šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi.
arodno blago, ki ga tu objavljamo, je
zbrala in zapisala pokojna Katarina
Zupanič iz Gribelj v letih 1894.—1895.
po nagovoru svojega sina, ki je bil ta-
krat gimnazijec v Novem mestu (1889
do 1897). Pobudo za zbiranje narodnih
pesmi, pripovedk, pregovorov, vraž
kakor tudi starih oblek in orodja so
dajali dijakom njihovi učitelji, profe-
sorji novomeške gimnazije posebno
Josip Šturm (pozneje osebni in politični prijatelj dunajskega žu-
pana dr. Luegerja), pater Lacko Hrovat, Rajko Perušek in Ivan
Vrbovec. Nagovarjali so dijake tudi za zbiranje nenavadnih besed
in topografskih imen. Prirodno, da so mladi dijaki doma na vasi
prvo vprašali starše in sorodnike, če bi kaj znali povedati. Tako
se je tudi Katarina Zupanič odzvala želji svojega sina ? je
narekovala ali zapisala, kar je znala. Po njeni smrti (1921) se je
našel v zapuščini zvezek, v katerem so bile zapisane narodne
pesmi, pregovori^ izreki in nekaj jezikovnega blaga, ki so tu
priobčene. Verjetno je bilo več narodnega blaga, ker se zvezku
pozna, da je iz njega iztrgan precejšen del.
Griblje, velika vas ob Kolpi, ki šteje 110 domov, ležijo na
ozemlju belokranjskih Polj cev, in sicer na južni strani, tako, da
se dotikajo ozemlja Privršcev v adlešički župniji. Poljci — mora
se jih razlikovati od belokranjskih Poljancev — stanujejo med
Tribučami in Fučkovci na eni ter Metliko na drugi strani, na
levem bregu Kolpe, na najlepšem in najplodnejšem delu Bele
Krajnske. V politično-upravnem oziru spada ozemlje Polj cev v
občino Gradac, ki je danes (1936) teritorialno identična z župnijo
Sv. Martina v Podzemlju. Dodati bi bilo treba samo še Križevsko
vas pri Metliki in belokranjsko »Poljsko« bi bilo kompletno.
Poljci so po zanimanju pravi kmetje, privezani na brazdo,
ki le v sili napuščajo svoj dom. Njihove njive so ravne brez
115
Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
Katarina Zupanič (1855-1921)
kamna in lakote ni tam niti v sušnem niti v deževnem letu. Zra-
ven tega imajo v goricah svoje vinograde: Krasinčani in Otočani
v Drašičih nad Metliko, Gribeljci pa na Plešivici (366 m), v
adlešički župniji. Ti ljudje imajo vsega dosti, samo težko pro-
dajo svoje pridelke, ker sta Ljubljana in Zagreb predaleč, doma
pa ni pravega konsumenta. Polj ci, posebno Krasinčani, so ponosni
in delavni ljudje, ali manj vedrega duha in manj okretni nego
n. pr. Privršci ali Poljanci, ki so kaj radi hodili kot »nemškarji«
na »Pajarsko« (Bavarsko). Poljci imajo tudi svoje posebno na-
rečje, ki ne nosi toliko srbohrvatskih oznak kakor privrško a
116 t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
zopet ne toliko slovenskih kakor šokarsko ali osrednje belo-
kranjsko med Črnomljem in Drašičami. Naglas besed in ritem
govora je hrvatski, ali nimajo a za staroslovenski polglasnik ?>
kakor Privršci, ampak je ta ostal. Gribeljci in Krasinčani ne
pravijo n. pr. volak ali volek, ampak vobk, ne pravijo niti bil
niti biw ampak: bvL Sicer se pa pri mlajši generaciji dobro
pozna vpliv slovenske šole, cerkve in slovenskega uradovanja,
ker že veliko ljudstva ume govoriti književno slovenščino.
Vedeti je treba, da je v času turških vojn in napadov (XV.
in XVI. stoletje) Belokrajna silno trpela, največ med vsemi
deli ozemlja med Bihačem in Ljubljano, ker so Turki prehajah
preko Bele Krajine, če so hoteli vpasti. na Dolenjsko ali v kočev-
sko stran, ali so se pa vračali, dospevši do Gorjancev. Na
kraju je ostalo belokranjsko polje skoraj prazno, brez prebival-
cev, kar nam spričujejo tudi Hstine za leto 1524., ko se n. pr.
piše za Griblje, da ni ostal niti eden plug po turškem napadu
istega leta. Graščaki, ki so rabili podložnikov in delavcev, so
vabili begunce iz Bosne in Hrvaške, da se naselijo na opusto-
šenih poljih, ali Srbi, ki so bili pastirji in vojaki in nikdar gra-
ščinski podložniki so šli rajši v hribe na Gorjance, kjer se je
ustanovila organizirana vojaška granica za zaščito Kranjskega.
Pač pa so zasedli prazno zemljo hrvaški begunci, kmetje iz Like
in iiz porečja Dobre in Mrežnice, ki so bili že prej graščinski
podložniki ali izjemoma slobodnjaki in vajeni poljedelstva. Tako
povedo n. pr. stari »prišverki« (domača imena) hiš in rodbin
v Gribljah in Krasincu, odkod so prišle: Šimec (vulgo Judbinjak)
iz Udbine; Pezdirec (vulgo Loparec) iz Lopara v Primorju, Sta-
rešinič (vulgo Švarščan) iz Švarče pri Karlovcu; bratstvo Brinci
iz Brinja v Liki, Krbavci iz Cerkvišč so prišli iz Krbave, Mušici
iz Podzemlja (vulgo Gomirec) iz Gomirja itd. Nasproti Gribljam
leži na desnem (hrvatskem) bregu Kolpe vasica Mala Paka (vulgo
Srbélji) in v njem rodbina Srbelj, kar znači, da so jo ustanovili
Srbiji, ki so prišli od daleč. To znači, da se je v mali Beli Kra-
jini v miniaturi naselil zapadni Balkan z vsemi etnološkimi
posebnostmi. — Valvazor piše o Belokranjcih kot o Hrvatih,
slaveč njihovo hrabrost, ker so se kot lahka konjica v bitkah
večkrat odlikovali.
Redakcija objavlja narodno blago, zbrano od Katarinke Zu-
panič in deloma od njenega moža tako kakor je zapisano v zvezku,
117
Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
samo je v nekaterih krajih postavila polglasnik ? mesto e, kjer
je bilo to evidentno, in je pri nenavadnih besedah zapisala v
pojasnitev tudi tuje, nemške ali latinske besede.
Pri čitanju belokranjskih pesmi se zapažajo precejšnje raz-
like tako, da jih lahko razdelimo v tri skupine. V prvo skupino bi
spadale najstarejše in pristne pesmi, ki so jih Belokranjci prinesli
Kolpa pod Gribljami
(Risba I. Vavpotiča)
S seboj z ozemlja med Uno in Kolpo, ki pa so danes večinoma
razdejane in razkroj ene z ozirom na vsebino, jezik, naglas in
izraz. Treba je pripomniti, da se variante starih pesmi belo-
kranjskih Poljcev nahajajo v okolici Karlovca in med Hrvati na
zapadnem Ogrskem, kamor so se izselili v dobi od XVI. do
XVII. stoletja isto z ozemlja med Uno in Jadranom.* V drugi
skupini so slovenske pesmi, največ pivske in nabožne, ki so jih
prinesli čez Gorjance zlasti organisti, učitelji, duhovniki in
uradniki. Tretjo, najmanjšo skupino tvorijo srbske pesmi, ki se
* Prim. n. pr. knjigo: »Jačke ili narodne pesme prostoga puka hrvat-
skoga po župah šoprunjskoj, mošonjskoj i železnoj na Ugrih. Skupio Fran
Kurelac. Zagreb 1871. — Cf. str. 11, Nr. 62 (»Divojčica potok gazi«); str. 49,
Nr. 221; str. 117, Nr. 411; str. 119, Nr. 416; str. 295, Nr. 655, 656; str. 299,
Nr. 674; str. 309, Nr. 1; str. 311, Nr. 8 (»Mali je vrtak ograjen, pun mi je rožic
nasajen«); str. 312, Nr. 9 (»Jezus je sadil vinograd«): str. 313, Nr. 12 (»2arki
oganj gori na 'noj črnoj gori«).
118 t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
pojejo največ v molu in ki so se razširile iz Žumberka, Marindola
in Bojane. To so posebno božičnice in novoletne kolednice. Treba
je pripomniti, da slovenska pesem in melodija ruši in izpodriva
z elementarno silo staro hrvatsko zapuščino ter tudi srbske pri-
dobitve, kar se opaža zelo po svetovni vojni.
Na kraju uvoda naj bosta v kratkih potezah prikazani živ-
ljenji obeh zbirateljev narodnega blaga, Katarine in Mikota Zu-
paniča.
Katarina Zupanič se je rodila v tistih časih, ko je
Bela Krajina še živela po starih običajih, ko so še ženice in moški
nosili belo obleko, ko so govorili patriarhalno — tako rekoč v
pregovorih, ko je znal malokdo pisati (zaznamovali so račune na
rovaših), ko so svatbe trajale po ves teden, ko so poljsko orodje
in druge potrebščine v glavnem izdelovali doma in zelo malo
kupovali na sejmih, ko so bili še vsi enako oblečeni, revni in
bogati. Takrat si gribelj ski gospodarji niso izposojali med seboj
denarja na dolžna pisma in pred pričami, ampak tajno, med šti-
rimi očmi. Zaupali so moški besedi in obrazu. V onem času,
leta 1855. — bila je Krimska vojna — se je narodila gospodarju
Juretu Pezdircu* (po domače »Grizinu«) iz Gribelj, h. št. 42, hčer-
ka, ki so jo v župni cerkvi v Podzemlju krstili za Katarino. Dan
rojstva je tedanji župnik, Jožef Grahek, pozabil zapisati, vendar
je verjetno, da se je mala »Rina« narodila v jeseni, nekje okoli
godu sv. Katarine — svetnice mučenice. Po materini strani je bila
v rodu s Starešiniči - Krajači s Krasinca, po očetovi pa z Jakleviči -
Makaruni iz Prilozja. Ta hiša je dala šolanega človeka, župnika v
nekdaj sekovskem delu južne Štajerske, Ivana Jakleviča (1778
do 1864), ki je umrl kot zlatomašnik v Selnici na Dravi bUzu Ma-
ribora. Dekletce je začelo hoditi v šolo (2. XI. 1864) šele z deve-
timi leti v eno uro hoda oddaljeni Podzemelj, kjer je bila dve leti
po njenem rojstvu (1857) ustanovljena ljudska šola. V prvem in
drugem razredu jo je poučeval učitelj Ivan Barle, a v tretjem letu
učitelj Luka Kožuh. Verouk sta ji razlagala župnik Daniel Trček
(Tershek) in kaplan Rajmund Kalan. Z dvanajstimi leti je Grizi-
nova Rina končala šolo (1867) in je morala pomagati doma pri
kmetovanju. Najprej je gonila ovce na pašo, posebno v breg
Kolpe, a pozneje goveda v brezje, v Šutinko okolu Goranje lokve.
* Ime Pezdirec izgovarjajo Belokranjci Pazdénc, bližnji Hrvati kot Pozde-
rac, kar spominja na muslimanske stare Pozderce v porečju Une, v Bihaču.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
119
Kot Šestnajstletno dekle je začela delati po polju z motiko in
srpom. Le včasih je bilo vsakdanje delo in monotono življenje
prekinjeno s pohodom k maši in v vinograd na Plešivici, kjer
imajo Gribeljci svoje zidanice. Pri kopanju in prašenju spomladi
in na jesen ob trgatvi se je pelo in vriskalo, da je gora zvonila in
Griblje: Cerkev sv. Vida
(Akvarel M. Gasparija)
odmevala. Na vinorodni holm Priložnik, ki je do leta 1904. pri-
padal grajščini Pobrežju barona Apfaltrerna, so zahajali gribeljski
fantje in dekleta na delo, da si zaslužijo svojo dnevno »cvancigo«
(33 krajcarjev), pa da se zvečer vrnejo med petjem v domačo
vas. Ena prvih dolžnosti mladih deklet pri hiši je bila, trikrat na
dan prinesti sveže vode iz Kolpe, kar so dekleta enake starosti
najraje storile v družbi. Takrat so se mlade duše napajale od
pokrajinskih lepot, ki so jih ob sončnem zahodu slikali blago po-
ložni bregovi Kolpe s kranjske in hrvatske strani, kjer kristalno
čista reka prijetno šumlja po pesku, a vrbe in topoli se sklanjajo
nad vodo kot da bi žalovali nad bežnostjo časa in reke valov.
Grizinova Katarinka je ravno dopolnila 20 let, ko je po No-
vem letu 1876 zaprosil za njeno roko premožen posestnik in
trgovec, Miko Zupanič, in se z njo zaročil. Za doto ji je oče
120 t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
zapisal 250 goldinarjev (tedanja cena za par velikih volov), »pii«
(ženitovanje) in »skrinjo« (posteljo, platnene obleke in bale
platna). Ni dolgo nosila zaročne »parte«, ker so ji že 9. februarja
pokrili glavo z »napletom« iz rdečih svilenih trakov in jo odpeljali
po debelem snegu ob zvokih koračnic (bas in dve violini) v Pod-
zemelj na poroko, ki jo je opravil župnik nem. vit. r., Franc
Dovgan. Iz tega zakona se je rodilo 8 otrok: sedem sinov in ena
hči, od katerih je danes še sedem živih. Pet jih je ostalo na kmetih,
trije pa so poslani v gimnazijo v Novo mesto. Najstarejši sin Niko
je postal doktor filozofije, član »Jugoslovanskega Odbora v Lon-
donu« in minister »Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« v
Pašičevem kobinetu (1922—1923). Sin Mate je umrl za domovino
dne 25. marca 1917 kot dobrovoljce srbske vojske, dočim je sin
Mihalj postal carinski činovnik. — Življenje gospodinje Katarine
je bilo posvečeno vzgoji otrok, hiši, kuhinji in »gredam« (vrt za
zelenjavo). Četudi je bilo delo za eno osebo skoro nepremagljivo^
vendar ga je požrtvovalna žena opravljala sama. Spada pač k
navadi in dobremu imenu belokranjske gospodarice, da dela kot
črv in se muči, ne da bi mislila na odmor in počitek, ki ga zahteva,
fiziološki zakon od živega bitja. Zato belokranjske žene že po
drugem letu zakonskega življenja ocvetejo radi pretiranega dela,
ki nikakor ne odgovarja higienskemu življenju. Uboge Belokra-
njice pač same sebe zasužnjijo iz navade, po lastni volji. Gospo-
dinja Katarina se ni najbolj razumela s svojim možem, ker sta
bila preveč različna po nazorih življenja in po temperamentu.
Žena bi bila rada živela po starih patrijarhalnih običajih kakor
druge sosede, a njen soprog je bil individualist brez sentimental-
nosti, ki se ni brigal ni za kmečki koledar pri obdelovanju polja,,
ni za navade ob raznih godovih in praznikih, ampak si je usmeril
gospodarstvo in življenje po svoje, ne oziraje se na okolico. Ka-
tarina je imela mehko srce za vsakogar, najbolj seveda za svoje
otroke, za katere bi dala vse, tudi življenje. Revež ali nesrečnež
ni nikdar odšel od Zupaničeve hiše prazen ali nepotolažen, če se
je obrnil na gospodinjo, dočim je bil gospodar varčen ter strog
z berači in klateži. Leta 1911. je postala vdova in je živela do
smrti zasebno s svojo hčerko Maro. Najtežje ji ye bilo za časa
svetovne vojne (1914—1918), ko je odšlo vseh sedem sinov v
vojsko in je ostala sama doma. Štiri leta je živela v neprestanem
strahu za sedem mladih življenj, od katerih je bilo eno dano na
Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini. 121
oltar bojnega boga — sin Mate se ni vrnil — dočim je sin Anton
prišel domov brez noge. Namesto, da bi jo bil kdo tolažil in ji
dajal poguma, so hišo gospodinje Katarine avstrijski žbiri in
feldžandarji neprestano nadzirah in jo trpinčili z vprašanji, kje
se nahajata oba sinova Niko in Matija. Grozili so ji z zaporom,
če tega ne pove. Neštetokrat so ji prevrnili vse prostore in pre-
taknili pohištvo, ne bi li našli kakšne veleizdajalske stvari. Čudno
je, da se ni nobena od rodoljubnih dam iz Ljubljane spomnila
gribeljske mučenice in ji prožila tolažbe. Saj je bilo znano in po
časopisih je bilo razširjeno, da je bil njen sin, ki je bil član Jugo-
slovanskega odbora v Londonu, od avstrijskih oblasti obsojen na
smrt in da je bila na njegovo glavo razpisana nagrada. V veliko
veselje ji je bilo, ko se je o Božiču 1. 1919. vrnil po devetih letih
iz emigracije v domovino njen prvorojenec Niko. — Radi presta-
nega trpljenja med svetovno vojno So ji polagoma popuščale
njene telesne in duševne moči. Na sv. Valentina dan 1. 1921. je
legla v bolniško postelj in 21. julija istega leta je dotrpela svoje
življenje.
Katarina Zupanič je zadnje tedne svojega življenja mirno
govorila o bližajoči se smrti, o svojem grobu in o razmerah v
rodbini, ko ona ne bo več med živimi. Na tolažilne besede sina
Nika, da bo še lahko ozdravela in da naj ne govori o smrti, ki je
še daleč, je odgovorila: »Čutim bližajoči se konec ali ne bojim
se smrti, ni me strah zemlje, ki me vzame vase, saj je to vsem
sojeno. Mestna gospoda se je odtujila zemlji in zato ima strah
pred njenim objemom, a mi kmetje pa ne, ker imamo nepre-
nehoma opraviti z njo. Z oranjem in kopanjem jo negujemo
kot dobro mater, da bi bila lepša in rodnejša. Zemlja je res naša
mati in mi kmečki ljudje smo njeni zvesti otroci. Življenje je
lepo in pisano, četudi je polno trpljenja, ali ni večno — umreti
moramo, vse nič ne pomaga. Če pa pride za kmeta čas preselitve
na oni svet in ga zemlja vabi v svoje naročje, ni ga tako močno
strah kakor gospoda, ki se ji je odtujil.«
Ko je čutila, da se ji bliža konec, je tri dni pred smrtjo
poklicala sosedo - šiviljo in ji rekla: »Mojega zdravja ne bo več,
sešij mi naglo obleko, da ne bo prepozno.« Hotela je namreč po
starem običaju biti v belokranjski obleki pokopana. Vse svoje
premoženje je pred smrtjo razdelila, ostal ji je samo še en pe-
122 f Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
telin. Za tega je naročila, naj ga zakoljejo,* ko bo prišel najstarejši
sin iz Beograda na pogreb, kajti v svoji materinski ljubezni se je
še v zadnjih trenotkih svojega življenja bala, da sin mogoče ne
bi bil v lastnem domu postrežen. Tisto poletje, ko je Katarina
Zupanič zatisnila svoje trudne oči, je bila vsa Bela Krajina iz-
redno bogato posejana s poljskimi cvetlicami naj pestrejših barv.
Z njimi so njeni znanci in prijatelji dobesedno zasuli njen mrt-
vaški oder.
Pokopal jo je podzemeljski župnik Gregor Cerar dne 25. ju-
nija ob sedmih zjutraj na pokopališču pri sv. Vidu v Gribljah,
kamor so jo pogrebci nosiH skozi slavoloke, postavljene na čast
Sokolom. Ko je namreč ležala na mrtvaškem odru, so korakale
mimo hiše žalosti trume Sokolov v starodavno Pobrežje pri
Adlešičih, kjer je bil zlet novomeške sokolske župe. Po vrsti so
pristopali Sokoli in jo kropili, a sokolska fanfara iz Karlovca ji
je zaigrala tugovanko »Lipa ko povene«. Skladatelja Emil Adamič
in Zorko Prelovec pa sta ji zvečer ob povratku iz Pobrežja
zapela otožno žalostinko v slovo.
Katarina Zupanič je bila po zunanjosti visoke vzravnane po-
stave, bele polti, kostanjevih las, modrih oči in blagega pogleda.
Njen obraz je bil podblgasto ovalen s fino rezanim profilom.
Obličje je izražalo mehko dušo in blago srce, polno čuvstva in
razumevanja ne samo za svojce, ampak tudi za bližnje. Nikdar ni
nepovoljno govorila o drugih, za pravico in poštenje se je odločno
in hrabro zavzemala, vendar so bili njeni izrazi odmerjeni in
izbrani, kakor so bile tudi njene kretnje resne in dostojne. Najbolj
nesrečna je bila, če ni mogla komu postreči kot je treba, da se
zadosti dolžnosti starega belokranjskega gostoljubja v polni meri.
Njej sami je bilo v škodo, da je bila preveč dbbra za druge. Go-
vorila je čisto belokranjščino, da je bilo veselje poslušati sintak-
tične posebnosti in dialektične spretnosti njenega govora. Bila
je prava anima candida. Živela je kot svetnica - mučenica.
* To nas nekoliko spominja na prizor pri Sokratovem umiranju (399 pr. Kr.).
Filozof Platon pravi namreč v svojem Razgovoru o nesm.rtnosti duše (Phaidon),
da je umirajoči Sokrat naročil svjemu učencu Kritonu: »Asklepiju smo dolžni
petelina. Da mu ga ne pozabite žrtvovati!« Z daritvijo bogu zdravilstva je
hotel grški modrijan povedati, da s smrtjo ozdravi ob bolezni življenja. Tu je
bil motiv daritve religijska filozofija, tam vroča materinska ljubezen in jugo-
slovenska gostoljubnost.
123^
Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
Miko Zupanič (1841 — 1911)
Portretirana je bila dvakrat. Prvič jo je narisal 1. 1904. akad.
slikar Ivan Žabota, drugi portret v olju pa je izdelal kot portretno
študijo na podlagi Žabotine risbe, raznih fotografij in lastnem
spominu akad. slikar Ivan Vavpotič.*
MikoZupanič, v Beli Krajini in po sosednjih hrvatskih
krajih splošna znana osebnost, se je rodil na Krasincu h. št. 18.
dne 28. decembra 1841 ter se je okrog 1. 1873. preselil v Griblje,
kjer si je kupil hišo št. 73 in posestvo. Ker v času njegovega
* Prim. študijo Stanko Vurnik, Belokranjica. Sep. odtis iz »Etnologa«
VIII.—IX. Ljubljana 1936.
124 t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
detinstva še ni bilo šole v podzemeljski župniji, ga je učil citati
in pisati finančni stražnik Tomaž Kuhinka, po rodu Ceh. Potem ]
ga je oče posai za eno leto v Adlešiče župniku Martinu Skubicu
(1852) v zaseben pouk. Ko se je vrnil na Krasinc je postal vaški |
»čoban« in je gonil na pašo drobnico več gospodarjev, za kar so i
ga v jeseni nagradili v denarju ali v naravi. Pripovedoval je, ;
kako je bilo tisti čas — okrog polovice XIX. stoletja »vukovito«
po belokranjskih stelnikih (Pajki, Zvoniki) in gozdovih med i
Gradcem, Črnomljem in Cerkviščami. Včasih so mu volkovi na \
paši poklali kar po pet ali še več ovac in si revež od žalosti ia \
joka ni mogel pomoči. Po pastirskih letih je šel v Gradac delat ;
v tovarno, kjer so vlivali in izdelovaU municijo za Avstrijo in ;
pozneje tudi za Francijo. Obenem je dobavljal žito in meso za i
tovarniške delavce ter si je tako že v mladih letih zbral prilično
vsoto denarja, katero je po očetovi smrti pomnožil z dedščino.
Ko se je nastanil v Gribljah je odprl špecerijsko trgovino in
gostilno, poleg tega pa se je bavil tudi s poljedelstvom. Ker so
takrat varovali hrvatsko mejo graničar j i in finančni stražniki,
jih je imel mladi gospodar M. Zupanič na hrani, kar je donašalo
lep dobiček.
Bil je dvakrat poročen. S prvo ženo, ki mu je po enem letu i
skupnega življenja umrla, je priženil celo posestvo, a druga, Ka- ¦
tarina, mu je prinesla (1876) rodbinski blagoslov — hiša se je
napolnila z otroki. Z varčnostjo in umnim gospodarstvom si je
gospodar Miko (= Nikolaj) ustvaril precejšen kapital, ki je nara- i
ščal iz leta v leto. Ker takrat ni bilo v Beli Krajini posojilnic, so j
se ljudje v sili zatekali k Zupaniču po denar. Posebno, ko so |
začeli Belokranjci trumoma hoditi v Ameriko po zaslužek, je bila i
Zupaničeva hiša tako rekoč izpremenjena v banko, kjer so si
ljudje izposojali in vračali denar. Kmetice, ki so od svojih mož
ali sinov dobivale iz Amerike dolarje, so jih kar doma v Gribljah;
menjavale. Tako je premoženje zelo narastlo tako v gotovini,-
kakor v hipotečnih obveznicah. Miko Zupanič je bil v času odi
1888 do 1900 najbogatejši človek v Beli Krajini. Imel je po vsej i
priliki v denarju okolu pol milijona goldinarjev, kar bi bilo danes
preko 10 milijonov dinarjev. Za pribl. 320.000 goldinarjev bi bil |
lahko (okrog 1. 1903.) kupil, ker so mu bile ponujene, graščine!
barona Apfaltrerna (Krupa, Pobrežje, Pusti gradeč), dalje Gradac i
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
125:
in v bližnji Hrvatski Ribnik. Vendar za velike denarne transak-
cije ni imel smisla, zato tudi do nakupa ni prišlo.
Povoljne gmotne razmere so napotile gospodarja Mikota, da
je dal svojega najstarejšega sina v šolo v Novo mesto (1887),
potem pa na univerzo na Dunaj, kjer je dovršil svoje študije
Belokranjci XVII. stoletja
(Po Valvazorju)
1. 1903. Ker isti do 1. 1908. iz političnih razlogov ni mogel dobiti
državne službe, ga je oče vzdrževal vse do emigracije v Srbijo
in mu pošiljal pomoč še tja db svoje smrti leta 1911. Vsekakor
se dr. Niko Zupanič ne bi bil mogel tako odločno zavzemati za
jugoslovensko ideologijo in njeno uresničitev, če ne bi imel od
doma materialne podpore in zaslombe.
Domači vasi Griblje, kjer so bile pred desetletji hiše veči-
noma lesene in temne, je gospodar Miko pomogel do lepšega
izgleda s tem, da je svojo hišo povišal »na pero« in da je na
razkrižju štirih cest (za Adlešiče—Vinico, za Črnomelj, za Kar-
lovce in za Metliko) sezidal novo enonadstropno belo hišo (1906).
126 T Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
Na stara leta ga je začel zapuščati spomin, kar je bilo na
škodo njegovemu denarnemu gospodarstvu tako, da je premo-
ženje začelo pojemati. Ob svoji smrti, dne 15. oktobra 1911 je v
poslednji svoji volji preostanek svojega premoženja ostavil svoji
soprogi in otrokom. Na Lukežovo, dlne 18. oktobra ga je ob mno-
gobrojni udeležbi sprovodnikov pokopal župnik Josip Rome.**
Miko Zupanič je bil po svoji zunanjosti in notranjosti na-
sprotje svoje žene Katarine. Bil je možak širokih pleč, bolj nizke
kot visoke postave, širokega čela in polnega obraza ter svetlega,
bistrega pogleda, poleg tega pa izvrsten jezdec, ki je vkrotil še
tako hudega konja — prava podoba kozaka. Po temperamentu je
bil sangvinik, hitro se je kretal in je tudi hitro mislil. Zanimale so
ga posebno prirodne vede, zlasti ljudska anatomija in patološki
pojavi na organizmih. Kadar je doma klal prašiče, je pri raz-
telesenju (razčinjanju) porabil vse hišne prostore in ves dan, ker
je študiral skroj organizma in njegovih posameznih delov. Zlasti
ga je zanimalo alkoholno vprašanje, kakor vpliv alkohloa na
človeški organizem itd. Če bi ga bila usoda zanesla v višje šole,
bi bil gotovo postal znamenita osebnost v kakšni prirodni vedi.
I. Narodne pesmi.
1. Sveti meni jasna mesečina.
Sveti meni jasna mesečina,
da bo potom lahko potovati,
da bom videl koju ljubil budem.
Ljubil budem Milico divojko,
milo ljubo, lepo vijolico,
vijolico kako ti rožico.
Lepa roža, ljuba moja ima:
črno oko kakti golobica,
slatka vusta kakti cukorova,
droben hodek kakti grličica.
2. Po Kranjskem, Koroškem ...
Po Kranjskem, Koroškem
mi haj da zori,
jo ljubica ženje,
jo glava boli.
Tri dane je žela
tri snope ima,
poglejte ji roke,
kak žulje ima.
3. Lepo moje plavo oko tvoje.
Lepo moje plavo oko tvoje!
Naj je plavo i meni je drago,
tvoje oko, (v)sem junakom drago.
** »Jutro«, leto II., št. 600; »Iz Bele Krajine (f Miko Zupanič). Ljub-
ljana 1911.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
127
popom ljubo, ljubo i dijakom.
Zmotilo bi sunce i oblake,
kam ne bi na zemlji junake!
4. Milka moja duša.
Milka moja duša
snoč se mi sanjalo,
da je tvoje ličce
kraj moj'ga spavalo.
Kgda se probudim,
žalosten se stanem,
ki tvojega ličca
kraj mojeg ne najdem.
5. Hribčki vsi so mi zeleni.
Hribčki (v)si so mi zeleni,
rožce vse več razcvetene.
Kada se zbudim,
ledik stan častim.
Res je, fanti ljubeznivi,
da ste jako zapeljivi,
ki tak dugo obetate,
da deklice zapeljete;
potem pa se, potem pa se,
nikdar več videt ne date.
6. Kopajte mi grobek.
Kopajte mi grobek,
u moj vinograd!
Nožice okrente
pod vinsko trtico,
glavico okrente
pod vinsko pipico!
Pipico okrente,
naj vince van curi,
naj se telo kripi,
ki se duša ni!
7. Majoieica...
Majol, majol, majolčica,
izvan si lepa pisana
iznoter vinca štrihana!
Ti si zato meni kriva
da mi streha krova nima!
Majol, majol, majolčica,
izvan si lepa pisana,
iznoter vinca štrihana!
Ti si zato meni kriva,
da mi žena čižam nima.
Majol, majol, majolčica,
i. t. d.
8. Ova mala čašica.
Ova mala čašica,
Sem in tam potuje,
našmu Ijub'mu Juretu
praf lepo nazdravljuje:
saj ti. Jure, dobro znaš
kaj ti je storiti:
vince van ispiti,
Ak ispiješ ovo čašo,
glažek obrniti,
vreden ti si ljubo našo,
ki te voli rožica.
Mare, galtrožica.
Živijo, živijo, živijo!
9. Ljub'ca, Ijub'ca, kaj ti delaš?
»Ljub'ca, Ijub'ca, kaj ti delaš
na zelenem travniku?«
»»Kaj ja delam — rožce pleveiu
da ti pušelc naredim
z rožmarina, majarona,
z nagelna rdečega.
S svilo ga bom ovijala,
s svilo ga bom zvezala,
na klobuk ti ga bom pripela,
z zlato to medenčico.
Ti boš hodil tam po Nemškem,
in po Gornjem Štajerskem;
tam te bodo 'spraševali,
kdo ti je ta pušelc dal?
Al 'maš ženo zaročeno,
al maš Ijub'co ljubljeno?««
»Nimam žene zaročene,
imam ljubco ljubljeno.«
1281
f Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
10. Hoje, hoje, zelen bore!
Hoje, hoje, zelen bore,
širi grane ti na dvoje!
Tu se sečem mimo bora,
j a i moja draga.
Kaj si, cura, mislila,
kad si fanta videla?
Mislila sem, da je šala,
ljubit sam se dala.
11. Klša pada, trava raste.
Kiša pada, trava raste,
gora zeleni;
Moj se dragi na vojnico spravlja
j a sam žalosna.
12. Na tepeške (Tepežni dan).
Reš'te se, reš'te!
Zdravi i veseli,
tusti i debeli,
kako na Božič,
tako po Božiču!
Da bi tako dugo živeli
da si bi nebesa zaslužili!
13. Juričku se sgnjalo ...
Juričku se sanjalo,
da so bili
štiri miši
v novi hiši,
slamo sekli,
ljubit sgm se dala.
14. Poslovljenje.
Vi fanti i dekleta,
vi ste nam za kratek čas,
pa nikar mi ne zamerte
ki jest moram it od vas.
Vi slovenske deklice,
vi se boste jokale
za nas mlade fante vse.
Oj ta soldačka sablja,
ta bo moja Ijobica,
ta me bo ljubila,
kedar jast umiral bom.
Vi slovenske deklice,
vi se boste jokale
za nas mlade fante vse.
Oj ta soldačka puška,
ta bo moja svetla luč,
ta mi bo svetila
kadar jast umiral bom.
15. Igraj kolo.
Igraj kolo, igraj kolo
u dvadeset i dva;
igraj kolo, igraj kolo
u dvadeset i dva!
Vu tem kolu, vu tem kolu
mlado momče igra;
Vu tem kolu, vu tem kolu
mlado momče igra.
Aj to momče, aj to momče
črne oči ima,
da me (h)oče, da me (h)oče
pogledati njima!
Aj to momče, aj to momče
medna usta ima,
da me (h)oče, da me (h)oče
poljubiti njima.
Ljubi junak, ljubi junak
koju ti je drago;
ljubi junak, ljubi junak
koju ti je drago!
(V sredini kola stoječi plesalec si izbere
dekle in skupaj zaplešeta v sredini pol-
ko, medtem ko kor poje:)
Sad se vidi, sad se zna
koji koga rad ima;
sad se vidi, sad se zna,
koji koga rad ima.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
129 i
16. Ko jačmen rumeni.
Ko jačmen rumeni,
se vidi tam z vasi,
ko jačmen rumeni,
se vidi tam z vasi.
Pa to me veseli,
ki hladni pir
moje srce hladi.
Ko galtrože cveto,
diši po vsem sveto,
pa to me veseli,
da njihov duh
po vsem svet diši.
Ko grozdje rumeni,
se vidi tam z vasi
pa to me veseli,
ki hladni mošt
moje srce hladi.
Tam v hladni senčici,
pri polni flašici,
pri nji pa jast sedim
in z glažkom govorim.
Prišel bo sodnji dan,
bo sojen [v]sak kristjan,
pa to me žalosti,
ko hladni grob
moje srce hladi.
17. Mike iz Metlike.
Sike, Mike,
iz Metlike,
torbo nosi
kruha prosi,
kaj izprosi
babi znosi,
kaj baba
ne stere
Mike požere.
18. Petelin je zapel.
Petelin je zapel,
danica je prišla,
je ljubček slovo vzel
se jokat je začel.
Ne jokaj ljubica,
ne žali mi srca,
čez sedem kratkih let
se bomo vidli spet.
Sedem let je preč,
kar ljubega ni več,
pred mojo kamro se
že travca zeleni.
19. Sedem sel je gledalo ...
Sedem sel je gledalo
kak je junak gubil glavo
za devojko mlado.
20. Kam če sokol sesti.
Mili Bože, kam če sokol sesti,
če-li v goro ali v ravno polje?
Ako sede v ono ravno polje
vse če polje žitom obroditi.
Ako sede v ono goro črno,
vsa če gora vincem obroditi.
Pevaj mi pevaj sokole,
tebi je ?^???? spevati,
meni mladi plakati:
starec mi seda na krila.
Volim se mlada ubiti,
nego starca ljubiti.
21. Ni na svetu lepšega.
Ni na svetu lepšega
niti veselejšega
nego s prijatelji
koji so veseli
skup živeti.
130
f Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
22. (V)zemte čača čašico.
(V)zemte čača čašico
i napijte zdravico:
Bog zna i k letu,
bomo-li na svetu
skup živeli.
23. Vince teče...
Vince teče, luč gori
zavolj tebe ženjoh ti.
Kolkor kapljic,
tolko let
Bog nam daj
na svet' živet!
Vince teče, luč gori
zavolj tebe mlada ti:
da bi živeli prav lepo,
da bi služili večnemu Bogu.
24. Zora puca...
Zora puca, dan se beli,
moje srce se veseli.
25. Devojčica vodo gazi.
Devojčica vodo gazi
noga se ji beli
mimo jaše mlad junak
pa se ji nasmeje:
gazi, gazi devojčica,
da bi moja bila!
Ki bi znala i vedila
da bi tvoja bila,
v mleku bi se umivala,
da bi bela bila;
sir, pogačo bi ja jela
da bi glatka bila;
s čikom bi se preščiknila
da bi tanja bila.
26. Hoja, hoja, Milka moja.
Hoja, hoja! Milka moja,
gde je roža rumena.
Nije meni, kaj ja moram
iz varoša odlazit,
več je meni, kaj ja moram
svojo drago ostavit.
Kupil si bom tri pištole
streljal budem kraj varoša,
vsim ljudima na veselje
svoji dragi na žalost.
27. Kadar jaz pa umrjem.
Kadar jaz pa umrjem,
dente mene v črni grob.
Meni ferkelj pa na grob:
to je bil vinski brat
pil ga je rad.
28. Lepe moje senokoše.
Lepe moje senokoše,
kadi mi rastejo bele rože,
bele rože, vijolice,
ki jih berejo devojčice,
vsaka svojem milodragu,
a ja tožna nimam komu.
Nabrala sem cvet rožic,
nesla sem jih v ravno polje,
v ravno polje, v Koprivnice;
tam moj dragi perom piše
i za mano premišljuje.
29. Dokler sem ja mlada bila.
Dokler sem ja mlada bila,
lepe gvante sem nosila,
zda tam v skrinjici leži,
ne maram ak mi ves strohni.
Jenga starca sem dobila.
Dokler sem ja mlada bila,
prav po koncu sem hodila
zda se vlečem kot megla,
kot da nisem mlada bla.
Rastejo rožice rumene
jako dalek proč od mene
Rožice rdeče od mene preč ,
mojega veselja ne bo več.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
131
30. Fanti se zbirajo.
Fanti se zbirajo,
dalek masirajo,
dalek, dalek v tujo stran,
kjer nobenga ne poznam.
Barka začne plavati.
Ljuba začne plakati.
Odrin' odrin' od kraja preč,
saj se ne bomo vidli več!
Sklenila je bele roke,
točila je grenke solze.
31. Na svetu lepši roži ni.
Na svetu lepši roži ni
kot je ta vinska trtica;
po zimi spi, v spomlad' cvete,
v jeseni vince nam daje.
Te druge rožce tud' cveto,
pa tega le ne storijo,
kaj je storila sama ta,
ki danes nas napojila.
32. Lovska.
Ja sem naš'ga jagra sin
in sem jagal po dolin,
juhe, juhe.
Vuk i medved skup stoji
lesica pa ven beži,
juhe, juhe.
Zda pa grem na polje rad,
vidim svoje dekle stat,
juhe, juhe.
33. Bog oča je stvari! žemljico.
Bog oča je stvaril žemljico,
zemlja rodila grozdjice,
grozdje nam daje moštek,
moštek nam daje vinček.
Vince je strilo bratca dva,
pijmo ga bratci obadva!
34. Mi smo bratci dva.
Mi smo bratci dva,
pijmo veselico!
Glažek vinca imamo,
(v)sak ga pol popijmo!
Pili, pili, pili
dobre volje bili,
dokle bomo mogli
stajati na noga(h)!
Koji neče piti,
z bučo ga vudriti!
35. Ančice mila, Ančice draga.
Ančice mila, Ančice draga,
sladek raj ti moj!
Kaj mi kratiš mili,
dragi pogled tvoj?
Ja ču iti ka 'nom,
tamnem morju tam,
ja ču teba, duša,
iskat noč i dan.
36. Kaj se si ti dušica.
Kaj se si ti dušica
na me razsrdila,
da več nisi leto dan
z mano govorila,
Ak se meni pripeti
v tujo zemljo projti,
tamo meni vmreti —
potrudi se dušica
na moj grobek dojti,
ovak govoriti:
tute počivajte,
moga dragog kosti,
kojim nisam dala
u svoji mladosti
ljubavi zadosti!
Ti zelena travica,
ne budi mu žuhka,
kak mu nisam bila ja,
dok sam ga ljubila.
132:
f Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
Oj kopina, kopina,
lepo ga zagrli
kot sam ga grlila
dok sam ga ljubila.
37. Junak sadi vito jalvo.
Daj nam Bože dobro leto!
Junak sadi vito jalvo,
vito jalvo i zeleno.
Tri je leta ne obajde
a četrto se je šetal gledat.
Kada junak bliže do j de,
j al va ne da vu se gledat
od lepoti vitki jalvi.
Na jalvi sedi sivi sokol,
na jalvi sedi, v polje gledi,
kadi lovci lovko love.
Ona njih prelepo prosi:
ne lofte me, lovci moji,
j a vam nisem košutica,
nek ja jesem devojčica.
Mene mama mlado klela,
mlado klela i uklela,
da je (h)čerka odivljala,
odivljala, v goro prošla,
s košutami vodo pila
i z jeleni travo pasla.
Daj nam, Bože, dobro leto!
38. Vdrknil se je kraljeviče.
Vdrknil se je kraljeviče
čez tri gore nešetane,
čez tri polja zelena,
čez tri devojke nevenčane.
Fteče konj če kraljeviču.
Vdrknila se najstareja, !
ona konjca lepo moti,
kaj ga ona  dalje moti, j
(v)se konjiček dalje ide. '
Vdrknila se je ta srednja,
ona konjca lepo moti,
kaj ga ona duglje motri,
(v)se konjiček dalje ide.
Vdrknila se ta najmlaja.
ona konjca lepo moti,
s prstenki mu škrebeče;
kaj mu ona bolj škrebeče,
(v)se konjiček bliže ide —
popala ga za grivico,
peljala ga kraljeviču.
Pak govori kraljeviče:
do zda si bila devojčica.
od sad budeš moja ljuba.
39. Potekla je hladna voda.
Potekla je hladna voda,
donesla je zelen venec
jako zelen i vzelenjen.
Gledale ga tri devojke,
gledale ga, čudile ga:
»kaj si venec tako zelen,«
»»Ne čudi se, da sam zelen,
nek se čudi, da nis bolje!
Tri me vile ovijale:
prva me je ovijala
z lepo rožo šipkovico,
druga me je ovijala
z lepo rožo galtrožo,
treta me je ovijala
z lepo svilo bombakovo.
40. Izrasel je zelen trsek.
Izrasel je zelen trsek
za oltarom Majki Boži,
na njem jesu tri grozdički.
Čuvala jih lepa Kate.
Mimo ide novomašnik:
»ovo si mi lepa Kate,
podaj meni jen grozdiček.«
»»Neču, neču novomašnik,
zakaj mene grozdja mirak gledi:
(v)saki duši jagodico,
Bogu ocu čehuljico.««
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
133
41. Izrasla je runka hruška.
Izrasla je runka hruška,
na nji jesu tri hruščice.
Hiti Peter palico —
izbalal je tri hruščice.
Prva pala v vinske gore,
da bi gora obrodila:
da bi trta po vedarce
grebenica tri, četiri!
Druga pala v ravno polje,
da bi polje obrodilo:
da bi žito obrodilo,
(v)saki snopek po kopij enik,
rastavica tri, četiri!
Treta pala v naše selo,
da bi selo bilo veselo!
V našem selu devojčica,
ona ima troje prosce:
jedne ima od gospodi,
druge ima od meseca,
tretje ima od sunašca.
42. Pesem petelina in kokoši.
Petelin poje:
»?? te kaj srček boli - i-i?«
Kokoš odpoje:
»»Pa kako, pa kako - ô-ô!««
43. Pesem basa in gosli.
Bas poje:
dunda bila, dunda boš,
Bog se smiluj, čija boš!
Vijolina (gosle) pojo:
cigo migo, cigo migo,
maček je na brigu,
cigo migo, cigo migo,
mačku figo, cigo migo.
44. Konjenik.
Pec'ga, der'ga, pec'ga, der'ga!
Kaj na konju, to pod konjom!
45. Glavica me boli.
Mi Bože, dragi!
Glavica me boli,
ki moj dragi,
jako dalek služi
vu Čakovskem gradu.
Pri mladome kralju
konja vrana jaše
svitlo sabljo paše.
Jela njega klela.
»Ne kuni me ljuba Jela!«
»»Kak te neču kleti,
ki me nečeš (v)zeti.««
»Volil bi te (v)zeti,
ali mi ne daju
vugrska gospoda.
Ti mi nisi. Jela,
roda gospockega,
nego ti si. Jela,
roda poštenoga;
poštena ti majka,
koja te rodila,
koja te kojila;
pošten junak bude
ki te ljubil bude.«
46. Po vrt špancira pobič mlad.
Po vrt špancira
jeden lepi pobič mlad;
na rami nosi
jeden lepi svitel gvir.
Nad njim se suče,
jeden lepi pisan tič:
»ljubi pobič, vstreli me nikar!
Povem ti nekaj lepega,
da se dobro oženil boš.
Ne jemlji si ta stare babe,
ker ona zmirom godrnja;
ne jemlji tudi srednje vdove,
ker je zmirom žalostna,
nek si vzemi mlado dekle,
ki je zmirom veselo.«
134
t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
47. Tičica golobček (svatovska).
Tičica golobček
ljubi mene  v gobček!
Ti boš mene,
ja bom tebe
poljubila v gobček!
Ti si bela, j a sem len,
kdo bo naše žito plel?
Naj ga pleve kdo ga hoče,
da le nam dvem ne bo vroče!
Ti si moja golobica,
j a sem tvoj golobček!
Ti boš mene, ja bom tebe
poljubila v gobček!
Iše jedno malo
da se bo kaj znalo:
kušekaj ga, vinčekaj ga
primi ga za vrat!
Ti si moja,
j a sam tvoj.
Vsem nam
Bog pomagaj!
48. Hčerko vam peljamo
(svatovska).
Lahko noč, lahko noč,
dragi prijatelji!
Z vami Bog, z vami Bog,
z nami pa Marija!
Mamica, mamica,
(h)čerko vam peljamo,
nikdar več, nikdar več,
nazaj je vam ne damo.
Rasti, rasti rožica,
rožica rumena,
bodi, bodi ljubica,
ljubica ljubljena.
Rasti, rasti rožica,
rožica ti plava,
bodi, bodi ljubica,
ljubica ti prava!
Rasti, rasti rožica,
rožica rdeča,
bodi, bodi ljubica,
ljubica goreča,
oj, ljubica, rožica!
49. Zdravica.
Da bi iše dugo živeli,
da bi vsi posiveli
v manjem grehu,
večem obilenju!
50. Greh.
Greh
naj gre v meh!
Meh pukne,
greh
van smukne.
51. Jakovi.
Jakovi* so takovi: ,
na vse strani lakomi,
rit jim je rožena i
ni jim dobro složena. |
52. Metliški gradi.
V Metliki so lepi gradi,
vu tih gradih sami gladi:
jedu suhe slive i tropine,
da od glada ne pogine.
52. Uspavanka.
Dete hodi spat,
Bog je zlat,
da ti telo počini
dušica ne zgini!
53. Plesna.
Tri korake sem,
tri korake tam,
obrni se moja draga,
ja te rad imam.
* »Jakovi« pridevek rodbine Ja-
kovčič v Gornjih Gribljah.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
135 i
54. Štiri godci godejo.
Štirje godci godejo,
štiri rompotajo,
mlado Micko peljejo
doli na Hrvatsko.
Tancala sem tancala
po hrvatski strani
z jednim dečkom mladim,
brkatim Hrvatom.
55. Svetlo nebo.
Svetlo nebo odprto stoji,
gor se Marija veseli
z eno rdečo galtrožo,
ki je pred suncom trgana.
TrgaU so jo angeli
Mariji so jo šenkali.
Marija plete krancel lep,
dekličom mladim ga daruje:
katera ta krancel obdrži,
ta se v nebesih veseli,
katera pa krancel dol spusti,
ta v dnu pekla leži.
56. Petelinček lepo poje
(svatovska).
Petelinček lepo poje,
saj bo skoraj beli dan!
Stani gori nevesti mlada
saj že sveti beli dan!
Druge dekličke so po koncu
ti pa tako dugo spiš!
Stani gori nevesta mlada,
saj ti sveti beli dan!
(Komaj se ženin in nevesta po prebiti
noči odpravita spat, pa pridejo godci
pred njihovo spalnico pa godejo in po-
jejo to pesem. Med tem razplete kako
dekle nevesti čizmice in po tem šele
lahko ležita nemotena.)
57. Tam u Bosni zlati.
Tam u Bosni zlati,
tam so vsi kosmati,
tam se nič ne brijejo
sam' rakijo pijejo.
58. Božićnica žumberskega Vlaha.
Pomozi vam bog i čestit božič
i Novo mlado ljeto rodovito!
Rodilo vam žitno polje
i vinska gora:
i svaka dobra sreča!
Svega dosta imali,
najviše božjeg mira i blagoslova,
daj vam ga dragi bog!
59. Božićnica marindolskega Vlaha.
Dobar dan, gospodar!
Danas vam je božji dan,
pred kuču vam zelen bor
i uz bor konjić tvoj,
na konjiću sinak tvoj,
na sinku je kapica,
na kapici grančica,
na grančici tičica.
Tičica vam popevala,
dobro jutro nazivala!
Rodila vam vinska gora,
žitno polje ponajbolje!
Ej, stari čača,
izneste mi komad kruha,
stara mama komad mesa,
mlada snaša povesance
djevojčica dvanajst jabučica!
II. Pregovori in izreki.
1. Kaj oči ne vidijo, to srce ne boli.
2. [V]se dobre mačehe lahko odpelješ na valu v Ljubljano.
3. Ki se ftapija se za britve lovi.
136 t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
4. Ki bi bil Bog bolji po bratu, bi ga imel.
5. Daj času časa!
6. Kada puše viničanka (jug), onda bo godina (dež).
7. Reži čas! (Hodi življenju brez strahu nasproti).
8. Kada se veže, se i mamu dobro zveze.
9. Ja bi tudi [ho] tel bit za župana samo ne znam kaj bodo
rekli ljudi (volilci).
10. Ako mož zapravi (imanje) je grdo čut, ako žena iše grje.
11. Takof je tat, da bi fkral nos izmed oči.
13. Voda nima duši.
14. Ognja je sam duh.
15. [V]saka stvar je jenpot prvič.
16. Mladim se smrt pripeti, stari pa morajo vmret.
17. Kmet je kmet ali ga kuhaj ali peci.
18. [K]do se ne spovrne, ni božji.
19. [Ho]če imet i krajcar i pipac.
20. Imaš me rad kot pas orguljice.
21. Dota gre po potu vrag ostane f kotu.
22. Zaman neče ni pop boga molit.
23. Kaj dojde sodcu pot pero i curi (dekletu) pot pas, ostane.
(Če sodnik podpiše sodbo ali če dekle zanosi, ni nič za predru-
gačiti).
24. Kega kača vgrizne se i martinčaka boji.
25. Mu gre stvar na roko kot ciganu žito.
26. [Vjsaki ga pogazi kot pasa f cerkvi.
27. Je nesrečen da bi se i f cerkvi nabol.
28. Ga ljubim kot trn f peti.
29. Trn izza mlada kaže kako bo špičast.
30. Teško je vučit starega vola vozit.
31. Pres starega vola ni brazdi.
32. Kaj je preveč, ni ni s kruhom dobro.
33. Kada se jena ofca striže si je i druga žihr v nadi.
34. Prekasno je po vojski streljat.
35. Se vbrdi (vpre) kot štatlif konj.
36. Več je do kraja sit samo oči mu iše niso. (Lakotnjak.)
37. Je kot gmajnska črešnja. (Ker lahko vsakdo po nji po-
seže.)
38. Gdo se f tapija se za koso lovi.
39. Se drži kot zlo vreme.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini. 137
40. Koga sršeni oblezejo ga i piknejo.
41. Je dobra, da bi jo na rano privezal.
42. Se je dinarof nabral kot slepac mraza.
43. Ga stiska kot slepac buhu.
44. Lahko mu pas na repu pridnost nese.
45. Ako se tat otpravi, gvišno tudi opravi.
46. Meči pajsjo nogo na stol, ki (ko) pa zmirom doli biži.
47. O svetem Lovrenci [v] se so vode zdenci.
48. Magari je iz bukovega lesa, samo da je moškega telesa.
49. Ako praf je kot vrban (lesen in neroden) samo da bo
skrb an.
50. Kaj (kar) nji diši, ni meni ne smrdi.
51. Kakof je panj takove gredo žbele vanj.
52. Je res kot aman v očenašu.
53. Fina (lena) predica bo naprela kokotu (petelinu) hlače.
54. Je zbita kot turska fana. (Potepenka.)
55. Ja z okom ona skokom. (Skoči na mig očesa.)
56. Ki tadla (graja) ta kupi.
57. Pogodba cigajnska, plača moška.
58. [K]do moli boga se ne boji nikoga.
59. Bo pomoglo kot i Blažof žegn.
60. Slabo seme nigdar ne zataji.
61. Kruh je najbolji pajdaš.
62. Kada je moj sod mokr, sem [vjsakemu botr; kada je pa.
sod suh je [v]sak botr gluh.
63. Delaj kot da boš vavik žif, moli kot da boš jutro vmrl!
64. Spanje zaleže več nek žganje.
65. Bolje je sebi pepel zgrinjat nek drugim zlato.
66. Se svetla ali je iše jako rijaf. (Slab zagovor.)
67. Narasla mu jekrma — žabi do vuh.
68. Ima dosti kaj i žaba dlak.
69. Snaha donese največo doto v šaka [h] (ako je delovna).
70. Kada kreblja gori je i metla dobra.
71. Ako ni drenovega je i bazgof dobar.
72. Ot lepega moža večpoti glava boli.
73. So parni kot cepič i palica.
74. So se sastali kot kosa i brus.
75. Par para vavik najde.
.   „Z6-.Yelika ljubezen gre na vu^ta van. ^^^^^ .      ^ .
138 t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
77. Veliko pajdaštvo iše veče sovraštvo.
78. Bolj se boj jednega zločestega nek deset dobrih.
79. Jâkina se ne boji dvejset zvezanih.
80. Beg je sramen ali je koristen.
81. [K]do ne laže naj mu hiša zgori.
82. Sita vrana lačni ne veruje.
83. [K]do si iz drugih bedake dela, sam bedak ostane.
84. Kaj si iskal si i našai.
85. Na drugih vidi prah, na sebi ni celega brvna.
86. Naredil je iz komar a — konja.
87. Drugim se je špotal a špot mu je v nadra pal.
88. Desetpoti premisli potle izreci.
89. Desetpoti premeri, onda odreži.
90. [K]do jezika špara, kruha strada.
91. Koliko je belih vran, toliko je dobrih mačeh.
92. Prebere se kot kuzlin (odpadek) od pasjega.
93. Je kot pajsja zdražba.
94. So složni kot kozji rogi f torbi.
95. Je pošten kot i vlaška torba.
96. Je pošten kot cigan f prazni hiši.
97. Se smeje kot cigan belemu hlebu.
98. Je lepa kot žabji pildak.
99. Je nedužna pod kolenom.
100. Dosti buki malo vuni.
101. Je prišel pre glas nek pais h (v) vas.
102. Kaj kikljo nosi se [v] se preprosi.
103. Od dela se samo val zdebelij.
104. Za po[h]falene jagode nosi majheno košaro.
105. [K]do ima jezik ima i roke.
106. Malo dinaruf — malo muziki.
107. Ima [v]sega samo [pjtičega mleka nima.
108. Za fingrot ljubezni — za koš besed.
109. Ji pristoji kot svinji sedlo.
110. Ji pristoji kot kravi boban.
111. On je za to kot i žaba za lešnike.
112. Boš našel za pajsjim zglavljem suhi govedini. (Pri bahaču
in požeruhu nič ne dobiš.)
113. Gledajo se kot ??8 i mačka.
114. Je šla k muškri svilo kupit.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini. 139
* »b e r d a m« je postalo najbrže od nemškega vojnega klica »VVer da?«
in je po vojakih prineseno v Belokrajno.
115. Bi Šla baba v Rim ki bi imela s čim.
116. Oteplje z jezikom kot krava z repom.
117. Na pripognjeno drvo [vjsaka koza p . ša.
118. Se naroga sova senici kada ji reče glavanka. (Ker ima
sama debelo glavo.)
119. [Vjsaki prizanese, samo puška ne.
120. Če vse f tajiš, starost, refčino i bolezen ne boš f taj il.
121. Lep je domek i ako majhen kot kozji bobek.
122. I najbolja služba je vrajža sestrica. (Težko onemu, ki
mora služiti.)
123. Kaj ni pred godom ni ni po godu.
124. Ne špotaj se drugemu teletu ker Bog da lahko tvojemu
detetu.
125. Kak se koscu streže tak mu kosa reže.
126. Bodi tiho kot da te ni!
127. Pozabljen kot da se ni narodil.
128. Fletan kot afin j a.
129. Lep kot ajngel.
130. Lep kot dan.
131. Dobar kot dobar dan.
132. Srce ti zmrzlo!
133. Puška te vbila!
134. Strela te vbila!
135. Crknil ne da bi!
136. Ni vreden tulik kos drva kulik je sam.
137. Len je da se mu neče ni oči odpret.
138. Mesto da bi voli mukali — kola cvilijo. (Če molči oni, ki
trpi, a vpije oni, kateremu ni nič hudega.)
139. Dar dara gleda.
140. Česa[r] ni, ni vojska ne [vjzame.
141. Ne glej na pesa nek na gospodara.
142. [V]sakega spoznaš po njegovih komoratih.
143. Kakof je sam takovega se pajdaštva lovi.
144. Slabi bodo časi kada bodo popi trgofci i sodci golobradci.
145. Ofefelil se je, ni berdaim* ni rekel. (Zgrudil se je brez
besede.)
146. Za njim ni sleda ni tora. (Brez sledu izginiti.)
140 t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
147. Mar bi Nemcu pravil! (Če kedo stvar težko in počasi
razume.)
148. Izdghnai je, ni ham ni rekal.
149. Ima dinarof kaj i žaba dlak.
150. Zlega boga vživajo. (Trpijo. Hudo se jim godi.)
151. Bog zna, je-li to Bog dal, ali je to tako sojeno.
152. Dobro zrno kokoši doma pozobljejo, slabo zrno pa veter
dalek odnese.
153. Debeljačo (koruzo) do Petrova mrzlica trese. (Potrebuje
topline.)
154. Je jezen, da bi z njim kače troval.
155. Sada mu je kost na pravem mestu. (Zdaj je prišel pravi
trenotek zanj. Srbski: pala mu sekira u med.)
156. Muči kot žaba pod lapuhom.
157. Izgrižljiv kot osebunjsko prase.
158. Kokoši se ogovarjajo med seboj in tožijo pri petelinu:
»taka je, taka je, ta-a-aka--«, petelin pa veli: »»vse ste glih, vse
ste glih.««
159. Nemac izumi, Kranj ac napravi, Hrvat plati.
160. Žepi na popovskih halj al nimajo dna.
161. Hajde, bajde, lutrjan!*
III. Vraže, šege in navade.
1. Ako znaš za kakove tiče, ne povi tega pod streho — bi
ti se skuj aie.
2. Sv. Vida rosa je dobra ranija za oči.
3. Ako prekoračiš dete, ne bo več raslo.
4. Kada začnejo jesti nove pridelke, se reče:
»Križi boži novine.
Da nam ne bo skomine!
Ciganici mrzlice,
Nam debele g . žice!«
* Hajde je domače ime (prišverek) stare gribeljske rodbine Dragoš —
kar pač pomeni, da se je dolgo držala protestantizma, kar je ostalo narodu
v spominu do danes.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini. 141
5. Hajda veli:
Deni mene v grebo, (grudo)
j a ču tebe k hlebu.
6. Ako se na oku jačmen napravi (v)zami srp pa ženji nad
okom i reci: jačmen ženjem snopa ni, jačmen ženjem snopa ni,
jačmen ženjem snopa ni; po tem pljuni i jačmen je otpravljen.
7. Ako je pomenek ot štakurof i žoharof i mišof, reci: glu-
ha bodi stvar! Drugači pridejo te živaHce iz tuje hiše pod tvojo
streho.
8. Kada imaš kvočku nasajeno, ne zvijaj trtic, drugači ti
bodo pod streho v jajcih sami podvitki.
9. Ako imaš kvočku nasajeno, ne pij vodi iz čabrici, drugači
bo kvočka jajca izpila.
10. Kada čuješ prvič kukavicu popevat, poljubi zemljo, potle
te ne bodo boleli zobi.
11. Ako vidiš na spomlad prej martinčaka nek kačo, pomeni
veselje; ako pa prej kačo, onda žalost.
12. Ako čuješ na tašče prvič kukavico popevat, boš celo leto
lačen.
13. Ako na potu po oprafkih najprej sastaneš moškega, boš
dobro oprava!, ako žensko, pa slabo.
14. Ako zagledaš rajfnikara (dimnikarja), se hitro popadi za
knjof, da boš imel srečen dan.
15. Ako se sraka dere polak hiši, boš dobil pismo.
16. Ako se vrana pri hiši dere, oznanja nesrečo.
17. Kada goniš voli f sanjam (sejm) pa se ogledajo nazaj, boš
jih gotovo prodal.
18. Kada se krava oteli i gre prvič na vodo, jo pokadijo z
žrjafko potrošeno z drobtinicami vuzanskega (velikonočnega)
kruha.
19. Melčak za mleko mest naj ima palico (držalo) iz kopino-
vega trna, onda ne bo mogla nijedna coprnica kravi mleka otet.
20. Coprnica hodi s košaro dojit tujo kravo, da s tem pri-
dobi mleko svoji kravi.
21. Kada je pir f hiši, naj gospodar ali gospodinja zakopa
pod pod zaklenjeno ključanico, i svati ga ne bodo preveč otrošili.
22. Pri odhodu na poroko vleče mlada (= nevesta) namizni
rob za sabo, dla bi se i njene sestre hitro povdale (omožile).
23. Ako se na piru kaj posodja razbije, bo sreča.
142 t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
24. Ako kruh za pir dobro rata, kaže sreča.
25. Ako pri pohodu na poroko jako sneži, bo mlada rada
strgala (= čistila) lonce.
26. Ako se mačka od juga vrniva, kaže južno vreme, ako od
severa, mrzlo.
27. Ako lastavice nisko letajo, kaže godina (= dež).
(,   28. Kada kokoši po strehah letajo, bo kmalu sneg.
29. Večerna mavrica — jutranja godina; jutranja mavrica —
večerna godina.
30. Dosti grmljavini — malo godini (= deža).
31. Kada sova čovika, se negdo narodi, kada joče, je smrt
blizu, kada vriska — bo pir (svatba).
32. Pri hiši, kadi začne kokoš kokorikat, bo smrt.
33. Ako na njivi izraste bela debel jača (koruza), kaže smrt;
ako pisana pa pir (= svatba).
34. Ako mrle gleda, bo nekdo od žlahti kmalu vmrl.
35. Ako mrtvaški sprovod najpre sestane žensko, bo prvo
ženska vrmla, ako pa sestane moškega, bo moški prvi vmrl.
36. Popadi mrliča za palac na nogi, pa te ga ne bo strah.
37. Ako je za mrtvim lepo vreme, bi bil iše rad živel, aka
pada godina, je žedan vmrl; ako je pa oblačno, je rad vmrl.
38. Kada nastane huda nevihta, velijo, da si je negdo (v)zel
življenje.
39. Božično vreme od juga — fantovska obljuba.
40. Pri ženitvi (= omožitvi) grde cure (= dekleta) ljudje
rečejo: kodelje se vdavajo, povesma ostajajo.
41. Ako se cura (dekle) zvečer vmiva, dobi starega moža.
42. Na pustni dan se mora jako plesat, da bi bila repa debela.
43. (K)do na pust ne je kiselega zelja, ga komari opikajo.
44. Na pepelnično jutro pred sunčnim vshodom denejo de-
kleta na lopar večje število vretenc koščene hrbtine in vsaka si
zapomni svoje vretence. Na to pozovejo pasa in ono dekle, ka-
tere vretence pes najprej zagrizne, se bo prvo vdalo (omožilo).
45. Kada gredo repo sejat, se mora nekdo debelo zlagat;
da se je kak debel človek vbil, potem bo repa debela.
46. Ako se pasa z metlo tuče — bo piščance žrl.
47. Na Veliko mašo (Veliki Šmaren) pred suncem donesi
rožo dolinarko, zabodi jo v hišno streho in varen boš pred kugo.
šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v BeH Krajini. 143
48. Ako greš sejat na grede, se ne smeš preobleč, drugači
se ti seme izprevrže v drugo seme.
49. Kada cvete raž, otrgaj klas, deni pecelj h (v) vusta i
obračaj ga; kolikor cvetov ti ostane na klasu, za toliko let se
pomladiš.
50. Ka'da začne padat toča, poberi prVo zrno, ga deni h (v)
vusta iin pojej — pa bo toča nehala.
51 Kada se pripravlja huda ura, daj nekoliko blagoslovljene
butare od cvetne nedelje na ogenj — pa te očuva nesreče.
52. Na badnji večer se ne smeš vsest na mizo, drugači se te
polotijo mozli (turi).
53. Na badnji večer o polnoči gre gospodinja s krebljo sokat
žareči panj v peči; če iskre veselo :(? jako frkajo, bodo se i
piščanci številno izlegli.
54. Kada dojde cura (dekle) od polnočnice domu, naj pri-
nese naročje drv; na to pa se naj gre hitro v špegail pogledat:
ako notri vidi svate, se bo prihodnji predpust vdala, če pa vidi
mrtvaški oder, bo vmrla.
55. Dan pred Jandrevom (sv. Andrejem) se naj dekle posti,
potem naj dene ponoči pod postelj kupico vode in izmoli tri
očenaše na čast sv. Jandričku, pa ji bo po noči pokazal njenega
bodočega moža.
56. Če si kam namenjen in bi rad imel lepo vreme, obečaj
petlaru (beraču) jajce in vslišan boš.
57. Kaida na Veliko soboto popoldan dekleta tečejo z žegnom
iz cerkvi se bo najhitrejša prva omožila.
58. Ako dojde na Novo leto v hišo najprej tuji moški, bo
leto srečno, če pa ženska, bo slabo.
59. Mrtvemu detetu je treba dati podobic in rožic v trugo,
da okrasi z njimi nebeška vrata; drugači mu sv. Peter ne bi dal
vale v raj, pa bi se sirotče potukalo okrog po trnju dokler bi
rožic nabralo.
60. Nož se ne sme postaviti na hrbet, ker bi se nanj duše
porezale.
61. Na Tri Kralje gre hišni gospodar na polje in ga blagoslovi.
62. Na badnji večer se dene krma pod mizo in se na Božič
zjutraj položi blagu (goveji živini).
63. Ako na piru dosti glažote (steklenic) pobijejo več bo
sreči v zakonu.
144:
t Katarina Zupanič —• Griblje ob Kolpi:
64. Ako kruh za pir rata, kaže sreča za mladi par.
65. Če se pod streho govori o golaznih (miši, podgane, žo-
harji i. t. d.) se mora pri izgovoru živalskega imena reči: gluha
bodi stvar!
IV. Nenavadne besede in izrazi.
v kolo iti = iti na zabavo, iti v vas
na ples
lasinka = bodeča nit pri pšenič-
nem klasu, fibrila
sončni prah = najmanjši del te-
lesa (atom); so hudobni duhovi
v podobi krvavega mačka, ki raz-
nesejo grešnika na sončni prah
pun kot jajce = do kraja poln
moker kot žlop = povsem pre-
močen
gor j i nek suh kruh = zelo slab
magarac — navihanec
vragat = vražji, razposajen
kisel kot vrisk = zelo kisel
podmurljiv = potuhnjen
bragi(e)še == široke platnene hlače
buhajiv = poln bolh
štrmilati = pohajkovati
lančenka = veriga za zavoro
smrdôvran =; smrdjivec
pekva, e = Bratpfanne
blazina = obtesan hrast za pod-
logo sten pri lesenih stavbah
na hero = poševno, postrani
zabuzniti se = potopiti se pod po-
vršino vode
stanje na pero = če je streha na
pročelju skrajšana in so okna
podstrešja  vidna  na   podolžni
strani stavbe
dolenka, e = spodnja kiklja
robača, e = srajca, košulja
rajtar, a = širok klobuk iz sredine
XIX. stoletja
na harmak = po sili, nasilno
suh kot trn = zelo suh
poštrefan = nagajiv, navihan
široka biti s kom = noseča biti
s kom»
orkl =: Urtheil, sodba
hrsag = ozemlje, dežela
grah, a = fižol
rogaš, a = mali beli fižol s črno
liso
čičak, a = neka vrsta fižola
škrobotika, e = vrsta jabolk v ka-
terih pri tresenju pečki šušljajo
štulača, e = jabolko zoženo pri
muhi
trdokožnica = vrsta kiselkastih
jabolk, ki s časom porumenijo
klagovati = tarnati (menda od
nem. klagen)
dobr kot materino mleko = zelo
dober
pošten kot suza materina = do
skrajnosti pošten
na dušek = takoj, v eni sapi (n. pr.
na dušek je izpil polič vina)
škuda = dva goldinarja
kolnica = pokrit dodatek pri podu
za vozove in slamo
Belokranjski pozdravi: Dobr dan!
Srečo Bog daj!; Bog!; Bog po-
mozi! (če se pije iz barilca);
Zdravo!; Na zdravlje!; Bog živi!
brbra = jezičen človek, žlobudra
črnjafka = modrica, podplutba
bradva = široka sekira na krat-
kem držaju (služi za drugo, fi-
nejše obtesavanje)
dr(v)nica = sekira z ozko oštro na
dolgem toporišču (za prvo, suro-
vo obtesavanje)
švapla, e = človek nerodnega in
težkega hoda
švaplati = nerodno hoditi; ne-
rodno preiskovati ali otipavati
Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
145;
škalva, e = votlina v skali navadno
napolnjena z vodo
škrpel, a = kamen
batuda, e = kamen
buzati = lizati
faček, a = nezakonski otrok
mrvo, mrviček = malo, ein Bischen
kosir = malo zakrivljeno rezilo za
kolje belit
zabrajsati = zamazati
japa, e = stari oče, starček
rošnja, e = malo česa, eine Weile
potulen = potuhnjen
prihuljen = sklonjen, ponižen, po-
niglav, pukljast
šmrdakniti ~ s silo vreči na tla
jafkati = tarnati, ihteti
žrnarji = ljudje v bučnem razgo-
voru ali prepiru
sfabljati = pokvariti
Niko, Nikica (v Žumberku in na
Bojacih) = Nikolaj, Miklavžek
belahgran = popolnoma bel
konjirati koga = jeziti koga, je-
mand sekieren
pokidrati kaj = ponesnažiti kaj
campati = udarjati z nogami
macola, e = veliko kladivo
kupljenik = mernik
hitati se = metati se, rokoborbo
voditi
balati = metati, lučati kamenje
mikati — čistiti (česati) volno
Miko, Mike, Mikič = Nikolaj (Mi-
klavža Belokranjci ne poznajo)
Jure,, Juraj, Jurič = Jurij
Jandre = Andrej
Jarne = Jernej
Anuška. Nuška = Ana. Anica
Talijan = Lah, Italijan
habrika, e = fabrika
luč. i — tenka treska za svetiti
baklja, e = kos brezovega stebla
za tesanje luči
osekniti se =1 opasti, posušiti se
prokšen, a, o = izbirčen v jedi
lučki, a, o = tuj
drokelj, a = tolmun
nehvusiten = lakomen, nenasitljiv
fuga = čop, šop (n. pr. škrjanec
ima fugo)
teleban (telembal) = debel človek.
velik in debel človek, ki počasi
misli
kolisnik = dolg in neroden človek
vojarin, a = deček (pastir), ki se
na »Križe« (Vnebohod) prvi zbu-
di in obleče, prvak, voditelj
lončigloja, e = deček (pastir), ki
na »Križe« zadnji vstane, če je
več dečkov pri hiši
čutan, a = zastaven človek
juš r= pravica
izvišati se = izgubiti moč in okus;
vino se izviša, če ni sod dobro
zatrjen
mrk, a = velik človek; po nemško
Kerl. Rabi se navadno v zvezi s
slabimi lastnostmi: ti grdi mrk
ti! Si videl onega lenega mrka?
Tako velik in zdrav mrk, pa neče
delat!
prasičati se = igrati se neko po-
stirsko igro s palicami
boho = klic zapreženim volom, da
se ustavijo
čo haj t! = poziv volovski pripregi,
da vozi na desno
vr hajs = poziv volovski pripregi,
da vozi na levo
štii nazaj! = klic volovski pripregi
za vmik nazaj
štukniti = zaklicati volom »štu«
bistahar! = klic konju, da vleče na
levo
hôt! = klic konju, da vleče na
desno
éha! = klic za ustaviti konja
čiba, čibica = klic kokošim, da pri-
dejo domov jest
pajce, pajcek = prase, prašiček
zdenec, a = studenec
pir, a = svatba
1461
t K. Zupanič: Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
mazana, e = liter in pol držeči vrč
polič, a (požonc) = vrč, ki drži pol
mazane
trovilo = strup
natraviti koga = inficirati koga
debeljača, e = koruza
žbela, e = čebela
klasunc, a = storž
mravunc, a = mravlja
zabune, a = bela suknena halja
brez rokavov
zaje, a = lesena priprava za se-
zuvanje čevljev
kobiljača = trinožen podstavek za
škaf; prsno okostje pri perutni-
ni; kameniti pragi v rekah
škriljava, e r= klobuk
izbica, e = zunanji zid (nasip) pri
mlinu, ki omejuje žleb od zunaj
in na katerem leže zunanje osi
mlinskih koles
his, a r= lesen hram ali doma ali v
vinogradu
nagrohan, a, o = nabran, plesiran
oterač, a = brisača, Handtuch
mezdra, e = prepona med prsno
in trebušno votlino
nebôre = vešl Tako je nebore =
veš, tako je. Ti si nebôre zlo-
čestnik = ti si, veš, navihanec,
grabr, a = gaber, a
tâtina, e = velik tat
reber, i = bok, pobočje
plahta, e = rjuha za pokriti po-
steljo
pghgk, a = bet za tlačiti (meždžiti)
grozdje
hiljada, e — tisoč
jezero = tisoč ali pa brezštevilno
mnogo
tapun, a = zamašek na vrhu soda
belan, a = svetloplav človek
brunde kovati = kujati se
birič, a = pandur, policaj
napâriti nekomu = nagajati komu,
jeziti koga
medenka, e = knofljica
kolarin, a =: ovratnik
kasun, a = stojalo za luč
fiškal, a = advokat
brgnjati = nerodno prevračati,
brezobzirno stikati za čem
frbežan = nevstrašen, drzen (mor-
da od nem. verwegen)
lasen, a, o = lahek, spreten (kakor
veverica)
frovati se = prerivati se
kaštiga = kazen (iz italij.)
mirak = mnogo
Krajne se smeje = to se pravi:
Mirna gora in semiški Gorjanci
žarijo od zahajočega sonca, za
temi hribi namreč stanujejo
Krajnci, dočim Belokranjci zase
nimajo skupnega imena, se ne
prištevajo niti k Hrvatom niti
Slovencem. Če se Kranjc smeje,
bo lepo drugi dan.
Tiho bodi, črni Krajne te bo! —
Tako plašijo v Beli Krajini pored-
ne in jokave otroke, ker so bili v
starih časih Kranjci iz krajev se-
verno od Gorjancev črno oblečeni
in tuji po izgledu in govoru, pa so
se jih otroci bali.
Résumé.
Fleurs des champs de Griblje en Carniole Blanche.
L'auteur publie chancons nationales, proverbes, superstitions et
coutumes de la Carniole Blanche, recueillis, en 1894 environ, par
Catherine Zupanič.