PRIMORSKI DNEVNIK Knina plačana v gotovini «b. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXV. St. 146 (7340) TRST, četrtek, 26. junija 1969 V POZNIH NOČNIH URAH Sporazum med vlado in sindikati v sporu z državnimi uslužbenci Včeraj stavke na številnih državnih sektorjih - Tudi vodilno osebje v kaznilnicah protestira - Novella se je odločil za sindikate in zapustil vodstvo KPI in demokratično pravičnost. S tega vidika, je dodal Brodolini, mora politični razred priznati svojo krivdo in stvari spremeniti. Gomulka poroča o moskovskem vrhu VARŠAVA, 25. — V Varšavi se danes sestal centralni komite Združene delavske partije Poljske, na katerem je sekretar Vladislav RIM, 25. — Nocoj sta se ministra Colombo in Gatto ter konfe-">ralni tajniki CGIL, CISL in U1L ter predstavniki sindikatov vseh dru-p'1 kategorij ponovno sestali, da bi skušali najti rešitev spora, za-!idi katerega so nekatere kategorije državnih uslužbencev začele da-'•« dvodnevno stavko. Spor je nastal po sporazumu, ki ga je vlada gonila o ureditvi položaja vodil-J državnih funkcionarjev. Drugi "'lavni uslužbenci sedaj zahtevajo "'editev tudi njihovega položaja. *'ada ni njihove zahteve takoj !?r®jela, ker bi to pomenilo zvišali* prej določenih izdatkov. Co-•mbo in Gatto sta v razgovoru s ''"dikalnimi predstavniki izjavila, '* bi morali zadevo temeljito pro-prti in iskati rešitev. Nekaj pred polnočjo je bil dru-sestanek. Pred sestankom je mi-*ster Colombo izjavil, da bi mo-dosedanje delo pripeljati do Jatončnega sporazuma. Dodal je, j® je treba premagati še zadnje Jpfe in se domneva, da bo moč Riti uravnovešen sporazum. y kratkem presledku je minister c°lombo sporočil časnikarjem, da J9 med pogajanji predstavniki vla-'R in sindikatov dosegli sporazum 1'Vprašanjih, ki so jih obravnavali, fsdaj, je dodal Colombo, razlaga-r predstavniki konfederacij vsebi-R doseženega sporazuma predstavam včlanjenih organizacij, da "°bijo njihovo privolitev.* davi je v teku 48-urna stavka ‘Pravnih uslužbencev državnih u-7°v nekaterih kategorij, včlanje. 5111 v CGIL, CISL in UIL. Stavka p je začela, ker niso bile sprede zahteve sindikatov o izenače-!h Prejemkov in drugih določb v ??nosu do vodilnih funkcionarjev, p so nedavno sklenili nov spora-z vlado. L Oanes se je nadaljevala tudi stav-j>? uslužbencev finančne uprave. “Mikati teh uslužbencev, včlanje-Ja v CGIL in UIL so se sestali ? razpravljali o stanju po dveh JH stavke. Sklenili so, da bodo 'jjdaljevali stavko za nedoločen čas, Mer r.e bo dosežena pozitivna Mtev spora. LRimu se je danes zbralo več J* stavkajočih na Trgu republi-S’ kjer so poslušali govore sin-jjMlistov. Nato so šli v iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiHiiu NADALJEVANJE RAZPRAVE 0 STATUTU DELAVCEV Komunistični načrt univerzitetne reforme Nenni nadaljuje posvetovanja s predstavniki struj B-~.oi.uv. ™ o,. . spreva A Po glavnih ulicah. Ni bilo talentov. h?sebje ENPAS, ki je pred dnevi ^elo «belo stavko*, je davi za-Mo nekatere sedeže glavnega rav-ofeljstva te ustanove. Demonstri-pk so iz protesta, ker ni bila še rMena reforma te ustanove, ki ju že več mesecev v finančnih tetah. J“toes je 16. dam, odkar so usluž-iwj9i državnega sveta za razisko-/*Me zasedb sedež te ustanove. Jfcmes ie PR3, tudd 2_urna stavka ičjjtifeencev trošarimskih uradov, jej, niso še bili rešeni njihovi J"°blema v okviru načrta zakona j davčni reformi. Lf°ditaml)k v finančnem ministr-Elkan je skupno s sindikat-Si11 predstavniki CGIL, CISL in jjJA’ ki zastopajo uslužbence pri Jtavnem monopolu, razpravljal o jemanjih, ki zadevajo te usluž-cPte. Obljubil je, da bo vlada J JPtevila potreben ukrep. Vodilno osebje v kaznilnicah je j6er“.i ((simbolično zasedlo« prosto-: Pravosodnega ministrstva, kjer L, ostalo 4 ure. Ravnatelji kaz-icjto, katerih kongres se je zak-včeraj, zahtevajo reformo jljPlnjškega reda. JMdsdndlkalna zveza srednje in j^etniške šole je napovedala za k' junija stavko neučnega osebja, ^do tedaj ne bo vlada ustregla Jjaevam za ureditev njihovih pre- CGIL Novella je podal vjvko na svoje mesto v politič-. m uradu KPI. Zadevno sporoči- K-Pl pravi, da je Novella po-Jj" pismo, v katerem pravi, da moral v skladu z odločitva-L. nedavnega kongresa CGIL od-jJb med članstvom političnega K*3 KPI in članstvom vodstva h/h. Ker se je odločil za sindi-organizacijo, prosi, naj sprej-hjegovo ostavko v političnem hf*u KPI. Politični urad je skle-jiu ’ Predlagati centralnemu komi-1^ na-f sprejme Novellovo odlo- ^dolini prejel }U00 priporočilnih pisem 25. — Minister za delo BrO' |k|tli je v pogovoru s časnikarji IJMl, da je v zveza z bližnjim ®j®mom 2.000 novih uslužbencev jjjRPS že dobil nad 40.000 pri-IJJPfcilmih pisem, čemur je treba še številna telefonska 'Jtaa priporočila. Izrazil je mne A da se je isto dogodilo tudi osebnostim INPS in vlade, mil je, da to navaja do v-'■'Jvitve, da med Italijani še ved-vlada zgodovinski kompleks ne-C^osti, zaradi česar se potegu-JA za zaposlitev v državnih in h pravnih ustanovah, ker vidijo zanesljivo jamstvo za pri-ijfbost. Brodolini je dodal, da bi I,0 treba storiti vse mogoče, da Italijani prepričajo, da so da ij^ za vsakogar, kd ima vsaj naj-izobrazbo in kvalifikacijo. J® 'epa jamstva in lepe možnosti k številnih drugih sektorjih Po-bo tudi, da se ljudje pre s5a3o, da sistem priporočil ne med tiste sisteme, ki lahko '"ulje zajamčijo enakopravnost Gomulka poročal o moskovskem zasedanju komunističnih partij. CK je soglasno odobril dokumente tega zasedanja ter stališča in pobude poljske delegacije v Moskvi. V poročilu, ki so ga zvečer objavili, je rečeno, da je imela konferenca «pomembno vlogo v utrjevanju in-temacionalistične enotnosti komunističnih in delavskih strank« ter da je ((doprinesla trajen in važen prispevek k zakladu političnega mišljenja komunističnega gibanja«. Včeraj je medtem dospel v Var lavo, na povabilo poljskega namestnika zunanjega ministra WoI-ndaka, romunski namestnik zunanjega ministra Vasile Sandru. Ni znano, koliko bo obisk trajal in kakšen je njegov namen. Cabot Lodge sp«t v Parizu Protest v Milanu proti zvišanju cene električne energije MILAN, 25. — Milanske sindikalne organizacije CGIL, CIDL in UIL so zahtevale takojšnjo ukinitev ukrepa, ki določa zvišanje cene električne energije za razsvetljavo v velikih mestih, kar je včeraj sklenil medministrski odbui za cene. Trije sindikati so s tern v zvezi objavili izjavo, v kateri poudarjajo, da v trenutku, ko se kažejo zaskrbljujoči znaki napetosti v cenah in zlasti pri značilnih postavkah družinskega gospodarstva, kakor n. pr. pri najemninah, sklep medministrskega odbora za cene objektivno spodbuja na višanje živ Ijenjskih stroškov. VČERAJ V ELIZEJSKI PALAČI Novoizvoljeni predsednik Pompidou predsedoval prvi seji nove vlade Na seji so obravnavali vladni program, ki ga bo Chaban Delmas prebral danes v parlamentu . Achille Peretti nov predsednik narodne skupščine Pompidoujeva poslanica parlamentu - Kriza francoske sredine RIM, 25. — V senatni komisiji za delo se je danes nadaljevala razprava o vladnem načrtu, ki določa pravice delavcev. Komisija se bo ponovno sestala 2. julija. Predsednik komisije senator Mancini je po seji izjavil, da je komisija sklenila zahtevati od predsedstva senata čas do 15. julija, da lahko zaključi preučevanje tega zakona, tako da bodo o njem razpravljali zbornici v drugi polovici meseca. Večina senatorjev je danes poudarila. da je vladni načrt zakona sestavljen manj korektno in je v nekaterih krajih celo pomanjkljiv v primerjavi z osnutkom, ki ga je bila pripravila komisija za delo v okviru diskusije o predloženih načrtih. Zato je treba vladni načrt zakona spremeniti. Najostrejšo kritiko so izrekli komunisti. Senator Fermariello je izjavil, da je vladni načrt povsem nezadosten. Demokristjan Fozza je izjavil, da načrt zakona ne upošteva mnenj, ki jih je izrekla komisija. Psiupovski senator Di Prisco je izjavil, da je vladni načrt vezan na zastarele sindikalne pozicije. Socialista Zuccala in Elena Capora-so pa sta poudarila, da bodo potrebne številne spremembe in izpopolnitve. V senatu sta Umberto Terracini in Nilde Jotti predsedovala tiskovni konferenci, na kateri je Gior-gio Napolitano obrazložil načrt zakona komunističnih senatorjev za univerzitetno reformo. Napolitano je ponovil predvsem kritično sodbo o univerzitetni reformi, ki jo predla-la vlada, in je dodal, da je načrt zakona komunističnih senatorjev pozitiven odgovor na to nasprotovanje. Pripomnil je, da je komunistični načrt povsem avtonomen in poudarja bistvene elemente za dejansko obnovo univerzitetnega u-stroja. Predsednik PSI Nenni je danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki raznih struj. Med drugimi se je pogovarjal z voditeljem struje «Riscossa» De Martinom in voditeljem struje »Ritmov amento* Ta-nassijem. Voditelji nekaterih skupin so se danes sestali na posvetovanjih v zvezi z zasedanjem centralnega komiteja, ki bo 2. julija. Po sestanku je Cattani izjavil, da so »naglo našli podlago sporazuma« o stališču, ki naj ga zavzamejo v zvezi s nobudo, naj Nenni prevzame tajništvo stranke. Dodal je, da so se vsi navzoči obvezali nadaljevati napore, da se reši enotnost stranke. Poslanec Ariosto je izjavil, da ta skupina nikakor ni struja, temveč gre za število socialističnih voditeljev in članov centralnega komiteja, ki skušajo rešiti enotnost stranke. Ko bodo dosegli svoj smoter ,bodo skupino razpustili. Obsojeni albanski šovinistični demonstranti SKOPJE, 25. — Okrožno sodišče v Skopju je danes obsodilo glavnega organizatorja lanskih šovinističnih in sovražnih demonstracij v Tetovu Menedriza Murtezanija na sedem let strogega zapora, deset drugih obtožencev pa na kazni od enega in pol do petih in pol let strogega zapora, štiri obtožene je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. BEOGRAD, 25. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih singapurskega zunanjega ministra Radjaratnama in se zadržal z njim v prisrčnem razgovoru. vlado po dveh mesecih krize, se je danes ponovno pogovarjal s predsednikom republike. Izrazil je u-panje, da bo še ta teden sestavil vlado. Kakor je znano, se je kriza začela zaradi odstopa prejšnje vlade, ki ji je predsedoval Karame, zaradi spora, ki je nastal v zvezi z navzočnostjo borcev palestinske osvobodilne vojske v Libanonu in zaradi njihovih spopadov z libanonskimi vojaki. Karame je naklonjen navzočnosti palestinskih vojakov v Libanonu, predsednik republike pa je na strani tistih, ki nočejo, da bi palestinski gverilci nastopali proti I-zraelu z liabnonskega ozemlja. Deset mrtvih zaradi nogometa ANKARA, 25. - V kraju Krik-kale blizu Ankare so ob zaključku neke nogometne tekme nastali hudi incidenti. Spopadli so se pristaši dveh moštev in rezultat je bil deset mrtviIT~ter okoli sto ra- PARIZ, 25. — Voditelj ameriške delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam Henry Cabot Lodge je dospel danes v francosko prestolnico iz Washingtona, kjer je imel včeraj razgovor s predsednikom Nixonom. Lodge je odsoten iz Pariza od 8. junija, ko je pospremil Nixona na- otok Midway na razgo vare z južnovietnamskim predsednikom Thieujem. Iz Sajgona poročajo, da so da nes - med slavnostjo, ki se je je udeležil tudi vrhovni poveljnik a-meriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu general Creighton Ab-rams, izročili južnovietnamski vojski 64 ladij ameriške mornarice za rečno plovbo. Gre za največjo količino vojaškega materiala, ki so ga ZDA doslej izročile saj ganskemu režimu v okviru «vietnamizaoije» vojne. Gvinejski predstavnik o sestanku nevezanih BEOGRAD, 25. — Bodoči posvetovalni sestanek nevezanih držav v Beogradu bo po mnenju gvinejske vlade omogočil, da se utrdi proti-imperialistična fronta in poveča borba proti imperializmu, ki ae pojavlja na raznih frontah v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, je izjavil vodja gvinejske dele gaoije, finančni minister Ismail Ture. Dejal je, da bo Gvineja poslala svojo delegacijo na sestanek predvsem zaradi tradicionalnih stikov in dobrih odnosov z Jugoslavijo in pozitivne platforme ne uvrščenosti v iskanju pravičnega miru, pospešitve razvoja nerazvitih držav in borbe proti imperializmu. ((Čestitati moramo Jugoslaviji in jo hrabriti pri njenih stalnih naporih, da bi se doseglo mednarodno sporazumevanje in pozitivno delovanje v korist miru«, je izja vil Ismail Ture in dodal, da Ji mir stvar vseh držav in ne samo velikih, kajti vsak ima iste odgovornosti za človeštvo. PARIZ, 25. — Prva seja nove vlade, izvolitev novega predsednika skupščine in Pompidoujeva poslanica parlamentu: ti trije dogodki so bili danes na prizorišču političnega dogajanja v Franciji. K tem pa je treba prišteti še zaostritev krize, ki se je pojavila v sredinskih političnih krogih po izvolitvi Pompidouja za predsednika republike. Seja nove franoske vlade je bila prva, ki ji je predsedoval Pompidou. Trajala je dve uri. Kar se tiče formalnega poteka seje, je prišlo do dveh sprememb: prva je odsotnost državnih tajnikov (razen glasnika vlade Hamona, ki je tudi podpredsednik združenja Francija- Za svobodno ceno zlata v Jugoslaviji BEOGRAD, 25. — Zvezna gospodarska zbornica bo, kot se poroča, v kratkem predložila pristojnim organom svobodno formiranje cene zlata kot surovini, kar bo imelo za posledico povečanje cene zlata od 35 na 44 dolarjev za unčo. Istočasno se predlaga znižanje prometnega davka in žigovine, tako » ,,.- da bi cene zlatih izdelkov ostale i uporabljali za uradne svečanosti, približno na sedanji stopnji. I Na dnevnem redu, je povedal Jugoslavija, in odgovornega za dr žavni proračun Chiraca), ki nimajo več pravice prisostvovati sejam, druga novost pa je kraj, kjer je seja bila: ne več dvorana v prvem nadstropju, kjer so sedaj namestili nekaj uradov, pač pa «salon Marate na drugem nadstropju_ Elizejske palače, ki so ga običajno pozneje glasnik Hamon, so bili štirje argumenti: amnestija, zunanjepolitično poročilo, programska izjava, ki jo bo prebral jutri pred parlamentom Chaban Delmas in Pompidoujeiva poslanica skupščini. Amnestija je že ustaljena tradicija. Predlog, ki so ga v tej zvezi odobrili, je po mnenju Hamona ((izredno liberalen«. Zunanji minister Schumann, je nadaljeval vladni glasnik, se je v svojem poročilu ustavil predvsem pri dveh velikih sporih, ki so v teku na azijskem Jugovzhodu in na Srednjem vzhodu. Poudaril je, da so poleg mirovnih pogajanj v Parizu in New Yorku v teku tudi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim>iiiii ZA POMOČ ŽRTVAM IMPERIALIZMA (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. - Danes je i-mel v Ljubljani sejo republiški koordinacijski odbor SR Slovenije za pomoč žrtvam imperialističnega napada. Razprava na seji je bila skoraj v celoti posvečena vprašanjem vietnamske vojne in pa razpravljanju o novem položaju, ki je nastal po ustanovitvi začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. Ugotovili so, da je vietnamski problem povsem prerastel okvire Daljnega vzhoda in je postal svetovni problem ter hkrati preizkusni kamen za vsako napredno ^akcijo, ki ima za cilj neodvisnost* in svobodo posameznih narodov. Vietnam je tudi pokazal, kako si nekatere velike sile lastijo izključno pravico odločati na svojem interesnem območju, in je zato boj vietnamskega ljudstva za neodvisnost in svobodo hkrati tudi sestavni del vseh podobnih prizadevanj raznih narodov, četudi živijo in delujejo v bistveno drugačnih okoliščinah. Ta smoter osvobodilnega gibanja, se pravi neodvisnost in svoboda vietnamskega naroda, je pa tudi tista poglavitna točka ki povezuje vietnamsko osvobodilno gibanje .......................................................................................................■■■■■• POSVETOVANJA MED MOSKVO IN VVASHINGTONOM Vietnamsko osvobodilno gibanje je preraslo v svetovni problem Razprava v koordinacijskem odboru Slovenije o neposrednem programu pomoči vietnamskemu ljudstvu - Politična usmeritev FNO je zelo blizu jugoslovanskim načelom nevezanosti z osvobodilnim bojem jugoslovan-1 venskih podjetij, kot so Prehrana sikih narodov, pa tudi s sedanjimi | Tomos, Biološki zavod, Alumimj---1 ~ i —---" 1-’- ski kombinat Kidričevo in drugi, LJUBLJANA, 25. — Komisija SR Slovenije za verska vprašanja je danes razpravljala o zdravstvenem ir. pokojninskem zavarovanju duhovnikov in se zavzela za to, da ..... ___bi to zavarovanje zajelo čim več sse&rss»” s » cah ter so tudi streljali s samo- spomeniškem varstvu sakralnih spo-kresi in puškami. menikov. SZ izročila ameriški vladi nov načrt o Srednjem vzhodu Priznanje Izraela v zameno za popoln umik z zasedenega ozemlja - Zajatove izjave Jordanija zahteva sejo varnostnega sveta - Izraelski letalski napadi na Jordanijo LONDON, 25. — Danes so javi- I sovjetski predlogi vprašanje pale- i ganjajo arabski državljani in iz-li. da je Sovjetska zveza izročila stinskih beguncev s splošnega vi-1 dajajo določbe o spremembi zako- V Libanonu šc (raja kriza vlade BEJRUT, 25. — Rašid Karame, ki skuša sestaviti novo libanonsko Ugotavljajo tudi ZDA nov načrt za Srednji vzhod, ki ga podpira tudi Naser. Načrt ponuja globalno rešitev, ki predvideva, da arabske države priznajo Izrael, svobodno plovbo po Sueškem prekopu in Akabskem zalivu in jamstvo velikih držav za varnost na tem področju. Načrt pa zavrača vsako možnost prepustitve delov arabskega ozemlja Izraelu ter vztraja, da se morajo Izraelci u-makniti z zasedenega ozemlja. Načrt je rezultat nedavnih posvetovanj sovjetskega zunanjega ministra Gromika z Naserjem v Kairu. Sovjetski načrt vključuje nekatere elemente ameriških predlogov, ki jih v sedanji obliki Sovjetska zveza in ZAR zavračata. Sovjetski načrt temelji na globalnem sporazumu, ki določa postopen umik Izraelcev z vsega zasedenega arabskega ozemlja v zameno za arabsko priznanje Izraela, pravico plovbe po Sueškem prekopu in Akabskem zalivu ter za ameriško in sovjetsko jamstvo za varnost meja na tem področju. Jamstvo bi lahko izmenoma dajale ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija. Jamstvo se bo razširilo na podlagi določb varnostnega sveta OZN. Načrt izključuje vsako spremembo meja v korist Izraela. Poleg tega določa načrt, naj bi mednarodna sila nadzorovala obmejna področja z neposredno navzočnostjo na nekaterih ključnih položajih na obeh straneh meje in tako tudi v Šarm El Šejku ob vhodu v Akabski zaliv in v Eilatu. V ameriških vladnih krogih izražajo mnenje, da vsebujejo sovjetski predlogi elemente, ki lahko o-lajšajo sporazumno rešitev krize. " • ” ' 1 da obravnavajo beguncev s splošnega dika, tako da ostaja mnogo možnosti za pogajanja. Predlogi pa izključujejo neposredna pogajanja med Izraelci in Arabci. Včeraj je prišel v Moskvo član vodstva arabske socialistične zveze Ali Sabri, ki je izročil sovjetskim voditeljem Naserjevo pismo. Zvedelo se je, da bo Ali Sabri ostal v Moskvi morda en teden ali dva. Predstavnik egiptovske vlade Za-jat je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je treba odločitve in resolucije Združenih narodov spoštovati in izvajati. Pripomnil je, da te resolucije mora izvajati ne samo ZAR temveč tudi Izrael, ki vsak dan krši določbe o ustavitvi sovražnosti. Dodal je, da se je Izrael obvezal spoštovati in izvajati vse resolucije OZN, in da je Izrael edina država, ki je bila sprejeta v OZN s pogoji. Zajat je poudaril, da je Izrael z graditvijo utrdb na vzhodnem bregu prekopa prekršil določbe o ustavitvi sovražnosti. Zatem je Zajat omenil posvetovanja štirih velesil in Gromikove razgovore z egiptovskimi voditelji. Pripomnil je, da ti razgovori nimajo smisla, če ne privedejo do izvajanja resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967. Ta resolucija je za ZAR edini način za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Pripomnil je, da so to resolucijo pripravili Britanci in Američani, ki so odgovorni za njeno izvajanje. Jordanija je danes zahtevala se stanek varnostnega sveta OZN, ki naj bi razpravljal o izraelskih kršitvah v arabskem sektorju Jeruzalema. Jordanska vlada zahteva tudi, naj se sprejme na znanje izraelska politika, ki teži za tem, da Jeruzalem dobi židovski značaj, s tem da se uničujejo in zasegajo poslopja, ki so last Arabcev, se is- nov v jordanskem sektorju. Tudi danes je bil ob sueškem prekopu topniški dvoboj med Izraelci in Egipčani, ki se je začel ob 11.30. V Amanu pa so javili, da sta dve izraelski letali leteli nad jordanskim ozemljem in obstreljevali nekatere kraje južno od Galilejskega jezera. Protiletalsko top; ništvo ju je pognalo v beg. Drugi dve izraelski letali pa sta pozno popoldne zelo visoko leteli nad A-manom. Protiletalsko topništvo ju je prisililo k umiku. nenehnimi prizadevanji jugoslovan skih narodov, da ostanejo neodvisni nasproti blokovskim skupinam. Ugotovili so nadalje, da je bila doslej povezanost Jugoslavije z juž-novietnarosko osvobodilno fronto manj trdna, kot bi lahko bila glede na oistveno enake težnje po neodvisnosti pri narodih obeh dežel. Vendar je to dejstvo pripisati bolj neugodnim zunanjetx>litičnim okoliščinam kot pa drugim vzrokom. Vendar, tako so ugotovili na seji, zadnji program osvobodilne fronte v 10 točkah, ki je ponudil globalno rešitev za vietnamsko vojno, vsebuje določene prvine, ki nakazujejo tudi prihodnjo politično u-smeritev Južnega Vietnama, ki je pa zelo blizu jugoslovanskim načelom o nevezanosti. Z drugimi besedami, odnosi osvobodilne fronte Južnega Vietnama z Jugoslavijo so zdaj v sedanjih okoliščinah na poti izboljšanja in to tem bolj, kolikor se bo osvobodilno gibanje še nadalje uveljavljalo kot samostojni in priznani dejavnik v mednarodnih odnosih. V okviru tako na široko postavljenega stališča o svetovnem pomenu vietnamskega osvobodilnega gibanja so na seji odbora razpravljali tudi o neposrednem programu pomoči vietnamskemu ljudstvu. Pri tem ne gre samo za materialno pomoč ljudstvu, ki trpi, temveč predvsem za politično izdelano podporo ljudstvu, ki se bojuje proti napadu velike in močnejše sile. Prav tako zastavljeno pojmovanje pomoči je pa tudi lahko oporna točka za pomoč tudi vsakemu drugemu narodu, ki bi morda v prihodnosti bdi prisiljen spopasti se z napadom na svojem ozemlju in za obrambo svoje suverenosti Koordinacijski odbor pa je hkrati podpri tudi poziv stockholmske konference za mir v Vietnamu, ki zelo jasno ugotavlja, da ni mogoče govoriti o nobeni drugi rešitvi vietnamskega vprašanja, kot o tisti, da se Američani umaknejo z južnovietnamskega ozemlja, hkrati pa stockholmski apel poziva a-meriško ljudstvo in še posebej pa ameriško vlado k razmišljanju o pravičnem miru za vietnamsko ljudstvo. Danes je bila v Ljubljani gospodarska delegacija afriške države Gvineje, ki jo je vodil podpredsednik gvinejske vlade Ismail Tou-rč Predstavniki gvinejske vlade, ki po površini ni nič manjška od Jugoslavije, ima pa komaj 4 milijone prebivalcev, so se pogovarjali z raznimi predstavniki raznih slo- o možnostih za razširitev gospodarskega sodelovanja. Pri tem so ugotovili, da je bilo gospodarsko sodelovanje med slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi podjetji in Gvinejo zelo uspešno, saj so ta podjetja zgradila doslej v Gvineji poleg tovarne pohištva, opekarne, dveh hidrocentral, še nekatere druge objekte. Prav tako pa jugoslovanski strokovnjaki sodelujejo pri geoloških raziskavah v Gvineji. Na pogovorih so prav tako ugotovili, da so številne možnosti za povečanje trgovinske izmenjave, zlasti pa lahko Gvineja sodeluje v tej menjavi z dobavo raznega južnega sadja, banan, ananasa in drugih. Po končanih poslovnih razgovorih je vodja gvinejske delegacije zelo pozitivno orisal možnosti za razvoj sodelovanja. Po skupnem kosilu so se gostje odpeljali na Bled, od tam pa so odpotovali v Zagreb. DRAGO KOŠMRLJ Nagrad« sklada Staneta Žagarja LJUBLJANA, 25. - V Ljubljani so danes popoldne podelili nagrade Sklada Staneta Žagarja za izredne dosežke na prosvetno pedagoškem področju. Nagrade so dobili: Anica Dolanc iz Zavoda za šolstvo SR Slovenije, Anton Fer line, upokojeni prosvetni deiavec iz Maribora, Peter Mariine, upokoje ni profesor iz Kopra, Ivanka Pučko iz podružniške šole v Ivankov-cih in Marjan Pavšič z ljubljanske pedagoške akademije. Tepavac na obisku v Švici BEOGRAD, 25. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac bo jutri v spremstvu pomočnika državnega tajnika Mitje Vošnjaka in načelnika uprave na državnem tajništvu Nikole Mandiča odpotoval na tridnevni uradni obisk v Švico. Program obiska predvideva politične razgovore z zastopniki bernske vlade in sestanek državnega tajnika z zastopniki Jugoslovanov, ki delajo v Švici, ter obisk znamenitosti glavnega mesta Švice. ''A srečanja «na drugih krajih«. Schumann je tudi opozoril na prispevek, ki ga Francija daje v okviru zunanje politike za ohranitev svetovnega miru. V zvezi z jutrišnjo programsko izjavo Chabana Delmasa in s Pompidou j evo poslanico zbornicam ni Hamon dal nobenih pojasnil ((zaradi spoštovanja parlamenta«. Vsekakor pa je povedal, da je bila o vladnem programu široka in živahna razprava, ki se je zaključila s sporazumom o splošnih načelih izjave. Kot je bilo pričakovati, je narodna skupščina izvolila danes za svojega predsednika golista Achiile-ja PeTettija, ki bo nadomestoval Chabana Dolmasa. Peretti je dobil 319 glasov, 34 f|’Sov pa je prejela kandidatinja KPF gospa Waiilant Couturier. Pompidoujeva poslanica parlamentu, ki so jo objavili pozno popoldne, se začenja z nekakšnim slavospevom generalu de Gaullu, ki je označen kot ((osvoboditelj domovine, rešitelj republike in tisti, ki je in bo ostal v zgodovini kot največji izmed Francozov«. Pompidou v poslanici trdi, da je sedanja naloga Francije nadaljevanje de GauUovega dela. Pompidou izreka dalje svoije zaupanje v sodelovanje ministrskega predsednika in vlade ter v razvoj plodnih odnosov med vlado in parlamentom. Parlament — trdi Pompidou — mora docela izvajati svojo zakonodajno oblast, skupščina pa svojo pravico nadzorovanja vladne politike. Pompidou poudarja, da je tako sodelovanje toliko bolj potrebno v sedanjem položaju, ko je država pred težkimi in perečimi problemi. Po mnenju Pompidouja so ti problemi trojnega značaja: 1. Obramba neodvisnosti ob spe*, tovanju zavezništev in na podlag: sodelovanja * vsemi ljudstvi, predvsem pa z evropskimi. V tej zvezi je potrebno, da je Francija modema ter družbeno in politično trdna država, v kateri naj vsi družbeni razredi sodelujejo pri skupnih naporih in naj se tudi okoristijo s temi napori. 2. Sanacija položaja na univerzah ob upoštevanju potrebe po reformah, pa tudi spoštovanja oblasti. 3. Premostitev duhovne krize, ki je zajela vso civilizacijo. V tej zvezi je treba pripomoči k preporodu. ki ga svet potrebuje ter dati neki smisel individualnemu in kolektivnemu življenju. Država mo. ra učinkovito poseči na področju vzgoje, informacije, kulture in prenovitve družbenih odnosov, da zajamči ta preporod. Po Poherjevem porazu na predsedniških volitvah se kriza v krogih francoske sredine postopoma zaostruje. Danes so štirje člani vsedržavnega vodstva in 'šest voditeljev pariške federacije »demokratičnega centra« podali ostavko. Med njimi je tudi Bertrand Motte, voditelj nacionalnega centra neodvisnih in častni predsednik pariške sekcije demokratičnega centra. Svojo ostavko so utemeljili v poročilu, v katerem ((jemljejo na znanje odpiranje, ki ga izraža sestava nove vlade« ter odklanjajo ((politiko sistematične in sterilne opozicije«. Razkol v centrističnih krogih se je pokazal, kot je znano, že ob priliki prvega turnusa predsedniških volitev. Na eni strani so Du-hamel, Ploven in Footanet podprti kandidaturo Pompidouja, po drugi pa so Lscanuet, Sudreau, Abelin in številni drugi vodili kampanjo za Poharja. Rezultati glasovanja 1. junija so še zaostrili spor: nekateri Poherjevi pristaši — med njimi tudi Bert-rand Motte — so takrat izrazili željo, da bi se predsedinik senata umaknil iz volilnega boja ter tako prispeval k pomiritvi med centrom in golizmom. Kot je znano, je Poher ta predlog odbil. Po sestavi nove vlade, v kateri so zastopani tudi nekateri centri-sti, kot Duhamel, Pleven in Fon-tanet, se skuša del ccntristov približati večini, medtem ko se drugi del, katerega glavni zastopniki so predvsem Lecanuet in Abelin, zavzema za odločno opozicijo ter za povezavo z zmerno levico, skupaj s katero naj bi ustvarili nekakšno ((tretjo silo«. Ta spor je prišel do izraza tudi na včerajšnjem sestanku skupine ((napredek in modema demokracija« v narodni skupščini, v kateri so zastopani centristi ve-ih teženj. Sestanek se je sicer zaključil s potrditvijo enotnosti skupine, vendar predvsem zato, ker je v skupini samo 33 poslancev, torej le 3 več od števila, ki ga pravilnik skupščine predvideva za obstoj neodvisne parlamentarne skupine. Mo. rebiten razkol bi zato onemogočil nadaljnji obstoj skupine. Po sestanku so objavili izjavo, v kateri odobravajo vstop Plevena, Duhamela in Fontaneta v novo vlado. Za izjavo je glasovalo 21 poslancev, 7 se jih je vzdržalo. Abelin pa je glasoval proti. Na sestanku je bil tudi dosežen kompromis glede predsedstva skupine. Dali amelu, ki zaradi vstopa v vlado ni več poslanec, niso izvolili naslednika, pač pa so imenovali začasni odbor, ki ga sestavljajo štirje bivši podpredsedniki, medtem kc je bila izvolitev novega predsednika preložena na oktober. Kakor javljeno, so arabski partizani izvedli te dni napad na naftovod v pristanišču v Hajfi. Slika kaže naftovod v plamenih WASHINGTON, 25. — Ameriški predsednik Nixon je danes predsedoval sestanku nacionalnega varnostnega sveta, ki je bil posvečen pripravljanju ameriškega stališča pred razgovori s SZ o omejitvi jedrskega oboroževanja. Ti razgovori bi se morali začeti konec julija. ZARADI SRČNE KAPI Umrl general Giorgio Manes RIM, 25. — Malo pred 18. uro, ko je pričel odgovarjati na vprašanja v zvezi s poskusom državnega udara v juliju 1964, je gen. Giorgia Manesa, znanega nasprotnika gen. De Lorenza zadela srčna kap. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico «Valle Giulia», kjer se je zdravil že nekaj mesecev, a je po nekaj urah trpljenja umrl. Vest o smrti gen. Manesa se je takoj razširila med poslanci in senatorji in rimskimi političnimi krogi, kjer je bil upokojeni general poznan zaradi svojih demokratičnih čustev. Zato je tudi pristal na predlog predsednika parlamentarne komisije za obrambo, ki vodi preiskavo v zvezi z dogodki iz leta 1964, in se predstavil poslancem. Svojega pričevanja pa ni mogel podati, ker mu je prej postalo slabo. Življenje gen. Manesa je enako življenjem marsikaterega pokliene-ga častnika v italijanski vojski. Šteti pa mu je v čast, da se je po 8. septembru 1943 odločil in se pridružil antifašističnim oddelkom «Vodontari della Liberta«, za kar je prejel tudi posebno odlikovanje. Spor med pastirji in vojsko MIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllliuiilllliiiliiiiiiillIJillliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiHiiiiiiiiii) ZAVOD JE BIL PEKEL NE PA «0AZA MIRU Jutri izkop trupel petih žrtev «Zavoda sv. Rita» Bivša nuna Maria Diletta Pagliucca je otroke vklepala v verige in jih mučila Zaslužek špekuladje skoraj 200 milijonov - Iskanje vseh krivcev se nadaljuje Bivša nuna Maria Diletta Pagliucca RIM, 25. — V Cagliariju se je dvignil še en otroški glas proti bivši nuni Marii Diletti Pogliu-ca iz Grottaferrate, ki je v otroškem zavetišču na nečloveški način mučila večje število ne povsem normalnih otrok, ki jih je imela «v zakupu*. Šestnajstletni Enrico Pani je bil epileptik in ga je oče poslal bivši nuni v Grottaferrato, kjer je ostal poldrugo leto. Sedaj je deček priznal policistom, kako je bil v «Zavodu sv. Rita* mučen in da je zaman skušal o-pozoriti na to nevzdržno stanje svoje starše. Maria Diletta Pa-gliuca, ki je upravljala zavod, je njegovo pismo enostavno zaplenila, dečka dala surovo pretepsti ir ga nato prisilila, da je napisal staršem pismo, kjer je opisal srednjeveški otroški Zavod sveta Rita, kot «oazo miru*, tako pač kot je pisalo v propagandnih lističih, ki jih je bivša nuna pošiljala po vsej Italiji in opisovala svoje »človečanske* vrline ter od posameznikov zahtevala bogate prispevke. Od raznih pokrajinskih podpornih ustanov je prejemala za posameznega otroka po nekaj tisoč lir na dan, potrošila pa je le nekaj sto lir dnevno za kos kruha in dve skodeli neke smrdeče žlobu-dre, ki so jo otroci jedli iz leta v leto. Življenje v Zavodu sv. Rita je potekalo po strašnem ustaljenem običaju. Zgodaj zjutraj vstajanje, vsakemu po skodelico umetnega mleka, na kar so morali otroci sesti na prag na dvorišču in tako čepeti ure in ure. Od časa do časa je med nje prihajala bivša nuna, ki je otroke učila molitev. Zvečer sta se po dva in dva otroka vlegla na posteljo, kjer ju je Pa-gliuca privezala z verigo na posteljni rob. Popolnoma neznana je ' bila v zavodu zdravniška nega. Bolezni je Pagliuca «ozdravljala» s pretepanjem in mrzlimi kopelmi, zaradi česar je — kot vse kaže — pet otrok umrlo. Njuna trupla bodo izkopali jutri v prisotnosti predstavnikov zasebne stranke, profesorjev De Vincentiisa in De Santa. Medtem išče policija še druge krivce za nevzdržno stanje, o katerem je očitno vedelo preveč ljudi. Pomisliti je treba, da je Pa-gliuco svoj čas sprejel v posebni avdienci sam papež Pavel VI. dne 13. marca, ko je bila sodna preiskava že v teku, pa je Pagliuco pohvalil sam škof v Frascatiju Li-verzani. Policijska preiskava se je s polotoka prenesla na Sardinijo, kjer živita še dve sestri bivše nune, in sicer Antonietta Pagliuca in tretja sestra iz Cagliarija. Antonietta Pagliuca je bila v Zavodu sveta Rita »desna roka* svoje se- stre. Iščejo tudi ogromna denarna sredstva, ki jih je Pagliuca v svoji večletni dejavnosti nabrala. Govori se, da ji je nečloveška špekulacija z revnimi in bolnimi otroki vrgla skoraj 200 milijonov lir, od katerih pa je policiji uspelo zapleniti le desetino. V »Zavod sveta Rita* je marca letos vdrla skupina policijskih a-gentov in našla 15 otrok v verigah. Ležali so na smrdečih slam-njačah in prestrašeno upirali svoje oči v. policiste. Sedaj so vsi v bolnišnicah v Velletriu in Rimu. Nadaljuje se pa preiskava, da bi se ugotovila še krivda sodelavcev bivše nune, med temi Giuliana Pri-mija in Agostina Velle ter nekega duhovnika, ki je pomagal bivši nuni. Vsekakor bo zadeva z nenormalnimi otroki v Zavodu sv. Rita dvignila precej prahu, ker je to že četrtič, da se odkrijejo podobni primeri. Med temi je vsem ostal v spominu »primer Celestinov*, ki je razburil javno mnenje in izzval tudi na parlamentarni ravni ustrezno akcijo. Gre namreč ža skoraj 4.000 podobnih zavodov, v katerih živi skoraj pol milijona nedoraslih otrok. Sedemdeset odstotkov teh zavodov je v zasebnih ali cerkvenih rokah. Poslanci KPI, PSIUP in neodvisni levičarji so predlagali, naj bi ta del otroškega varstva prevzele v svoje roke krajevne u-stanove. Obdukcija Adolfa Mecianija VIAREGGIO, 25. V zavodu za sodno medicino je bila v prisotnosti ekipe treh strokovnjakov izvršena obdukcija trupla Adolfa Mecianija, ki je po 47 dneh agonije umrl v bolnišnici »Santa Chiara*. Obdukciji je sledil tudi dr. Tanzi, državni pravdnik iz Piše. Pogreb bo, kot predvideno, na pokopališče v Viareggiu, kjer bo lastnik kopališča «La Pace», ki je bil vpleten v «zadevo Lavorini*, pokopan zraven matere, le nekaj metrov od kraja, kjer leži v družinski grobnici mali Ermanno, ki so ga 9. marca zjutraj našli zakopanega v pesku v Marini di Vec-chiano. Norčevali so se iz «Inteliigence servica» LONDON, 25. — Dva dni je »Sootland yard» mobiliziral svoje najboljše detektive in kazalo je, da je prišlo do pomembne najdbe »strogo zaupnih)) dokumentov zunanjega ministrstva ali celo protiobveščevalne službe. V hotelu «Presideint» je namreč neki agent našel črno aktovko, v kateri je bilo več svežnjev listin z napisom «top seoret«. Zdelo se je čudno, da je kdo pozabil v hotelu tako važno torbo, toda vse se lahko zgodi in agenti «Scotland yarda» so morala z agenti «Intelligeoce servicea* ugotovili, od kod papirji in kolikšen je njihov pomen. Stvar se je pojasnila le dan pozneje, ko so na osnovi ključev za preučevanje protiobveščevalnih šifer ugotovili, da gre za formule in šifre brez vsakršnega smisla, sad enostavne in hkrati dobro zamišljene šale, zaradi katere pa marsikdo v angleškem zunanjem ministrstvu ni mogel spati. Umrl glasbenik Giuseppe Bamboschck NEW YQRK, 25. — V starosti 79 let je umrl predvčerajšnjim glasbenik tržaškega izvora Giuseppe Bamboschek. Rodil se je v Trstu leta 1890, od koder se je kmalu izselil v Ameriko, kjer je leta 1913 vstopil v »Metropolitan« kot »glasbeni tajnik«. Pozneje je prevzel vodstvo »St. Luis Muinicd-pal Opera«, ki je postala zanj odskočna deska k slavi. Od 1919 do 1929 je vodil opero v «Metrooo-litanu«, kjer je nastopil tudi kot pianist. RIM, 25. — Teddy Reno in Rtta Pavone po italijanskem zakonu nista mož in žena. V tem smislu se je izreklo včeraj sodišče v Velletrlju, ki Je izjavilo, da je njuna poroka v Mehiki neveljavna. Prav talko sodi italijansko sodišče, da je zaikon med Ferrucciom Ri-cordijem (Teddy Reno) ln njegovo prejšnjo ženo Vanio Prottl še vedno veljaven. Zaradi tega sla neveljavni zakonski zvezi Vanle Prottl z grofom Manfredijem ter že prej omenjena zakonska vez med znanima pevcema. Vse se je pričelo v februarju 1957. leta v mehiški driaivi Chi-hahua, kjer sta se Vania Protti in Teddy Reno poročila na civilen način. Pred devetimi leti, po treh le. ih nesrečnega zakona, sta se zakonca ločila, vendar je ostala zadeva zapletena, ker je med tem sklenil pevec svojo mehiško poroko registrirati tudi v Italiji, ln sicer na rimskem anagrafskem uradu. Pevcema je res uspelo razveljaviti poroko, ki je bila registrirana v Mehiki, kjer sedaj pač več nista mož In žena. Sodišče v Velletrl-j-.i pa je ugotovilo, da sicer razveljavitev mehiškega zakona res velja v številnih evropskih ln Iz-venevropsklh državah, ne pa v Italiji, kjer mora razloge za razveljavitev zakona, k! Jih Je tuje sod'šče imelo za polnoveljavne, še enkrat preveriti Sodišče v Velle-trlju je zato zahtevalo od pevcev go in nimajo lahkega življe-ker se pač morajo boriti z Nanizatijskimi in finančnimi težami, kakor so tudi — da upo-^nrno izraz, ki je danes v mo- * — pogosto predmet oporeka-oziroma nasprotovanje. Ji parki zajemajo terene raz-k»e narave in za različne na-***: Od ledenikov, golih sten in Sunitih predelov visokega go-^3*, do pašnikov, gozdov, trav-ter obdelanih površin v do-od vegastih koč v majhnih Robljenih podeželskih zaselkih, Nudenih samo začasno, do zna-k turističnih centrov velikega l*,vesa. Samo majhen del tega pa * last države, tako da privatni kfctiki ali ustanove, kar pač že !?• zelo težko prenašajo naložene omejitve, ld se konec konca kemene v manjše možnosti zajoka. Vse dejavnosti človeka, ki ^korkoli spreminjajo okolje, so Cejene in nekatere prepovedane: W nadzorstvom je odprtje novih kt in steza, izgradnja žičnic in Južnič, gradbena dejavnost, po-kvitve električnih vodov, dejav-^ kamnolomov, sečnja v gozdo-J pogozdovanje, paša živine. ‘Spovedana sta lov in ribolov, ,v*janje novih vrst živali in ra- zbiranje in odnašanje rud-.trganje cvetlic, obiranje sa-^*v in plodov v predelih pred-*®dnih področij. Prepovedan je kfedje celo pristop človeka v kra- * integralnih rezervatov. Jako so parid predmet napa-zemljiških lastnikov, kot tu-strani interesentov nepremič-'ktkih investicij. Le-ti bi hoteli Jk oproščeni tistih vezi, ki jih * drugi strani ljubitelji narave *®atoajo za nezadostne in predlo upoštevane. Pritožujejo se kfe poljedelci zaradi škode, ki ^Povzroča divjačina, vtem ko po strani ta ista spodbuja a-^t lovcev, ki bi v ton pogledu krii imeti proste roke. Bolj pro-;* bi radi bili tudi turisti, ki bi Jkli, da bi se jim dovolilo hodi-•Povsod, vtem ko se v zvezi s krkom »dello Stelvio* pojavljajo “ločeni problemi ustavnega znanja v zvezi s kompetencami dr-čve in dežele Trentino-Gomje TOBžje. Jogosto se postavljajo zahteve J? ustanovitvi še drugih narav-? Parkov, zdi pa se, da ideje J1 vedno jasne, kaj naj bi se ^Pravilo oziroma doseglo. Obseg omejitve parkov se močno s presojajo v zvezi z njihovimi na-kni. j.^6 naj bo park mesto za ohra- * njevanje narave v vseh njenih oblikah, mora biti zelo obsežen in podvržen najstrožji disciplini: že sama prisotnost človeka moti naravna ravnovesja in, potemtakem, zahteva omejitve. Tovrstni parki so predvsem znanstvenega pomena in v tako na gosto naseljeni državi, kot je Italija, ne morejo biti kdo ve kako številni. V popolnem nasprotju s temi so parki, namenjeni počitku in razvedrilu, katerih obseg je lahko omejen, vendar pa je še vedno tolikšen, da onemogoča gnečo ljudi. Ohranitev narave je v teh primerih zagotovljena le v relativnem obsegu. Obstaja velika potreba po teh zelenih površinah, po teh naravnih predelih, ustrezno o-premljenih, kjer si ljudje lahko poiščejo počitka in razvedrila. So to naravni parki, po katerih je največ povpraševanja. Ko so na razpolago zelo obsežne površine, se lahko oba tipa parka združita. Predpostavljajoč, da je treba iz neposredne bližine parkov izločiti naseljene centre, ki morajo biti tudi obkroženi od površin, kjer se lahko razširijo, lahko v samem parku določimo obrobna področja, kjer so določene človeške dejavnosti izkoriščanja naravnih virov dovoljene, le da jih je treba usmerjati in omejevati tako, da se ohranjajo značilnosti naravnega okolja. Na vrsto pridejo zatem površine tako imenovanih »naravnih rezervatov*, kjer je prepovedano sleherno izkoriščanje, ker so disciplinski predpisi še bolj strogi in kjer je človeku dovoljen pristop samo za to, da občuduje naravo, še to samo v za to določenih krajih .Vrhu teh površin so še tako imenovani «a.bsolutni naravni rezervati*, kjer mora narava o-stati povsem nemotena in kamor je pristop dovoljen samo iz študijskih razlogov. S podobno organizacijo in p« tako, da bi se rezervati ustanavljali, če le mogoče, na državnih oziroma deželnih zemljiščih, bo moč nekako združiti nasprotujoče si interese. Da bi mogli pravilno vredno-stiti in ceniti koristnost teh parkov, kakor tudi, da bi s kar največjim razumevanjem sprejemali potrebne omejitve in ustrezno disciplino, je potrebno zlasti poznati in razumeti to, kar oni predstavljajo v svojih različnih aspektih, ki se zlivajo v njihovi teritorialni enotnosti. V vseh naših parkih so bila opravljena določena področna študijska dela. Za park cdello Stelvio* je bil pred kratkim v izdaji Državne ustanove za javne gozdove objavljen poljudnoznanstveni vodič, bogat na ilustracijah in bibliografskih podatkih, pri sestavi katerega sta sodelovala znanstvena komisija milanskega alpinskega kluba (Club Alpino di Milano) in Inštitut za geografjo na Katoliški univerzi. V njem so opisani geologija, rudnine, geo-morfologija, vegetacija, favna, vrhu tega pa še deset naravnih smeri, ki bodo zanimale tako turista, ki si želi preživeti dan v stiku z resnično pristno naravo, kot tudi pravega ljubitelja narave in pa znanstvenika, ki se želita vanjo bolj poglobiti. Ob 15. obletnici njegove smrti State Department zdaj poskuša v potu svojega obraza ugotoviti, zakaj se je zataknilo na turneji guvernerja Nelsona Rockefellerja po Latinski Ameriki. Če hočejo zares vedeti kaj je bilo narobe, se bodo morali obrniti na mojega prijatelja Gonzalesa, . latinsko-ameriškega diplomata, ki mi je oni dan povedal, kaj se je zgodilo. »Vi Američani se teh stvari vedno lotite narobe.* »Kako to»* «Vi mislite, da bodo vsi latin-sko-ameriški problemi rešeni, brž ko boste poslali tja dol kakega ambasadorja dobre volje.* »Ampak predsednik Nixon je vendar poslal guvernerja Rockefellerja v Latinsko Ameriko zato, da bi pokazal ljudem, da jih Združene države niso pozabile.* «Da, ravno to je bilo narobe. Južni Američani so že mislili, da ste pozabili nanje in so zaradi tega bili nadvse srečni. Šele ko ste jim poslali guvernerja Rockefellerja, so se spet spomnili na svoje težave in so začeli demonstrirati. Morali bi jih pustiti na miru.* »Govorite, kar hočete, Gonzales, toda resnica je, da je Latinska Amerika predsedniku Ni-xonu zelo pri srcu, pa je poslal guvernerja Rockefellerja na turnejo ,da bi jim dokazal svoja prijateljska čustva.* iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* O avtocesti Reka-Zagreb LJUBLJAHA Danes poteka petnajst let, odkar je v visoki starosti za vedno zatisnil svoje oči monsignor Ivan Trinko, narodni buditelj in pesnik Beneške Slovenije. Kot je v torkovi številki poročal naš časopis, so na sedežu prosvetnega društva v Čedadu, ki nosi njegovo ime, dostojno proslavili njegov spomin s petjem, govorom in recitacijami. Humor Arta Buchivalda: Veleposlanik dobre volje Brez sodobnih prometnih zvez v neki deželi ne more biti sodobnega gospodarstva in trgovine ne sodobnega turizma. Brez njih je nemogoče se povezovati z ostalim svetom, občevati in z njim sodelovati, je brezplodno odpirati vrata svoje dežele tujim gostom, ki s svojimi sodobnimi prevoznimi sredstvi nočejo stopiti v dotično deželo. Tako je nesmiselno tudi upati, da bi se pristaniško mesto, kot je Reka, še moglo naprej razvijati brez ustrezne povezave z zaledjem. Vse to je končno privedlo na idejo o izgraditvi nove modeme ceste od Reke do Zagreba, kakor je tudi obudilo staro zamisel o novi, krajši železniški progi. Avtomobilski promet se je zadnja leta silno razvil. Tako so n.pr. istega dne meseca avgusta 1. 1958 v Matuljah našteli 980 prehodnih avtomobilov, 1 1963 6500, lani pa 17.000. Na osnovi tega so izračunali, da bo, postavimo, na odseku Karlovac-Reka prihodnje leto dnevna obremenitev že znašala 11.000 enot, petnajst let kasneje pa celo 35.000 enot, t.j. potniških avtomobilov. Normalna cesta na tri proge jih lahko sprejme največ 4500-5000, ona na štiri 12 tisoč, za višja števila pa je potrebna avto cesta s štirimi cestišči. Za izgraditev nove ceste je TRST A 7-15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Pobila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 “*ov. narodne; 11.50 Pianist Intra; J‘10 Beseda in glasba: 12.30 Za ;sakogar nekaj; 13.30 Glasba po ?e‘jah; 17.00 Pacchiorijev ansam-: 17.20 Razkustrane pesmi: 15 Umetnost in prireditve: 18.30 ~*fred: Koncert za harfo in orke-jter; i9.io Pisani balončki; 19.40 7>tivi; 20.00 Šport; 20.35 P. Levi: *verzifikator»; 21.30 Stapletonov Jfkester in zbor; 22.00 Komorne ^latlbe; 22.15 Zabavna glasba. TRST .12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran: l4-45 Simf koncert. KOPER . 730, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 20.15 Poročila; 6.40 Glasba za j°bro jutro; 8.00 Pisana glasba; s-00 p0d senčnikom; 10.00 Znane ^Pevke; 11.00 Preberimo skupaj; "•15 Nove plošče; 11.30 Današnji P?vci; 11.45 Glasba in pesem; “ 00, 12.45 in 15.00 Glasba po že-!J®h; 14.35 Danes pojo...; 16.30 Zarine melodije; 17.40 Nove plo-18.00 Radijski oder; 18.38 19.00 in 20.30 Prenos RL; J00 1^1. narodne; 23.10 Plesna »lasba; 23.35 Nočni motivi. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-Pf^ila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 “vočni trak; 10.05 in 11.06 Ura 2*«sbe; 11.30 Tenorist Mario Filip-g*chi; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 preizkušajo se diletanti; 14.45 in JlO Plošča za poletje; 16.00 Spo-Fe lija razstava del beneškega mi« Maria Baldana. V prostorih Delavske zbornice C na Trgu Papa Giovanni KX»*-odprta II. kolektivna sindikalna ■. stava v stalni umetnostni ®VO j ,0 «Cesare Sofianopulo«. ^azs u-člani deželnega sindikata liK°VIL w metnosti CISL. Razstava bo oop ob delavnifh od 18. do 20. ure- ^ V galeriji tTorbandena« je ^jv-tivna razstava, na kateri so raz ijena dela umetnikov, ki so v leriji razstavljali med letom, f' y# panih je 25 avtorjev. S to raz ,.v. galerija zaključuje letošnjo Tf" _rj. no sezono. Nova sezona se 00 d. čela v soboto. 27. septembra z K. no razstavo Emilia Vedove. K ja tivna razstava bo odprta do 10. 1 Ljudska prosveta Danes, 26. junija ob 20.30, bo na trgu v Trebčah javen shod komunistične partije. Govoril bo Stojan Spetič, član federalnega komiteja, o temi: »Sedanji gospodarski položaj Trsta in delavske borbe*. Enako zborovanje bo v petek, 27. junija ob 21. uri na trgu v Gropa-di. Govoril bo dolinski župan in deželni svetovalec, Dušan Lovriha. Davčni seznami na vpogled prizadetim Županstvo sporoča, da so na občinskem davčnem oddelku v občinski palači, Trg Granatieri 2, III. nadstropje od 26. t.m. do 3. julija od 9. do 12. ure na vpogled dodatni seznami davkoplačevalcev druge sen j e 1969 (in prve serije 1969 in prejšnja leta za plačevanje občinskih davkov. Po omenjenem roku bodo seznami poslani občinski davčni izterjevalnioi za izterjanje. Proti vpisu v sezname se prizadeti lahko pritožijo na prefekta v roku šestih mesecev po koncu objave. Prav tako so na županstvu na istem oddelku od 26. t. m. do 30. julija od 9. do 12. ure na vpogled redni seznami davkoplačevalcev prve. serije 1969 in za prejšnja leta za plačevanje državnih davkov. Proti vpisu v sezname se prizadeti lahko pritožijo na urad za neposredne davke, Trg Vangelske PD Barkovlje vabi na seatLnih ki bo nocoj ob 21. uri v drllS '1iad--prostorih, člane in predvsem n no. RUssia Nazionale 16.00 «007 — dalla rlcon-con amore«. Technicolor. S. nery. Gioa Grattacieio 16.00 «Stuntman». pje Lolilobrigida, R. Vihard, Dubois. o,tern0' Fenice 16.00 «1 quattro del »a ster«. VVestern film. . di Eden 16.30 «Confessionl ib"/1 |J. tre giovani spose« R- Va,.ni’p°d Gossler. Prepovedano mla«,nl 18. letom. Technicolor. Te- Excelsior 16.00 ((Superspie K”-chnicolor. ette». Ritz 16.30 «20.000 dollari su1 Technicolor. VVestern. gel- Filodrammatico 15.00 «Expl°11-la, sexy e ladra«. Technieo1‘ 't3ti3 Alabarda 16.30 «Se incontri "“nico-prega per la tua morte«. Teod lč lor. Prepovedano mladini P Ietorr' r*nip Si’ Aurora 16.30 «1 ragazz di caI dovvs«. d°i- Cristallo 16.30 .«Per un PU-?n0doiontc' lari«. C. Eastveood, E. M. “ Technicolor ciiva03 Capitol 16.CO «Teorenia» preP0’ Mangano, Terence StarnpL vedano mladini pod 18 ei2ret3*: Impero 16.30 «Cerimonia s[^iad'nl Technicolor. Prepovedano pod 18. letom. _a v«1" Vittorio Veneto 16.00 «La pd" K3'e ta di Jennifer«. Jones Ols®1'epove' Harrington. Technicolor dano mladini pod 14. letom- poCny Astra 16.CO «Stasera mi butto«-Roberts. Technicolor. ete"’art Ideale 16.00 KSurehand«. ' chnk°' Granger, Pierre Brige. 1 lor ..~di Ma' Abbazla 16.CO «1 merčenari gay-cao«. J. Palance, F. Lamas. Včeraj danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. junija 1969 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 13 oseb. UMRLI SO: 65-letna Giovanna Ga-spersich vd. Dercar, 66-letna Maria Bonazza por. Stancich, 70-letna Angela Pisani por. Francese, 62 letni Vittorio Dodič, 58-letni Paolo Man-tovani, 72-letni Cesare Padula, 66-letni Donato Raguso, 23-letna Anna Maria Bacchini por. Bressan, 77-let-na Natalia Chiste, 76-letna Giovanna Fevola, 67-letna Margherita Coml-cl vd. Fonda, 60-letna Sparta Pravi-sani por. Baldassl, 5 mesecev stara Patrizia Bertoni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Comrnerclale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro & Ne-ri. Ul Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 6.30) Godina. Trg S Giacomo 1. Grlgo. ion, Trg Virgllio Giotti 1. Al Due Mori, Trg Unitš dTtal a 4 Nicoli, Ul dl Servola 80 (Skedenj). KINO «1RIS» danes ob 19.30 barvni brilian ni film: I GIOVANI LUPI f( Igrajo: C. Hay.. H. ?,poi W. Benyton. - Mlatim' (la,i. 18. letom vstop prepoj — KINO NA OPČINA! danes ob 18. uri barvni ni film: PER QUALCHE IN PIU’ ■tOP°hl Darovi in prispevki V počastitev spomina P°K'i0 novih darujeta Mila in G® cin 2000 lir za Dijaško mat«- ^ J m V počastitev spomina PoK.a o* ... sija Agneletta daruje družm 1|f z« obletnici njegove smrti , Slovensko dobrodelno druSt KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE SPORED VABI 28. IN 29. JUNIJA V KRIŽ NA PRAZNIK VINA IN RIB sobota, 28. junija ob 18. uri otvoritev lil. RAZSTAVE IN POKUŠNJE DOMAČIH VlH Chizž0*- ob 21. uri nastopi Trlo Bordon iz Doline, pojeta Dario in Darko nedelja, 29. junija ob 9. uri otvoritev razstave ,. ob 17. uri spored domače glasbe in petja v izvedbi ansambla «Veseli rudar j'11 Trbovelj ob 18. uri na nogometnem igrišču začetek finalnih tekem za trofejo «B. Prireditelj: ŠD «Vesna» od 20.30 dalje PLES RIBE - DOMAČE KLOBASE IN PRŠUT — ČEVAPČIČI ^ V dneh 28. in 29. junija je v prostorih prosvetnega doma «A. Sirk« odprta osebna razS slikarja Mira Dovšaka ter prikaz fotografij in pokalov športnega društva «Vesna» SLOVESNA IZROČITEV V TRŽIŠKI LADJEDELNICI ITALCANTIERI Motorna ladja «Bakar» izročena Jugoliniji z Reke Predsednik Italcantieri dr. Cortesi in tehnični direktor Jugolinife inž. Barkidžija poudarila uspešno medsebojno sodelovanje in željo po vedno boljših odnosih ob Jadranu ■ Ladja pripluje danes v Trst na svoji prvi vožnji proti Indiji Motorna ladja «Bakar» na poskusni vožnji V tržiški ladjedelnici Italcantieri mu poveljniku in posadki srečno so včeraj ob 11. uri predstavniki ladjedelnice na ožji slovesnosti iz-; ročili motorno ladjo «Bakar» predstavnikom družbe Jugolinija z Reke. Ladja «Bakar» je tretja iz serije ; štirih enakih, ki jih je Jugolinija naročila pri ladjedelnici Italcantieri. Prvo, «Kraljevico», je družba prevzela v septembru lani, drugo, «Kastav», pa februarja letos. Četrta je še v gradnji. Slovesnosti, ki je bila povezana tudi s krstom ladje, so prisostvovali med drugimi predsednik in upravni j delegat Italcantieri dr. Gaetano Cor-j teši, direktor ladjedelnice inž. Lippi, tehnični direktor Jugolinije z Reke inž. Barkidžija, pomočnik komer-I cialnega direktorja Jugolinije Fra-! ne Valentič, botrica ladje gospa Dragica Majnarič, generalni konzul SF I Rj v Trstu inž. Marjan Tepina, f konzul Zlatko Vidas in še drugi ; predstavniki Italcantieri in reške E pomorske družbe, tehniki in delavci. . Predsednik Italcantieri je v svojem nagovoru poudaril pomen slo-| vesnosti ter pri tem dejal, da pred-| s Javljajo obsežna naročila Jugosla-* . vije pri Italcantieri «konkreten primer sodelovanja ne samo med tržili ško ladjedelnico in reško pomorsko j družbo, temveč tudi med dvema sosednima državama in narodi ob skupnem morju, ob katerem hočemo živeti v miru in sodelovanju. In ker I mir sloni predvsem na delu, je da-1 našnja slovesnost tudi konkreten odraz prizadevanj v tem smislu*. Predsednik Cortesi je omenil še pogodbo o sodelovanju med FIAT in j reško ladjedelnico za dobavo ladij-: skih strojev ter izrazil prepričanje, da bo družba Jugolinija zadovoljna tudi s to tretjo ladjo iz serije štirih, 1 kakor je zadovoljna s prvima dvema. Zaželel je družbi, ladji, njene- plovko po svetovnih morjih. Botrica gospa Dragica Majnarič je nato s sekirico presekala vrvico s privezano tradicionalno steklenico šampanjca, ki se je razbila ob boku ladje, in voščila novemu plovilu reške družbe srečo na morjih, medtem pa je italijansko zastavo na glavnem jamboru zamenjala jugoslovanska in zastava Jugolinije, s čimer je bila izročitev ladje formalno izvršena. V imenu Jugolinije je nato spregovoril inž. Barkidžija, ki je čestital kolektivu ladjedelnice, ki je zgradila ladjo, ki nosi ime mesta Ba-kar z veliko pomorsko tradicijo in ki je dalo jugoslovanski trgovski mornarici mnogo odličnih pomorščakov. čestital je tudi predstavnikom Jugolinije, ki so sodelovali pri gradnji, družbi FIAT, ki je zgradila pogonski motor in izrazil prepričanje, da bodo Fiatovi motorji vgrajeni še v druge jugoslovanske ladje. Končno je izrekel priznanje delavcem ladjedelnice ter dejal, da se bo se- nata na Reko in potem na svojo prvo plovbo na progi proti Srednjemu vzhodu okrog Afrike proti Indiji. Še nekaj podatkov o ladji: ima 8.700-metrskih ton, dolga je 151,60 m, široka 20 m, visoka do glavnega mostu 8,70 m z grezom 7,73 m. S polnim tovorom doseže hitrost 18,8 vozla, prostornina njenih skladišč pa znaša 14.600 ton. V moderno opremljenih kabinah je prostora za 53 članov posadke in '8 potnikov. Opremljena je z dvema dvigaloma z dvižno močjo 3 tone, desetimi za 5 ton, šestimi za 10 ton in enim za 25 ton. Prav tako je opremljena s prezračevalnimi, protipožarnimi in drugimi napravami, kot so na primer magnetofonski telefoni, akustičnimi ojačevalci, alarmna naprava, strojni telegraf, ekometer, radar, naprava za avtimatično pilotiranje, globinometer itd. Ladjo poganja motor Diesel CR DA FIAT B 757 S z direktno povezavo s prenosno osjo, ki razvija jakost 10,500 c.a. pri 135 obratih na minuto. Električno centralo sestav- ENAJSTI DAN ZASEDBE TOVARN SAFOG IN NUOVA SAN GIORGIO Splošna stavka je včeraj zjutraj paralizirala življenje v Gorici Tovarne in trgovine so bile zaprte - Delavska manifestacija po mestu - Na Telovadnem trgu je bilo sindikalno zborovanje danje sodelovanje razvijalo še na- ljajo štirje Diesel aiternatorji prej, saj predstavljajo pristanišča zgornjega Jadrana dejansko eno samo ekonomsko družino. Pred zaključkom uradnega dela slovesnosti je botrici ladje izročil šop rož tudi predstavnik delavcev in notranje komisije. Gostje so bili nato povabljeni na krov ladje, kjer so jim v salonu za častnike ponudili koktajl, med katerim sta si izmenjala zdravici kapitan ladje Maurizio Mavrič, po rodu iz Bakra, ter direktor ladjedelnice inž. Lippi. Motoma ladja «Bakar* bo, kot nam je povedal kapitan Mavrič, že danes okrog 9. ure zapustila tržiško ladjedelnico in odplula najprej v Trst, kjer bo prevzela prvi tovor. S včerajšnje slovesne predaje ladje «Bakar». Od leve proti desni: Predsednik Italcantieri dr. Cortesi, botrica ladje Dragica Majnarič, za njo kapitan ladje Maurizio Mavrič, direktor ladjedelnice inž. Lip-pi in tehnični direktor Jugolinije inž. Barkadžija (med govorom) ! Na XXI. TRŽAŠKEM VELESEJMU OD 15. DO 29. JUNIJA jugoslovanskem paviljonu 300 KW z motorji CRDA SULZER 5 BAH 29. Iz gostilne so odnesli za 35.000 lir drobiža 35.000 lir v drobižu znaša celotna vsota plena, ki so ga neznani tatovi odnesli preteklo noč iz neke gostilne v Ulici Raffineria Tatvine se je včeraj zjutraj zavedel, lastnik Enrico Rasman, ko je kot po navadi prišel . odpirat lokal. O-pazil je, da je bil predal točilne mize odprt, čeprav ga je prejšnji večer skrbno zaprl ter zaklenil, iz njegove notranjosti pa je :z-gimil ves drobiž, ki ga je kot po navadi, pustil v predalu za naslednje jutro. Policijskim agentom, ki so kmalu dospeli na kraj tatvine, je okradeni Rasman izjavil, da je bilo drobiža za 30 ali 35 tisoč lir. Med drugim je tudi po-veda!, da je gostilno prejšnji večer približno ob 00.30 zaprla njegova žena, potem ko je v njej vse pospravila in očistila. Tatovi so, po njegovem mnenju, prišli lahko le skozi straniščno okno, ki gleda na neko dvorišče. Od tu pa so morali neznanci preplezati še dva metra visok zid, da so lahko prišli na cesto. Važno sled za nepoštenimi nočnimi obiskovalci pa predstavlja okrvavljeni papirnati robček, ki ga je Rasman našel na dvorišču. E-den od latov se je najbrž pri plezanju skozi ozko straniščno okno precej porezal in sa ,ie zato z robcem očistil krvavečo rano, nakar je umazani robec odvrgel. To sled so policijski agenti tudi izrabili ter se najprej pozanimali na oddelku za prvo pomoč glavne bolnišnice, če se je v noči javil kak ranjenec. Izvedeli so, da se je tjakaj res zatekel neki 54-letni moški zaradi rane na roki. Zaenkrat niso izdali drugih podrobnosti s tem v zvezi, ker se preiskava še nadaljuje. (PALAČA NARODOV) RAZSTAVLJA tiiaika Z zapadlimi dinarji sta hotela plačevati Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem dva zakonca, ker sta plačevala nakupljeno blago z dinarji izven tečaja. V četrtek 19. t. m. ob 19. uri se je neka policijska patrulja podala na poziv lastnika v trgovino platna «Sessi» v Ulici Tarabocchia 5, kjer je malo prej neka' ženska plačevala 6 brisač, ki si jih je izbrala med razstavljenim blagom, dinarji, kd so že zdavnaj izven tečaja. Za njo pa je hotel pri blagajni opraviti podobno kupčijo neki moški, a mu to ni uspelo, zato je kupljeno blago plačal v lirah. Preden je policija dospela, sta omenjena kupca že zapustila trgovino, toda agenti in neki uslužbenec so jima bili kmalu za petami ter ju ustavili. Zakonca, 34-letni težak Bruno Pacchi ter 54-letna Amalia Sestan, stanujoča v Ulici Sara Davis 15. sta dejanje priznala ter dodala, da nista vedela, da je bil denar, s katerim sta plačevala, izven tečaja. KNJIGE VSEH SLOVENSKIH IN NEKATERIH DRUGIH JUGOSLOVANSKIH ZALOŽB SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE • MED KUPCE BOMO RAZDELILI BOGATE KNJIŽNE NAGRADE I Na svidenje na sejmu! Avtomobil podrl upokojenko Z zasebnim avtomobilom so vče raj zjutraj ob 8.10 pripeljali v splošno bolnišnico 63-letno upokojenko Italio De Gasperi vd. Gianni iz Ulice Pomadama 5, ki jo je malo prej podrl avtomobil v Ul. M. D’A-zeglio, pred poslopjem s hišno Ste Vilko 2. De Gasperi Je hotela v omen|e-nem kraju prekoračiti ulico Stopila (e na zebrastd prehod za pešce, toda ravno tedaj je z njene desne strani privozil avto fiat 850. ki ga je v smeri Trga Ospedale upravljal 29-letni Umberto Tiso iz Bočna. Upokojenko je sicer zaradi naglega zaviranja le bežno oplazil, a to Je bilo dovolj, da je ženska padla na tla in se hudo ranila. V bolnišnici so ji namreč ugotovili ziom leve stegnenice ter udarce po levi roki Zaradi tega se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 3 mesece. »Branimo gariško gospodarstvo« je bilo napisano na transparentu v slovenskem jeziku, ki smo ga videli v včerajšnji delavski povorki po Korzu m na Travniku ter na Telovadnem trgu. Da je vse mesto soglašalo s to parolo je bilo včeraj zjutraj jasno razvidno, saj se je zaradi splošne stavke včeraj zjutraj vse delo v mestu in bližnji okolici ustavilo. Morda ni bilo še nikdar tako široke solidarnosti mesta okrog nekega problema, saj so bile za nekaj ur zaprte vse trgovine, tako v mestnem središču kot na periferiji, v še tako zakotni ulici. Trgovci niso le zaprli svojih trgovin, zaprli so tudi rolete izložbenih oken in le ko se je po končanih govorih povorka vračala proti Stražicam je na Korzu nastal nesporazum, ker so delavci zahtevali da bi v kavami Garibaldi zaprli poleg rolet na vhodnih vratih tudi rolete izložbenih oken, ki pa se že dolga leta sploh ne zapirajo. Stavkali so, in to v mnogih krajih prvič v zgodovini, tudi v uradih raznih javnih ustanov. Stavkali so v uradih deželne ustanove za kmetijstvo, na pokrajinski upravi, na županstvu, v občinskih podjetjih za vodo, luč in plin. Take solidarnosti delavci niso bili doslej vajena. Tu pa tam se je našel kak stavkokaz, morda so delali v kakšnih manjših pisarnah, v glavnem pa se je vse delo zaustavilo. Pred Ribijevo avtobusno postajo so se zbrali uslužbenci tovarn Nuo-va San Giorgio in SAFOG, katerim so se pridružili delavci iz drugih goriških tovarn. Precej je bilo delavk iz podgorske predilnice, pa tudi dz drugih manjših tovarn. Delavska povorka s številnimi transparenti je šla po Korzu Italia. zavila po Ulici Garibaldi, kjer je prišlo do žvižganja pred hotelom Posta, v katerem je začasno nastanjeno ravnateljstvo dveh tovarn, šli so do županstva, nato po Ulici Roma na Travnik, s katerega so manifcstanita prišli do ljudskega vrta in do Telovadnega trga, kjer so večtisočglavi .Žibrata množici spregovorili voditelji kovinarskih sindikatov Marchesan za UILM, Co-lautti za FIM in Papais za FIOM. Govorniki so poudarili prvo zmago, ki so jo delavci izvojevali v sedanji borbi. Ravnateljstvo Fin-meccanica je zahtevalo, da je ire-ba najprej izprazniti tovarno, šele nato naj bi se pričela pogajanja. Ta pa so se začela sinoči na ministrstvu za delo v Rimu in tovarni sta še vedno zasedeni. To je prva zmaga po desetdnevni zasedbi Nuova San Giorgio in SAFOG Govorniki so tudi ožigosali poslovanje vodstva tovarne Nuova San Giorgio, ki trmasto vztraja pri izdelavi zastarelega pletilnega stroja, ki ne najde več kupcev, ker ne vzdrži konkurence drugih italijanskih in tujih tovarn. Zaradi tega so zahtevali zamenjavo sedanjih vodilnih tehnikov in preusmeritev proizvodnje v tovarni. Ta preusmeritev pa ne sme iti na račun delavstva, kajti treba je misliti tudi na odpravo težkih delovnih pogojev, ki so danes v teh dveh tovarnah, kjer je večina delavcev bolna za sildkozo. Govorniki so zahtevali ozdravitev goriškega gospodarstva, kateremu grozi z nameravanim skrčenjem in postopno zaporo v Nuova San Giorgio, ki zaposluje okrog 300 enot moške delavne sile, velika izguba. Prav to dejstvo, da tovarna zaposluje moško delovno silo je tudi privedlo do tako široke akcije solidarnosti vseh meščanov. Po govorih se je povorka vrnila 5 Korzu m Ulicah IX Agosfco in Brigata Casale v zasedeni tovarni. V povorki smo opazili tudi skupino mladih študentov in dijakov, ki so nosili transparente z izrazi solidarnosti med dijaki in delavci. Razen že omenjenega nesporazuma pri kavami Garibaldi je vse potekalo mimo. Ob strani ceste je bil gost špalir meščanov, ki so se soli-daliztrald s korakajočimi delavci iz tovarn v Stražicah. Včeraj zvečer se je pričel v Rimu sestanek med sindikalnimi voditelji iz Gorice ta zastopniki Pin-meccanica, ki ga je sklical podtajnik Toros. Razgovarjald se bodo o zahtevah poviška plač, za ka-tere je baje vodstvo tovarne že pripravljeno popustiti ter o problemu, ki Je bolj pereč: obstoj tovarne Nuova San Giorgio ta ohTa nitev 300 moških delovnih mest. Zaradi tega je popolnoma upravičen ki smo ga slišali ta vrst delavcev sindikalistom na Telovadnem trgu: «Ne vrnite se ta Rima praznih rok!« V zvezi s splošno stavko so sin dikati bolničarjev goriške glavne bolnošnice izjavili, da se zaradi posebnosti svojega dela ne morejo udeležiti stavke za cele trd ure. Stavkali pa so ob 10. url za deset minut, izjavili solidarnost z delav-ci Nuova San Giorgio ta SAFUG hude krize, ki grozi goriškemu gospodarstvu in ga obvezali, da si še nadalje prizadeva za ugodno rešitev spora. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo v najkrajšem času sklicali občinski svet, da bi v njem na široko debatirali o gospodarskem razvoju Gorice s posebnim poudarkom na problemu obeh dr žavnih tovarn. SINDIKALNE VESTI Stavka gasilcev Gasilci na Goriškem so začeli včeraj stavkati v sklopu vsedržavne stavke gasilcev. Stavka bo trajala še danes. Vzrok je prekinitev pogajanj za reorganizacijo staleža in za izboljšanje prejemkov. Na Goriškem se je udeležilo stavke okrog 80 odst. gasilcev. Prve volitve notranje komisije v tovarni «Torcitura di Vittorio Venelo* v Zdravščini so izpadle takole: predloženi sta bili listi CGIL in CISL za delavce. Za CGIL je bilo 47 za CISL pa 35 glasov. Za uradnike je bila predložena samo lista FALI, ki je prejela 4 glasove. Izvoljeni so bili po en zastopnik CGIL, CISL in FALI. Razstava slovenskega vrtca in osnovne šole Pretekli torek so učenci slovenske osnovne šole ta otroškega vrtca v UL Randaccio otvorild skupno razstavo v prostorih svoje šole v tej ulici. Prikazala so lične ročne izdelke, vezenine, risbe in slike, s katerimi so napolnili mize ta stene obsežne sobe. Že prvi dan so sd ogledali razstavo starši prizade-tilh otrok, naslednje dneve pa so prišla tudi drugi obiskovalci, med njimi tudi predstavniki raznih slovenskih ustanov ta organizacij. Razstava bo odprta še do sobote, 28. t. m. Ljubiteljem mladine priporočamo, naj si jo ogledajo. Statistično ugotavljanje v gospodarstvu Goriško županstvo obvešča vse prizadete, da bodo v prihodnjih dneh obiskali razna podjetja ta druge gospodarske ustanove na Goriškem, ki se bavijo z izdelovanjem ali prodajo raznih dobrin, poverjeniki za zbiranje statističnih podatkov. Zbrali bodo podatke o sestavi in ustroju podjetij, ter jih je razpisal centralni državni zavod za statistiko, ki hoče z njimi dobiti prve podatke za novo splošno štetje ta popis trgovinskih in industrijskih podjetij. Županstvo prosi vse prizadete, naj gredo na roko poblaščencem pri njihovem zbiranju podatkov ter zagotavlja, da imajo pri tem samo statističen namen ter velja za nabrano gradivo stroga uradna tajnost. V kuhinji se je ožgala Sinoči so prepeljali v splošno bolnišnico v Gorici 44-letno Romano Stergar por. Olivi ta Fratte pri Romansu. Zdravniki so ji ugotovili opekline prve, druge ta tretje stopnje po rokah ta nogah ter so jo pridržali za 30 dnd na zdravljenju. Žena je okrog 18.30 hotela prižgati drva v štedilniku, da bi bolje gorelo jih je polila z bencinom pa je ogenj puhnil vanjo z Med včerajšnjo povorko po mestu navedenimi posledicami. ...............................n...................mini....... SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Najem posojil v višini 21 milijonov za kritje občinskih primanjkljajev Odobritev solidarnostne izjave s kovinarji SAFOG Prijeli so avtomobilskega tatu Leteči oddelek goriške policaje je odkril tatu dveh avtomobilov in sicer gre za 36-letnega Edvarda Budala iz Standreža, Ul. Trevigia-no 26. Dne 21. t. m. zvečer je odpeljal avto Bat 1100 Alojziju Sirku ta Kr-mina, Ul. Bancaria 13, naslednji večer pa še fiat 500 nekemu Gior-giu Candussiju iz Romansa. Prvi avto so našli zapuščen v Desenza-nu pri Gardskem jezeru, drugemu pa je tat odvzel evidenčno tablico ter ga potem skušal prodati čuvaju opuščenih avtomobilov pri Madormini v Gorici, kjer so avto tudi dobili ter ga vrnili lastniku. Do Budala so prišli, ker so izvedeli, da so ga videli v Krminu tisti večer nekateri domačini. Ker policija človeka dobzo pozna, so po opisu takoj zasumili, da gre za njega. Zasišali so ga ta ko je priznal, so ga prijavili sodišču. O Budalu je kronika že večkrat govorila. Gre za neuravnovešenega človeka, ki ni vedno odgovoren za svoja dejanja. Njegova družina, tako starši kot drugi člani, so vzor poštenosti in pridnosti ter si vedno zelo prizadevajo, da bi vplivali na Edvarda, kar pa se jim vselej žal ne posreči. Doberdobski občinski svet je na svoji seji v torek zvečer odobril resolucijo, v kateri izraža podporo kovinarjem SAFOG in NSG v njihovi borbi za razvoj teh podjetij z državno udeležbo ter ohranite1'/ delovnih mest. Resolucijo je prebral in jo predlagal v odobritev svetovalec Mario Lakovič. Za sejo je bil sestavljen dnevni red 14 točk, od katerih je bila zadnja obravnavana na tajni seji ter se je nanašala na začasno namestitev uradnice Severine Peric v razdobju julij-september. 5ruc Svetovalci so najprej razpravljali o gradnji novega pokopališča v Doberdobu. O lokaciji je še poprej razpravljala posebna svetovalska komisija, ki je sporazumno z lastnikom določita vrednost odkupljenega zemljišča po 400 lir. Lastnik je sprva predlagal zamenjavo zemljišča, vendar mu občina ni mogla ustreči, ker zemlje za zamenjavo nima. Izgradnja pokopališča bo veljala 16 milijonov lir, za prvo fazo del pa bodo potrošili 10 mLi-jonov. Svetovalci so nato odobrili asfaltiranje občinskih cest v Jamljah ter sklenili za delo potrošiti 7,3 milijona lir. Sredstva bodo namenili ureditvi občinskih poti v zgornjem delu vasi, medtem ko je a-sfaltiranje ceste pri Sobanovi gostilni bilo izvršeno s sredstvi AN AS. Vaščani želijo, da bi država uredila tudi preostali del poti do mejnega prehoda Klariči, ki je z avtomobili težko prevozen. Občinska uprava je privolila v prodajo občinskega zemljišča električni u-stanovi ENEL za gradnjo transformatorske kabine. Sovodenjski občinska upravi je dovolila asfaltiranje občinske poti z Vrha proti Devetakom, ki je zaradi pomote še vedno vpisana na katastru pod doberdobsko občino, dasiravno sodi pod sovodenjsko. Občinski svet je nato sprejel sklep o najemu treh posojil za kritje občinskih obračunskih primanj- llllllllllllinMIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlllllllllIHIHIIlllMHIintlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMItlllllllllllllll USTANOVILI GA BODO TE DNI Pokrajinski gospodarski svet pri trgovinski zbornici Štel bo 115 članov ter bo razdeljen na 7 sektorskih odborov Na predlog odbora trgovinske. prizadeti sestajali na skupne po-zbomace je njen predsednik Bres-1 svete, san izdal odlok s katerim se, tudi po posvetu s pristojnimi gospodarskimi kategorijami, ustanovi pokrajinski gospodarski svet, ki bo imel obsežno posvetovalno nalogo za številne probleme, ki se tičejo proučevanja in odločevanja od strani trgovinske zbornice. Ta svet bo razdeljen na šest ločenih odborov, kd bodo zastopali naslednje kategorije: notranjo trgovino ta kreditne ustanove, zunanjo trgovino, industrijo, kmetijstvo, prevozništvo, promet ta turizem ter konč-po pomorsko poslovanje. Pri skupnih Sejah bodo prisotni tudi* člani pokrajinskega odbora za obrtni' štvo. Razdelitev po kategorijah,' katerih odbori se bodo sestajali loče' no ter ločeno proučevali probleme svojega področja, za skupne probleme več kategorij pa se bodo ter pričeli z nabiralno akcijo v korist stavkajočim. Z županstva poročajo, da so se v torek zvečer sestali načelniki političnih skupin za izmenjavo mnenj o krizi v dveu tovarnah v Stražicah. Načelniki skupin so Izrazili svojo zahvalo županu Martini, ki si v teh dneh nenehno prizadeva, da bi prišlo do rešitve dežurne lekarne i GORICA Danes ves dan ta ponoči bo odprta lekarna D "Učilne, Trg sv. Frančiška 5, tel. 21-24. TRŽIČ Danes ves dan ta ponoči Je v Tržiču odprta lekarna Al Redento-re dr. Enneri ta dr. Nordis; Ulica RosseU 23, teL 72340, Skupno bodo ti odbori šteli 115 članov. Izbira tako številnih strokovnjakov s posameznih področij bo omogočila temeljito proučitev posameznih problemov. Ustanovna seja pokrajinskega gospodarstva kijajev. Za leto 1966 bo potreboval 6,7 milijona lir, za 1967. leto 6,4 milijona lir, za leto 1968 pa 8,1 milijona lir. Občinski svet je odobril obračuna za leti 1966 in 1967; zanju je glasoval tudi en svetovalec manjšine, eden pa je glasoval proti. Obračun za leto 1968 bodo pregledali Jožef Ferfolja, Mario Lakovič in Bruno Pahor. Ob koncu so odobrili prispevke nekaterim organizacijam in ustanovam. Doberdobski godbi na pihala so sklenili izplačati prispevek v višini 100.000 lir, po 10.000 lir pa Združenju slepcev, združenju krvodajalcev ter civilnim invalidom. Preostalih 50.000 lir bo občinska uprava, razdelila društvom na podlagi predloženih prošenj. Seja se je pričela ob 20.30 in se je zaključila nekaj pred 23. uro. Svetovalcem je šlo delo hitro od rok, ker je opozicijska svetovalka sejo zamudila in zato niso izgubili dosti časa z odobritvijo zapisnika prejšnje seje. Kakor smo izvedeli, so sejni zapisniki dolgi od 10 do 20 strani, kar je nekaj čisto nerazumljivega in med majhnimi goriškimi občinami edini primer. To se dogaja zaradi ihtavega pikolovstva opozicijske svetovalke (S DZ), ki na naše veliko začudenje že leta skorajda dos'edno uporablja italijanščino v diskusiji z županom in svetovalci, medtem ko ji oni odgovarjajo v slovenščini. Sprašujemo se, komu koristi takšna politika? Ali je potrebno svojo idejno ihto in osebno užaljenost izpovedovati na tak način, ki je v nasprotju s širokim bojem vseh pripadnikov naše narodne skupnosti za uveljavljanje našega jezika v javnem življenju. V Kromberku so pokopali Antona Poberaja Včeraj pop>olctae so v Kromberku pri Novi Gorici, ob prisotnosti precejšnjega števila znancev ta pri- sveta se bo vršila že čez nekaj dni. jateljev z obeh strani meje, poko- PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODN.|Ej» priredi v soboto, 28., nedeljo, 29. in ponedeljek, 30. junija PLES in KONCERT na igrišču v Sovodnjah V soboto ples od 21. ure dalje V nedeljo: od 16.30 tekma v briškoli (I. nagrada 2 pršuta; II. 1 pršut; III. 50 1 vina in IV. več salam) ob 20. uri: KONCERT GORIŠKEGA OKTETA iz Nove Gorice Sledil ples. V ponedeljek od 21. ure dalje ples s tekmo v valčku. Igral bo odličen orkester. Deloval bo bilš z dobrim vinom, čevapčiči, kranjskimi klobasami itd. — V slučaju slabega vremena se praznik nadaljuj« dne 5., 6. in 7. julija. pali 83-Jetnega Antona Poberaja. Rodil se je v obrtniški družini v Solkanu, pred prvo svetovno vojno je študiral na tehnični obrtni šoli na Dunaju, v domačem Solkanu se je udejstvoval kot sokol in kot član tamkajšnjega prosvetnega življenja. Preselil se je nato v Kromberk, kjer je pričel kmetovati In voditi gostilniško obrt. Bil je znan kot zelo napreden kmetovalec, ki je dobil precej nagrad na raznih razstavah in je bil zelo dovzeten za vse kar je bilo modernega v kmetijstvu. Oprijel se je tudi drugih gospodarskih panog, nekaj časa je imel hotel v Gradežu, mlin v Ozeljanu, doma v Kromberku pa dolga desetletja znano gostilno v Le-staah, ki je bila pred vojno ena izmed najbolj znanih ta največjih v goriški okolici. Med drugo svetovno vojno je bila njegova hiša zbirališče partizanov in članov odporniškega gibanja. Bil je vseskozi zaveden član slovenske narodne skupnosti. Ženi Tinčki in drugim članom družine naše iskreno sožalje. liim«!sra»i Za pomoč stavkajočim podjetij SAFOG in NSG v Gorici so včeraj nabrali naslednje prispevke: Podjetje Bordin 10 kg masla; Fabretto 20 kg rib; pekama Brot-to 25 kg kruha; N.N. 2000 lir; tajnik KP v Fari 10.000; branjevke na zelenjadnem trgu v Gorici 22.000; notranja komisija fiocco 30.000; ANPI iz Gradiške 10.000; »Obiettivo comune« srednješolci 36.000; zbrano na Oslavju in v šte-verjanu 16.000; N.N. 1000; nabrano v Doberdobu 7.500; N.N. 10.000 Onkološkemu oddelku pri splošni bolnišnici v Gorici je daroval v počastitev spomina svoje matere Gdusto Gallo 10 tisoč lir. Vodstvo oddelka se zahvaljuje. CORSO. 17—20.45: «Via col vento«, C. Gable in V. Leigt; ameriški film v barvah. VERDI. 17.15—22: «11 momento di uccidere«, G Hiltom ta W. Bar-nes; Italijanski kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 17.30—22: «La collezionista«, H. Politoff, P. Baucman; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA. 17.15' «La rivoluzione sessuale«, M. Mantovani in R. Miti. Kinemaskope v barvah; mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Buckaroo», D. Reed ta M. Brougger. Kinema-skope v barvah; italijanski film. / ržič AZZURKO. 18.00: »Seduto alla sua destra«, J. Servais. Barvni film. EXCELSIOR. 1730: «007 ldcenza di uccidere«, S Connery. Kinemaskope v barvah PRINCIPE. 18.00: ((Gangster 70«, J. Cotten in S. Polesello. Barvni film !\uvu O or im Soča (Nova Gorica): «Gola ostrina«, ameriški — 18.30 — 20.30. Svoboda (Šempeter): ((Gangsterji iz Milana«, italijanski barvni film — ob 18.30 ta 20.30. Deskle: «Lawrence arabski«, angleški barvni film — ob 17. in 20.30. Prvačina: Prosto. Šempas: Prosto. Kanal: «Lovci na skalp«, amettekd barvni — ob 20.30. Renče: «Joannav>, angleški barvni — ob 20.30. Enajsterica Primorja, ki bo nastopila na Škotskem. Od leve proti desni stoje — Paoletti, Francolla, Cemjava, Blažina, Rustja, Štoka, trener Sardoč; čepe — Caharija, Husu, Cuk, Gerli, Pertot BASEBALL PRVENSTVO A LIGE Openska Alpina na tujem zopet doživela poraz V ostalih srečanjih predstavlja presenečenje le poraz ekipe CUS iz Genove Niti tekma proti zadnjeuvrščeni ekipi ni prinesla Alpini toliko pričakovane zmage na tujem. Tržaško moštvo, ki je v nedeljo poleg vsega nastopilo še brez dveh Amerikan-cev, je tudi v nedeljskem nastopu potrdilo vse svoje pomanjkljivosti, predvsem v napadu, kjer so «belo-zeleni* le dvakrat presenetili nasprotno obrambo. Nič bolje se ni odrezala obramba, ki je le s težavo brzdala sicer poprečne nasprotnike in je pri tem zagrešila pet napak. Začetek je bil izenačen. Alpina jc že v prvi devetini dosegla točko, na katero so domačini takoj odgovorili in prešli v vodstvo. Igra se ■ lllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHII1llllllllM'»limillllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Italijanski nogometni pokal Roma-Torino 0:0 Foggia-Cagliari 3:2 RIM, 25. — V tekmi za italijanski nogometni pokal sta Roma in Torino igrala neodločeno 0:0. Ko tov je bilo 4:4. Enajsterici sta igrali v naslednjih postavah: ROMA: Ginulfi; Sirena (Spinosi), Bet; Salvori, Cappelli, Santarini; D’Amato, Peiro, Giudo, Capello, Scaratti. TORINO: Sattolo; Poletti; De Petrini; Puja, Cereser, Bolchi; Ca-relli (Mondonico), Ferrini, Pulici, Moschino, Facchin. CAGLIARI, 25. — Presenečenje v Cagliariju v tekmi za italijanski nogometni pokal. Foggia je namreč premagala Cagliari s 3:2 (1:1). Gole so dosegli Riva, Ca-mozzi (enajstmetrovka), Rolla, Bo ninsegna (enajstmetrovka), Salut-ti. Postavi: CAGLIARI: Albertosi; Martira-, donna, Longoni; Cera, Niccolai, To masini; Ferrero (Hitchens), Brul gnera, Boninsegna, Greatti, Riva FOGGIA: Trentini; Fumagalli/, Dalle Vedove; Pirazzini, Viviar Camozzi; Saltutti, Garzelli, Pav ne, Maioli, Rolla. Preostali tekmi: V nedeljo, 29. junija: Foggia Roma; Torino - Cagliari. SKUPNO S PEVSKIM ZBOROM «V. MIRK» S PROSEKA Jutri bo mladinska enajsterica Primorja odpotovala na Škotsko Odigrala bo tekmo z moštvom «Aidrie Academy» Po nestrpnem pričakovanju In mrzličnih pripravah bo jutri zjutraj odpotovala s Proseka proti Brniku in nato na škotsko skupno s pevskim zborom «V. Mirk« in zvestimi navijači juniorska enajsterica Primorja. ProseSko moštvo se bo na «Clif-tonhill Stadionu« v Aidrie (mestece v bližini Glasgowa) srečalo z enajsterico «Aidrie Academy», Kako je prišlo do tega stika med Primorjem in Škoti, je vsem znano. saj se vsi ljubitelji nogometa spominjajo avgustovega popoldneva leta 1967, ko so bili v Nabrežini v gosteh Primorja Škoti. Srečanje je bilo lepo in napeto. Končni rezultat je bil 2:0 v korist Primorja. Tudi Škotom je ostalo to Slovenske športne igre 69 Kot je bilo sklenjeno po zaključku 10. jubilejnih zamejskih slovenskih športnih iger v Trst’., jeseni leta 1967, bo letos, po dveletnem presledku, zopet na vrsti ta največja slovenska zamejska športna manifestacija. Organizatorji so se že sestali na več pripravljalnih sestankih in so določili glavne smernice te prireditve. Zunanji obrisi iger bodo ostali v glavnem enaki kot predlanskim. le s to razliko, da bodo letos verjetno uvedli nekaj novih panog. V notranjem organizacijskem ustroju pa bo prišlo do precejšnjih sprememb, saj bodo letos prvič opravili poskus delne decentralizacije, kar bo po eni strani razbremenilo osredmi organizacijski odbor, po drugi strani pa bodo lahko gledalci tudi v okoliških krajih sledili napetim športnim borbam prav do finalne izvedbe, kar doslej ni bil primer. Večina panog bo na vrsti septembra in oktobra in sicer v zgoščenem tekmovalnem zaporedju, da se nastopi v posameznih zvrsteh ne bodo preveč razvlekli. Izjemo bo pri tem tvoril verjetno le nogomet, pri katerem bo treba manjši del tekmovanja opraviti fzaradi časovne stiske) predčasno. Čeprav manjkata do začetka tekmovanja v večini panog še več kot dva meseca pa bilo dobro, če bi se naša društva že zdaj — posebno organizacijsko — pripravila za nastop na igrah. Koristno bi bilo, če bi vsako društvo, ki se namerava udeležiti iger imenovalo posebnega referenta, ali pa celo odbor za sodelovanje na igrah, ki bi moral pravočasno zbrati igralce, sestaviti ekipe, skrbeti za vpisovanje itd. Kmalu bodo začela prihajati prva podrobnejša navodila in prav bi bilo, da jih društva ne bi dočakala nepripravljena. Med letošnjimi igrami bo deloval poseben urad in preko njega bodo lahko društva vzdrževala stalen stik z organizacijskim odborom. To bo znatno olajšalo delo nastopajočim in organizatorjem. Društva naj se zato čim prej začno pripravljati za sodelovanje na športnih igrah, pri tem naj se okoristijo z izkušnjami iz prejšnjih nastopov na tej manifestaciji, da bi s tem sebi olajšala delo, obenem pa tako tudi prispevala k čim uspešnejšemu poteku iger kot celote. srečanje, družabnost, gostoljubnost in sprejem, ki jim ga je nudilo Primorje, v dobrem spominu, saj so cb vrnitvi na škotsko njihovi dnevniki pisali o tem gostovanju kot o izrednem dogodku. Prav zaradi tega so škotje povabili Primorje na povratno srečanje. Po posvetovanjih se je odločilo, da bi poleg Primorja šel na škotsko tudi pevski zbor «V. Mirk« in tako je do tega tudi prišlo. Priprave so se začele januarja meseca in končno je prišel dan odhoda. Stopili smo v stik s predstavniki Primorja, da nam kaj več povedo o odhodu in o zadnjih pripravah. Dobili smo jih v Luxovi manderji, kjer jih je čakal fotograf za skupno sliko. Blisk fonografskega fleša in prostost. Takoj so prisedli k mizi in se pogovarjali o .gostovanju na škotskem. Ekipo je za to priložnost pripravil kapetan moštva Darij Sardoč. Primorje je bilo za to gostovanje prisiljeno, da si izposodi nekaj nogometašev iz drugih klubov, ker, kot vsi dobro vemo, zaradi pomanjkanja igralcev Primorje letos ni moglo nastopati v juniorskih prvenstvih. Na gostovanju v škotski bodo za Primorje nastopili: Vratarja: Štoka Danile Vratar prvega moštva Primorja, visoke postave, dober atlet. Njegovo letošnje prvenstvo ni bilo najbolj uspešno, ker je večkrat naletel na slabe dneve. Kante Zdravko. Ker juniorsko moštvo letos ni nastopalo, je bil tudi Zdravko prisiljen k počitku. Zato je razumljivo, da sedaj ni v dobri formi. Branilci: Francolla Franko. «Prosti» član moštva Primorje. Tehnično nadarjen. nepremagljiv z glavo, lepo nadzoruje obrambo. Ker je bil Francolla steber članskega, bo gotovo tudi steber juniorske enajsterice. Na žalost bo ta njegov zadnji nastop v dresu Primorja, ker se bo po enoletnem posojilu vrnil k Ponziani. Gerli Herman. Igra levega branilca pri Bregu, ki ga je posodil za gostovanje na škotskem. Atletsko je dobro pripravljen, hiter in hladnokrven. Skratka: ima vse lastnostni branilca. Husu Sergij. Letos je bil na «posojilu» pri Bregu. Je požrtvovalen, a nizka postava ga več-1 krat, posebno na visokih žogah, spravi v zadrego. Paoletti Ivan. Letos je igral v nabrežinskem moštvu, kjer je bii na ((posojilu«. Igra vlogo «stoper-ja» ali branilca. Je še kar hiter, na visokih žogah pa je njegova glava za las višja od nasprotnikove. Krilci: Caharija Peter. Nabrežina ga je posodila za to gostovanje. Tehnično je nadarjen, ima lep pregled nad igro in skrbi za povezavo med obrambo in napadom. Brez dvoma spada med najbolj nadarjene mladince nabrežinske enajsterice. čuk Igor Nastopa za Breg. kjer je letos igral kar 6-krat v prvem moštvu. Je brez dvoma najboljši mladinec Brega, prj katerem igra žeppt„jet. Pertot Stefi. Je član Brega, a je pfstopil le enkrat. Zaradi tega kondicijsko verjetno ni najbolj pripravljen. Napadalci: Blažina Ladi. Letos je precej ((počival«, zaradi česar kondicijsko ni na višku. černjava Marjan. Igra levo krilo prj Ponziani. Med juniorskim prvenstvom je dosegel 11 golov. Rustja Oskar. Igral Je štiri tekme pri Libertas Prosek in dosegel dva gola. Igra srednjega napadalca in je vedno na mestu, od koder je najlažje spraviti usnje v nasprotnikovo mrežo. Stok Ljubo. Je rezerva članskega moštva Primorja. Odigral je tudi nekaj tekem IH. kategorije. Je spreten v preigravanju, a večkrat se pri zaključevanju prenagli. V razgovoru s trenerjem Sardočem smo zvedeli, da je enajsterica morda le premalo pripravljena, da bi bila na višini. Nekateri igralci so šele pred kratkim končali prvenstva, vendar vsi pričakujejo, da bodo dali na Cllf-tonhlll stadionu vse od sebe. ((Gremo v tujino, ki je ne poznamo« je zaključil Sardoč, »vendar sem prepričan, da se bomo vrnili iz škotske z lepimi spomini«. Zamejskim Slovencem v Italiji je to gostovanje prav gotovo v ponos, saj končno gresta naš šport in naša pesem v tako daljne kraje. Zato želimo Primorju in zboru «V. Mirk« Obilo uspeha. B. R. je nekoliko razživela v četrti devetini, ko sta obe moštvi dosegli še po eno točko, v nadaljevanju pa so po poprečni igri igralci Grosseta še dvakrat pretekli četverokotnik, medtem ko je Alpina ostala brez točke. V tako poprečr.' tekmi se je odlikoval le en igralec, podajač domačinov Vinciorelli (9 SO, 1BB), med Tržačani pa Chmet in Carli. Vsekakor je tekma potrdila, da obe moštvi ne moreta gojit, ambicij za prva mesta in da je njuna skrb v tem prvenstvu obdržati mesto v B bgi. Zanimivo je še, da je bil Gros-seto kljub zmagi v napadu prav tako petkrat uspešen, v obrambi pa je celo zagrešil napako več kot Alpina. Alpina 1, 0, 0; 1, 0, 0; 0, 0, 0. 2 CUS Grosseto 2, 0, 0; 1, 0, 1; 1, 0, - 5 V ostalih tekmah sedmega kola je prišlo do delnega presenečenja le v Bologni, kjer je Unipol spravil na kolena še nepremagani CUS Genova. Slednji je moral tako prepustiti prvo mesto Gl en Grantu, ki je po izenačeni in razočarujoči igri premagal skromni GBC Torino, po zadnjih neuspehih pa sta si nekoliko opomogla Bollate (ki je premagal Lodi s 17:0 po petih devetinah, nakar so sodniki tekmo prekinili zaradi prevelike razlike med moštvoma) in Pirelli, ki je v Firencah odpravil - novince Mobil Čase. Lestvica je tako že razdeljena na dva dela: za prva tri mesta se potegujejo Glen Grant, CUS Genova, Unipol, Bollate in Pirelli, ostala moštva pa že močno zaostajajo. Med njimi je torej tudi Alpina, ki bo v nedeljski tekmi z Bollatejem morala dokončno pokazati, na čem so temeljila njena upanja za dobro uvrstitev. Poraz bi ne samo pokopal vse upe za napredovanje (če jih kdo še goji), ampak bi tudi spravil moštvo prav na dno lestvice, s čimer bi se po novilo lansko prvenstvo, ko so O-penci kljub vlogi favorita za las ušli nazadovanju. Rezultati: Bollate - Lodi 17:0 (prek v 5. devetini) Mobil Časa - Pirelli 4:8 Glen Grant - GBC 4:1 Grosseto - Alpina 5:2 Unipol - CUS Genova 8:3 Lestvica: Glen Grant 6 5 1 833 CUS Genova 5 4 1 800 Unipol 7 5 2 714 Bollate 6 4 2 667 Pirelli 6 4 2 667 Alpina 6 2 4 333 Lodi 7 2 5 286 CUS Grosseto 7 2 5 286 GBC Torino 5 1 4 200 Mo-bil Časa 5 1 4 200 V ORGANIZACIJI SPD TRST Izlet na Črno prst prijetno doživetje Ta izlet je bil vedno zelo priljubljen, ne samo zaradi lepega razglede z vrha, ampak tudi zato, ker se zdi, kot da bi obiskali našega dobrega, nepozabnega predsednika in prijatelja Zorka Jelinčiča, po katerem je imenovana koča na Črni prsti. Splošno mnenje je, da je vzpon na Črno prst sila naporen, prav zato se je nekaj mladine (sramota!) odreklo izletu. To pa ni res in bomo upravičenost svoje trditve tudi dokazali. Naš običajni avtobus smo v nedeljo, 15. t.m. skoraj popolnoma na- iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiimiiiiiiiiiimimmmimmmimimmmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TENIS WIMBLED0NSKI TURNIR Vsi nosilci skupin prebredli prve ovire LONDON, 25. — Na mednarodnem ivimbledonskem teniškem turnirju so se danes začele tudi izločilne tekme za ženske in za moške pare. Med posamezniki danes v drugem dnevu turnirja ni bilo presenečenj in vsi nosilci skupin so z lahkoto odpravili svoje nasprotnike. Samo Avstralec Laver se je moral precej potruditi, da je strl silovit odpor Indijca Lalla, ki je že vodil z 2:0. Zanimivo je, da sta Italijana Pie-trangeli in Mulligan izpadla v doublu, ker se nista... predstavila nasprotnikoma. Izid; današnjih tekem so naslednji: Moški posamezno 2. kolo Lutz (ZDA) - Kodes (CSSR) 2:6, 4:6, 6:1, 6:2, 7:5 Addison (Avsl.) - Courcol (Fr.) 6:3, 6:2, 3:6, 7:5 Graebner (ZDA) - Brown (Avsl.) 6:2, 3:0 odstopil Gonzales (ZDA) - Pasarell (ZDA) 22:24, 1:6, 16:14, 6:3, 11:9 Cooper (Avsl.) - Ulricb (Dan.) 6:1, 6:4, 1:6, 6:4 Drysdale (J. Afr.) - Davidson (Avsl.) 6:4, 6:4, 11:13, 6:2 Stihvell (VB) - Buding (Nem.) 6:3, 6:2, 6:4 Laver (Avsl.) - Lall (Indija) 3:6, 4:6, 6:3, 6:0, 6:0 Kalageropoulos (Grč.) - Korotkov (SZ) 2:6, 6:4, 6:3, 3:6, 6:3 Roche (Avsl.) - Segal (J. Afr.) 6:1, 6:2, 6:0 Ashe (ZDA) - Ryan (ZDA) 3:6, 4:6, 6:3, 6:2, 6:2 Newcombe (Avsl.) - Fairlie (N. Zel.) 7:5, 6:4, 6:4 ŽENSKE POSAMEZNO I. kolo Bartkovvicz (ZDA) Lucia Bas~% (It.) 6:1, 6:2 Curtis (ZDA) - Riedl (It.) 6:3, 6:1 Casals (ZDA) - Vukovič (J. Afr.) 6:2, 6:1 MOŠKE DVOJICE I. kolo Emerson - Laver (Avsl.) - Pie-trangeli - Mulligan (It.) zaradi odsotnosti. V kvalifikacijah za SP Presenetljiva zmaga Finske nad Španijo HELSINKI, 25. - Finska je povsem nepričakovano premagala Španijo v okviru kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno prvenstvo z rezultatom 2:0. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu KOLESARSTVO Jubilejna 25. dirka po Jugoslaviji V nedeljo start v Beogradu 10. julija cilj v Ljubljani 1907 km, 14 etap, 115 udeležencev iz 11 držav BEOGRAD, 25. — V nedeljo, 29. t. m., bo v Beogradu start 25. mednarodne etapne dirke po Jugoslaviji. Te jubilejne dirke, ki se bo zaključila 10. julija v Ljubljani, se bo udeležilo 15 ekip s 115 kolesarji iz Italije, švedske, Norveške, Finske, Švice, Nizozemske, Luksemburga, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in seveda Jugoslavije, ki bo poslala na start mlado reprezentanco ter dve republiški ekipi iz Slovenije in Srbije. V jugoslovanski reprezentanci bodo Škerlj, Valenčič, Bilič, Cubrič, Pavlik. Kunaver in Hvastja, medtem ko bodo Slovenijo verjetno predstavljali Roner, Razboršek, španinger, Zakotnik, Nučič, Plešar, Vrenjak ali Kekec. 1907 km dolga proga, ki bo tekla skozi vse jugoslovanske republike, je razdeljena v 14 etap in sicer: 1. etapa - 29. junija: Beograd - Kragujevac (133 km) 2. etapa - 30. junija: Kragujevac - Niš (158 km) 3- etapa - 1. julija: Niš - Leskovac (44 km posamezniki na kronometer) 4. etapa 1. julija: Leskovac - Skopje (170 km) 5. etapa - 2. julija: Skopje - K. Mitroviča (138 km) 6. etapa - 3. julija: Titograd - Kotor (151 km) Odmor - 4. julija. 7. etapa - 5. julija: Metkovič - Sarajevo (188 km) 8. etapa - 6. julija: Sarajevo - B. Luka (232 km) 9. etapa - 7. julija: Zagreb - Reka (180 km) 10. etapa - 8. julija: Reka - Pulj (100 km) IX. etapa - 8. julija: Reka - Medulin - Pulj (23 km posamezno) 12. etapa - 9. julija: Pulj - Nova Gorica (210 km) 13. etapa - 10. julija: Nova Gorica - Vršič (109 km) 14. etapa - 10. julija: Kranjska gora * Ljubljana (90 km i polnili. Bili smo kar Židane volje, saj je bilo vreme kot naročeno. To kratkem postanku na meji se P° poti nismo več ustavili in smo Pn speli v Podbrdo nekaj pred poide seto. še nekaj časa za priprave >n že smo bili na poti, ki se vije strmo v hrib, najprej po lepo dišečih senožetih, nato pa po gozdu. Tu J hoja zelo prijetna in prav nic naporna. Le zadnji del poti — eno uro — te lahko malo bolj oplazi sonce, ker si že na odprtem svetu, ki P° je na tej strani vedno precej prezračen, a obenem zelo razgleden. Na vrh smo prispeli točno v treti urah, kar je za ta vzpon čisto normalno. Seveda je neka skupina mladih porabila mnogo manj, druge manj treniranimi planinci pa neka] več, kar pa ni važno. Glavno Je> da se pride na vrh in v tem du smo lahko zadovoljni, ker nas je bilo na vrhu kar osemnajst, mea temi tudi neki starejši, kar je res hvale vredno. t, Vreme, ki se je začelo že po P slabšati, je še nekako držalo, četudi je v daljavi, p^oti Furlaniji, že grmelo in bliskalo. Prav na nami se je bila težka bitka mea dobrim in slabim vremenom, kafl na bohinjski strani, že takoj P°“ vrhom, je bilo ves čas lepo sončno-Silno lep je razgled na to stran, vsa Bohinjska dolina, na levi Pr®‘ lepo jezero, v daljavi pa vsi JuhP’ z očakom Triglavom na čelu. Škoda le, da se tudi na drugo stran, proti morju, ni tako lepo videlo. ToOa ne smemo zahtevati preveč. _ Ker se vreme ni hotelo izboljšati, smo jo še pred časom mahnili _ i> dolino po isti poti, da ne bi dočakali kakšnega presenečenja. Vreme je sicer do sedaj držalo, lf tu pa tam nas je po poti malo poškrce pilo, toda ko smo prispeli do prv[n hiš se je nenadoma ulilo. Za našo skupino ni bilo sicer nič hudega, saj smo bili že pod streho, za tiste pa, ki so bili za nami, je bila nadeva drugačna. Nekateri so prispel' precej mokri, to pa predvsem paradi slabe opreme. Vsekakor nas tudi dež ni spravil ob dobro vol]°-Medtem se je tudi avtobus vrnil iz Sorice z drugimi izletniki, ki s° preživeli nekaj prijetnih uric v tem lepem kraju pod Ratitovcem. Ob povratku domov je nepričakovano zopet zasijalo sonce, s svojimi toplimi žarki je ogrelo prelep0 pokrajino in vse je zaživelo v čudovito lepih barvah. V Mostu n° Soči smo se še malo ustavili, 0° napojimo oči z edinstvenimi barvami bistre Soče, ki je tu zajeta ® umetno jezero, in že smo odbrzeli dalje, domu naproti. MARA BRATOŽ BOKS MONTECATINI TERME, 25. " Casio Duran je ohranil naslov eJ" ropskega prvaka srednje kategorij je. V dvoboju za nasilov je p risi™ v 14. rundi, da so spremljevalci izzivača, Nemca Hansa Ddetr® Schwarza vrgli na sredo ringa * znak predaje brisačo. Duran je ves čas boljši, vendar se je Neme® trmasto boril in vztrajal v bor™ kljub očoitnd premoči nasprotnika- NOGOMET TURNIR KVARNERSKE RIVIER® Hud poraz Milana REKA, 25. — Na raznih istrski* igriščih so končali izločilna sre1'8' nja v okviru mladinskega noS°' metnega turnirja kvarnerske riri«; re. V zadnjih tekmah je na Rea beograjska Crvena zvezda prem8' gala Milan s 5:2, v Rovinju P8 je bil izid tekme med Atalanto in Hajdukom neodločen 0:0. GEORGE SAND Indiana 1. PRVI, DEL Deževnega, hladnega jesenskega večera je v zadnjem delu uanjšega brieškega dvorca trojica zasanjanih oseb resnobno amišljena gledala, kako dogorevajo polena v kaminu in kako e počasi pomika kazalec stenske ure. Dvoje teh tihih svatov e je očitno docela pokorno vdajalo neopredeljivemu dolgo :asju, ki ju je morilo; tretji pa se mu je neprikrito upiral: »resedai se je, le napol zatiral otožno zehanje ter suval s deščami v polena, da so letele iskre, vse s trdnim namenom, la se bo spoprijel s skupnim sovražnikom. Ta je bil mnogo starejši od drugih dveh in hišni gospodar, »olkovnik Delmare, stara sablja s polovično plačo, nekdanji epotec, zdaj odebeljen, plešast, sivih brkov in strašnega po ;leda; ' imeniten gospodar, vse se je treslo pred njim, žena, ilužinčad, konji in psi. Očitno nespreten, ker ni vedel, kako bi pretrgal tišino, e naposled vstal ter začel meriti s težkimi koraki salon po rsej dolžini, ne da bi za hip popustil v togosti, ki je značilna :a gibe nekdanjega vojaka, se opiral na boke in obračal •cela v trajni samovšečnosti, ki je lastna paradnemu člo /eku in zglednemu častniku. Toda sijajni dnevi, ko je poročnik Delmare dihal s slavo srak poljan, so minili; nehvaležna domovina je pozabila upokojenega višjega častnika, zdaj je bil obsojen prenašati vse posledice zakonskega jarma. Bil je mož mlade in lepe žene, posestnik udobnega dvorca s pritiklinami, povrhu industrialec, in je imel kar srečno roko pri svojih špekulacijah; zato je bil polkovnik muhast, zlasti še ta večer, kajti vreme je bilo vlažno in polkovnika je trgala udnica. S težkimi koraki je meril v slogu Ludvika XV. opremljeni salon, kdaj pa kdaj se je ustavil pred vrati, nad katerimi so bili na presno naslikani nagi angelci, ki so s cvetlicami venčali imenitno rejene košute in dobrovoljne merjasce, kdaj pa kdaj pa pred polico, prenatrpano z mršavimi in skrivenčenimi kipci; zastonj bi se trudilo oko, če bi hotelo siediti njih muhaste krivine in neskončne zaplete. Ta nedoločena in kratkotrajna razvedrila pa polkovniku niso branila, da ne bi pri vsakem okretu na tem sprehodu zalučal svetlega in globokega pogleda svojima drugoma v tihem bedenju, pre-skakovaje od enega na drugega s pozornim očesom, s katerim je že tri leta prežal na krhki in dragoceni zaklad: svojo ženo Njegovi ženi je bilo namreč devetnajst let, in kdor bi jo videl tako pogreznjeno pod streho velikega kamina iz belega marmorja z vložki iz pozlačenega bakra, kdor bi jo videl vso šibko, vso bledo, vso žalostno, naslonjeno s komolcem na koleno, vso mlado sredi starinskega bivališča, ob strani moža starca podobno včeraj vzniklemu popku, postavljenem v gotsko vazo, da bi se odprl, temu bi se žena polkovnika Delmareja zasmilila in polkovnik nemara še bol kot njegova žena. Tretji gost samotnega doma je sedel na drugi strani razbeljenega žrela pod isto streho kamina: bil je mož pri vsej moči in v vsem cvetju mladosti, njegova bleščeča se lica, bogati živoplavi lasje, krepki zalizci so se naravnost tepli z gospodarjevimi sivečimi lasmi, njegovo uvelo kožo in robatim obrazom; toda umetniško manj nadahnjenemu človeku bi bil neotesani in strogi obraz gospoda Delmareja gotovo bolj všeč kot dolgočasno pravilni obraz mladega gospoda. V pločevinasto ploščo v ozadju kamina reliefno vtisnjeni napihnjeni obraz, ki je neprenehoma strmel v živo žerjavico, je bil nemara manj dolgočasen kot enako zastrmljena, rdeča in plavolasa oseba naše zgodbe. Zenski, ljubiteljici tako imenovanega filozofskega nagnjenja minulega stoletja, pa bi lahko veljal za posebno lepega kavalirja zaradi dokaj sproščenega krepkega stasa jasnih rjavih obrvi, gladke beline čela, mimo vedrih oči, lepih rok, pa vse do strogo elegantne lovske obleke. Toda mlada in plaha žena gospoda Delmareja morda Se nikoli ni presodila kakega moškega z očesom, morda ni bilo prav nobene naklonjenosti med drobno in bolehno žensko ter zaspancem in krepkim jedcem. Drži, da je zakonski Argus zaman napenjal jastrebovo oko, da bi zalotil kak pogled, kak dih, kak utrip med bitjema, ki sta bili tako različni. Ko se je prepričal, da ni niti najmanjšega vzroka, ki bi ga silil v ljubosumnost, se je še globlje kot poprej pogreznil v žalost in sunkovito zaril roke v dno svojih žepov. Edina srečna in ljubka prikazen te skupine je bila lepa lovska psica visoke pasme opičjih pinčev, ki je naslanjala glavo na kolena sedečega moža. Bila je izredno dolgega života, širokih kosmatih golen, zašiljenega gobca kot kaka lisica, poduhovljenega obraza, naježenih in skuštranih dlak, skozi katere sta se iskrili veliki rjavi očesi kot topaza. V očeh gibčne psice, tako krvavih in temnih v lovski vnemi, je bilo neopredeljivo čustvo otožnosti in ljubezni; in ko je gospodar, predmet te nagonske ljubezni, ki marsikdaj presega človeško razumsko čustvovanje, s prsti segel v srebrno svilo lepe psice, so se živali zaiskrile oči od užitka, medtem ko je pometala z dolgim repom po visečem ognjišču ter stresala pepel po vloženem parketu. Ta interjerski prizor, na pol osvetljen od plamenov iz kamina, bi bil lahko predmet rembrandtske. podobe. Kdaj pa kdaj so šinili po prostoru in postavah beli,-bežni pobliski, potem so prehajali v rdeči odtenek žerjavice in postopoma ugašali. Tedaj se prostorna dvorana v enakem razmerju za' temnjevala. Kadar je korakal gospod Delmare mimo ognja* je bil kot senca, a brž nato se je že zgubljal v skrivnostnih globočinah salona. Na ovalnih okvirih, preobloženih z venci; medaljoni in lesenimi trakovi, na ebenovinasti in bakren1 oblogi pohištva, vse do nazobčanih opasov lesenega op8Ža’ se je v svetlobi tu in tam zabliskala zlata pena. Toda ko Je ugašajoči ogorek odstopil svoj sij drugi žareči točki nt* ognjišču, so se še pravkar sijoči predmeti umaknili s terno-iz teme so se pa trgale druge bleščeče točke. Tako bi človek lahko zaporedoma ujel vse podrobnosti podobe, zdaj p°llC°: ki so jo nosili trije veliki pozlačeni tritoni, zdaj poslika111 strop, ki je predstavljal z oblaki in zvezdami posut nebosklon-zdaj težke temnordeče damastne zavese z dolgimi resam1’ ki so svilnato odsevale in so se v težkih gubah na videz k»r premikale, ko se je izmenjavala nestanovitna svetloba. Ce si pogledal nepremično dvojico, ki se je odraža1 pred ognjiščem, se ti je zdelo, da se bojita motiti neprem™' nost prizora; bila sta toga in okamenela kot pravljična j naka, in kot da se bodo ob najmanjši besedi, ob najrahlejšem premiku podrli nanju zidovi domišljijskega mesta; gospod® pa, ki je mračnega čela z enakomernim korakom edini rus mrak in tišino, je bil podoben čarovniku, ki ju je uročil. Naposled je psica na gospodarjev privolilni pogled P dlegla moči, ki jo ima človeška zenica nad zenico razum*1 živali. Boječe nežno je pritajeno zalajala in neposnemU1 prožno in prikupno vrgla taci na rame svojega ljubljen0 «Na tla, Ofelija! Na tla!» . Mladi mož je v angleščini resno pokaral pohlevno *y:‘r' ki se je osramočena in skesana zatekla h gospe DelmarM® kot bi iskala njeno zaščito. Toda gospa Delmarejeva se zbudila iz sanjarjenja, pustila Ofeliji, da je položila gja na njeni beli roki, sklenjeni na kolenu, vendar je ni poboža (Nadaljevanje s, ledi) ■ TRST - UL MONTECCH1 6 H rELEFON 93-808 in »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, »5-823 - NAROČNINA: mesečno 800 IV mlonrpt četrtletna 2 250 tir ooUetna 4 400 lir celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 atarih dinarjev) - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega Uf vnaprej, ce _ . A’DI^ Dzg Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi irsi hoj beseda — Oglasi za tržaško ’ln goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Public!t& Italtana« - Odgovorni urednik: SIANISI.AV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst —-