič, junija — Eno samo človeško življenje, ki bi ob nesreči v gorah večja nagrada za trud in včasih tudi tveganje pri reševanju. Tako mi Nepoznavalec razmer hi lahko mi slil. da gorski reševalci okrog Tr/ica nimajo kaj prida dela. sa| nttjvidji vr hovi v bližini kraja komaj presežejo dva tisoč metrov, visine /al je statisti ka o 50 letnem delovanju postaje GKS Tržič povsem drugačna, saj so njeni člani doslej prinesli i/ gora prek 70 mrtvih V opozorilo povedo, da je bilo več žrtev celo na nizkih in navide/no nenevarnih travnatih vrhovih, kot sla Kriška nora ah Dobre a Posebej nagla sajo. da nujvCvja nevarnost pomenijo tako /a gornike kot smucai|e /lasti plazovi v sne/natih /imah Nesreča /ar.idi sne/nega pla/u. ki ji> 111.17 IvtU pokopal pod severnim oste njem Stor/ica devet tr/iskih snuii ai jev. |e tudi sprožila ustanovitev samo Stoj ne reševalne postaje v Tržiču Pred vojno je v njej delovalo osem gorskih reševalcev. »Danes je trži-ška postaja GKS precej številnejša,« pripoveduje njen načelnik Tone Kralj, ki to dol/ nost opravlja že deseto leto »Imamo 35 članov, šest pripravnikov in deset i/rednih članov. Se pomembneje V, da so reševalci temeljito usposobljeni za razne naloge pri reševanju. Med njimi so trije inštruktorji GKS. štirje minerji sne/nih plazov, trije vodniki lavinskih psov, pe( reševalcev letalcev in trije zdravniki. Z rednim dopolnjevanjem znanja in urjenjem smo /1; i .kI i I i strokovno močno moštvo, ki je MZnanjenO / vsemi novostmi v reševalni tehniki.« Usmerjeni v preprečevanje nesreč Postaja je za reševanje v gorah do bro organizirana, saj jo i/, postojank PD Tr/u nu Kriški gori. Kolcah. Dobi čl in Zelenic i ter pod Stor/icem obves ca|o o morebitnih nesrečah Sporoču nje |e la/|e lil hitre|se. odkar ima|o v prvih treh kočah radijske /ve/e. sicer pa imajo ohv est ev alne točke v (io/du, lomu In lelendolu Helikoptersko re šev a n |c omogočala pri stajah šči na Do brci in Kolcah Da bi bila prva pomot pone*$fcke Doh'.treJsa, oskrbujejo sv*E^telanke tudissa-n i tetino Tvl\. Se,d34SUh**0! Ponesrečen-^ ZOTClYbUžini sv°iih ko*- Wrva naša na-loKa vendarle ni resevanje, am- pak preprečeva- le nesreč,« na glasu Marjan salberger, ki je bl1 Pred Kri- ^ern načelnik P°»taje 18 let m e v vrstah rese-vab «'<»l<,t SVJ,sk Usa ''"aninste /ve'/-4'.JCK L^valne slu/ P°tornoetl In de- la. Naši inštruktorji sodelujejo pri izobraževanju mladih v šolah in planinski organizaciji, reševalci vodijo razne planinske izlete in se udeležujejo množičnih pohodov, za varnost pa vzorno skrbijo tudi na smučišču Zelenica. Tam je bilo 19 poškodb, dandanes pa se ponesreči le okrog deset smučarjev.« Razne športne prireditve v Tržiču in okolici prav tako ne minejo brez sodelovanja gorskih reševalcev. Pokličejo jih, kadar groze nevarnosti plazov na smučiščih ali cestah. Njihove sposobnosti pridejo prav tudi v enotah civilno zaščite m teritorialne obrambe. Da so vsem nalogam kos, pa je njuno stalno usposabljanje članstva. »Za vzgojo in izobraževanje mlajšega rodu reševalcev je dobro poskrbljeno,« ocenjuje Janez Kavar, za katerim je komaj dobro triletna doba pripravništva. »Med njo sem se veliko naučil na raznih tečajih in vajah, kjer starejši ne skrivajo svojih izkušenj pred mlajšimi. Zato je raven znanja članov postaje dokaj visoka. Usposabljam pa se tudi /a vodnika lavinskega psa.« Stojan Saje ,(| h()jv ,„ Uju Postaje GKS Tržič so njeni člani pripravili Vji'l*0'arn • S° "a Ze,enlt> organizirali tekmovanje v vož-\V^l/deM'V''1' dnevi i,m'li tudi vajo v reševanju ponesre-sHji (a . wt,° '-hornik o razvoju in delu postaje, ki naj VrV1u NOB ' p,a/,,lk- 0b 8 avgustu bodo odprli v trži-,c'',!/io^ilu Pod !n/S,aV° ° svo'' dejavnosti, na slovesni seji pa — Prt»nati|n zaslužnim članom in sodelavcem. Gorenjski glas, 15. 5. 1987 ZA HLADILNICO ZMANJKALO DENARJA INOVACIJA »PODRAŽITEV INVESTICIJE« V KŽK Gorenjske, TOZD Mesoizdelki Škofja Loka obstaja inovacijska skupina, ki v internem glasilu plasira Sla-vospeve. .Va tak Slavospev sem glasilu poslal stvaren dejanski in objektiven odgovor za pravično informiranje javnosti, ki pa ga uredniški odbor ne objavi. S to zadevo se obračam na vas kot naročnik, da odgovor objavite vi. V zadevi gre za veliko naložbo »investicijo« v hladilnico mesa v Škofji Loki. Ista naj bi se gradila po odobreni tehnični dokumentaciji, gradbene-m dovoljenju in načrtovano tehnologijo. Tehnologijo hladilnice je inovativna skupina spremenila med gradnjo z uvedbo nove klasične hladilnice na režimu od 0 - + 3n C. S to spremembo so grobo posegli v prvotno zasnovo in seveda pogodbeno ceno. Poleg tega pa so povsem porušili funkcionalno delovanje strojnice za pogon hlajenja. Strojnico so zmanjšali za '/2, tako da so 7 strojev (kompresorjev) premestili v I. nad. nad hodnik, ostalo polovico cca 100 m2 pa namenili novi hladilnici. S to imenovano inovacijo so kršili »Zakon o gradnji investicijskih objektov,« saj bi morali pripraviti novo tehnično dokumentacijo z dodatnim predračunom spremenjenih del in Aneksom gradbenega dovoljenja. Ta sprememba predstavlja veliko finančno povečavo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, kar je groba kršitev zakona s posledicami. To delo se ni izvajalo po zakonu o gradnji investicijskih objektov in jo lahko okarakteriziramo kot črno gradnjo. Investicija je bila večkrat javno obravnavana v tisku in TV kot regijska in da sodelujejo vse gorenjske občine. Zadnji članki v tisku pa so govorili o odobritvi dodatnih sredstev za dokončanje objekta. I*rekoračitev gradbene cene pa da je nastala na drugih delih, glavna podražitvena postavka pa je bila zamolčana. S tega se da sklepati, daje investitor zavedel tudi vse sodelujoče pri investiciji z oblastnimi organi vred, tako da je dodatne stroške vrgel na druge postavke (kanalizacijo, zunanjo ureditev). Javnost z prizadetimi je tako dejansKO napačno informirana in zavedena. Tako obnašanje pa je velik prispevek k inflaciji in slabemu gospodarskemu položaju, še zlasti panogi kmetijstvo. Za ponazoritev imam napisanih dokaj točk — postavk podražitve, ki dejansko bistveno prispevajo delež k podražitvi in potrebnem dodatnem zbiranju denarja na Gorenjskem. Podražitvene točke v nadaljevanju. Grobo naštete spremembe investicije s sklepom inovativne skupine so sledeče: L Zmanjšanje strojnice za 1/2 je menjava tehnologije osnovne hladilnice in uvedba novega režima hlajenja od 0 — + 3"C, kar v prvotnem projektu ni bilo predvideno. Povečajo in na novo se uvedejo sledeče postavke gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, kar so dejstva. 7"Dodatna hidro izolacija tlaka hlad. 100 m- 3, Dodatna toplotna izolacija tlaka z vso strukturo tlaka 100 m'- 4. Nove prezračevalne cevi tlaka z dražje izvršenim tamponskim gramoznim nasipom 100 m' 5. Dodatna toplotna izolacija sten hladilnice 300 m? 6. Dodatni toplotno izol. obešen strop 100 m- 7. Dodatna hladilna vrata 400/400 1 kom. 8. Dodatna vodotesna električna instal. za luč in moč. 9. Dodatni kompresor s kondenzatorjem, izparilcemu in razvodom cevi z avtomatiko z instalacijo. 10. Dodatni vibracijsko izolirani temelj kompresorja 11. Dodatna obešalna oprema za meso oz. poc. zabojne palete ali police (100 kom merj.^police). 12. Dodatna betonska zaščitna bankina o podu tlak/stena 40 m ' 13. \'cliko bodo povečani stroški pogona kompresorja (večji tokovini, večji porabi recikla-žne vode). Zaradi sklepa o zmanjšanju ' strojnice za 1/2 so okrnjeni predpisi varstva pri delu. Prenos ostalih kompresorjev v I. nad. (hodnik) pa ima poleg prednosti tudi slabe lastnosti, ki so vitalnega pomena za objekt oz. obratovanje (vibracije na bet. konstitucijo in kritino, zdravstveno kvaren vpliv — ropot) na zaposlene od stropa, dvojne komande v dveh prostorih, od katerih je strojnica v nadstropju težje dostopna in manj nadzorovana, s tem pa možnost okvar in nehlajenja, vsekakor so dražje izvedbe tudi na razvodnih instalacijah za avtomatiko. 14. Svetlobna višina strojnice je od 8 — 10 m. Zadostna višina je 3 m. Zakaj tako draga prazna prostornina objekta? Slab je bil program in tudi projekt. 15. Zaradi zabojno poletnega sistema transporta pri odpre-mi mesa v predelavo (Kranj) bo v istem potrebno izvesti določena pogojena dela (rekonstrukcije) in nabava novih osnovnih sredstev, ki so lahko velika in tudi ne poceni. 16. Zaradi takih sprememb in več del se bo veliko podaljšal dograditveni rok in pričetek obratovanja, kar predstavlja veliko gospodarsko škodo. 17. O ostalih tehnoloških gradbenih in projektantskih hibah (notranji odtok) bi bilo tudi dosti povedati, vendar bo vse prinesel čas, bodoče zime in nalivi. Največ pa bo dokazanega v času obratovanja. 18. Zanimivo bi bilo na osnovi teh postavk sestaviti dodatni predračun, izračunati obratovalne stroške in režijo ter jo prikazati na enoto proizvoda, katerega podražitev pa bo plačal potrošnik. 19. Že pa se ugotavlja, da je za tako majhno proizvodnjo izdelkov hladilnica breme in da bi z ozirom na to bilo umestne-je graditi več manjših celic, kar bi omogočalo ekonomi-čnejše izklapljanje hlajenja in ne da se hladi tudi prazen prostor. Boljša bi bila frekvenca polnjenja in praznenja celic. 20. Vse te pripombe in podražitve izhajajo iz naslova podražitev kot inovacija, s katero se je skupina hvalila (se hvali) v internih glasilih, Glasu, Delu in TV. Podražitve bodo tudi na ostalih delih zlasti komunalnih priključkih in zunanji ureditvi, vendar je to zadeva tehnične dokumentacije, ki pa mislim, da bodo bistveno manjše kot je odkritje sklepa inovativne skupine. Pri zadevi gre za nestrokovno nespoštovanje zakonitosti, za katero se borimo vsi, zlasti pa bi se moral TOZD, DO in SOZD. Imenovani bi jo morali spoštovati in izvajati/ posebno še na tako kočljivem področju, kot so investicije. Za zavajanje oblasti in drugih pa so morda uveljavljene tudi kazenske sankcije. Rafael Kalan gr. tehnik Gorenjski glas, 23. 5. 1987 »KDO SL IGRA Z DEMOKRACIJO - NE Z ŽOGO« Ugotovitev in spoznanja Nogometne zveze Slovenije, da nogomet v republiki po portoroških sklepih, ki so bili sprejeti pred desetimi leti,zelo nazaduje, predvsem zaradi razdrobljenosti in slabe organizacije medobčinskih in občinskih zvez, ki jih je kar enaindvajset, organiziranih z namenom vodenja selekcijskega in rekreativnega nogometa. Navedena oblika organizacije nogometa se ni uveljavila. Slovenski nogomet je nazadoval. Bili smo brez predstavnika v zveznih ligah. Ugotovljene slabosti so narekovale spremembe organiziranosti., zato je NZS na svoji konferenci 1985 leta sprejela sklep, da sc napravi analiza dejanskega stanja nogometa r republiki in na osnovi tega predloga nova učinkovitejša organiziranost. Celotna akcija je bila izvedena leta 1986,v njejpa so sodelovale vse obstoječe zveze, ki so izdelale analize dejanskega stanja nogometa v svojih sredinah. Strokovna komisija pri \'ZS je z najboljšimi strokovnjaki te zvrsti športa, med njimi tudi doktorja znanosti, celotno gradivo pregledala in ugotovila reklo razdrobljenosti zvez in klubov, medsebojna odtujenost zvez, pomanjkanje sirokovnih delavcev v nogometu,, preobširne kvalifikacije za nadaljno uvrstitev klubov v višji rang tekmovanja in prevelik poudarek igranja rekreativnega nogometa. Iz analiz je ugotovljena tudi zveza z dvema kluboma, kar vsekakor potrjuje navedene ugotovitve. Nogometna zveza Slovenije je sklicala tri posvete z vsemi zvezami in klubi prve republiške lige, na katerih se je izoblikoval nov predlog organiziranja nogometa v Sloveniji. Predlog nove organiziranosti je bil soglasno sprejet na redni konferenci NZS dne 24. 1. 1987. Aktivnost Občinske nogometne zveze Kranj (v nadaljevanju ONZ) je bila na osnovi opisanih dogajanj sledeča. Prva informacija in predlog nove organiziranosti nogometa je bila obravnavana na skupnem sestanku z vsemi klubi občinske lige 27. 3. 1986. Pisno gradivo NZS je bilo z dopisom poslano vsem klubom ONZ 5. 8. 1986 v dveh variantah z she-m,o novih zvez. Prvi seji izvršnega odbora ONZ sta obravnavali predlog nove organiziranosti. Na pobudo NZS je bil 12. 12. 1986 sklican skupni sestanek obeh zvez na področju Gorenjske z vodilnimi k'ubi v občini. Sestanek je vodil predsednik NZS tov. Marko Ilešič z sodelavci. Izvršni odbor ONZ je z dne 26. 2. 1987 ponovno obravnaval predlog nove organiziranosti in možnosti za združitev obeh zvez. Izvoljen je bil štiričlanski inciativni odbor z namenom, da pripravi predlog tekmovanja na Gorenjskem. Inciativni odbor je imel dve samostojni seji, dve pa skupni z inciativnim odborom Medobčinske nogometne zveze Gorenjske, kjer so izdelali skupni predlog novega tekmovalnega sistema v nogometu za vse kategorije, skupno so oblikovali predlog kandidatov za vodenje nove zveze, ter predlagali, da o tem razpravljata in sklepata obe konferenci obstoječih zvez. Izven navedenih aktivnosti ONZ Kranj, sem obvestil družbenopolitične organizacije v občini, sodeloval na seji sveta za telesno kulturo pri OK SZDL, na seji predsedstva TKS, vodil razgovore z strokovnimi sodelavci ZTKO-ja, z razpravo na skupščini TKS pg sem obvestil delegatsko bazo uporabnikov in izvajalcev telesne kulture v občini o reorganizaciji nogometa v republiki in na Gorenjskem. S tem uvodom sem želel širši javnosti in bralcem Glasa Gorenjske predstaviti resnična dogajanja v slovenskem nogometu z aktivnostjo in dogajanji v občini, o čemer je tendenciozno in žaljivo pisal avtor članka »KDO SE IGRA Z ŽOGO IN DEMOKRACIJO?« v 59 številki Glasa z dne 22. 5. 1987. S tem vprašanjem se resnično ne more nihče igrati, najmanj pa avtor članka, ki ni bil nikoli več kot igralec nogometa v rekreaciji, takih pa je v Kranju že nekaj tisoč, še manj pa sme ugotavljati kakovostni napredek nogometa, ker nima nobene kvalifikacije z naslova nogometa, čeravno mu je prav ONZ Kranj omogočila udeležbo na tečaju za »trenerja nogometa« v letu 1979, ki ga do danes še ni opravil. Demokratičnost in evidentiranje kandidatov za organe ONZ se j'.* pričela z mojim prihodom v zvezo. Prvič je izvršni odbor ONZ poslal vsem klubom odprte liste za vse funkcije v občinski nogometni zvezi, kjer je bilo potrebno vpisati samo kandidata iz kluba in katero funkcijo želi opravljati. Odprte kandidatne liste so izpolnili samo štirje od osemnajstih klubov in šc te liste so bile nepopolne. Izvršni odbor ONZ je imenoval tri člansko komisijo z namenom, da pripravi kandidatno listo in opravi razgovore z kandidati. Pripravljeno kandidatno listo je izvršni odbor obravnaval in odločil, da kandidatno listo predlože na konferenci zveze z pojasnilom, da vsi klubi niso evidentirali ali predlagali kandidatov iz svonh sredin v organe ONZ. Predlagani kandidati so znani nogometni delavci v občini, možnost spreminjanja in dodatno predlaganje pa je bilo na sami konferenci. Avtor članka, obenem tudi delegat NK Primskovo je bil prisoten na tej konferenci zveze, kjer je izjavil, da se ne strinja z kandidatno listo, novih predlogov ni imel. njegova »baza« pa ga je polovično za-dožila. Na konferenci lahko diskutira in kritizira, ne sme pa glasovati, ker za to nima pooblastila. Vzrok za tako delovanje pa je bil v tem, da svojega imena ni videl med kandidati za izvršni odbor, vsled 1 tega je tudi konferenco demonstrativno — predčasno zapustil. Bilje tudi edini delegat iz kluba, ki je imel pripombe na predlagano kandidatno listo. Drugi primer »nedemokratičnosti« po ugotovitvah avtorja članka so evidentirani kandidati za bodočo medobčinsko nogometno zvezo Kranj, poi-i mensko navedeni iz vseh klubov, ki bodo predvidoma nosilci dela in vodenja zveze. Kandidatno listo sta skupno izdelala inciativna odbora obeh zvez, obravnaval jo je tudi izvršni odbor ONZ Kranj, ter z ostalim gradivom za konferenco poslal zopet vsem klubom v občini. Kandidatna lista se lahko spreminja, kot vedno do sedaj, na konferenci v prisotnosti delegatov iz vseh klubov. Združevanje obeh zvez na Gorenjskem ni domena predsednikov dosedanjih zvez, temveč nova organiziranost nogometa v Sloveniji. Iz dosedanjih enaindvajsetih zvez jih bo osem, med njimi je predlagana tudi ena na Gorenjskem, ki je tudi edina, ki še ni organizirana zaradi lokalističnih stališč nekaterih klubov v občini in zapiranja vase. Gorenjcev nihče ne sili v novo organiziranost, sploh pa ne Kranjčanov, pri tem pa se moramo zavedati, da bomo še naprej igrali rekreativni nogomet, stik z slovenskim nogometom pa izgubili. Ne vem odkod avtorju članka podatek, da noben od klubov ne bo dobil dinarja, nov tekmovalni sistem pa je zelo drag. Z prehodom najboljših klubov iz rekreacijskega v tekmovalni sistem se klubom zagotavlja delno financiranje aktivnosti. Pri tem pa nihče ne pomisli, da bo vseh osemnajst rekreativnih klubov igralo nogomet po Gorenjski. Prostora v Gorenjski ligi je samo za 6-7 klubov iz kranjske občinske lige, za klube, ki imajo najboljše rezultate, urejene igralne površine in garderobe in strokovni kader. Preqst,ali klubi bodo še vedno igr.gli rekreativni nogomet v občini in ne bo nobeden propadel. Spremembe financiranja kulture in telesne kulture v letošnjem letu so znane in ne mislim o njih pisati, pri tem pa se moramo zavedati, da sigurno tako dragega rekreativnega nogometa ne bo nihče več podpiral Za rekreacijo bomo morali nogometaši sami več prispevati na primer kot planinci, tekači, smučarji in drugi. Ob koncu odgovora priznam, da imam tudi jaz »napake«. Ne delam in ne pišem člankov proti nogometu, v gostilnah ne razpravljam in ne opravljam nogometa in ne funkcionarjev, klubi v občini so za mene vsi enaki-in tudi NK Primskovo. Bralcem odgovora na članek »KDO SE IGRA Z ŽOGO IN DEMOKRACIJO« prepuščam presojo »KDO KAJ IZKORIŠČA!« Predsednik ONZ Kranj: Stane Ječnik ^9991 ®Q)S^m©IKnGLAS 12. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 5. JUNIJA 1987 KU-KU, Ml SMO TU! 190 vrčkov piva za 19 žejnih Dancev Ko so se na Bledu zbrali gasilci iz devetih evropskih dežel, so zamenjali toliko deviz, da je Bledu zmanjkalo dinarjev. Blejski natakarji si ob tako redki potrošnji niso mogli kaj, da ne bi vzradoščeno beležili: Na hotelsko teraso je natakar v nekaj urah prinesel 19 Dancem na mizo kar 190 velikih vrčkov piva! To končno JE turizem! V škof ji Loki so sobo, kjer zaseda izvršni svet, lepo prenoviti Zdaj vsi dostojno sedijo za mizo, le na novinarje so spet pozabili Sedijo po kotih kot kure na gredi in premišljujejo, kdaj jih bodo popolnoma ignorirali in izrinili ven. Tedaj bi jim ostalo le še kukanje skozi luknjico ključavnice. Loški iz-vršn.ki, nikarte tvegati' V sanjah si ne morete predstavljati, kakšna poročila z vaših sej bi potlej ugledala beli dan! NA ČRPALKI KOT V MESNICI Bencin se draži. A takih številk niso pričakovali niti črpalkarji, katerih avtomati (uvoženi) ne vzdržijo tako hitrega vrtenja in se hitro kvarijo. Na Petrolovih črpalkah zato visijo listki s ceno in litri, vse skupaj pa je zelo nerodna zadeva, še posebej za tujce. Ničesar krivi črpalkarji so nemočni (razen na nekdanjih Istra ben-zovih črpalkah, ki so kupi'i drugačne uvožene avtomate) vzdržljivej-še, vozniki pa gledajo in pravijo: kot pri mesarju. Stranko oskrbiš, vržeš oko na ceno in — zdravo! DELAJO NASI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI • RUDI KNEZ Rudija Kneza se spominjajo ljubitelji hokeja, saj je bil v letih od 1967 do 1975 odličen in temperamenten vratar Jesenic in reprezentance. Skupaj z Bera-vsem, Hitijem. Jugom, Smole-jem in drugimi je v moštvu Jesenic devetkrat doživel slavje državnih prvakov. »Sport mine, počasi je treba odnehati in dati priložnost mladim,« pravi danes Rudi, ki živi na Blejski Dobravi. Zaposlen je v Iskri in ima že dva vnuka. »Hokej še spremljam in mislim, da imajo mladi premalo vzornikov in tudi borbenosti jim manjka. Če letos ne bi bil trener Roman Smolej, ki je znal Jeseničane odlično voditi, ne bi bili državni prvaki. Vso sezono nihče ne more biti dober, tudi jaz nisem bil. V tujini vratarje v sezoni obvezno menjajo, pri nas igraš vso sezono — če si v formi ali ne. Ti prestopi in nakupi tujih igralcev se mi zde normalni, saj se kvaliteta izboljšuje, če je tuj igralec dober, prinaša veliko koristnih novosti in dobro vpliva na moštvo, zato tudi za Jesenice ne bi bilo napak, če bi kupili dobrega tujega hokejista. Popularnost in slava? Mine. V času igranja je včasih prav moteča. Kjerkoli se že pojaviš, dežujejo opazke. Če si prišel v gostilno samo na sok in potem tekmo Izgubil, so ti na vse prete-ge očitali, da samo pohajkuješ. Nihče pa ni pomislil, koliko moči ti vzame trdi hokejski trening dvakrat na dan!« Ali sindikat res ščiti mlade in večje družine7 Navajamo primer iz tozda v tovarni LTH: Predsednik sindikata, ki ga delavci poznajo tudi pod imenom Popularni miško, je na vprašanje delavca glede dopusta in regresa takole reagiral. Delavec: »Tovariš predsednik, povej mi, kako in kam naj grem na dopust jaz kot samohranilec šestčlanske družine s temi tremi starimi milijoni regresa!« »Ej, nisem ti jih jaz namigal,' si jih sam,« je odgovoril Popularni miško. Merkur »vrši« inventure MERKUR kranj MENDA NE MISLIJO IMETI DEVETDESET LET INVENTURO? NAJ VIC O Oormnjci! Rripovmdujr GORENJCIH • Stara ura Štajerec vpraša Gorenjca: »Ti imaš pa še zelo staro uro. Kako to, da je še tako dobro ohranjena? »Zvečer, preden grem spat,« pravi Gorenjec, »še uro ustavim, da se preveč ne obrabi.« I.E., Kranj • Gorenjec in krapi Gorenjski dninar je na Koroškem nacepil gospodinji drva. Postregla mu je s petimi koroškimi krapi. Štiri je pojedel, petega pa že ni mogel več. Jezno ga je ogledoval in rekel: »Če pa bi vedel, da mi boš prav ti ostal, bi pa tebe prvega pojedel.« J.Š. Medvode • Poštni stroški »Jure, ali nisi prejel mojega pisma, da ti je v zdravilišču umrla žena? Spraševal sem te, kaj naj napravimo z njo?« »Sem ga ja dobil.« »Ja, človek božji, zakaj pa nisi odgovoril?« »Saj nisi priložil znamke za odgovor!« C. Tušek, Selca • Konj v travi Kranjčan vidi moža v visoki travi pred hišo, ki nekaj meri in riše. Zato ga vpraša: — »Boste travo tudi narisali?« — »Ja, pa konja tudi!« — »Saj je res eden v travi,« mu odvrne Kranjčan. I.Š., Kranj Merkur Kranj mora — tako kot vse »štacune« — imeti inventuro. Od drugih trgovin pa se razlikuje po tem, da ima inventuro v svojih trgovinah v času visoke gradbene sezone. Medtem ko graditelji (kar jih sploh še je) buljijo v zaprta vrata, pri Merkurju računajo... Da bi dobro izračunali in preračunali, pa potrebujejo najmanj ŠTIRI dolge inventurne dneve. DOBRO JE, CE NE VESTE V neki gorenjski mestni osnovni šoli, ki ima dokaj raznoliko narodnostno strukturo otrok, so mora li napisati prosti spis z naslovom Brez muje se še čevelj ne obuje. Kar 80 odstotkov otrok je besedo muje zapisalo z veliko začetnico. KJE KAJ U reja:Vine Bester • Zakaj je v Afriki vroče? Britanske turistične agencije boli glava zaradi številnih pritožb turistov, ki se vračajo z letovanj. Turisti samo zato, da bi dobili odškodnino, prikazujejo umazanijo po hotelih in prah pod posteljami, nekateri pa gredo še dlje. Nekaj pritožb in zahtev po odškodnini: Britanski par se je pritožil, da so v Španiji servirali — španske jedi; neki drugi par je terjal 33 tisoč funtov odškodnine, ker se je vse leto navduševal nad letovanjem, ki pa je bilo nezanimivo. Najdalj je šel Britanec, ki je agenciji zameril, da je bilo v Afriki — vroče. VLJAM^. iščemo prijmeJ&Lobraze Center za dehumanizacijo iz Trat pri Mariboru je ena izmed mlajših slovenskih novo-rockovskih skupin alternativne smeri. Te dni je še posebno v središču pozornosti slovenske glasbene javnosti, kajti RK ZSMS in revija Mladina sta skupini namenili priznanje Zlata ptica za izjemne glasbene dosežke. CZD že je kar nekaj časa jedro Štajerske scene, ki pa vedno bolj prodira tudi v osrednjo Slovenijo. Njihova kaseta je izšla v samozaložbi in vsebuje 11 pesmi, ki karakterizirajo delo skupine. Tokrat predstavljamo dve izdaji licenčnega programa, ki sta za obe založniški hiši zadetek v polno! Nick Cave & The Bad Seeds je s ploščo Kicking against the pricks naredil izjemno potezo. Njegovo značilno izvajanje starih uspešnic (na primer Hey. Joe) ima dokajšen krog ljubiteljev. Upajmo, da bo ZKP RTV Ljubljana posegla pb še katerem izvajalcu hiše Mute (Lai-bach?) Jugoton nadaljuje z izdajanjem vinilnih izdelkov irske skupine U2. Njihova zadnja plošča z naslovom Joshua Tree si je že utrdila mesto v zgodovini tovrstne popularne glasbe, kot do-sedaj najboljše delo Bona Voxa in njegove trojice. Umirjena, vendar glasbeno izredno močna stvaritev prav sili k nakupu... Pravimo, da smo doma v prijazni, gostoljubni deželi na sončni strani Alp. Zakaj potom v uradih, poslovalnicah, trgovinah, gostilnah, zdravstvenih ambulantah, na avtobusih, bencinskih črpalkah... srečujemo toliko mrkih, neprijaznih, odrezavih, celo jeznih žena in mož? V javnih službah na splošno ne kažemo kaj prida prijaznega obra- za, prej nejevoljo, naveličanost in srd nad tem, da sploh moramo biti v nekakšni službi. Zato iščemo prijazne obraze, ki jih srečujete vi, za katere menite, da bi morali biti zgled drugim. Tiste dobrovoljne in ustrežljive, ki imajo pri svojem delu veliko opravka z ljudmi, a NIKDAR ne kažejo slabe volje. Taka je natakarica Danica Kert, ki smo jo predstavili prejšnji petek. Taka je tudi AKI iz Škofje Loke. Če boste Ločane vprašali, kje na placu je fotografski atelje Košenina-Vidmar, bodo obstali, se zamislili, dolgo dolgo tuhtali in odkimali. Če pa boste rekli preprosto, kje je Aki, bodo brž pokazali s prstom. To je njihova fotografinja, njihova Akica, njihova »kronika«, vedn<> urejena, vedno nasmejana, vedno dobre volje, vedno pripravljena poslušati, ustreči in pomagati. »Človek se prijazen rodi, to mu je V naravi, razlaga. »Prijaz* nosti se ne da naučiti.« Poznate tudi vi takšne, kot je Aki? Pišite nam, predstavili ji* bomo, vaše objavljene predloge pa honorirali. Male, manj znane gorenjske vasi KOČNA (POUANE) - 1 Piše: H. jelovčan Vseskozi so naselju na prevalu med Kočno pod'Mežaklo in Kavčami ob cesti, Jesenice — Gorje pravili Poljane. Domačini se imajo še zdaj za Poljance, pa tudi okoličani s Kdroške Bele, Javornika, Blejske fl>obrave bolj slišijo na Poljane kojt Kočno. Nenadno preimenovanje Novo krajevno ime Kočna je nastalo povsem umetno. Domačin Joče Ertl pravi, da je in/.enn Arh hotel postati znamenit. Očitno je bil možak dovolj vpli ven, da mu je uspelo postati pogrebnik Poljanam in krstni boter Kočni. Zdaj je .prepozno, hrena Koena najbrž nihče več ne bo zbrisal s hišnih tablic in z zemljevidov, četudi je Poljane (po domače Polana) starejše, lepše in bolj zgovorno ime za ravne in rahlo nagnjene pašnike, na katerih so ob obeh straneh lepe, asfaltirane ceste, zrasle poljanske hiše. Številk je 48. Noja rastejo v gruči bolj na začetku vasi, gledano od Blejske Dobravo proti Gorjam. Ljudje, med katerimi je malo "staroselcev", so prišli / vseh vetrov, večinoma že po vojni. Med bolj znanimi je Tomaž Ertl, redu bliski minister /a notranje zadeve, katerega dom izstopa po obilnem cvetju. Hišo gradi tudi Jeseničan Rebernik, eden od Sla kovth pevcev iz druščine Kantov s Praprotnn Krave s Kleka Prostor med prvo in drugo, manjšo skupino hiš je še zelen od sončne trave in leskovja, ki se poleti šibi od okusnih plodov. Zemlja ni zazidljiva. Kudar bo, če bo, pravijo, bodo v organizirani gradnji vse hkrati pozidali. Na Kočni ni kmetov Ljudje so zaposleni. Pašnike in gozdove imajo v lasti kmetje iz Zasipa Jeseni so travniki postaja za krave, ki jih priženejo s Kleka, preden gredo na zimovanje v hleve Na ()branci v Mežakli pa sejo tudi ovce. Avtobusne zveze so dobre, razen popoldne. V trgovino je najbliže na Blejsko Dobravo, pol ure peš, v Gorje je uro hoda. Tudi otroci gredo prvi dve leti v šolo na Blejsko Dobravo, nadaljujejo na Koroški Beli. Telefon je v ga »dni in javni govorilnici Okamnela graščakinja Nad Poljano bedi, vpet v pobočje Mežakle, skalnati masiv, ki ima obliko ženske. Jože Krti je povedal legendo, ki jo je na dopisnici na kratko opisala tudi Ivanka Štolcar iz Ladje pri Med vodah. Legenda pravi, da je grajska hči, ki je bila na lovu, mirno gledala, kako je zver raztrgala tlačana, gonjača, za kazen okamenela. Ivanka Štolcar je tudi nami-gnilu, da je najstarejša vaščan ka Poljan, rojena še v prejšnjem stoletju, njena teta Anotnija Noe. lepo jo pozdravite, je še napisala. Antonija Noe je res najstarej ša Poljanka. Ima jih okrog devetdeset, je potrdila tudi dnin,i •'•'»ka Jerica Je/er.ek Ženska živi v prikupni leseni hišici ob cesti, vendar zaradi bole/m menda že precej dolgo ne more s postelje. Ce je sama doma. obiskovalec zaman trku na vrata. Tako ji od tod izročamo pozdrave. Mitingi in pikniki Nad Kočno, na Obranci. je bil julija 1941. letu prvi spo pad med purtizuni in Nemci v okolici Jesenic. Po vojni so bil* na Poljanah veliki mitingi, ki s° se v obliki množičnih prvomuj skih srečanj jeseniških deluvcCV obdržali vse do danes. Poljane so privlačne tudi zu delovne ko; lektive, ki prek leta pri lesen* koci, str,in od vasi, prirejajo V©" sele piknike. Kast na Koči, 670 metrov vis"; ko, kasni za dva, če ne celo tr* tedni« /.i rastjo okrog Krunja-Medtem ko so se lučke skoraj že usule, je bilo g0' ri še polno rumenih cvetov. Starejši domačini radi nabira' i'1 ludi zdravilne zeli. ManJa Globehnk jih suši in čuje Pr0^jK |a na |i",eniskem trgu, Jože rX jih kuhu le zuse. JUNIJA 1987 RAZVEDRILO 13. STRAN ^IE®SJoIJ©IEIIGLAS Nagradna igra Lesnine Lesninina nagrada: vrtna sedežna garnitura Lesnina sodeluje v naši nagradni igri z lepo sedežno vrtno garnituro, ki je naprodaj (skupaj z drugimi) v njenem salonu pohištva na Primskovem. Lesnina, ki v bogato založenem salonu prodaja vse pohištvo za sodoben in udoben dom, ima tudi bogato izbiro kuhinj na Titovem trgu v Kranju in v drugih poslovalnicah na Gorenjskem. Med drugim tudi na Jesenicah, kjer se je vredno oglasiti, saj si boste prav gotovo izbrali kaj iz zanimive konsignacijske prodaje. Doslej smo s kuponoma 1 in 2 spraševali, koliko spalnic in kuhinj razstavlja v Kranju Lesnina S kuponom 3 pa morate odgovoriti na vprašanje: V KONSIGNACIJSKI PRODAJI NA JESENICAH SODELUJETA nemška proizvajalca Blaupunkt in Bosh. NAVEDITE PO TRI NJUNE ARTIKLE, ki so naprodaj v prodajalni na Jesenicah. Odgovore pošljite na dopisnicah (s kuponom) do srede, 10. junija, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa. Moše Pi-jadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno igro). V sredo bomo tudi žrebali in srečni dobitnik bo lahko v Lesnini dobil sedežno vrtno garnituro, ki je vredna 160 000 dinarjev! ^Zaljubljena Christina Najbolj bogata ženska na svetu, znana Chnstina Onas-g*i spet pravi, da je našla c'oveka svojega življenja, čeprav je še vedno poročena s Cetrtim možem. Italijanski 2latar, ki naj bi bil pravi člo-Vek,pravi, da »jo bo morda tudi oženil«,za zdaj pa mu povsem zadostuje, da je skupaj z njo. • Darila za Reagana Ameriški predsednik Ro-nald Reagan je sestavil spisek daril, ki niso vredna več kot 12.800 dolarjev. Njegova soproga je v letu dni dobila samo dve darili: čajnik za 800 dolarjev od nekega filmskega producenta in skledo iz porcelana, ki so ji jo podarili sodelavci za rojstni dan. Ta darila so navedena na listi, ki jo mora, tako kot vsi državljani, tudi predsednik predložiti davčnim oblastem. SANKCIJE ZA NEDOVOLJENO PREKORAČITEV STANJA NA TEKOČEM RAČUNU Ena od prednosti poslovanja s tekočim računom je Možnost, da banka odobri prekoračitev sredstev na tekočem računu do višine 60 000 din za dobo šest mesecev Za imetnike tekočih računov, ki nedovoljeno preko račijo stanje na tekočem računu, izvaja banka naslednje sankcije: Nedovoljena prekoračitev do 5.000 din Bančni delavec ustno opomni imetnika tekočega računa (enkratni ustni opomin ne vpliva na odobritev prošnje za dovoljeno prekoračitev), če pa se to ponovi v enem letu večkrat, se imetniku tekočega računa pošlje pisni opo min. — Nedovoljna prekoračitev do 100.000 din Imetniku se pošlje pisni opomin, v katerem se ga seznani ^ višino negativnega stanja, katerega mora poravnati v 8 dneh po prejemu opomina V primeru, da imetnik nastalo negativno stanje poravna v roku, banka imetniku ne orne juje razpolaganja s čekovnimi blanketi Ce občan negativnega stanja ne poravna v navedenem foku, mu bančni delavec pošlje drugi opomin, v katerem imetnika ponovno pozove, naj poravna negativno stanje •n vrne banki čekovno karto in čekovne blankete, ker mu banka začasno omejuje razpolaganje s čekovnimi blanke ti. kadar imetnik tekočega računa nedovoljenega negativ nega stanja ne poravna po drugem opominu, mu banka Pošlje obvestilo, da bo ukinila tekoči račun V primeru, da 'metnik po prejemu tega obvestila poravna nastalo nega ovno stanje, bančni delavec opravi postopek ukinitve tekočega računa, vendar zadeve ne preda pravni službi Pfavni službi bo zadevo predal le v primeru, če imetnik tekočega računa ni poravnal negativnega stanja v roku 5 dni po prejemu tega obvestila T Nedovoljena prekoračitev nad 100.000 din Uanka pisno pozove imetnika, naj v odpovednem roku vr ne čekovno karto in blankete, poravna nastalo negativno stanje In da bo po preteku 15 dnevnega odpovednega ro ka ukinila tekoči račun, zadevo pa predala pravni službi v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, bomo *elo zadovoljni, če napovedanih sankcij ne bo treba iz vajati ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Pohodnikom na Poljano naše nagrade! V nedeljo. 7 junija, bo že tradicionalni množični pohod na Poljano. Sodelovali bomo tudi mi Objavljamo kupon, v katerem morate poleg svojega imena, priimka in naslova vpisati odgovor na vprašanje: V KATERO GORSKO SKUPINO SPADA PLANINA VELIKA POLJANA9 Izpolnjen kupon oddajte na označenem mestu na Poljani ali pošljite do srede, 10. junija, na naš naslov: časopisno podjetje Glas, Cesta JLA 16, 64000 Kranj. Za tiste, ki bodo oddali kupon na Poljani v nedeljo. 7. junija, do 12.30. bomo pripravili posebno žrebanje na Poljani in srečnemu izžrebancu podelili prosti sedež na vlaku tradicionalnega Glasovega jesenskega izleta, dve knjižici Po Prešernovih stopinjah, tri majice in pet frakelnov (polnih) kot tolažilne nagrade. Tiste kupone, ki pri žrebanju ne bodo imeli sreče, bomo že enkrat žrebali s tistimi, ki jih bomo prejeli po pošti. Podelili bomo: prosti sedež v vlaku, deset Glasovih majic in pet brezplačnih objav malega oglasa. Posebna ugodnost za tiste, ki se bodo na Poljani naročili na Gorenjski glas: do konca junija 1987 ga bodo prejemali brezplačno, enemu od srečnih novih naročnikov pa bomo poslali Glasovo majico. KUPON Ime in priimek +t (gorenjski C L A S I l O 01«AJ«£CA O D ■ O « A O r K « A H i Kranjski čevljarji za Dražgoše V znani partizanski vasi Dražgoše so vaščani skoraj popolnoma popravili naselje, ki je hilo med okupacijo pojušeno do tal. Pomagali so jim tudi člani raznih sindikatov, med njimi če\ Ijarji kranjske Obutve. Pred nedavnim so čevljarji prišli v Dražgoše in popravili presenečenim vaščanom nič manj kot 64 parov čevljev. Delo so opravili zastonj in celo za porabljeno usnje niso zahtevali niti dinarja. Drugo nedeljo so se še enkrat oglasili in s seboj pripeljali tovariše iz čevljarske zadruge. Skupaj so popravili kar 87 parov .čevljev. Gorenjski glas, 1949 NAROČILNICA - POLJANA 87 Ime in priimek Naslov Naročam Gorenjski glas na gornji naslov, naročnino za drugo polletje bom poravnal v 14 dneh po prejemu položnice Datum Naslov Podpis V katero skupino sodi planina Velika Poljana Odgovor Nagradna križanka Rešitve prejšnje križanke: vodoravno: pasma, antar, sto-tak, takelaža, sora, brv, štrena, reš, plastika, sjenica, larionov, elio, emona, fama, inlet, bas, lij, am, taegu ira, elastika, tor, st, stolarna, in, cista, oro, dereze, inka, skunk, matej, tein, banat, slama. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Marija Jenkole, Zasavska 8, Kranj, 2. nagrada: Bojan Delo-vec, Srednja vas 68 Šenčur, 3. nagrada Darja Snedec, Srednja Bela 16, 64205 Preddvor. Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 3.000 dinarjev, 2. nagrada: 2.000 dinarjev, 3. nagrada 1.5000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 10. junija na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). Lunine spremembe: V četrtek, 11. junija, bo ob 21. uri in 50 minut ŠČIP. Ker se luna spremeni zvečer, bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme slabo — dež. Dahnili so da: V Škofji Loki: Zvonka Malovrh in Bojan Božič iz Poljan nad Škofjo Loko; Irena Tolar in Bogomir Pfajfar iz Železnikov; Ivanka Rant in Roman Nedižević iz Bukovice; Slavka Habjan in Jurij Miklavč iz Škofje Loke; Grozda Kondič in Franc Pfajfar iz Železnikov; Magdalena Kavčič in Slavko Sabolek iz Škofje Loke, Bojana Baranja in Jožef Kosem iz Železnikov; Majda Debeljak in Miha Kos iz Gorenje Žetine. NAGRADNA KRIŽANKA (GLAS 14. STRAN SPORT IN REKREACIJA PETEK, 5. JUNIJA 198 ejski veslači o željah in ciljih letošnje ?zone zaostanek so že ladoknadili Bled, 2. junija — Najboljši jugoslovanski veslači iz Beogra-i, Zagreba, Splita, Osijeka, Zrenjanina in Kopra so se ob koncu aja skupaj s tekmovalci 3 Bleda pripravljali na Blejskem jeze-za najpomembnejša letošnja tekmovanja. V soboto in nedeljo sodelovali na mednarodni regati v Duisburgu (ZRN) in v mo-1 konkurenci dosegli odlične rezultate in uvrstitve, 11. in 12. ju-a jih čaka na Bledu državno prvenstvo, 13. in 14. junija medna-dna blejska regata, zatem pa še nastopi na nekaterih regatah v jini, na univerziadi v Zagrebu in na svetovnem (evropskem) pr-nstvu. Kako so pripravljeni za novo veslaško sezono in kaj si obeta-od najpomembnejših letošnjih tekmovanj, smo vprašali neka-re blejske veslače. • Dani Ferčej: »Priprave so bile letos nekoliko okrnjene, ker je bilo Blejsko jezero zamrznjeno skoraj do polovice aprila. Zaostanek smo maja že domala v celoti nadoknadili. Na skupnih pripravah smo trenirali tudi po dvakrat na dan. Na regati v Duisburgu smo preskušali razne kombinacije: en dan sva v četvercu brez krmarja veslala midva s Prešernom in še dva veslača iz Crvene zvezde, drugi dan sta se nama v čolnu pridružila Mirjanič in Mujkič. Na univerziadi je naš cilj ena od kolajn, na svetovnem prvenstvu uvrstitev v finale.« • Milan Janša: »Z Robertom Krašov-cem služiva vojaški rok. V Ljubljani nisva imela možnosti za vadbo; odkar pa sva v enoti na Bohinjski Beli, lahko trenirava vsak dan. Starešina Vukaše-vič in vsi drugi imajo veliko razumevanja za šport. Najin cilj je nastop na svetovnem prvenstvu , drugih mednarodnih tekmovanj pa se kot vojaka tako ali tako ne moreva udeležiti. Na Bledu je zdaj osem precej izenačenih veslačev. Konkurenca za mesta v čolnu je velika. To je pokazala tudi prvomajska regata, na kateri so se kar štirje blejski dvojci uvrstili v finale.« • Sadik Mujkič: »S Sašom Mirjani-čem sva letos prvič veslala v članski konkurenci. Krst sva dobro prestala: na prvomajski regati sva bila tretja, v Duisburgu druga, za posadko Avstrije. Najin cilj je uvrstitev v državno člansko reprezentanco in nastop v finalu svetovnega prvenstva.« • Karli Zust: »Na prvomajski regati sva z Bojanom Habetom v dvojcu že z uvrstitvijo v finale dosegla več, kot sva pričakovala, vendar sva v finalu napravila napako na startu in preveč zaostala za tekmeci. Na naslednjih tekmovanjih bova poskušala izboljšati rezultat, sicer pa je najin cilj nastop na univerziadi in evropskem prvenstvu za mlajše člane v Franciji.« C. Zaplotnik iloš Krampi, obetavni kranjski atlet rrenirati je treba in )oslušati Vučka anj, 2. junija — Šestnajstletni Miloš Krampi iz Kranja, učenec rine srednje šole, ;snier strojništvo in kovinarstvo, je s smuči sedlal k atletiki. Storil je prav, saj že dosega odlične rezultate rekorde. »Smučarijo sem pustil. Pestile so me poškodbe in vedno slabše mi je šlo. Povsem sam sem se odločil za atletiko, se včlanil v kranjski atletski klub Triglav in začel vaditi pod vodstvom trenerja Dobrivoja Vuč-koviča. Njegbva velika zasluga je, da dosegam dobre rezultate, saj dela z menoj sistematično. Moja specialnost je troskok, razen tega pa še skok v daljino. V trosko-ku je moj najboljši rezultat 14,66 metra, to je rekord Slovenije za mlajše mladince, v daljini pa sem dosegel solidnih 698 eenti-»trov, vendar skoka v daljino ne vadim toliko kot troskoka.« Katere so bistvene kvalitete tekmovalca v troskoku? »Atlet mora biti višje rasti in hiter pa tehniko mora dobro obdati. Odriv se pridobiva s treningom. Če ni prave tehnike, riv sam ne pomaga. Ko sem začel vaditi in tekmovati, je bil >j vzornik Iztok Omerza, sedaj pa je to trener Vučkovič, saj je v disciplini nekdaj tudi tekoval.« Kolikokrat na teden vadiš? »Šestkrat na teden, vsak dan Treningi trajajo od ene do eh ur, odvisno od presoje trenerja. Pred tekmo imamo ponava-blažji trening ali pa odmor, da se spočijem. SIcer pa je treba io delati. Prostega časa imam malo. Po pouku se učim, potem em na trening, s katerega se vračam utrujen in za učenje 111 m posebno sposoben. Moj trening za sedaj še ni tako naporen t ga imajo kakovostnejši tekmovalci.« Boš letošnje dosežke v troskoku in skoku v daljavo lahko še mljšal? »Moja forma še ni na višku. Vsaj tako pravi trener. Vesel m, če bo moj rezultat v troskoku zadostoval za udeležbo v fina-jugoslovanskega pokala, ki bo 20. in 21. junija, na njem pa bo lelovalo po 12 najboljših v vsaki disciplini. Čaka me slovensko /enstvo za mlajše mladince, potem pa še državno prvenstvo, ložnosti torej še bodo. Vsi smo zelo disciplinirani. -Samo treni-i je treba in poslušati trenerja Vučka, pa bodo tudi rezultati.« J. Košnjek Kegljači končujejo tekmovanje Dodatni dvoboj bo odločal o prvaku Kranj, 3. junija — Ker imata ekipi Kranjske gore in Simona Jenka enako število točk, morata za naslov gorenjskega ekipnega prvaka odigrati dod dni dvoboj. Končana pa so tudi gorenjska polfinalna tekmovanja za članice, člane in moške dvojice. Finala bodo jeseni. Z 18. kolom se je končalo tekmovanje v gorenjski kegljaški ligi, v katerem je sodelovalo devet moštev. Prva je Kranjska gora s 26 točkami, kolikor jih ima tudi ekipa Simona Jenka s Podreče. Kranjska gora ima višjo pozitivno razliko v podrtih kegljih; vendar morata obe moštvi po pravilih tekmovanja odigrati tretje srečanje, ki bo odločilo o prvaku. Dvoboj bo ta mesec, kraj pa še ni izbran. Na tretje mesto se je uvrstila Sava s 24 točkami, četrti je Lubnik z 20 točkami, peti Ljubelj s 15, šeste Jesenice z 12, sedmi Gradiš z osmimi točkami, osmi in deveti pa sta s šestimi točkami Bled in Elan, ki sta morala na turnir z novimi ekipami, ki bi želele igrati v tej ligi. Predsednik tekmovalne komisije Tone Bolka je povedal, da se bo novo ligaško tekmovanje začelo novembra. Če bo ekip vsaj 12, bosta oblikovani prva in druga liga. Najboljših šest bi igralo v prvi, drugi pa v drugi ligi. Veliko pa je odvisno tudi od tega, kako bodo v novi sezoni potekala tekmovanja višjega ranga. Zanimivo je tudi, da na tekmah gorenjske kegljaške lige ne manjka občinstva, kar kaže, da je zanimanje za ta šport še živo. Odigrani sta bili tudi po dve polfinalni tekmi za prvenstvo Gorenjske za članice, člane in moške dvojice. Finala bodo septembra. Tekmovalo je devet članic, vrstni red pa je naslednji: Marjana Zore 824 kegljev, Stanka Virant 809, Ema Zaje 806. Slavka Pire 784 (vse Triglav), peta pa je Mija Pire (Cerklje). Na članskih polfinalnih tekmovanjih, ki sta bili na Jesenicah in v Kranju, je igralo 68 kegljačev, 24 najboljših pa jih gre v finale, ki bo predvidoma v Škofji Loki. Vrstni red je naslednji: 1. Boris Benedik 1797, 2. Cveto Zalokar 1788 (oba Triglav), 3. Milan Jereb (Sava) 1749, 4. Marko Pečar 1747, 5. Franc Pečar 1740 (oba Kranjska gora), 6. Brane Jurko-vič (Simon Jenko) 1739 itd. Polfi-nalno tekmovanje 30 parov, od katerih se jih je 12 uvrstilo v finale, je bilo v Škofji Loki. Vodi dvojica Triglava Zalokar - Benedik s 1740 keglji. Sledijo Pečar — Pečar (Kranjska gora) 1734, Jereb—Tiringer (Sava) 1708, Lo-vše.Lovše (Kranjska gora) 1702, Česen - Boštar (Triglav) 1688 itd. Ženska ekipa kranjskega Triglava, ki je bila četrta v republiški ligi, odhaja konec tedna na ekipno državno prvenstvo v Sarajevo. Če bo dobra, se lahko uvrsti v višji rang tekmovanja. J. Košnjek V nedeljo v Naklem Nogomet vseh generacij Naklo, 5. junija — V nedeljo, 7. junija, pripravljajo v Naklem zanimivo nogometno popoldne, združeno z nastopom šo-lanih psov Kinološkega društva iz Naklega. Nogometno popoldne se bo začelo ob 15. uri s tekmo med domačimi in trži-škimi nogometaši veterani. Ob 16.10 bo začetek nastopa šola-nih psov, ob 17. uri pa bo začetek pomembne prvenstvene nogometne tekme II. slovenske nogometne lige zahod med Naklom in Izolo. Tekma je pomembna tako za Naklo, ki je v zadnjem kolu presenetljivo zmagalo v Sežani, kot za Izolo. To moštvo namreč ne sme zgubiti, če želi zmagati v ligi in se uvrstiti v prvo slovensko nogometno ligo, Naklo pa bi se z zmago lahko uvrstilo celo na četrto mesto v tej ligi, kar bi bil izreden uspeh. Naklo je namreč edino »vaško« moštvo v tem tekmovanju in lahko deluje predvsem zato, ker imajo rezumevanje za nogomet ljudje iz kraja in okolice. Nogometno moštvo Naklo je ob kranjskem Triglavu zanesljivo drugo najkakovostnejše moštvo na Gorenjskem. Letos praznujejo nogometaši tudi 50-letnico organiziranega delovanja. Ponašajo se z nekateri-' mi izrednimi u spehi. Leta 1939 so bili člani II. ljubljanske lige, leta 1967 so bili prvaki gorenjske lige, leta 1981 so igrali v finalu Titovega pokala za Slovenijo, od leta 1984 dalje pa so stalni člani zahodne skupine II. slovenske lige. j ^ Benedik in Oman republiška prvaka Kranj, 2. junija —Gorenjsko kegljanje se ponovno uveljavlja tudi v republiškem merilu. V Cerknici je kegljaški klub Brest organiziral slovensko prvenstvo za mladinske dvojice. V Kranj prihaja naslov republiškega prvaka. Osvojila sta ga člana Triglava Benedik in Oman, ki sta podrla 3497 kegljev. Druga dvojica Triglava, Ve-hovec in Mihelič, pa je podrla 3285 kegljev in osvojila de veto mesto, dvojica Save, T. Oman in M. Oman, pa je bila s 3235 keglji štirinajsta. J. K. Uspeh gorenjskih balinarjev Kranj, 3. junija — V drugi zvezni balinarski ligi sever je v drugem kolu Radovljica premagala Hajduk z 11:7. Vodi Zrinjevac iz Zagraba. V drugem kolu republiške lige sever je Primskovo premagalo Loko 1000 s 15 : 3, Borec 5. avgusta z 12:6, Leščani v gosteh Ljubljano z 10:8, Angel Besednjak pa Zarjo s 16 :2. Vodijo Lesce s 4 točkami. V prvi gorenjski ligi sta v drugem kolu Jesenice in Kokra igrala neodločeno 7 : 7, drugi izidi pa so bili: Huje : Čirče 11 : 3, Alpetour : Ho govila 9:5 in Žirovnica : Žiri 2 : 12. Vodijo Huje s 4 točkami. V drugi ligi pa so v drugem kolu igrali takole: Vodovodni tolp : B.Smuk 1 : 3, Zarica : Bohinj 2 : 2, Kres Železniki : Planina 4:0, Center : Gorenja vas 4 : 0, Invalid : Borec 4 : 0. Vodita Kros in Bohinj s po štirimi točkami. M. P. Triglav pokalni zmagovalec Škofja Loka, 3. junija — V Škofji Loki je bila finalna košarkarska tekma za pokal maršala Tita za Gorenjsko med Lokain-vestom in Triglavom iz Kranja. Zmagal je Triglav s 105 : 85. Tekmo sta sodila Kranjčana Matja-čič in Majce, najuspešnejši strelci pa so bili: Kolar 19, Mer-klin 28, Metelko 10, Omahen 21 in Tarič 12 za Triglav ter Du-menen lt>, Mitič 21 in Dolenc 25 za Lokainvest. Moštvi trenirata Martin Gorenec (Triglav) in Anton Bohinc (Lokainvest). A. Murn Tekmovanje na Bohinjski Beli Radovljica, 5. junija — Ha dovljičani so tokrat organiza torji republiških športnih iger učencev osnovnih šol s prilagojenim programom i/ Slovenije. Tokratne igre bodo že 19., prirejajo pa jih jutri, 6. junija, v vojašnici An dreja Zvana Borisu na Bohinjski Beli. Ob 8.45 bo slovesna otvoritev, ob 9.30 pa začetek tekmovanj. Opoldne bo ogled vaje planinske enote, ob 13. uri pn bodo igre končane sjjodelitvijo priznanj Od tekme do tekme Nogometaši z Jesenic vodijo — Do konca je še eno kolo v tekmovanju v gorenjski nogometni ligi, pa je že jasno, da s0 prvak Jesenice. Stalno so jim bili za petami Leščani, vendar sedaj praktično nimajo več možnosti, da bi Jeseničane ujeli in prehiteli. Tekma v Železnikih med Alpelsom in Alpino je bila prekinjena, ker je moštvo Alpine zaradi velikega števila iZ' ključenih igralcev ostalo s premajhnim številom igralcev. Zaradi pomanjkanja terminov so bile nekatere tekme odigrane med tednom. V zadnjih kolih je v tekmovanju članov Alpina premagala Polet, Leščani Reteče, Jesničani LTH, Kondor Bohinjce, Jeseničani Reteče, Leščani Bohinj, Alples na tretjem mestu 18 točk. V tekmovanju mladincev so Jeseničani premagali Polet, Lesce Alpino, Jeseničani Leščane, Polet Alpino, Jeseničani Alpino in Leščani Polet. Jesenice imajo 24 točk, Lesce 16, Alpina 6 itd. V pionirskem tekmovanju je Polet premagal Alpino, LTH Jesenice, Leščani Bohinjce, LTH Alples, Lesce LTH in Alpina Alples. Alpina ima 18 točk, Leščani 16, Bohinj 14 itd. —P. Novak Škofjeloški igralci namiznega tenisa v Selah — Pred dnevi so na povabilo namiznoteniških delavcev iz Sel na Koroškem gostovali igralci namiznega tenisa iz Škofje Loke. Loča-ni so s Selani odigrali prijateljski dvoboj in zmagali z 10:6. Po trikrat sta zmagala Rant in Fojkar, po dvakrat pa Berton-celj in Starman. Dogovorili so se, da bodo s takšnimi srečanj' nadaljevali.—J. Starman Dan delavcev Peka — Pretekla sobota je bila v Tržiču v znamenju delavcev Peka. Okrog 2500 zaposlenih, kar je polovica kolektiva, se je zbralo v Tržiču. Okrog 500 športnikov je tekmovalo v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, odbojki, malem nogometu in šahu, ostali pa so se udeležili zabavnega srečanja na Deteljici. Organizirali so tudi kviz na temo Peka-Najuspešnejši v športnih tekmovanjih so bili med ženskam^ v kegljanju Obutev II, v streljanju Trbovlje, v namiznem tenisu Obutev I in v odbojki Komerciala. Med moškimi pa v malem nogometu Mreža, v šahu Orodjarna, v kegljanju Mreža,v streljanju Orodjarna, v namiznem tenisu Obutev II in v odbojki DSSS. Ekipno je med ženskami zmagala Obutev II, med moškimi Orodjarna in skupno Obutev II.—J. Kikel POHOD NA P0UAN0 7. junija 1987 Vabila, obvestila, prireditve Končana nogometna sezona na Godešiču — Jutri se bos tekmo oženjeni proti neoženjenim končal spomladanski del fl gometne sezone na Godešiču. Tradicionalno srečanje se bo zaC lo ob 18. uri. Po tekmi so člani društva Kondor vabljeni na d«1* žabno srečanje v rekreacijskem centru.—J. S. t Nogometni spored — Kranjski Triglav igra v Murski Sob° z Muro, Naklo pa v nedeljo ob 17. uri doma z vodilno Izolo. V 0.g činskih ligah Kranja bo razen pri pionirjih B na sporedu zadrt kolo. Člani bodo igrali jutri ob 18. uri, in sicer Mavčiče1 : PriiPSgj vo, Sava : Bitnje, Visoko : Šenčur, Zarica : Britof, Velesovo : Pre dvor, Kokrica : Hrastje, Podbrezje : Grintavec in Trboje : I'00"^ je (v Britofu). Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri, in sicer Prirn^B vo : Sava, Jesenice : Naklo in Britof : Triglav. Pionirji bodo ig£at, jutri ob pol petih popoldne. Pari bodo Naklo : Primskovo, nje : Triglav, Sava : Britof in Visoko : Zarica. Mladinci bodo ig^ v nedeljo ob 10.30. Pari so Britof : Visoko, N.iklo : Primskovo,, »V krica : Zarica, Mavčiče : Šenčur in ob 15. uri v Britofu TrD* je : Bitnje. Jutri ob 9. uri se bo v Naklem začel drugi spomla»ffl ski turnir mlajših pionirjev (od 1. do 4. razreda), na katerem hO igrala moštva Naklega, Trboj, Zarice in Primskovega— D. J°s | Kranjski planinci vabijo — Kranjsko planinsko društvo 1 čenja sezono izletov v visokogorje. V nedeljo, 7. junija, bo v/'y9l na 2236 metrov visok Stol. Posebni avtobus bo izletnike odp ob 6. uri izpred hotela Creina do Koroške Bele, od koder bodor, hodniki krenili čez Javorniški Rovt, skozi Medji dol na sedlo j* ča in naprej pod vrhnjim grebenom Belščice na Stol. Sestopila do mimo Valvazorjevega doma v Završnico. Izlet zahteva dob i planinsko opremo, sicer pa tehnično ni zahteven. Prevoz bo s t 1.200 dinarjev, prijave pa sprejemajo v društveni pisarni. *TJ bodo vodili Edo Trilar, Milan Čelik in Mirko Feldin. Planifl*3, društvo Kranj tudi obvešča, da bo v soboto, 13. junija, organi2' ^ lo planinsko turo po poti prijateljstva na vrh Monte Zei'"1 (2145 metrov) v Italiji. Posebni avtobus bo odpeljal ob petih ^ traj izpred hotela Croina. Cena prevoza bo 4.500 dinarjev. PWW2 sprejemajo v društveni pisarni. Izleta se lahko udeleži 10 Pa nincev. Izlet bosta vodila Anton Grobin in Janez Hi"'" nik.—J. K. .jg. Tečaj za vaditelje plavanja — ZTKO občine Kranj in fak1' £, ta za telesno kulturo prirejata med 8 in 13 junijem v Kranj1' čaj za vaditelje plavanja. Obsegal bo 30 ur predavanj, demon* m, cij in vaj. V ponedeljek, torek, sredo in četrtek bo tečaj med j| uro in 19.15, v petek med 8. in 13. uro in v soboto med 15. i^Ji uro. Kandidati morajo obvladati osnovne elemente plavanja javruna za tečaj /naša 4.000 dinarjev. Seminar bo vodil dr. Veti§, slav Kapus. Informacije dajejo v ZTKO Kranj, Partizanska telefon 21-176,-J. K. ^ Športniki za praznik Brezij nad Tržičem — Športno drU jjrf Brezje nad Tržičem prireja v počastitev krajevnega P1'17",^1 tekmovanji v šahu in malem nogometu. Šahovsko tekmovanj ^ v nedeljo ob 9. uri v Domu družbenih organizacij, tekmovanj ^ nogometu pa se ho začelo ob 15. uri na igrišču na Ježah. l'r'j bodo sprejemali pol ure pred začetkom tekmovanj.—J. Kike' f Rokometni spored — V drugi moški republiški ligi bo \, sporedu zadnje kulo V nedeljo ob 10. uri bo tekma 1 1 1 dvor : Mokerc, ob 10.15 pa v Resnici Resnica : Dinos Slovan- 'Kfi li bodo tudi zadnje kolo v republiški mladinski ligi center - * jji ob 18. uri bo tekma Križe : Preddvor, v nedeljo ob 9. uri pa P*j \ ca : Peko. Čas tekme Alples : Termopol I bo določen kasnej ^ tekmovanju mladink, skupina center, hodo igrali jutri ob 1 [• ^ Kranj : Duplje, v nedeljo ob 11.15 Preddvor : Olimpija. V obe' ^ .v.-, gi bodo vsa srečanja danes ob 19. uri in sicer Radovljica ■ ' rokometni ligi hodu srečanja danes: ob 18.30 (iumar Krvave '.jj 19.30 Sava : Peko in ob 20. uri Duplje : Storžič. V drugi l),Kll^plj* ' ■/V1'1' veterani, Veterani : Sava veterani in Preddvor veterani . " ca.—J. Kuhar Slovensko prvenstvo v metanju varpe — Varpa k lun .gv?.ndidati morajo poleg točno izpolnjenega obrazca 8,40 . '°ga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« predložiti ^ jrekventacijsko potrdilo fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih. a,ndidati za štipendije naj oddajo zahtevano dokumentacijo ^Jkasneje do 30. junija 1987 na naslov Tovarne obutve Peko rz'e - kadrovski oddelek feAVNl ORGANI U»CINE JESENICE °DJavljajo naslednja prosta dela in naloge: 1 n^?m^eJu za urejanje prostora in varstvo okolja: v* REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE 2 ;*.ekretariatu za notranje zadeve: J KOMUNALNEGA REDARJA 3 a*iVre^ar'atu skupščine in izvršnega sveta: v ADMINISTRATORJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI 4 ia«m'*eJu za gospodarstvo in družbeno planiranje: * PRIPRAVNIKA P°leg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na- sled Pod 1 Pod 2 Pod 3 Pod 4 Izb nJe pogoje: : končana visoka šola (VII. stopnje) pravne usmeritve in 1 leto delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo končana srednja šola (V. stopnje) upravne, prometne ali kadetske usmeritve, 1 leto delovnih izkušenj in izpit za voznika B kategorije, 1-mesečno poskusno delo končana srednja šola (III. ali V. stopnja) administrativne usmeritve, 6 mesecev delovnih izkušenj (preskus iz strojepisja) ; končana višja šola (VI. stopnja) ekonomske usmeritve r ram kandidati pod L, 2. in 3. točko bodo sklenili delovno ka Ij?r^e za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani ndidat pod 4. točko pa bo sklenil delovno razmerje za dolo-p ,Cas, za 9 mesecev, s polnim delovnim časom. Po J&K-e Z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh služb- na nas'ov: Skupščina občine Jesenice, Kadrovska ^Popolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljene kandida-ka °mo ° izD'r' obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega ro- *H0?JNA SOLA PETRA KAVttCA k^ OKA 0rnisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KE*t* FIZIKE-TEHNIČNE VZGOJE ali PRU MATEMATI-Xa ^JHNICne VZGOJE ali PRU MATEMATIKE-FIZIKE 2 l»nf,°'w^en čai s polnim delovim časom 2a d*\U LIKOVNE VZGOJE '°cen čas z nepolnim delovnim časom — 7 ur na teden n Ustrezne smeri. ^ijavo dela l' sePtembra 1987 žadel Z skazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija od obj;vna razmerja v OŠ Peter Kavčič Škofja Loka v 15 dneh ^ dn»ikVe razP'sa- Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v ,etl Po preteku razpisa. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA *suje v verificirane programe študija ob delu 1») ** naziv KUHAR in NATAKAR v sodelovanju s srednjo solo IV z« gostinstvo in turizem Bled • stopnja zahtevnosti, izobraževanje traja 3 leta. Sob KKWNOMSKI TEHNIK v sodelovanju s srednjo V ' °noniske in družboslovne usmeritve Kranj • ■ Opaja zahtevnosti, izobraževanje traja 4 leta sa ?ikVU!1''a Dpdo v popoldanskem času v šolskem centru Bori-«'hcrla v škofji Lok.. tnanj Domo odprli v primeru, če bo dovolj potreb in zani-Ja za posamezen študij. vpis ■ /a vpis m vse podrobnejše informacije o pogojih za |,(>d|llrjPC!t(>ku študiju dobite v Delavski univerzi Škofja Loka, s°ba št Šolski center Borisa Ziherla, I nadstropje, Iev 100. ah po telefonu 00 888, 02 701 interna 35. SOZD ALPETOUR razpisuje za šolsko leto 1987/ štipendije TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ Poklic oz. program inženir prometa ekonomist komercialist dipl. org. inf. dipl. inž. prometa mehanik vozil in voznik sred. z obveznim došolanjem za voznika TOZD REMONT KRANJ inženir strojništva elektroinženir mehanik vozil in voz, sredstev avtomobilski klepar avtoličar avtoelektrikar avtotapetnik strugar DO CREINA KRANJ dipl. inž. strojništva strugar rezkalec ključavničar DO RTC ŽIČNICE KRVAVEC Poklic oz. program inženir elektrotehnik dipl. inž. strojn. elektrikar energetik elektrikar elektronik mehanik vozil in voz. sredstev ključavničar varilec strugar TOZD ŽIČNICE VOGEL inženir strojništva inženir elektrotehnike TOZD GOSTINSTVO KRANJ natakar TOZD HOTELI BOHINJ natakar kuhar tehnik kuharstva tehnik strežbe strojni tehnik tehnolog kuharstva komercialist gostinstva in turizma profesor telesne vzgoje naslednje kadrovske Stop. zaht. VI. VI. VIL VIL IV. VI. VI. IV. IV. IV. IV. IV. IV. VIL IV. IV. IV. Stop. zaht. VI. VIL IV. IV, IV. IV. IV. IV. VI. VI. IV. IV. IV. v. v. v. VI. VI. VII. Št. štip. 1 1 1 10 Št. štip. 1 1 2 2 2 3 1 RAZPISNI POGOJI: Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (Obr. DZS SPN — 1 — »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine), — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1986. Prijave sprejema SOZD ALPETOUR, kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5 najkasneje do 15. julija 1987. TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA Stop. Št. štip. zaht. dipl. organizator informator dipl. inženir prometa dipl. ekonomist komercialist inženir prometa ekonomist transporta ekonomist — komercialist strojni tehnik vzdrževalec vozil in strojev (z obveznim došolanjem za voznika) IV. TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ŠKOFJA LOKA dipl. inženir strojništva za tehnologijo VIL VII. VIL VIL VI. VI. VI. V. inženir strojništva za tehn. VI. strojni tehnik V. avtoelektrik IV. avtoklepar IV. avtoličar IV. DS SS DO PROMET dipl. ekonomist VII. dipl. inženir strojništva VIL dipl. pravnik VIL ekonomist VI. inženir strojništva VI. strojni tehnik V. komercialni tehnik V. DO EUROŠPED ŠKOFJA LOKA (za poslovalnico Jesenice) dipl. ekonomist za kornere, dejavnost VIL 1 DS SS DO GOSTINSTVO ŠKOFJA LOKA dipl. ekonomist VIL TOZD HOTELI ŠKOFJA LOKA tehnik strežbe tehnik kuharstva natakar DO ERC ŠKOFJA LOKA dipl. inženir programer dipl. organiz. informator programerski tehnik računalniški tehnik V. V. IV. VIL VIL V. v. do za obnavljanje avtopiaščev ekonomski tehnik V. računalniški tehnik V. DS SS SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA dipl. ekonomist VIL ekonomist VI. 1 Vloge sprejemata kadrovska sektorja v Škofji Loki, Titov trg 4/b, in v Kranju, Koroška c. 5, do 15. julija 1987. DS TOZD Tovarna obutve Planika Kranj razpisuje prosta dela in naloge: VODENJE TOZD TOVARNE OBUTVE KRANJ Pogoji: Za vodjo TOZD Tovarne obutve Kranj je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v členu 511. Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višješolsko ali srednješolsko izobrazbo ustrezne tehnične ali družboslovne smeri, — da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah v proizvodni obutve, v komerciali, finančno —rač. službi, splošni službi ali organizacijski službi, — da obvlada nemški ali angleški jezik, — da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog ter da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »Vodenje TOZD Tovarne obutve Kranj«. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p.o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj ponovno razpisuje za šolsko leto 1987/88 naslednja dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom POUČEVANJE MATEMATIKE - 1 učitelj POUČEVANJE STROJNIH ELEMENTOV IN STROJESLOV- JA — 1 učitelj POUČEVANJE ESTETIKE IN MODELIRSTVA - 1 učitelj POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJSKEM PROGRAMU - 3 učitelji za določen čas s polnim delovnim časom POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V TEKSTILNOKE-MIJSKEM PROGRAMU - 1 učitelj (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu - od 1.9.1987 do 31.8.1988). Nastop dela 1.9.1987. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojno —izobraževalnimi programi. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. obj avl j a GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD GE Jesenice, Prešernova 5 JAVNO LICITACIJO, ki bo 16. junija 1987 ob 10. uri v naselju GRADIŠ Jesenice, Prešernova 5 V prodaji bo: izklicna cena din 1. kombibus IMV 1600 BR, letnik 1981, G 76143, neregistriran, vozen 400.000,- 2. traktor IMT 533, letnik 1977, G 56452, neregistriran, vozen 600.000,-200.000,-300.000,-150.000,-200.000,- 3. traktorska prikolica, nos. 3 t, siva 4. traktorska prikolica, nos. 3 t, modra 5. enoosna prikolica, 5 t, Tehnostroj, letnik 1977 6. kompresor, letnik 1977, G 56429, ne dela 7. kompresor, letnik 1975, G 44641, ne dela 200.000,- 8. gorilci centralne kurjave, ventilator 3 KW, 5 kosov po 80.000, - 9. peč za centralno kurjavo, 80000 kcal 100.000,- 10. fotokopirni stroj OLYMPIA, letnik 1980, G 76140 110.000,- Navedena osnova sredstva si interesenti lahko ogledajo 16. junija 1987 od 8. do 9. ure. Varščina 10% od izklicne cene osnovnega sredstva, ki se plača eno uro pred licitacijo, je vračljiva takoj po zaključku licitacije, sicer zapade. Vse stroške prepisa lastništva, ostale stroške in prometni d. vek plača kupec. Izlicitirani predmeti morajo biti plačani in odpeljani s kraja licitacije še isti dan. KTL — industrija papirja in embalaže TOZD JELPLAST KAMNA GORICA Po sklepu DS KTL TOZD JELPLAST Kamna gorica objavljamo prosta dela in naloge: 1. ORODJAR - 1 delavec 2. BRIZGALEC PLASTIČNIH MAS - 2 delavca 3. TRANSPORTNI DELAVEC - MLEVEC PLASTIČNIH MAS - 1 delavec Pogoji: pod L: poklicna šola kovinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec pod 2.: končana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec pod 3.: končana osnovna šola, poskusno delo 1 mesec # Delovno razmerje za navedena dela in naloge sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: KTL — industrija papirja in embalaže, TOZD Jelplast Kamna gorica, Kamna gorica 70, 64246 Kamna gorica. (mmmssmGLAS ib. stran OBVESTILA, OGLASI PETEK, 5. JUNIJA 1987, ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 27. 5. 1987 objavlja dela in naloge 1. PRIPRAVNIKA S SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO - V. zahtevnostna stopnja (dva izvrševalca) 2. ČIŠČENJA POSLOVNIH PROSTOROV Pogoji: pod L: V. zahtevnostna stopnja ekonomske, upravno-admini-strativne, PTT, splošne ali druge ustrezne družboslovne smeri pod 2.:II. zahtevnostna stopnja (končana ali nedokončana osnovnošolska izobrazba), 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje za dela in naloge pod točkama 1. in 2. sklenemo za določen čas: pod točko 1 za čas usposabljanja za samostojno delo — 6 mesecev, pod točko 2 predvidoma za pet mesecev, delo se opravlja v popoldanskem času. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. UNIVERZA V MARIBORU VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACJO DELA KRANJ, Prešernova 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE STATISTIČNIH IN ADMINISTRATIVNIH OPRAVIL V INDOK SLUŽBI 2. ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoji: pod 1.: gimnazijski maturant, znanje strojepisja in najmanj eno leto delovnih izkušenj na administrativnem področju pod 2.: končana osnovna šola Delovno razmerje za navedena dela in naloge sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: Univerza v Mariboru, Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11, komisija za delovna razmerja. Obvezno je trimesečno poskusno delo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Igralnica-Casino Bled Delavski svet TOZD Igralnica-Casino Bled razpisuje na podlagi 87. člena statuta TOZD in sklepa z dne 28. 4. 1987 prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD Za direktorja TOZD je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, turistične ali druge ustrezne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti r- tri oziroma pet let delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — da predloži program dela za naslednje mandatno obdobje — da ima organizacijske sposobnosti Kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kan didati posredovati v 15 dneh po objavi razpisni komisiji TOZD Igralnica-Casino Bled, Cesta svobode 15. Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA 64220 Škofja Loka, Stara Loka 31 Svet centra razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA SREDNJE ŠOLE Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še pogoje za učitelja srednje šole. Imeti morajo: — visoko ali višjo izobrazbo defektološke smeri — tiflopeda-gogika, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj ali — visoko ali višjo izobrazbo za strokovno teoretične predmete z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti aktiven odnos pri utrjevanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje tiflopedagoškega dela ter uživati ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju. Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z. oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po iz biri. ALPETOUR 64220 Škofja I^oka Titov trg 4/b SOZD ALPETOUR Škofja Loka CREINA Kranj DO — za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja vabi k sodelovanju večje število STRUGARJEV REZKALCEV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: poklicna šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba v Kranju, Koroška cesta 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. DO DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v delovni enoti Kranj, Savska Loka 24 SKLADIŠČNI DELAVEC - 2 delavca Pogoji: priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, 1-mesečno poskusno delo. Kandidati naj vlože ponudbe v 8 dneh od objave na naslov: Di-nos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118. X KOVIN, Kovinsko podjetje Jesenice H. Verdnika 22 64270 Jesenice Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: I. VODENJE GAIrjem in BCS KOSILNICO. Zaplotnik, atence 6, Golnik_8489 TV barvni ris telefunken, ekran 62, rodam. Tel: 62-109_8490 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico CS. Jože Sušnik, Brod 2, Bohinjska Bistrica_8491 Prodam vrtalni STROJ shap. Anica emšar, Vešter 38, Šk. Loka 8492 Prodam ročni STROJ adona za izde-dvo vizitk in nalepk, z delovno mizo. el.: 28-571_8493 Prodam VIDEOREKORDER sony si-:em beta z vgrajenim tunerjem in ti-jrrjem za kamero. Tel: 28-364 8494 Prodam ELEKTRO MOTOR s 380 V, 5 KW in 2800 obrati na minuto, in OZIČEK tribuna. Tel: 21-722 8577 Barvni TV nordmende, 37 cm, in glo-ok otroški VOZIČEK prodam. el.: 75-297_8578 Prodam pralni STROJ ali zamenjam } gradbeni material. Cesta na Klanec 2, Kranj_8579 Hitachi GRAMOFON HT-7. nov, pro-am Tel.: 46-525__8580 Prodam pet let star brezhiben pralni TROJ gorenje in ČB TV jasna, star ve leti. Prebačevo 26_8581 Šivalni STROJ danica extromatik oceni prodam. Tel.: 74-049_8582 Prodam dobro ohranjen 5 let star -irvni TV gorenje, ekran 67 cm. al.: 44-620_8583 » Barvni TELEVIZOR gorenje prodam i 120.000 din Tel.: 77-106_8584 Prodam REDUKTORJE raznih pre-3SOv Tel : 83-664_8585 Prodam tehnics KOMPONENTE; jačevalec S U 700, tuner STZ 450 L, jsetar RSM 245 x ter pioneer zvočni-i 797-110 VV, novo in deklarirano gled v soboto in nedeljo po 15 uri »I 24 841 8586 •NOVO EXPRESS ŠIVILJSKA POPRAVILA Na Planini v Ulici V. Vlahoviča 5 je odprt lokal z express šiviljskimi popravili. HITRO IN SOLIDNO vam opravimo storitve, kot so menjava zadrge, krajšanje, ožanje hlač in kril, krpanje, zarobljenje, šivanje gumbov itd ODPRTO: VSAK DAN od 12. do 16. ure sobota in nedelja zaprto! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! novo; Prodam nov OBRAČALNIK p8|k na vretena Tel 88 654 ,__8587 Prodam nov prenosni črno beli TE EVIZORĆEK z radijem na kasete in •.ovo plinsko napravo za avto Parti inska 37, Šenčur /T v 1 /^\ 6588 —«-■ m 1-^ --— Z Prodam rabljeno oarvno !"V lelefun 8n, nov ŠOTOR za 5 oseb m gumija 'i KAJAK Jezerska c 31/a__8589 Ugodno prodam starejšo univerzal ) STRUŽNICO m sprednji nov pokrov i LADO 1600 Šiškovo nas 23, Kranj tražišče 8590 Ugodno prodam HI Fl STOLP ;hneider z daljinskim upravljanjem, /očniki in vsemi dokumenti za ro SM larko, tel 26-792_8591 Prodam polavtomatski stroi HEM i £L, do 90 cm, s kompletnim orodjem, msilko za brušenje izdelkov do SO cm, motor 18kW/1450, pnevmat '.;i cirkular — podmizni 4,5 kW i*l (064) 79 444 zvečer_8592 Prodam TRAKTOR ferguson, 35 kon oči Milena Langerholc, Pevno 7, - kof|a Loka___8593 Konzolno DVIGALO in 130 kosov OLNIL 40 prodam Tel 77 641 8594 Prodam praini STROJ obodin, orna rioo za čevlje m dele za vvartburga al 42 195__8595 Tehnich RS M 225 KASETAR. vr •inski, 18 SM. in 100 W ZVOČNIKE ■'fP SC 260, kakovostne, ugodno pro iam 14 Tel 28 533_ 8596 Ugodno prodam varnostno KABINO ^ torpedo Prežihova 1, Bled 8666 Prodam hmezadov IZKOPALNIK vrompirja zaradi neugodnega tere i rabljen eno sezono Mirko Rezek ■uenje brdo 11. Poljane 866/ PRTdO JAČE VALEČ harman kardon ation 11 prodam za 12 SM Tel do -Idan 50 041 popoldan 26 318 8668 Prodam črno bel TV m par kosov . bnega POHIŠTVA Vida Premik. Par mska 46 škofja Loka 8669 Ugodno prodam rabljen barvni TV-GORENJE. Sodja, Janševa 1, Jesenice Prodam motorno ŽAGO znamke stihi, meč 40. Andrej Starman, Gode-šič 14/a, Škofja Loka_8670 Ugodno prodam lesen stolpast SILOS 60 m\ nov molzni STROJ alfa la-val in železne REŠETKE za splakova-nje 80x90. Vinko Korošec, Kopriv-nik 61, Boh. Bistrica_8671 VIDEOREKORDER goldstar GHV51 prodam. Sp. Brnik 10, tel.: 42-644 8672 Prodam enoosno železno PRIKOLICO, nosilnost 2 toni, primerno za manjši traktor. Tel.: 75-331_8673 Motorno KOSILNICO goldoni F 80 z acne motorjem, velikost noža 110 cm, prodam. Tel.: 60-956_8674 Prodam kompaktni STOLP alba, gramofon, equlizer, dvojni kasetofon, radio 40 V, vse novo, deklarirano. Tel.: 51-569_8675 Prodam dva barvna TV iskra panorama montreal in iskra montreal senzor. Draškovič, Podlubnik 152, šk. Loka, tel.: 62-309_8676 Prodam glasbeni CENTER beniton. Tel.. 23-414_ 8749 Ugodno prodam prenosni RADIO-KASETOFON grundig 900 RR 30 W, kolutni magnetofon grundig 547 ste-reo z mikrofonom in avtoradio kasetofon MTC z zvočniki tioneer 2x20W. Perko, Sebenje 44, Križe_8750 Prodam 6 let star barvni TV riz po licenci telefunken. Ogled v soboto popoldan. Cokan, Cankarjeva 52, Radovljica_8751 TRAKTOR fend, sipov obračalnik in kosilnico irus ugodno prodam. Tel.: 80-646_8752 TRAKTOR fiat, 28 kon. sil, z bočno kosilnico, obračalnik, rabljen eno sezono, SIP 2050 ter prikolico, nosilnost do 2 toni, prodam. Ogled v popoldanskem času. Bojan Klinar, Hrušica 182/a, Jesenice _8753 Prodam ročne ŠKARJE do 4 mm, vrtno KOSILNICO muta in termoaku-mulacijsko PEČ 3 KW. Tel.: 37-777 _8754 Prodam EM 2,2 KW, os za cirkular in klino 0 400. Franc Berčič, Zg. Bitnje 143___8755 Motorno ZAGO, malo rabljeno, prečne dolžine 30 cm, in KAD, 250-litr-sko prodam. Tel.: 80-571_8756 Prodam 80-litrski KOMPRESOR. Ogled v nedeljo, Langusova 28, Radovljica_8757 SANSUI siskokomponente 300 W prodam. Tel.: 51-923_8758 Prodam nove traktorske GUME 12,4x28 fulda, ugodno, in dve tovorni prikolici. Toni Kokol, Tomšičeva 93, Jesenice_8759 Prodam TV iskra color, staro 2 leti. Tel.: 24 902_8760 Prodam 6,6 kVV PEČ za sauno. Peter Grgič, Sebenje 6, Križe. Tel.: 50-419 dopoldan razno prodam JADRALNO DESKO F 2 bullit pro-dam. Trampuž, Temniška 26, Naklo _8624 Prodam 10 prostorskih metrov stihih kostanjevih DRV. Kalan, Zalog 10, Gol mk_8625 Prodam srednje debel KROMPIR za krmo Lipica 4, Škofja Loka 8626 Prodam globok otroški VOZIČEK s športnim vložkom, primeren za velike mamice, zložljiv bugi, leseno stajco in otroško posteljo z jogijem Ogled v soboto od 9 do 11 ure in v nedeljo od 10 do 12 ure Sonja Burnik, Za Pecov co 10, Bled_8627 Prodam VAUXHALL KARAVAN in AKVARIJ, opremljen z ribami, 80 litr ski. Sp Brnik 42_8628 Prodam otroško chicco POSTELJI CO, komplet. Tel.: 89-062_8629 Prodam PLATO voziček za priklop na kolo in rabljen HLADILNIK Tel. 74 078_8630 Prodam LOK hovt TDZ 70/39. Tet 22 991_8631 Prodam JADRALNO DESKO wind glider aloha. Britof 219_8632 . Prodam GLISER 0,80 elan z motor jem jamaha 55, kon. moči, in PRIKOLI CO elan Ogled v ponedeljek ves dan. Maistrova 10, Radovljica, tel : 75 800 ___________________________________8633 Prodam KRAVO in 500 kg betonske ga ŽELEZA Bodešče 17, Bled 8634 Prodam 100 m smrekovega O PAŽA m VESPO PX 200 Tel 24 221 8635 Prodam »ČAJNE« Zg Bela 62 8636 Prodam 100 GAJBIC Grad 19, Cer kije, tel.: 42-244_8637 Prodam ŠOTOR za 4 osebe Perko, C 4 julija 35, Tržič, tel 50 372 8638 Prodam novo plinsko NAPELJAVO za avto Joža Bajt, Srednja vas 21 /a. Šenčur, tel 41 107_8639 Prodam jedilni in drobni KROMPIR Sp Brnik 22_ 8640 Zelo ugodno prodam ŠOTOR za 5 oseb, malo plinsko BOMBO z lučjo m gorilnikom, šotorsko mizico in ležal ko Tel 26 685_8641 ŠOTOR, zelo velik, 7 oseb, holand ski, prodam za 8 SM Tel 25 682 8642 Po ugodni ceni prodam KROMPIR za krmo Senično 14 8643 Prodam uvoženo DRALNO DESKO Tel 22 463 francosko JA z deklaracijo 8644 Nujno iščem globok otroški voziček za dvoička Ponudbe sporočite na na slov Hladnik. Tržič. Cankarjeva 10. te lefon 51 4 75 ★ Slovemjales. Lesna industrija n sol o Idrija 65280 Idrija tel 065/71 855 Bistro JELEN Trg Rivoli Planina III Kranj VABLJENI! Prodam 11,5 g zobnega ZLATA. Janez Ažman, Trg Prešernove brigade 8, Kranj_8789 Prodam lep jedilni KROMPIR. Tel.: 62-587_8790 Prodam SENO po 60 din. Vidic, Dvorska vas 3, Begunje, v popoldan-skem času_8791 Prodam uvoženo brako PRIKOLICO. Tel.: 40-069__8792 Prodam POSTELJO in dva JOGIJA skupaj ali posamezno. Krek, Trojarje-va 7, Stražišče_8793 Prodam GLISER z motorjem 40 kon. moči johonson. Tel.: 33-750_8794 UNIKATNO TAPISERIJO ugodno prodam. Radovan Rakovec, Zg. Bitnje 124, Žabnica__8795 Globok otroški VOZIČEK ugodno prodam. Tel: 24-210 Majdič 8796 Prodam ŠOTOR za 5 oseb, 50-litrski hladilnik in tovorno prikolico za osebni avto. Papler, Pot na Bistriško plani-no 7, Tržič_8797 Novo PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel.: 62-071_8798 Prodam brako PRIKOLICO, zelo dobro ohranjeno. Tel.: 21 -942, popoldan _8799 Ugodno prodam 10 g ZLATA za zobe in prtljažna vrata za Z 101. Tel.: 33-661_ 8800 Prodam MRVO. Jakob Šenk, Zg. Jezersko 146, tel: 44-132_8801 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, Indu-plati Jarše, z dodatno opremo. Visoko 103, tel. 43-071 gradbeni mat. Prodam STREŠNIKE, cementne, dvozareznik, 1100 kosov, rabljeni, po 40 din v Luši, Škofja Loka, tel.:(061)721-981 _8576 Prodam 2 m2 mecesnovih PLOHOV. Urh, Cankarjeva 16, Bled_8477 Prodam rabljeno strešno OPEKO (folc). Tel.: 28-646 _8478 LENDAPOR, 135 m2, mehki E II, 5 cm, prodam. Tel: 75-291 8479 Prodam 16 kosov ŠPIROVCEV, dim. 12x14cm, 2LEI 18x18cm, in belo poročno OBLEKO št. 40. Tenetiše 44, tel.: 46 178_ 8480 Prodam 15 kosov ivernih PLOŠČ, di menzije 246 x 122 x 1,8, 25 odstotkov ceneje Voglje 16, Šenčur_8481 Prodam 2500 kosov rabljene strešne KRITINE (folc). Rudi Puhar, Velesov ska 39, Šenčur_8482 Prodam obrezan LES — špirovci 12 x 14 x 8, 7 kosov, in še razne dimen zije. Britof 174 _8483 Prodam 115 m2 suhega smrekovega OPAŽA in prednja leva VRATA za Z 101 mediteran. Tel: 77-316, popol dan_ _8484 Prodam PLOŠČICE za teraso 35 mT št 3. Zupanova 2, Šenčur_8570 Prodam ladijski POD. Blaž Keršič, Sp Duplje 68_8571 Ugodno prodam notranja VRATA s podboji mahagonij, širine 80 cm, in betonsko železo 9, v palicah Srečo Tr dina, Čopova 12/a, Lesce_8572 Prodam 8 m novega schiedel DIM NIKA 0 16 cm, kompleten Janez Po lak, Pipanova 66, Šenčur_8573 Ugodno prodam PUNTE in LEGE. Tenetiše 64, tel.: 46 187_8574 Prodam novo AL žico za ograjo, viši na 1,25 m, dolžina 100 m Naglic, Pre bačevo 26/a_ _8575 Prodam kombi PloŠČE 5 cm, 70 ko sov, cena po dogovoru Tel.: 40 028 _8576 Prodam. 120 m' kombi PLOŠČ, 10 odstotkov ceneje Kermeli, Rete če 42, škofja Loka _8779 Prodam betonsko ŽELEZO 1000 kg 0 10 po zelo ugodni ceni Vinko Jeko vec, Zg Bela 51, tel: 45-243 8780 Prodam 2 m' MIVKE, 60 m' steklene volne z Al Foli|o in CIRKULAR 4 kvV Tel 46 245 _8781 Oddam vso strešno OPEKO, 2000 kosov, nekaj še uporabne, brezplačno Tominčeva 26, Kranj Stražišče 8782 Prodam 900 velikih betonskih KVA DROV Draksler, Mavčiče 10 8783 Prodam rablieno strešno OPEKO špičak. veliki format Visoko 92, Sen čur__8784 Prodam 200 betonskih KVADROV m POROLIT 8 1200 kosov Boglje 118, tel 49 083_8785 Prodam LES za ostrešje Informaci ie popoldan, naslov v oql oddelku __8786 Za 20 odstotkov <;ene|e prodam strešno OKNO z bakreno obrobo 75 * 115 opečni ZDROB 0 10 1.5 m' m PLAŠČ za dvojni dimnik 2 ■ 20 z zračnikom. Zadruga 15, Duplje 8787 Prodam suhe borove PLOHE Zg Besm<:a 69 8/88 Prodam PSIČKO, pasme šetlandski ovčar (mini lesi). Tel.: 23-255_8497 Prodam BIKA, 280 kg, in TELICO, brejo 7 mesecev, oba simentalca. Brezje 76_8498 Prodam KOZICO, staro 9 tednov. Štefan Smolej, C. 4. julija 71, tel.:50-903 _8499 Prodam PRAŠIČKE, stare 8 tednov. Sp. Brnik 15_8500 Prodam KRAVO po drugem teletu, dobro mlekarico. Marija Sajovic, Mla-karjeva 43, Šenčur_8501 Prodam KRAVO frizijko, ki je drugič teletila. Marija Sajovič, Mlakarjeva ul. 43, Šenčur_8502 Prodam KRAVO simentalko. Ogled dopoldan. Zg. Besnica 35_8503 Prodam KRAVO po izbiri. Franc Fa-bijan, Zg. Besnica 50_8513 Prodam 14 dni starega BIKA simen-talcd.Tel.: 70-012_8514 Prodam 7 tednov stare nemške OVČARJE z rodovnikom. Marko Žegarac, Kovor 76/a, Tržič, tel.: 57-134 8515 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev, ali menjam za jalovo, in dva BIKCA simentalca, stara 6 tednov, TELIČKO simentalko in STROJ za izdelavo folc opeke. Visoko 5, Šenčur_8516 Nemške OVČARJE, psičke, stare 7 tednov, z rodovnikom, prodam. Ivan Posavec, Podreber 3, Naklo_8517 Prodam BIKCA, starega 7 tednov. Tel.: 65-026__8518 Oddam 3 mesece starega čistokrv nega OVČARJA. Posavec 123, Podnart _8519 Prodam od 40 do 150 kg težke PRA-ŠIĆKE. Posavec 123, Podnart 8520 Prodam KRAVO po izbiri. Skodlar, Podbrezje 25_8521 Prodam 4 leta staro KOBILO pasme norik. Franc Stanonik, Javorje 26, Po-Ijane nad Škofjo Loko_ 8522 Prodam 10 dni staro TELIČKO Žabnica 57, tel.: 44-562_8653 KRAVO simentalko s teletom, drugič telila, prodam. Franc Koren, Sp. Gorje 80/d, Zg Gorje_8654 TELICO sivko v 8. mesecu brejosti prodam. Krvavška c. 22, Cerklje 8655 Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manjše. Sp. Brnik 60 8656 Servis gospodinjskih aparatov (Gorenje) BOGOMIR ŠUBELJ Lojzeta Hrovata 6, Kranj, tel.: 33-750 Prodam visoko brejo KOBILO lipi canko, staro 9 let, z rodovnikom, 2 letno ŽREBICO lipicanko z rodovnikom, 3 letnega KONJA, črnega lipicanca, 2 letno ŽREBICO križanko in brejo KRAVO frizijko po prvem teletu Miz jak, Na Mlaki 1, Radovljica, tel.: 74 691, popoldan_8762 Prodam 300 kg težkega BIKA Am brož 5, Cerklje_8763 Prodam dve breji OVCI Mavčiče 10 _8764 Prodam breje TELICE po izbiri ali menjam za jalovo GOVED Virmaše 42, Škofja Loka_8765 Prodam črno belo TELICO v 9 mesecu brejosti Valentin Benedičič, Glo boko 11, Radovljica_ 8766 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE Ignaca Borštnika 18, Cerklje_8767 Prodam 10 dni starega BIKCA Stru-ževo 15_8768 Prodam TELICO, ki bo čez en teden teletila Jože Lombar, Trstenik 30, tel.: 46 257_ 8769 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 8770 Kranj sian.oi»reina Prodam KRAVO po telitvt s teletom ah brez Jammk 1__W9B, Prodam 7 mesecev breio TELICO Moskrin 4 šk Loka Q4«6 Prodam ŠTEDILNIK (dva plin, štiri elektrika) in nov MOTOR M 14 Tom šič, Sorlijeva 18, Kranj_8504 Ugodno prodam ohranjeno SPAL NICO IN 2 nova JOGIJA, še v garanci |i Olga Mlinar, Moste 66, Žirovnica Ogled dopoldan_8505 Ugodno prodam otroško POSTELJI CO z logijem in otroški NAHRBTNIK Tel 61 658 _ 8506 Prodam novo vgradno PEČICO in ŠTEDILNIK (3 plin, 1 elektrika) iskra venera in italijansko obhajilno OBLE KO Zg Brnik 129, tel 42 719 8507 ŠTEDILNIK (2 + 2), hladilnik, kup persbuseh, 2 kavča. 2 fotelja in nov ra diator akhmat prodam Tel 45 383 ___8508 Prodam nov desni ŠTf OH NIK na tr da goriva polovična cena Zq Brnik 24 _8509 Ugodno prodam rabljeno SPALNI i () Mikuhc Tr<) Rivoli 7 Krari| 8510 Prodam lepo ohranjeno masivno orehovo SPAL NK.O Tel 27 400 8511 Prodam zakonsko POSTI l )() in barvno TV Tel 38 168 HM 2 Prodam ohranjeno otroško POSU LJICO Darinka Zorzut. Savska c«-\ta 24 Kranj [pri tovarni Ikosj Hb9/ Ugodno prodam nov vgradm '.H DILNIK (jorenie (plin. elektrika) kuhinj sko NAPO Smlednik tel [061 j 62/ 1 /'» B604 Otroško posteljico z vzmetnico pro dam Tel 38 285 8605 Novejšo dvodelno OMARO (45 x 90 x 190) ugodno prodam. Kokalj, Nazorjeva 8, Kranj, tel.: 22-946 8805 Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 elek-trika, 2 plin). Tel.: 24-635_8606 Prodam pohištvo za samsko sobo. Zupan, Moše Pijadeja 8, tel.: 26-903 Prodam lepo ohranjene, masivne, orehove POSTELJE. KRZNARSTV0 G0JKA CETINSKI-RAK Cesta Staneta Žagarja 5 Kranj tel.:21-205 obvešča cenjene stranke, da bo junija, julija in avgusta 1987 delavnica popoldan zaprta. ODPRTO od 8. do 11. ure, sobota zaprto! ilanovanja Zamenjam enosobno družbeno sta-novanje za večjega. Tel : 37-064 8618 Mlad zakonski par išče stnaovanje. Predplačilo po dogovoru. Tel.: 41 -105 _8619 Prodam stanovanje, 53 m!. Ogled v petek od 17. dalje. Pagon, Mestni trg 36, Škofja Loka_8620 Menjam lasntiško dvosobno stanovanje v Kranju za enosobno stanovanje, najraje v starem delu Kranja. Na-slov v ogl. oddelku_8621 Mlada zakonca s triletno hčerko najameta v okolici Kranja enosobno stanovanje ali garsonjero za 3 leta. Nujno plačilo po dogovoru. Tel.: 25-861, int. 442 od 6. do 13. ure_8622 Zamenjam dvosobno stanovanje v Škofji Loki za dvosobnega ali večjega v Kranju. Tel: 61-154_8623 SOBO oddam delavki ali upokojenki nekadilki za pomoč v gospodinjstvu ali starejšemu moškemu. Naslov v ogl. oddelku_8678 Novejše konfortno 4-sobno stano vanje v Kranju prodam ali zamenjam za manjše na relaciji Ljubljana —Bled Šifra: Doplačilo _8775 Prodam NAČRT individualne stano-vanjske hiše po izbiri za 20 odstotkov ceneje ter ZLATO za zobe Tel.: 83 850 _8776 Prodam novejše stanovanje v Kra nju, 45 m', vseljivo takoj. Tel.: 47-101 8777 Mlad par z enim otrokom nujno išče stanovanje v Kranju ali okolici Kranja Nudim pomoč pri delu na kmetiji, vrtu ali starejši osebi. Ponudbe soboto po poldan po tel.: 34 900 ali šifra Pošte nje_8778 vozila Prodam VW 1200 J, letnik 1974 Tel.: 33 568, popoldan_8322 Prodam Z 750, letnik 1973, registrira na do decembra 1987 Ogled od 18 ure dalje Grozdek, R Papeža 32 _8396 GOLF JL ugodno prodam Ogled po 19 uri Staneta Rozmana, Kranj, sta novanje 25_8400 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto Jože Novak, Štrukl|eva 2, Radovljica_8424 Prodam H 4, letnik 19/1. obnovljen, in PONY ekspress Radivoj Velkovič, Stražišarjeva 15, Jesenice_8425 Prodam PZ 125, letnik 1976, registri ran do 16 avgusta Blejska Donrava 14 _8426 Prodam Z 850, letnik 1979, in bukova DRVA Anton Vršmk. Kokra 53, Zg Je zersko _ 8427 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1982, in prodam več vrst ROLET jelovica Darko Mrak, Zabreznica 3/a, Žirovnica ___8428 Prodam SIMCO 1005, dobro ohra meno, letnik 1976 Tel 2/ 015 8429 Prodam njen. NSU 1200 C, dobro ohra in veliko novih delov za NSU. ogled zvečer okoli 19 ure Emil Grm jak, Sp Gorje 3_8430 Prodam R 18 Tel 21 201 84 SI Prodam 126 P. letnik 1978, tehnični pregled opravljen 27 maja 1987, za /0 ŠM Tel 34 812 8432 LADO 1600, letnik 1980, s plin napravo, ugodno prodam. Tel.: 47- R 4 TL, letnik 1977, registriran leto, prodam za 60 SM. Tel.: 75-618 Prodam Z 750, letnik 1976. Potoć«* Ješetova 6, Stražišče Prodam 125 PZ, letnik 1973. Ivi kovec, Dolenja vas 30, Selca Prodam R 4 GTL, letnik 19857pre^ ženih 25.000 km. Tel.: 51-932, po 15-^ Z 128, letnik 1985, ugodno prod3'; Tel.: 50-578, od 7. do 12. ure, ogled"' poldne. Škaper, Sebenje 63, Križe Prodam GOLF, letnik 1978,_beflCj| lepo ohranjen, cena ^f-* Tel.: 51-447, Tržič___2 Prodam JUGO 45, letnik 1981. 26, Mavčiče Prodam OPEL REKORD letnik 1& it Pare Šubic, Dobje 1, Poljane Prodam R 4, letnik 1979, 64.000 prvi lastnik. Tel.: 50-328, vsak dan zen nedelje in torka Ugodno prodam odlično ohrani*; Z 101 mediteran, letnik 1982, regis" rano do 1. junija 1988. Marjan P'jjjjj Martinj vrh 28, Železniki__JC-j Ugodno prodam FIAT 750 LC, l"tnj 1979, registriran do maja 1988. 09* od 15. ure dalje. Silva Mitrovič, C , cev 8/c, Jesenice, tel.:81-780 dop^ dan_ Prodam karambolirano (levi b'?11^ Z101, starejši letnik. Informacije^ 14. uri po tel.: 79-098__J> Ugodno prodam JUGO 55, 1^ 1984. Tel.: 50-434, popoldan__2% Prodam Z 750, obnovljeno, ^eLt 1973. Sušnik, Strahinj 66 __2> Prodam PUCH 175 cm3 in rniža^ji mizo HOBELPONK. Mavčiče 49_J> VISO club, letnik 1982, garaži^ prodam. Tel: 25-467 __2> ---- Prodam dobro ohranjeno Z 1°'' . tnik 1977. Vinko Benedičič, Sta rej«, 33, Čirče___J>: BMW 1800 ugodno prodam. Go'fji ska 30, Radovljica, tel : 75-271__^ Prodam Z 750 LE, letnik 1981. 1. Cerklje_ Prodam dobro ohranjeno Z tnik 1978. Informacije po telefonu: r poldan 50-111, dopoldan 50-981 «1 Ribič, Ročevnica 21, Tržič___J>< Prodam AMI 8, registriran do 1988, po ugodni ceni, in MOTOR a^ matik, star 2 leti. Tel.: 34 053, M poldne_____2? Prodam Z 101 1980 Britof hi tel : 38 794___J^ Prodam GOLF, letnik 1979, do^ ohranjen; tel.: 67-065, popoldn£_^2^ Prodam 126 P, letnik 1980, dojjjj ohranjen Tel.: 61-314, popoldrie^^ Ugodno prodam osebni avto Z letnik 1979. Ogled možen vsak Borut Pangert, Selo 17, Bled__ Prodam PONY ekspress puch jan Podjed, Valjavčeva 8, Kranj__Ji>j Prodam GOLF, letnik 1976, do^ ohranjen Marija Zoreč. Grosova^j Kokrica______^jj( Prodam nov, nevozen AVTOM^j A 3 MS, rdeč Lado, tel.: 24 457 dolj^ dan ali 42 765 popoldan_____jjj! Prodam Z 101 mediteran, trojna^, ta, prevoženih 74 000 km, prva ^ stracija 5 decembra 1979 Tel 81 --r^ Prodam Z 101, letnik 1980, m *H SUD, letni*. 1975 Tel 77 440 JS Prodam GS PALLAS, letnik ^ odlično ohranjen, za 200 SM, reQ d cija maj 1988 Koder, Na Logu 5.7p! --rf^i Odlično ohranjeno Z 750 Lt,iaiH tnik 1982, 41000 km, ugodno P'°0^ Tel : 75 237, od 7 do 14 ure Z 101 GTL 55. letnik 1983 decer^ C na Brdo 58, Kokrica ---ofi P Nujno in ugodno prodam 12" ,'5o tnik 82, dobro ohranjen, ogled oO^j bote dalje Marija Langus, Bre9j$ Žirovnica_____J5j5k Z 850, letnik 1985, ugodno Tel : 51 624_ y Prodam Z 10 GTL, Tel 68 707_ MERCEDES 200 D, letnik 1 126 P, letnik 1986. prodam Ra^girf 9/a, Bled_ ' Prodam 126 P, letnik ,o7fl ^ Žeškova 4, Kranj Labore Prodam VW, letnik 1972 Ofl poldan Tel 47 601____>ai Prodam Z 101, letnik 1978, 'e9LSV no do maja 1988 Miran Bevk. H 30. Železniki, tel 66 040, popold^ Z 101, Tel 79 948 letnik 1978, DEZJJRNI BHHB VETERINARJI DKŽURNl VKTKKINAKJI 01) "> do 12. JUNIJA iimT: živinorejsko veterinurski zavod Gorenjske Kranj, 'v Sluvcu 1. ubvesta živinorejce nu Gorejskem, da sprejemu 'lU rocilu /M veterinarsko storitve vsak dan od (> ure zjutraj "° 22. uro /vomt nu /.uvodu v Ktanju o/iroma po tel 22-781 25-779. Narodi.i /a vcterinursko storitve oddujto do H. uro zjutruj. /a nujno obi.sko pa lahko VO« dan Naročilu v (asu nbcnCffU do/.urstvu — od 22 zvečer do '» u,t zjutraj — pa sprejemu|o: /a oluino Kianj: dr Bogdan Copudor, dipl.Vol spe« . Kranj. Kupibovu 2X 22 «»<)4 /a ol>« ino Škofja I oka: Miro Kn/nat. dipl \ rl . (iodesu 134. tel : fi2 lili /a občino KudovljU'U Ul leseni« e , mat; \n1on Giobočnik, diplvet. I.oscc. |'ol|sku pot •''>'''. 74 112» /a ob« ino I t /n l)iai;o Soklu dipl\ot Stiahmi lili. Naklo u-l 47 1!»2 PETEK. 5. JUNIJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .19. stran (mimmsmGLAS nama V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA ~-do 15. junija vam v sodelovanju s proizvajalcem Gorenje Elrad nudimo ob nakupu anten za TV in radijske sprejemnike, anten za avtoradio in pribora za montažo anten 20 % popust. Obenem vas želimo opozoriti tudi na možnost za nakup domačih in uvoženih TV sprejemnikov za dinarje —v juniju vam naša restavracija priporoča sojine jedi HIŠA DOBREGA NAKUPA! Poceni prodam obnovljeno Z 101. le tnik 1973 registrirano do septembra 1987. ter nov OJAČEVALEC 2 x 100 W JVC in radio pioneer Tel 23 159 8693 Prodam 2 novi GUMI 135 x 15 sava Tel 77 233_ 8694 Ugodno prodam Z 850, letnik 1985 - februar. 25 000 km, bel Tel 34 368. popoldan Prodam APN 4 Tel 80 433 8696 R 4 GTL prodam Ogled v soboto popoldan Zupan. Valjavčeva 23, tel 23 886_8697 Prodam CITROEN GS club ali menjam za manjši avto in avto prikolico, nosilnost do 1 tone Suha 24, Kranj __8698 Prodam KOMBI Z 435 S Tel : 39-629 „_8699 Prodam FIAT 127, letnik 1973, obnovljen, registriran vse leto Miško Ra-de. Trg Rivoli 3, Kranj, Planina 8700 Nujno prodam VW, letnik 1970. Moste 63, Knežević _8701 Prodam tomos AVTOMATIK, starej ši letnik in moško KOLO senior na 5 prestav 26 col Friderik Mali, Gol mk 167_8810 Za VISO SUPER E amortizerje, pol osovino, menjalnik, koloteke, desni blatnik prodam, prodam tudi PUNTE, bankine ter radio iskra 2 x 50 W Tel 25-730_8811 Prodam Z 750, celo za rezervne de le Prebačevo 65 (Volk)_8812 Prodam MOPED T 14 Trstenik 46, tel.: 46 363_8813 Prodam Z 750, letnik 1384 in Z 101 GTL 55, letnik 1984. Tel : 51-875 od 12 do 14 ure ali od 18 ure dalje_8814 Prodam Z 750, letnik 1975, obnovlje no. Tel : 50-569_8815 Ugodno prodam Z 101 mediteran, letnik 1979 Jože Švegelj, Zelenica 10, Tržič 8816 najdeno kupim iikr?oam 2ASTAVO 101 confort, let ^el ■ tc doDro ohranjeno prodam -£JLJ32_- popoldan_ Proda ^"a3™ osebn' avto FIAT 126, letnik ^-Cipska 66, Lesce 8474 Tel Vo Z 75°- letnik 1977 W, ;861' int. 2240 dopoldan ali Se >^lgVTržič _ 8475 bwam FIAT 126 p' le,mk 1977' do seni! ranien Okolic. Bokalova 16, Je-8523 G0LF Pr letnik 77-715 1978, 8524 TIKa^am 15 SLC in tomos AVTOMA V^-MS Tel 24-601 852! SD ~ arT1 Z 101 GTL 55, int16 48/a' tel 81 4^ l^opoldan 8525 letnik 1986. -441 int 2834 v p-~—-z^Hy'udn_8526 ri0vf°dam avto LADA, letnik 1972, ob delih t 'n avt0 LADA, letnik 1976, po ~V~-t£eJ__J3egunska 9, Kranj 8527 1,8 r|°ed.am osebni avto OPEL REKORD d0d_, lk november 85, rdeče barve, 2^a,no Prodam Z 101 GT, letnik 1983, zelo ohranjeno, prevoženih 33 000 km. Tel.: 35-077_8549 Prodam MOPED tomos, 5 prestav, ali menjam za ekspres. Tel : 49-014 _8550 MERCEDES 12 13, aluminijasti ka-son, star tri leta, lepo ohranjen, prodam Golnik 94_8551 Prodam dobro ohranjeno in malo voženo motorno KOLO JAWA 350. Ogled vsak dan Stane Moderc, Zg Ra-dovna 60 pri Mojstrani_8552 Prodam Z 101, letnik 1976, delno ob novljena, registrirana do junija 1988. Krivec, Visoko 91 8553 Prodam VW Tel 68 066 1200, letnik 1975. 8554 OOfji'iT opremljen, prevoženih Nd« Tel : 51 -080 dopoldan in po >^116_do 18 ure 51-330 ^jr°darri MOPED avtomatik s loka ^Stremfelj, Stara loka 82' Šk 8528 smero p|^ieLi_62_:026___8529 °d|'Sioam DIAN0 6' september 79, i Ceia i°. .0nranJeno, stalno garažirano. M'o Tel 78 078, dopoldan _________8530 l|r,to^dam APN 6- dodatno opremljen, li°)nAVT0MAT,K. starejši tip. Zg ^lejO^tel 47-403 8531 POSREDNIK Kokrica sPrejem in prodaja ^Njenega blaga (kolesa, sPortna oprema...) kl.21-462 ^^^VISO. letnik 82 Janko Poto: It. *• »V. duh 55 (pri gradu), Škofja Lo Z 750, letnik 1977, registrirano do 6 junija 1988, prodam. Asim Šabič, Ravne 17, Tržič, tel.:50-044, v soboto zjutraj_8555 Prodam VW 1200, letnik 1965, vo-.zen, neregistriran za 20 SM. Žiganja vas 15, Tržič_8556 Prodam AMI 8 v voznem stanju, neregistriran Mira Šparovec, Pristava 85/b, Tržič _8557 Prodam ŠKOLJKO za 101 medite-ran, letnik 1981, dele za 101, dele za FORD ESCORT, letnik 1971, prednje steklo, odbijače, menjalnik, in novo PLATIŠČE za 126 P ter steklo zadnje luči Prebačevo 26_8558 Prodam Z 101 v dobrem stanju, le- tnik 1982. Žibert, Milje 1/b_8559 Ugodno prodam motorno KOLO po ny ekspres, dobro ohranjeno. Franci Bernik, Na trati 46/a, Lesce_8560 Prodam JUGO 45 po ugodni ceni, letnik 1983. Lojze Lausiger, Ročevnica 30, Tržič _ 8561 ALFO 33 1,5 TI, letnik 1987, prodam Tel.: 44-570_8702 Prodam LADO 1600, registrirano do novembra 1987, za 180 SM Tel 81 -743 dopoldan ali 83-035 popoldan _8703 Poceni prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, registrirana do 29. maja 1988 Vukojevič, Podlubnik 153, Škofja Loka _8704 Z 101, letnik 1976, neregistrirano, vozno, prodam za 450.000 din. Katarina Tomanič, Delavska c 26/a, Kranj Stražišče_8705 Ugodno prodam SIMCO 1100, letnik 1974 (obnovljen). Tel: 25-886 8706 AUDI 80, letnik 1977, ugodno prodam. Neme, tel : 50-140 popoldan _8707 Prodam GOLF, letnik december 79, 80 000 km, novi odbijači, plastične obrobe, cena 230 SM. Tel.: 81-371 ali 84-416_8708 Prodam R 4, letnik 1979. Tel.: 47 607 _ 8709 Prodam R4 GTL, letnik 1985. Verd-nik, Trojarjeva 36, Kranj, tel.: 27-316 _8710 BT 50 tomos moped, nov, prodam za 85 SM. Tel.: 79-806_87H Prodam Z 1500, letnik 1979 Tel.: 46-077_8712 Prodam RENAULT 5 TL, letnik 1976. Tel.: 43-167 popoldan_8713 Zaradi bolezni prodam dobro ohranjen motor APN. Naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu: 27-433 8714 Prodam ali zamenjam skoraj nov avtomatik KLSG za nov ali malo rabljen APN 6. Tel: 79-585_8715 Prodam 126 P FIAT, letnik 1980, zelo ohranjen, garažiran. Tel.: 34-444 po 15. uri, Hristovski, V. Vlahovič 8, Kranj _8716 APN 6, letnik 1985, prodam. Peter Štular, Šuceva 13, Kranj, tel.: 23-188 _8717 GOLF JGL D letnik 1985, prodam. Peter Štular, Šuceva 13, Kranj, tel.: 23 188_8718 Prodam R 4, v voznem stanju, nere gistriran Tel.: 74-095_8719 8720 Kupim listnato VZMET za jugo 45 Tel.: 21-100_8611 Kupim dobro ohranjen TRAKTOR univerzale 45 KM s pogonom na 4 kolesa. Danilo Eniko, Hlebce 10, Lesce _8612 Kupim rabljene bele kuhinjske ELE-MENTE. Tel.: 23-093_8613 Kupim VITLO za deutza. Tel: 79-778_8614 Kupim betonske CEVI 0 15, dolžine 150 m ter alkate,n, cev dolžine 150 m, 0 1 cola. Izdelujem tudi žeblje. Tel.: 49-164 po 20 uri_8615 Kupim 4 GUME 175 SR 14. Prebače-vo 26_8616 TRAKTOR znamke imt 533 ali 539 kupim. Tel.: 27-388_8617 10 dni staro TELE simentalca kupim. Tel.: 70-411_8682 Kupim dobro ohranjen star les. Ha-lil, Stara Loka 28, Šk. Loka_8771 Kupim novo ali rabljeno OKOVJE za dvižna garažna vrata. Tel.: 69-509 8772 Kupim starejšo HIŠO ali zazidljivo parcelo na Bledu ali bližnji okolici. Tel:77-558_8773 Kupim HIŠO z vrtom na Gorenjskem. Tel: 83-443 8774 Našli smo OČALA - srebrna kovinska solza Sajovic, Visoko 38. Šenčur 8804 ijHjMjni GASILSKO DRUŠTVO Zg Brnik pri-reja v NEDELJO, 7 junija 1987, ob 16. uri veliko vrtno veselico. Zabaval vas bo ansambel OBVEZNA SMER Bogat srečelov in kegljanje VABIJO GASIL CM___ 8665 Aktiv mladih zadružnikov KZ Škofja Loka prireja v nedeljo, 7. junija, ob 15. uri v Poljanah nad Škofjo Loko tradi cionalno tekmovanje koscev in gra-bljic ter plezanje na mlaj. Sodelujejo ekipe mladih zadružnikov z vse Gorenjske Po tekmovanju bo velika vrtna veselica. Igra ansambel Sora VABLJENI! 8748 POINANiFVA HITRO m POCENI popravljam hla dilnike, hladilne skrinje, hladilne na prave, toplotne črpalke m klima naprave Naročila sprejemam vsak dan od 6. do 8 ure po tel 064/60-595 8608 Ravno brušenje na brusilKi opravljam Magnet 450 x 250 mm Tel.: 25 603__8609 Izdelujem in prodajam kolesarske in motorske ROKAVICE, prodam pa tudi 300 kosov betonskega ZIDAKA Pajar-jeva 2, Šenčur, tel 41-087_8610 Izdelujem cementno strešno OPE KO z dodatkom uvoženih plastifikator jev, opeka ima format kikinde (15 kom na m1) in je primerna za vse naklone streh Tel. 061/831 006_8677 OHALO Z resnim namenom želim spoznati samsko dekle, lahko kmečko, primerne starosti in postave, za trajnejšo zvezo. Če si brez obveznosti, prijatelja, pravega doma, po možnosti zaposle na, se oglasi urejenemu fantu 30/178, z avtom, službo in lastnim stanovanjem na Gorenjskem. Šifra: Najina sezona _8664 Kmetija na lepem kraju Gorenjske išče nekoga, ki bi ob delu v prostem času pomagal delati. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v oglas-nem oddelku_8679 V krovstvu iščem redno zaposlitev. Šifra: Takoj_8680 Za september iščem gradbeno skupino za izvedbo notranjih ometov v enostanovanjski hiši v okolici Bleda. Tel.: 77-120, po 20. uri_8681 Prevzamem knjigovodska dela za obrnike v Kranju in okolici Šifra: So-lidno_8802 V planino vzamem črnega BIKA, va-jenega paše. Urbane, Gorice 24 8803 -.... ^ OBVEtTItA poieifl Prodam R Tel 80-122 5TL. letnik 1975 8562 21 R 9, prodam. Tel.: 25 635 S*kon° prodam ZASTAVO 101 s r°ohr napravo' letnik 1977' zel° do '98r »a.nien i" registriran do januarja Sv V/k3" uk0zar >^L//b Tel Prodam 126 P, letnik 1979, registriran do junija 1988. Češnjica 4, Podnart, tel.: 70 075_8563 MOPED APN 6 in moško dirkalno kolo personal, oba dobro ohranjena, nujno in poceni prodam Čebulj, M Pi jade 6, tel.:22-557 _8564 Prodam Z 750, letnik 1977, obnovlje no. Visoko 92, Šenčur_8565 Prodam FIAT 750, registriran do marca 1988, za 30 SM Zupanova 2, Šenčur_8566 Prodam MOTOR APN 6, dobro ohra njen Bertoncljeva 45, Kranj 8567 Jesenice, Cesta 83 359 Prodam Z Tel 37 341 101, letnik 1982 8568 lWjdarT1 nevozen KOMBI 430 S in iS 7n _„KROMPIRJA za krmo. 8532 _j«n r!m 2 750 lux> 'etn'k 1977- obn°-$_i)/_B9,striran do maja 1988 Tupali ^ij___d^vor_8533 Sjik fSfrKOMBI tam 2001 furgon, le-P^_J_e__J5_jm__8534 • >9n ru wP,°rtno ŠKODO 110 R po do J Valentin Šuštar Podbrezje 5 5 Vo*lmVW' 'etnik 1976, ter žensko I >^gJSQLO Tel": 24-008 8536 ?-°00am R 4 TLS' letnik 1980' *a linUrneniani vsi štirje blatniki, !} H i "USM Jo7« Ča*, Rnit.an™,-. Boštjanova 8537 osebni avto SIMCA Sc,?a|'e,nik 1978, cena 80 SM Bo 9 49, Cerklje na Gorenjskem hUT uno 60 S star 6 mesecev, 58, ^rern. a,rkalno KOLO legnano št ,H|ClkFi 0pa9nolo, 20 SM, in otroški ?a 3o 5*" 1.5 SM __t.x„. t prodam Tičar, Tito jQnJ—-^^i_J-: 83-374 8539 ^tr,,,n°LProdam GOLF JX diesel, 8540 '« KcV"un za Z101. letnik <>ajne i? bM- drugo za dele Pavel s<> • *-esta revolucije 1/b Jeseni >%Jr------"_8541 ^7 0fiRR4GTL. 'etnik aprila 87: It^^TTp-^ 8542 "^9-492 letmk 1985' Prodam 8543 ^27j92 novi GUMI, dim. 14 x 155 SŽr^O^tnik 1978. Jrtt *'iek hh p°Prav,,a Oo'ed v po Irnil Brovč, 8545 ^2aT;4 do '6 ure Er !!!^ti.0g?^9uco " °se~bn' uF|ATvJ^|J_i_ir__ 8546 iSii •Jetoik 198°. registri. D. V^3/a Kr °bro ohranjen Pšev ^^aaiStraiiSeo. 8548 CITROEN GS 1,2, letnik 1978, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 40 004 _8569 Prodam Z 750, letnik 1977 Slavko Istenič, Dragočajna 17, Smlednik 8645 Ugodno prodam Z 750, letnik 1971, motor 1974, registriran do septembra 1987 Gregorc, Senično 16 8646 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel.: 28 110_8647 Prodam AMI 8, letnik 1973, in VOL VO 144 S, letnik 1970, oba registrirana, v voznem stanju Jože Cigler, Sp Laze 11, Zg. Gorje_8648 Ugodno prodam obnovljeno Z 750, letnik 1976, registracija do naslednje ga leta Tel : 39-717_8649 R 12 TL, letnik 1976, 81 000 km, pro dam Tel.: 23 020_8650 Prodam Z 750, letnik 1981 Sp Br nik60_8651 Prodam Z 101, letnik 1977, registrira no do aprila 1988 Ogled vsak dan Mi lan Stojanovič, Cankarjeva 4, Radovlji ca____________8652 Prodam T 850, staro dve leti in pol, prevoženih 8 000 km Šimenc, Tekstil na ul 7, Kranj_8683 DIANO CV6, letnik 1980, ugodno prodam Tel 26 014_8684 Prodam Z 101, letnik 1974, cena 60 SM. Franc Eržen, Tominčeva 4, Kranj__8685 Ugodno prodam TOMOS CROSS UNIOR 50, odličen Vrije 8, Tržič 8686 PEUGOT 604 berhna SL, letnik 1978, elektronska pomična stekla in streha, avtoradio, 90 000 km, brezhiben, gara žiran, prodam Tel : 061/77-123 8687 BMW 320-6, letnik 1979. odlično ohranien, prodam Miloš Traven, tel 69 084_8688 Prodam dobro ohranjeno Z 750, le tnik oktober 1976, registrirano do ja nuarja Ogled od 16 do 20 ure Tel : 46 404_8689 Prodam 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, garažiran, za 65 SM Tel 21 216_8890 Prodam GOLF, letnik 1977. Tel.: 38 429_889_ Prodam JUGO 45, letnik 1985 J. Ppclje 3, stan. ^4 ,_ . 8692 Prodam MOTOR APN 6, star eno leto. Ogled petek in sobota od 15. ure dalje. Novak, Zasavska 52/b, Kranj _8721 Prodam R 4 TL, letnik 1977, na novo obnovljena, registrirano do septembra 1987. Alenka Pjevčevič, Podljubelj 29/a, Tržič_8722 Prodam Z 750, letnik 1985. Tel.. 42 245_8723 OPEL KADET 1200 nemški, letnik 1982, prodam. Torkar, Sp. Gornje 125/b, Zg. Gorje _8724 Ugodno prodam FIČKA, letnik 1974 in 1977 ter menjalnike za AUDI 60, KA-TRCO, FIČKA ter nove traktorske GU ME 28 x 12,4-fulda. Toni Kokal, Tomši- čeva 93, Jesenice_8725 Prodam GOLFA, letnik 1977 dobro ohranjen, cena 180 SM Ogled možen v soboto in nedeljo. Golob, Zapuže 13/b_8726 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1976. Marjan Bašelj, Andrej nad Zmin-cem, Šk. Loka (Hrastnica), popoldan _8727 Prodam Z101 55 GTL, december 1983 Tel.: 60-982 po 19. uri_8728 Prodam 4 nove BLATNIKE in LUČI za VW 1200 Šubic, Sp. Sorica 4, Sonca_8729 Prodam 126 P, letnik 1979 Tel.: 62 580 od 15. do 20. ure_8730 Po delih prodam Z 750, letnik 1975 Pavel Košir, Sv Barbara 10, Škofja Loka_8731 Z 850, staro leto in pol, prevoženih 12 000 km, prodam Tončka Mohorič, Rudno 39, Železniki, tel : 66 043 8732 Z101, letnik 1982, prodam Janez Zakotnik, Suha 8, Šk Loka_8733 Prodam karamboliran OPEL KADET, letnik 1966 Petrovič, Partizanska 8, Škofja Loka_8734 Poceni prodam starejši osebni avto AUSTIN1100 (velik prtljažni prostor). Tel 60-524__8735 Prodam APN 7, dodatno opremljen, za 45 SM Kristl, Frankovo naselje 173, škofja Loka_8736 Prodam FIAT 126 P, letnik 1984, in štiritonsko prikolico s kardanskim po gonom Gabrk 4, Škofja Loka 8737 Prodam WV 1302. letnik 1971, tel.: 064/82 643, od 20 do 21 ure 8738 Prodam nov IOMOS avtomatik s števcem, 15 odstotkov ceneje Tel.: 26 683_8739 Prodam neregistriran motor PHIMO Tel:24 432 _8740 Prodam Z 101, letnik 1977, obnovljeno. Jože Krnjak, C 4 julija 3, Tržič, tel 51 321_8806 Prodam JUGO 45 A, star 15 mese cev, tel.: 80-438_8807 Prodam LADO NIVO, letnik 1983, rdečo Tel 80 438_8808 Počeni prodam PZ 125, neregistri ran. R8do Duričič, Triglavska 64, Moj strana, tel 64 281 8809 Prodam 1 ha prve KOŠ NJE na trav-niku. Zg. Brnik 17, tel.. 42 712 8657 Prodam GARAŽO v Šorlijevem naselju. Tel: 28-007, po 20. uri 8658 Prodam VIKEND na Planini pod Go- lico. Šifra: Narcise_8659 HIŠO z možnostjo za obrtno dejav-nost. Vseljiva takoj Interesenti za nakup naj oddajo ponudbe pod šifro: Plačilo v gotovini takoj_8660 Prodam GARAŽO na Laborah. Tel.: 33 800_8661 hišico" z vrtom dam v najme, poz-neje možen odkup. Šifra: Prilika 8662 Prodam novo montažno leseno HIŠICO, 3x5, toplotno in zvočno izolirano. Hišica je montirana pri Fazani in se prodaja brez parcele. Hišica je zelo primerna za taborniški kamp. Cena primerna — 500 SM. Kupci naj se javi jo po telefonu: 25-143, od 18. ure dalje 8663 ROLETE IN ŽALUZIJE popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni se-krtor naročite Špilerjevim, Gradniko-va 9, Radovljica, tel.: 064/75-610 5766 IZDELAVA IN POPRAVILO avtoce-rad, popravilo BALDAHINOV in ŠOTOROV - AVTOTAPETNIŠTVO Rau-ter. Rožna dolina 12, Lesce, tel.: 74-972_ 8316 VODOINSTALACIJO v novi hiši, tudi manjša popravila, vam izgotovi obrtnik. Tel.: 28-427_3364 Prevzamem ročne izkope in štema-nje za inštalacijo z dostavo računa. Naslov v ogl. oddelku_8607 OPRAVIČILO Pri zahvali za MATILDO ŠIBERLE je pomotoma izpadla zahvala vsem sorodnikom. Za neljubo pomoto se opravičujemo. Domači za poi litre ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE DROL Drčmanove mame se iskreno zahvaljujem sorodnikom in prijateljem, posebno pa še sosedom: Milki Justin, Justini Pogačnik, Silvu Sajevec, Zdravku Ješe, sodelavcem tozda Verigama Lesce, ZB, RK, pevcem in upokojencem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. SIN LEON Zaloše, 26. maja 1987 Iščem honorarno delo — čiščenje. Naslov v ogl. oddelku_8154 Takoj zaposlim delavca z znanjem elektrovarjenja. Telefon delavnica: 47-409 od 7. do 8. ure, stanovanje 47 504 od 18. ure _8412 Mladim, komunikativnim, z lastnim prevozom, nudimo honorarno delo na območju Slovenije. Šifra: Zaslužek po učinku_8598 Izdelovanje in montaža toplovodnih in ventilacijskih naprav — int. Stane Koselj, Zg. Duplje 91, takoj zaposli KV kleparja ali ključavničarja. Možnost zaposlitve tudi NK delavca za priučitev navedenega dela. Osebni dohodek po dogovoru_8599 Potrebujemo ljudi za obiranje vrtnih jagod. Marija Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur, tel 41-026_8600 Zaposlim zanesljivo delavko v izde lavi drobnih kovinskih predmetov. Na- slov v ogl. oddelku_8601 Pašna skupnost Boh. Bela išče pa stirja za pašo na Belski planini-Poklju-ka od 13 junija do 20. septembra, informacije pri Mihu Burji, Bohinjska Bela 108_8602 Sprejmem razne vrste dela na domu, lafiko tudi tipkanje! Naslov v ogl oddelku_8603 Iščemo dva zakonska para, ki sta slabo situirana in imata dovolj proste ga časa, predvsem sobot in nedelj, za opravljanje zastopniških del Pogoj: kratek življenjepis, avto, starost od 25 do 35 let Šifra: za dobro delo, dobro plačilo_8741 Za opravljanje akviziterskih del vabimo k sodelovanju poštene fante in de kleta Prednost imajo Radovljičani in Jeseničani! Pogoj: kratek žlvljenjep's, avto, prosti vikendi, veselje do dela na terenu Šifra: Denar_8742 Mlajšega upokojenca s smislom za denarno poslovanje honorarno zapo slimo Delo je terensko en teden v me secu. Šifra: Zanesljiv_8743 Zaposlim ŠIVILJO ali PLETILJO ali žensko, ki ima veselje do pletenja Tel : 26 408_8744 Mlad fant, željan dobrega zaslužka, z vozniškim dovoljenjem, išče kakrš nokoli honorarno delo Tel 39 588 _8745 Honorarni zaslužek nudimo pridnim in poštenim osebam pri prodaji knjig na področju Slovenije Šifra: Kratek ži vljenjepis_8746 Za prodajo družinskih knjižnih zbirk nudimo NAJBOLJŠE POGOJE Intere senti z lastnim prevozom in prostim časom ob vikendih naj se javijo na ši fro: PLAČILO TAKOJ_8747 V spomin Minilo je leto, kar že v grobu spiš. H grobu tiho pristopite in večni mir ji zaželite. 7. junija mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga mama LJUDMILA ROZMAN roj. Petrič, iz Valburge 58 Hvala vsem, ki se jo spominjate. Žalujoča: hčerka Rozalija z družino ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, brata, tasta, strica in svaka FRANCA GRADIŠARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, gasilcem za izkazano čast, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem tozda Zobna poliklinika Kranj in Projektivnega podjetja Kranj. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Duplje, Naklo, 28. maja 1987 NOVICE IN DOGODKI Jutri pripelje vlak bratstva Kranj, 4. junija — Jutri popoldne bo na Gorenjsko pripeljal vlak bratstva in enotnosti. Ob 16.20 se bo ustavil na železniški postaji v Škofji Loki, ob 16.25 v Kranju, ob 17.06 v Lescah in ob 17.25 na Jesenicah. Vse občinske konference SZDL pripravljajo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupščinami občin bogate programe bivanja srbskih prijateljev pri nas. Ze na železniških postajah bodo slovesni sprejemi udeležencev vlaka bratstva s kulturnimi programi. V Škofji Loki bo poleg predstavnikov občine vlak bratstva pozdravila tudi pihalna godba iz Škofje Loke, v restavraciji Trata pa bo skromna pogostitev. Za okrasitev železniške postaje bodo poskrbeli učenci osnovne šole Cvetka Golarja in loški mladinci. V Kranju bo udeležencem vlaka zaplesala savska folklora, v Lescah leščanska folklora, zaigrala pa pihalna godba, na Jesenicah pa bo v dobrodošlico srbskim bratom igral pihalni orkester iz Gorij. Zanimiv je tudi program bivanja na Gorenjskem. V soboto se bo večina gostov in gostiteljev zbrala na srečanju borcev, inter-nirancev in mladine na Ljubelju, potem pa bodo imeli pripravljene programe po občinah. Kranjski gostje bodo imeli po- poldne piknik na Jezerskem. Tudi tam jih bo zabala folklora. V nedeljo bodo gostje pri svojih gostiteljih, v ponedeljek pa si bodo ogledali tovarno IBI. Tržiški gostje si bodo v soboto popoldne ogledali spominsko sobo maršala Tita v karavli na Ljubelju in proizvodnjo Peka, potem pa bodo obiskali Bled in grobišči v Begunjah in Dragi. V nedeljo bodo gostje pri svojih gostiteljih, v ponedeljek dopoldne pa si bodo ogledali kulturne zanimivosti. Škofjeloški gostje si bodo v soboto, 6. junija, popoldne ogledali posamezne delovne organizacije in eno od usmerjenih kemtij, v nedeljo pa bodo imeli avtobusni izlet na Primorsko. Ogledali si bodo Postojnsko jamo in bolnico Franjo. Zvečer bodo imeli skupno večerjo v Domu učencev v Škofji Loki. Radovljiški gostje si bodo v soboto dopoldne ogledali grobišči v Begunjah in Dragi ter muzej talcev v Begunjah, potem pa bodo imeli tovariško srečanje gostov, njihovih gostiteljev in predstavnikov družbenopoliti- čnih organizacij v Krpinu. V nedeljo bodo gostje pri svojih gostiteljih, v ponedeljek dopoldne pa si bodo ogledali še tovarno Elan. Jeseniški gostje bodo v soboto, po srečanju na Ljubelju, gostje svojih gostiteljev, zvečer ob 19.30 pa jim bodo v gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah pripravili lep kulturni večer, na kateri bo zapel moški pevski zbor Vintgar r Blejske Dobrave, zaplesali mladinska folklorna in plesna skupina OŠ Koroška Bela skupina ŠKD Ježkov rod iz Žirovnice ter zaigrala glasbena skupina jeseniške gimnazije. V nedeljo bodo gostje iz Srbije obiskali Begunje in Drago, zatem pa Bled in Kranjsko goro. Popoldne bodo imeli piknik pri hotelu Erika v Kranjski gori. V ponedeljek jim bo ob odhodu ob 13. uri na jeseniški železniški postaji igrala pihalna godba jeseniških železarjev. Podobno se bodo gorenjski gostitelji poslovili od svojih bratov Srbov tudi na železniški postaji v Lescah, Kranju in Škofji Loki. D. Dolenc Priznanja v pravih rokah Na Koprivniku le en oddelek? Radovljica, 5. junija — Svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Radovljica sklicuje danes sestanek, na katerem bodo člani sveta, predstavniki izobraževalne skupnosti in njene strokovne službe, krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše in zavoda za šolstvo SRS obravnavali organiziranje pouka na Koprivniku v prihodnjem šolskem letu. Že na sestankih aktiva ravnateljev in odbora za svobodno menjavo in planiranje pri radovljiški izobraževalni skup- nosti je bilo ugotovljeno, da ob omejitvah, ki veljajo po uvedbi interventnega zakona, ne bo dovolj denarja za sedem novih oddelkov, kolikor so jih nameravali v prihodnjem šolskem letu odpreti predvsem zaradi večjega števila otrok v Radovljici, Lescah in na Bledu. Problem bi delno rešili, če bi v šti-rirazredni osnovni šoli na Koprivniku imeli v naslednjem šolskem letu namesto dveh le en kombiniran oddelek, ki bi ga obiskovalo enajst učencev — en prvošolec, štirje učenci drugega razreda in šest tretje- šolcev. Otroka, ki naj bi obiskovala četrti razred, naj bi se z učenci višjih razredov vozila v matično šolo v Bohinjsko Bistrico. V krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše se ne strinjajo s takšnim predlogom, kar so glasno in jasno povedali tudi na skupščini izobraževalne skupnosti 21. aprila letos. Strokovna služba izobraževalne skupnosti je zato zaprosila občinsko konferenco oziroma svet za vzgojo in izobraževanje, da se opredeli do problema in nakaže rešitve. C. Z. Gorenja vas, 30. maja — Z osrednjo proslavo, na kateri so nastopili učenci osnovne šole, so v soboto zvečer v Gorenji vasi proslavili krajevni praznik. Na slovesnosti so za trud, prizadevanja pri uresničevanju posameznih nalog v krajevni skupnosti in za sodelovanje pri skupnih akcijah podelili priznanja. Potem je bilo v domu Partizana družabno srečanje, kjer smo se pogovarjali z nekaterimi dobitniki priznanj. Alojz Štremfelj je za dolgoletno delovanje na družbenopolitičnem področju v krajevni skupnosti dobil priznanje z zlatim napisom: »Že pred leti sem ugotovil, da je naš kraj zelo zaostal. Zato sem ves svoj trud vložil v to, da se še mi razvijemo. Ugotovil sem.da zaostajamo pri cestah, vodovodu, telefonu, elektriki, televiziji... Družba bi morala še naprej odročnim, hribovskim krajem za obstoj življenja po vaseh pomagati pri reševanju ornovnih komunalnih naprav. Opažam, da se danes mladi v kraju zelo zavzemajo za tovrstni razvoj. Menim tudi, da bi morali vsaj cesto Todraž-Bačne asfaltirati. Če je namreč družba toliko vložila, da obratujeta jedrska elektrarna in rudnik urana, bi morala poskrbeti, da bi bile tudi vaške ceste okrog rudnika asfaltirane. Sicer pa menim, da je pri nas še veliko neizkoriščene energije v potokih in rekah. Naši predniki so to znali bolje izkoristiti. Če samo pomislim, koliko jezov ima Po-ljanščica od Žirov do Škofje Loke! Vse te jezove je treba vzdrževati, energija pa se pretaka. Posameznik danes male elektrarne ne more kar tako zgraditi, ker je to predraga zadeva. Morali bi na pravni podlagi omogočiti ustanavljanje zadrug, kjer bi lahko posameznik vložil delo in sredstva... Sicer pa naj rečem, da me priznanje, ki sem ga danes dobil, zavezuje.0 bom delal še naprej po svojih močeh.« Osnovna šola Iya Tavčarja je dobila P"1' znanje z bronastim ** pisom za sodelovanj* krajevno skupnost)0 »Krajevni skupnosti, katero zelo dobro sod lujemo, nudi šola Pr^ store za različne deja nosti. Tudi učenci vključeni v različne bil gaj cije. Raznašajo va časopise, nastopajo na prireditvah, pomai ostarelim občanom, sodelujejo pri očiščeva akcijah... Zdaj si skupaj s krajevno skupnost] prizadevamo za toplotno sanacijo stavbe 1 strehe. Pričakujemo, da nas bodo pri tem po* prli tudi ljudje v krajevni skupnosti,« je dal ravnatelj šole Valja Kokalj. Priznanje z bronasti11! napisom je za raZ>.J lovske dejavnosti dob' tudi Lovska družit"11 Gorenja vas: »Kot p" sednik Lovske druži" sem zelo počaščen, ! smo dobili to priznanjr pravi Ivan Kokalj- *t| ša družina šteje 65 c nov, njeni začetki seg jo v leto 1946. Lam sij* praznovali 40-letnico in s skupnim delom J|| članov zgradili lovski dom. Nismo ga gradi'1 zase, marveč bo na voljo vsem družbenop1 oli';' vr-: čnim organizacijam in društvom v kraje' skupnosti. Letos ga moramo še opremiti in ^ lo dograditi. Sicer pa si v družini zelo priz3 ^ varno, da bi očuvali avtohtono divjad in d3 zanjo uredili krmne njive. < A. Žal*' Mladine pa ni Radovljica, junija — Kot ugotavljajo predsedniki občinskih odborov zveze borcev po Gor skem, je med borci in nekdanjimi aktivisti veliko zanimanje za 19. zbor aktivistov, ki bo v i ljo, 14. junija, ob 11. uri v Komendi. Tako so v Škofji Ix>ki zapolnjeni že trije avtobusi, na> nicah je prijavljencev že za štiri avtobuse, podobno pa je tudi v Kranju, Radovljici in ~" Vsepovsod pa ugotavljajo, da za zbor ni zanimanja pri mladini, ki naj bi bile tovrstne V{ ve v prvi vrsti namenjene. n. I).. Mrzla voda v kranjskem letnem bazenu Vreme ni vsega krivo Kranj, 2. junija — V kranjskem letnem bazenu, ki zaradi starosti že propada, bi morala biti voda že pred tremi tedni dovolj ogreta vsaj za vadbo plavalcev, vendar je bila v torek še premrzla. Upravljalci bazena pravijo, da bo imela voda zahtevanih 25 stopinj jutri ali v nedeljo. »Na radovljiškem kopališču vodo zvečer že uspejo ogreti na 23 stopinj in več, v Ljubljani na 25 stopinj, čeprav jo začno ogrevati šele čez dan. V kranjskem bazenu pa je imela voda v ponedeljek le dobrih 23 stopinj, čeprav jo začno ogrevati že ponoči. Morala bi } imeti vsaj 25 stopinj, da bi bila primer- \Jj *' na za vadbo plavalcev v primeru lepše- f ?%&tiŠP\ 8a vremena Pa tudi za kopalce. Da so j \j krive nizke temperature ozračja, samo * r deloma drži. Po statistiki vremenarske službe na brniškem letališču je bilo ta čas leta 1980 ozračje bolj mrzlo kot letos, pa je letni bazen že obratoval,« je v torek pripovedoval poklicni trener plavalcev kranjskega Triglava Sandi Savnik. Kdo pa je potem sploh kriv za zamudo? »Prepiramo se in drug drugega prepričujemo, voda pa ostaja še naprej mrzla. Sedaj se je izkazalo, da korito bazena sploh ne pušča, ampak ventil, kar so menda vedeli že lani, pa okvare niso odstranili, zaradi česar se vodna gladina vsak dan zniža za 10 centimetrov in ob takem odtekanju vode seveda ni mogoča ogreti. Sedaj vzdrževalci pravijo, da bodo napako popravili in bazen naj bi bil konec tedna dovolj ogret.« Najbolj so prizadeti plavalci. »Deset mesecev treniramo na leto in od tega letos v zimskem bazenu že osem mesecev. Od 11. maja dalje bi morali bi ti že zunaj. Plavalci so gneče v zimskem bazenu že naveličani. Darjan Petrič in Zala Kalan vadita v Ljubljani, kjer je voda dovolj ogreta. Seveda se bo to poznalo pri rezultatih. Takrat bodo s prstom kazali na plavalce in trenerje, ne pa na tiste, ki so dejansko krivi, da napaka ni bila odstranjena. Če bi imeli zimski bazen, teh problemov ne bi bilo« J. Košnjek Vodiška planina se pripravlja na sezono Bo prevzel zasebnik? Radovljica, junija — Na zadnji seji Medobčinskega sveta zveze borcev v Radovljici so člani obravnavali tudi problem doma na Vodiški planini, ki bi sicer moral biti skrb vseh gorenjskih občin, pa ostaja le breme radovljiške. Kaže, da ga bo za letošnje poletje prevzel zasebnik. NESREČE Umrla sopotnica Dvaindvajset let že občinski odbor zveze borcev Radovljica skrbi za obnavljanje in upravljanje partizanskega doma na Vodiški planini. Na seji je bilo članom sveta sporočeno, da se za dom zanima zasebnik, ki bi ga prevzel za to sezono. Morda je to še najboljša rešitev, so ugotavljali, kajti zasebnik bi bil še najbolj zainteresiran sezono v domu podaljšati. Tu so namreč odlične možnosti za zdravljenje živčnih obolenj, kajti tu gori vlada mir, je dober zrak, so lepi sprehodi. Postali naj bi nekak šno »zračno kopališče«, kakršni so v svetu zelo priporočani in iskani. Na jeseniškem odboru zveze borcev pa resno razmišljajo, da bi na Vodiško planino vsaj za po nekaj dni poslal; na okrevanje člane zveze borcev, ki živijo v domu upokojencev. Enako bi morali razmišljati tudi v drugih občinah. Cesta do Vodiške planine je urejena za avtobusni prevoz. Program obnove doma na Vodiški planini bo tekel naprej. Že do sezone bo verjetno urejena streha, obnovljen strelovod in notranja električna napeljava, ki je že hudo dotrajana. Kar ne bo narejeno do poletja, bodo na daljevali jeseni. Morda bi kazalo ob domu urediti kakšen preprost športni objekt, balinišče ali kaj podobnega, da bi se gostje lahko zamotili. Dom bo začel poslovati sredi junija. Ob koncu poletja bodo borci ponovno razpravljali tako o domu na Vodiški planini kot o ostalih spomeniških objektih Gorenjske, to je dražgoškemu spomeniku, spomenikom talcev v Begunjah in v Dm&- D.Dolenc Dražje stanarine Ljubljana — S 1. julijem se bodo stanarine v Sloveniji podražile od 29 do 123 odstotkov. Podražitve bodo tokrat po občinah različne: največ v Zagorju ob Savi, Izoli, Šmarju pri Jelšah, Laškem, Ravnah na Koroškem in Logatcu — od 123 do 77 odstotkov. Sicer pa bodo povprečne podražitve, o katerih bodo sklepale še skupščine stanovanjskih skupnosti, okrog 70 odstotkov. V kranjski občini naj bi bile stanarine predvidoma za 63 odstotkov dražje. Ljubljana, 2. junija —Poročali smo že o prometni nesreči, ki se je pripetila 22. maja letos v Britofu. 45-letni Marko Hribar iz Kamnika je tedaj s službenim vozilom Ete pripeljal po lokalni cesti iz Šenčurja, v Britofu spregledal znak »ustavi« in zapeljal na prednostno cesto Kranj — Preddvor v trenutku, ko je po njej s tovornjakom pripeljal Janez Trojar iz škofje Loke. V silovitem trčenju sta se hudo ranila voznik Hribar in njegova sopotnica 54-letna Betka Kajdiž iz Vrhpolja pri Kamniku. Hribar je še isti dan umrl v kliničnem centru, Kajdiževa pa v torek, 2. junija. Prehitro v ovinek Jesenice, 3. junija —25-letni Mile Vukovič z Jesenic je v sredo zvečer prehitro vozil z oplom od Jesenic proti Koroški Beli. V preglednem ovinku ga je zaneslo v levo in je trčil v tovornjak s priklopnikom, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 17-letni poklicni voznik Anton Pogačnik /. Jesenic. Po silovitem trčenju je voznik VukoviM vkleščen v zveriženi p'°c?|j» njenega objema so ga Te*La gasilci iz Železarne, posle J\ so bile tako hude, da je n* nesreče umrl. Zgorelo 39 kubikov stiropora Kranj, 31. maja —V zvečer je na gradbišču - y III v Kranju nastal pož«J' terem je zgorelo 39 kub" ropora; ogenj pa je delno doval tudi bližnji kovinsK^f nik. Domnevajo, da ji' P°. d netila skupina otrok, ^' j< igrala s petardami. Ško^ 9 nestrokovni oceni za dinarjev. Mazut v Savo Kranj, 2. junija -V t°r* I ta j je iz 800-litrskega re* ja v kotlovnici DO Te^J izteklo na dvorišče in & ceveh za meteorne vode okrog trideset Sreča v nesreč tje kmalu opa še ni izlil v vodo, temV' na produ. in - 'itrov Ji je bila. žili in da^fl CENJENI KUPCI, AVTO n PONOVSO SPRUEMA VPLAČILA ZA RtlNAVLT 4 GTL m dostavni program vozil RIMU I TRAHC Informacije po telefonu 064 74 860 9. junij — praznik KS Zlato polje Kranj — Čeprav je od ustanovitve krajevne skupnosti Zlato polje v kranjski občini mimlo že 2'A let, so mnogi vsa leta menili, da prav/uprav nimajo krajevnega praznika. Vsi dosedanji statuti krajevne skupnosti so namreč za praznik določali 1. avgust, ko je hkrati tudi praznik cele obči ne I 'i ibuda, chi l>i Zlatopolji ani vendarle imeli svoj praznik, pa se je pono vno pojavila lani v svetu krajevne skupnosti. Potem so se odločili, da vsem družbenopolitičnim organizacijam predlagajo 9. junij, ko je bila ustanovljena krajevne skupnost, za (lan praznovanja. Takšen predlog so podprli tudi na zadnjem /boru delovnih ljudi in občanov v krajevni skup nosti. Tako Zlatopoljčani letos prv.č praznujejo z družabnimi, kulturnimi in športnimi prireditvami Praznovanje se je začelo /. igrico za cicibane na igrišču vrtca Ivo Slavec — Jokl v torek in bo trajalo z različnimi priredit-vami vse do prihodnje nedelje, 14. junija. Kot osre Injo prireditev v počastitev krajevnega praznika so tokrat opredelili nastop folklorne skupine Sava. ki se bo v torek, 9. junija, ob 19. uri predstavila v dvorani osnovne šole Kranceta Prešerna V sredo, 10. junija, pa je na programu taborniški praznik — prireditev, ko naj bi se ob tabornem ognju srečalo čim vec ki a janov. a j Komunisti terjajo odgovornost za razmere fl* Blejski Dobravi Med prvimi družbenopolitični'111^' le razmere jjjjj temeljni organizaciji na Blejski I )obravi, je bilo predst*Os Jesenice, 1. junija nizaeijami, ki so na izredni seji obravnavali činskega komiteja CK ZKS Jesenice Člani predsedstva so zavrnili predsanacijski prOgrwL zaradi preskromnih podatkov, predvsem pa zato, ker n^, zuje nikakršnih rešitev. Iskra namreč predvideva, naj *e$ na na Dobravi zapre, ne razmišlja pa o novih, perspeK programih. Jeseniški občinski komite je dal pobudo, naj sest* .| organizacija Iskra in del Telematike pregledata stanj6 drocju kooporacijskih programov in izdelata program. ^*0i* bi nekatere kooperaeijske programe prenesli v tozde, ki v težave. . Predsanacijski program ne ugotavlja odgovornost1 j t mere in kaze na to, da Iskra na prestrukturiranje splnn^f pripravljena. Zato naj bi ustanovili posebno skupino, j* bela za uveljavljanje programa tehnološke sanaciji' }*^ Blejski Dobravi. Jeseniški komunisti zahtevajo ll,t!'.-,j* sklic /bora združenega dela jeseniške občinske skupsfl