r^^Kri ^ m	• •	psSGsJ
den dvakrat, in scer vsaki L^A ||B W	|1|| BH H MM _	^ plača za ce o let.
torekin petik. Cenazacelo k^H ■ ■ ■ W	Vj fli D H|fl A 4
leto po pošti je4gold.40kr., ■ 1 V f	VAII.Iwi	ene kvatre 1. Za celota pol leta 2 gl. 20 kr., za " ^^ * ^^ "	^ ^^ W	letno pomljanje na dom v ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako	<|J|?	Ljubljani se odrajtuje Sepol se pa iz založnice v Lju- _ " ' '
V torek 26. Sušca 1850-
Narodnosti na Koroškem♦
(Konec.)
Ozrimo se bolj na tanjko na lego koroških Slovencov.
Slovenski rod se raztegne čez en del Koroškega in Štajerskega, čez Krajnsko do bregov adri-janskega morja, in se naslanja na naj bližnjega brata Horvata, s kterim je globoko v Turčiji z Ser-hom zvezan. En del tega roda naravne meje, hribi, od svojih bratov ločijo, on prebiva na bregovih Drave, in je v naj bližnji dotiki z Nemci. Zavolj tega odločenja in bližnje dotike z Nemci, so se morata pri njem posebna znamenja pokazati. Ako bi bil čas narodnega izvitja bolj vgoden in odcepljen del večji, bi se bilo med njim vzajemno z nemškim živ-Ijem slovansko življenje široko razvilo.
Koroški Slovenec bi bil srednik nemške in slovanske omikanosti, ker bi se bil z nemško izobraženostjo soznanil in jo v pospeh slovanske porabil. Ker kakor se posamezen človek le po drugih izo-braži, ravno tako se tudi narod, ker ga kak drug spodbode , izobražiti začenja , kar posebni omikanosti posameznega kakor celega naroda ni na poti.
Ker pa vonder tih vgodnih pogojev ni bilo, ker so narodno razvitje presilne opore zaverale, je. moralo slovensko na Koroškem globoko pasti, Slovenec je bil — ponemčen.
Kako! tedaj vonder le ponemčen! Razumite nas prav. Slovenski narod ni bil ponemčen, on je obderžal svojo posebno narodnost, stare navade in šege; le izobražen Slovenec je bil ponemčen. — Ljudstvo je ostalo neotesano iii nevedno, akoravno si je marsikter med njim veliko omikanost pridobil. Pa ta njegovo omikanost, ker je bila tuja, njegovemu narodu ni nič koristila.
Iz koče svojega očeta je prišel slovenski mladeneč, potem ko si je v kaki vasni šoli za silo nemško lomiti navadil, v Celjovec v šole. V šoli se je slovensko zasmehvalo, in nemški tovarši so slovensko zasramovali; le ako so bili sami Slovenci skupej , so v svojem zaničevanem jeziku govorili. To je grenko, zlo grenko.
Kdor žlahtno serce v persih nosi, temu za celo življenje neka žalost serce zbada. Pa življenje ima svojo pravico , in po okoljšinah se moramo ravnati. Fantič ima jasno glavo, želi se kaj naučiti, hrepeni po časti, si prizadeva med pervimi biti, se pridno uči, druge za saboj pusti, vedno bolj se oddaljuje od svojega naroda, vedno bolj tiho še odmeva jezik njegove matere, slovenski mladeneč postane Nemec, in se tudi tako nosi. Večkrat smo čuli pripovedovati, da je austrijanska vlada že v prejšnih časih Slovana pred druge postavila. Pa koliko ga je to stalo? Poneinčiti se je moral.
Ponemčen je pozabil na tiste, med kterimi je odrasel, on se je na tisto stran vstopil, ktera gaje povzdignula.
Vse njegove učenosti, vsa njegova moč je bila za njegov rod zgubljena, in narod, kterega izobra-
ženi se od njega vmakvajo, se ni v stanu omikati, on ostane neotesan, in dalječ za drugimi narodi. — Tu in tam se še kak svojega maternega jezika spomne, večidel le taki, ki imajo posebno veselje za jezikoslovje in znanstvo starih reči.
Tako se je Slovencom na Koroškem godilo, ko seje veliko evropejsko gibanje v letu 1848 pričelo. Nov živelj je tistikrat na čelu stopil: narodnost. Goreče se je Slovan te misli poprijel, ktera je bila od pervili mož njegovega naroda, ker so imeli manj žalostne okoljšine, že skoz veliko let pripravljena in se je do "tega časa le v podobi slovstvene vzajemnosti prikazala. Kdor misli, da bo narodnost iz serca in glave narodov spet zginula, kdor v njej le premenijivo geslo stranke prekucnežev spoznati misli, temu se še sanja ne od tistega _ne-prenehljivega teka, s kterim enkrat v človeško življenje stopivša smisel pot pripravlja. Le to je negotovo, kako osodo bo Koroško zavolj te smisli imelo. Naravno je, da so njo najpopred omikani zapopadli, ker je ona neogibljivi pogoj omikanosti. Izobražen koroški Slovenec, se ve da nemško izobražen, je začutil v persih ljubezen k svojemu narodu še popred kakor smo vstavo dobili, tedaj po podeljeni vstavi še mnogo bolj. Prigodilo se je pa na Koroškem, da se slovenski narod za narodnost ni dosti zmenul, da je bil v tej reči merzel in neču-ten, med tem ko je izobražen to za potrebno spoznal za blagor naroda. Zavolj tega je tedaj slovenska agitacia vstala, ki nima druzega namena, kakor v narodu čut pravih potreb zbuditi. Tega pa se mi ne moremo strašiti, in bi le v tistih krajih po-mislika vredno bilo, kjer se vstaje in punti gode.
Pa, mi že vidimo, kako naši protivniki roke manejo, in menijo, da šo nas že vjeli, ker smo bili sami ta o neprevidni, da smo rekli, da slovenski narod nima sočutja za svojo narodnost. Zakaj, pra-šajo, zakaj podirate mir v deželi, zakaj se vstavljate ponemčenju, kar bi gotovo v blagor dežele bilo.
Raznost jezika—tako sami škofi, ki so bili na Dunaju zbrani, pravijo v svojem pastirskem listu — je nasledek greha; ali ni prederzno, se božji previdnosti ustavljati, ker se zjedinjenju jezikov zoper stavite ?
Vse je prav lepo, prav pobožno, pa — nemogoče je. Ako bi bilo popolnoma ponemčenje mogoče, bi to saj nekaj bilo,al — nemogoče je. Prosimo le pomisliti kake napredke je do zdaj ponemčenje imelo, ako ravno je bilo vse za to pripravljeno.
Ljudstvo je ostalo slovansko in bo tudi zanaprej ostalo, ako tudi v vsako hišo nemškega učenika pošlete. Kdor še zdaj od mogočnosti ponem-čenja govori, s tem ne moremo govoriti, njega mirno v prijetnih sanjah pustimo. In ako nas z besedami svetega pisma, kterih sami ne razumijo, zavračajo, nam vedno tisti odgovor v spomin pride, kterega je Valentin v Faustu svoji sestri dal: Gospoda Roga ne mešaj vmes! Ako pa pri tem vender ne ostanete, vas z sledečimi besedami zavernemo: Ako je raz-
delenje človeštva v družtva, rodove in narode božje delo, kako se mora raznost jezikov nasledek greha imenovati? Kakor ima vsak človek lasten nos, vsak narod lastno postavo, ravno tako ima tudi vsak rod lasten jezik. To ni nasledek greha, da so na zemlji razni jeziki, ker to mora biti za njih izobraženje, to pa je nasledek greha, da en človeški rod jezika druzega roda n e razumi.
Nasledek greha se pa ne odverne z tlačenjem, temveč z naučenjem kakega jezika. In ker nas že na našega Boga zavračate, čujte še sledeče: Veste, kaj se pravi, izobraženje jezika zaverati? To je greh, je hudodeljstvo na človeštvu, vi morite izobraženje naroda, ako mu jezik omikali, nasproti ravnate, in vi ste tega deležni, ako se opirate narod v narodnem jeziku podučevati. Yrsaki narod se zamore le v svojem jeziku izobražiti. In ali zamo-rete reči, da slovenski jezik ni tako izobražen, da bi za narodne učilnice ne bil vgoden? Mar mislite, da se bo vaši nevednosti, ktero imate v slovenskem jeziku, verjelo, ki pravite, da je koroško slovensko od krajnskega zlo različno, mar menda res mislite, daje slovensko na Koroškem tako različno, da občno zjedinjenje v pisanju ni mogoče? Vi oholi gospodje terdite, kar je vam drago, pa za božjo voljo, ne pripravite nemških učenost in nemškega Koroškega tako dalječ, da bi se mu smejali, da vaše za-rujavene misli nemškemu svetu in nemškim dobičkom podtikujete.
Ko protivniki v zadrego pridejo, in ne vedo ne nazaj, ne naprej, se vstopijo, kakor da bi bili sami prostovoljno odjenjali, in menijo, daje neogibljiva potreba, da se v javnih opravilih en sam jezik rabi. Bomo vidili, ako se tudi to mnenje podreti ne da.
Ne govorimo tukaj prav za prav od opravilnega jezika, kterega gosposke vzajemno rabijo, ker to se da naj bolj razjasniti pri odgovoru na vprašanje: Centralizacia ali foederalizem ? Od opravilnega jezika bomo tukaj le toliko govorili, kolikor ga gosposka pri opravilih z deržavljani rabi. Da mora jezik deržavljanu umeven biti, ni treba opomnuti, pa clo takrat, ako deržavljan nemški jezik razumi, ali nima pravice tirjati, da se mu v tistih krajih, kjer se njegov materni jezik govori (' naznanila in vsa druga opravila iz pisaj-nic v maternem jeziku naznanijo. To gotovo ni prenapeto tirjanje. Vsak jezik, ki je pahnjen iz okroga kake dušne delavnosti, ostane gotovo v tej zadevi za drugimi jeziki. On je pa iz politiškega in sodniškega okroga pahnjen, ako se v uradih ne rabi.
Tu nič ne pomaga, da učeni Slovani terminologije za zakonike in politiške naprave vstanove, one ostanejo mertve, se v ljudstvo ne vkoreninijo, dokler djanske pomembe ne zadobe, to pa le takrat zadobe, ako se v resnici rabijo. To sladkodoneče opomiuanje na Slovence, da naj le pridno svoj jezik izobražujejo, in da jim tega nobeden ne brani, če ravno slovanski jezik ne bo v javna deržavna opravila vpeljan, je vonder le popolnoma zasramo-vavno. Le resnična raba jezik omika. Torej ima tudi vsak narod pravico od vlade tirjati, da sme svoj jezik povsod rabiti, kjer in kakor dalječ ti njegov jezik seže, in kjer naj višji dobički deržave edinega jezika v opravilih nepogojno ne tirjajo.
Tako saj mi razumimo ravnopravnost, in radi bi zvedli, kaj da bi se tej resnici zoper postaviti moglo.
Djali smo, da naj vlada vsak jezik tam rabi, kjer in kakor dalječ seže. Pri tem bodo nas z djan-skim pomislikom napadli in nas milostljivo podučili; slovensko za vradna opravila ni, je preveč neote-
sano , premalo omikano. Pri tem se mora razloček storiti. Praša se namreč, ako jezik ni za vradna opravila. Mi mislimo, da bi večidel vposlednej zadevi tako biti utegnulo. Nikakor ne, da bi slovensko omikanost predalječ gnali, in ako si pred oči postavimo, da smo se ravno zato za vpeljavo slovenskega jezika v uradnije izrekli, da mu bode mogoče se bolj omikati, se nam ne bo očitalo, da ga previsoko cenimo; vonder pa smo prepričani, da je večidel, posebno za politiška in sodniška opravila, slovensko dovolj izobraženo, to pa vsak ve, da tisti, kdor ima pri teh rečeh opraviti, jezik popolnoma znati mora.
Mi tudi preveč ne tirjamo in nočemo nič prekucniti. Nimamo toliko bistroumnih uradnikov, da bi v zadevi jezika preveč tesnoserčni biti smeli: in ako bi bil pisavec teh verstic tudi sam dober Slovenec, kakor je dober Nemec, bi vonder raj v čisto slovenskem kraju moža vradovati vidil, ki slovensko le slabo zna, ki je pa zraven tega v resnici vsta-voljubenmož, kakor kakega druzega, ki bi druzega ne znal kakor slovenski jezik.
Kar mi tirjamo, je to: da naj vlada skerbi, da zanaprej nobeden več službe med Slovenci ne dobi, ki slovenskega jezika popolnoma ne zna; kakor tudi to, da naj se tisti vradniki, ki so v slovenskih krajih za vradnike postavljeni bili, in slovenskega jezika popolnoma v svoji oblasti nimajo, živo prizadevajo se ga pred ko mogoče dobro naučiti.
Deržava ima gotovo pravico tirjati, da je vradnik v stanu svoja dela opravljati.
Ako se bo pokazalo, da vlada v resnici to tirja, se bodo obstoječi vradniki gotovo prizadevali, in posebno naslednji vradniki bodo skerbeli in se zgo-dej potrebnih sredstev poprijeli.
To nas spet na začetek našega sostavka pripelje, ki je pokazal potrebo ljudske omike v narodnem jeziku. Iz ljudske šole bo stopil z umom obdarjen fant v višje učilnice, izobražen v narodnem jeziku in drugih učenostih bo stopil v kolo evropejske omikanosti in bo tako svojemu narodu koristen vradnik, duhoven, učenik, pesnik, umetnik.
Žive želje imamo, da bi se to mnenje marsikdo k sercu vzel, in prepričani smo, da se le na tej poti mir in edinost ohranuti zamore. Kdor pa mir na nepristnem temeljnu iše, bo sovražtvo žel. Vse opominanje k miru ne pomaga nič, ako narodu ne daste, kar je njegovega.	(D. M. a. K.)
Austrijansko cesarstvo.
Sekovska škofija. Bečke cerk. nov. št. II. od 24. prosenca 1850 prinesejo nektere besede iz ino čres Sek. škofijo. — Ako se je ravno v tiste besede dosta, prav dosta človeške slabosti uplelo, zmerajo vendar po koncu, kterega si tudi mi močno želimo — namreč na našo ločitvo od nemške škofije. In za tri se spisavcu tistih besed jako lepo zahvalimo. Izpolnenje tega predloga je naj slajše želenje našega serca in gotovo tudi vun in vun pravično. V novem času, ki je vsem odrešenje obljubil, smo mi za tri glasno in v velikem številu prosili, prošnjo z močnimi razlogi podperli, in s tisučeri podpisi poterdjeno na dostojno mesto odposlali: in ker so pred 5 letmi pri posvečenju enega svojih podško-fov Njih prevzvišenost (Solnograški nadškof) te resnične in blage reči izrekli: „0d kar ne dava več s. Duh čudovitno dara jezikov, se ne smejo vernim pastirje narinuti, kteri' njih jezika ne razumijo" in ker je Sekovska škofija' vendar spet višjega pastirja dobila, kteri nerazume jezika blizo 200.000 njim prištetih Slovencov, smo s temi zlatimi bese-
dami vnovič obudjeni v ti popravni dobi dosta bolj veselo zaupali in še zmirom živo zaupamo v našo srečno odrešenje iz zaveze, ktera nas in naš narod huje od pasterkov zanemara. Zakaj nikoli še niso naši srodni brati zastopili svojega višjega pastirja; nikoli še v Sekovi kar zvemo ni bilo škofa, kteri bi vedli slovenski govoriti.
Posebno za tega voljo, kakor tudi za voljo našega števila, ki po sekovski pratiki vedno dve šestini (%) znese, bi se prav za prav slišalo, da bi iz tukajšnih 7 korarjev 2 našega roda bila, ktera bi naše kraje, ljudi in šege bolj na tenko poznala, ležej svetovala in našim potrebam doskočiti vedla. Alj tudi te sreče še nismo nikoli imeli. Praviloma smo njim neko hudobno ljudstvo v kakih neznanih krajih. Clo prigovori že to popričajo. Alj vklub temu, in vklub naše že v Rimu in Beču dovoljene ločitve, se nas ne hočejo znebiti in rešiti, zato ne, da si mešnike, kterih v nemških krajih ne zmorejo, iz mednas dostavljajo, ali ko se navadno reče —regr utiraj o. Resnična beseda ! Zakaj na-vadoma obderžijo za se naj čednejše glave in naj bolj priljudne osebe. Da to dokažemo: Med posvetnimi duhovniki v škofiji je zdaj 11 domačih doktorov bogoslovstva; o upravih 1 s počastnim listom so Nemci, 4 upravi in 1 nastopen v Frintineumi so Slovenci in nobeden tih naših je le eno urico na Slovenskem služil, razun enega, kterega je sreča domo spravila. Taka se navadno godi tudi drugimi, kterih je zdaj okoli 70 po nemškem razpostavljenih in treiia se bati, da bo po tem načelu enaka tudi z našimi rojaki, kteri se v Augustineumi za duhovne pripravljajo *). To je silna krivica na našem narodu. Takša zguba ga boli. On toži po svojih dragih. Saj smo tudi mi prepričani, da bode po našem razde-Jjenju še skoz toliko, koliko Slovencev na nemško škofijo se podalo, alj to bodo odposlani, ktere radi in leži zgrešimo, in ako se jim tam dajo z domačimi enake pravice, bodo gotovo tudi bolj srečni in veseli v svoji službi. Alj stanje sedajnih je resen tako, ko se njim oponaša: „rajtajo se v pregonstvu". Zakaj redko kdo se zamore v drago domovino spro-siti iz one zaveze, kjer ga sploh za ptujca in vri-njenca imajo.
Ravno tak bode vsak, kteri novemu narodnemu prepiru do korenine pogleda in očivestnih reči, hočeš nočeš, ne spregleda, skoro prepričan, da hudi, krivičin začetek tega prepira ne izvira iz naše temoč od one strani, alj nas tere in zbada njegova britka sila in krivica #*).
Dale bi se tukaj daleč znane reči in besede povedati, ktere so po sebi in po svojih višjih spočetnikov hudega pomena in ktere v nas pognani kamen trikrat močneje nazaj veržejo. — Za način, kako nas krivijo, svedoči ravno proti njim. Tak meni nič, tebi nič pred mnogobrojnimi, po več deželah razširjenimi bravci v začetku tistega obdolženja ves naš narod prevzetije in svojevoljnosti kriviti, in na koncu ves naš duhoven stan takega prepira, to ovadi mračno pamet, kosmato vest in lastno prevzetnost. Mi nič ne vemo od nobenega takega sostavka v kakih novinah, od nobene takse prošnje, od nobenega takega poslanstva, za kterih voljo bi le od daleč
*) In sicer za naš denar, pa nič v našem jeziku.
**) Po višji zapovedi se mora »pastirstvo« bogoslovcem v domačem jeziku prednašati. Kdo našim ne poskerbi učenika? — Ze 1840 bi se morala v naše šole slovenska slovnica spraviti. Kdo bi imel jo oskerbeti? — Kerstni, sporočni, smertni listi, toraj tudi te kni^e in vsi dopisi so zdaj slobodno in bi morali po našem biti. Zakaj pa še niso? — Od spodi bode se morali začeti.
kaj takega zinuti ali še clo nam oponašati smeli: „Oni začenjajo na ravnost terjati, da slednji v škofiji, s kterim imajo kaj opraviti, njihov jezik govori!!" Ne, ne! naša beseda zastran enakopravnosti je: Kar ne hočeš, da se tebi ne včini, tudi drugemu ne stori itd. Tak tudi ne vemo za nobeno faro v nemških nam precej znanih krajih, kjer bi toliko Slovencov na kupi bilo in zamoglo tak silen prepir delati, ki bi (sopernikova) tožba pravična bila: „V sedajnosti nas tukaj komaj kaj druzega huje tlači, kakor prepir, ki se je za narodnosti voljo še le v novem času tak strašno vnel". Ino ako je nekter posamesen se zmotil in kaj zablodil, mi spet nič ne vemo od tiste nove modrosti in nove vere, po kteri sme za enega voljo vse obsoditi, v krivico po-samesnega vso nedolžno množino pogerditi. Alj nije nam novo tisto plitvo, predsušečno tolmačenje enakopravnosti, ki se tam šopiri. Mi je s tem tolmačimo in razjasnimo: Kadar mora starši brat s svojim dorašenim ali polnoletno oglašenim mlajšim bratom dedovšino deliti ino predpravico iz rok pustiti, ktero je več let sam vžival, se večkrat huje togoti, ko kak samoteržec (monopolist), če kdo drugi polek njega tisto pravico dobi.
Alj če se ravno misli v tem nekaj križajo, si vender po bratovsko roke podajmo in se zvesto in z edinjeno močjo po tem trudimo, v čem smo enih misli, v čem za obe strani pomoč najdemo — namreč po našem razdeljenju od škofije, da bo porav-nopravnosti vse za ene kakor za druge, in mi spet kakor v veri tako v ljubezni. (Iz Bečkih cerkvenih novin 1850, št. 30,9. sušca.) Slovenski mešnik.
Ljubljana. Zadnjič smo oznanili, daje gu-bernijalni svetovavec Ladenik na Dunaj poklican, kar pa ni res; torej zdaj naše naznanilo pokličemo.
Terst. Daljnopisno naznanilo iz Tersta oznani 19. marca na Dunaj, da so 9. marca perva prav vesela poročila iz Petrograda v Athen prišla. Vojaški in kupčijski brodovi, ktere so Angleži Ger-kom vzeli, imajo oni še vedno v varstvu, in od za-pertije barkostaj le včasih odjenjajo. Ni res, da bi bil en oddelk brodovja v Dardanelle jadral. Kralj Oton noče z Angleži nobene pogodbe, dokler angleško brodovje gerških bregov ne zapusti in vzetih bark nazaj ne da.
Ogerska. Družtvo na Nemškem misli na Oger-skem posestva nakupiti za nemške naselnike, in je v ti namen vse posestnike, ki so pri volji posestva prodati, povabilo vsako reč doktorju Linderju v Munakove na tanjko naznaniti.
Tuje dežele.
Iz polske meje se piše v Union: V našej so-sedšini v mestu Kališ se terdnjave neprenehoma delajo. Kaj da Rusi z vojskino pripravo menijo, se še nič gotovega ne ve, ker clo višji častniki niso edinih misel. Toliko pa je gotovo, da zdaj 180.000 mož na Poljskem stoji in od teh 150.000 na poljski meji, ki so vsako uro pripravljeni jo naprej udariti, kamor bodo povelje dobili. Vojaki menijo, da bodo na Rheino ali pa na Donovo sli. V zahod-njem kraju Poljskega so bile velike povodnje, ki so mnogo škodo napravile.
Laška. Rim. Vsim poslancom je prišlo vradno naznanilo, da se bode sv. Oče papež 7. aprila v Rim nazaj podal. Vse se že za njegov prihod pripravlja.
Francoska, Francosko vladarstvo se tudi kakor se čuti za vojsko pripravlja. Vojaki se po celem kraljestvu nabirajo, in v izhodne terdnjave in mesta se močne posade pošiljajo.
Pevčeva Kletev♦
(Po Uhlandu »des Siingers Fluch«.)
Tak krasno in visoko en grad je nekdaj stal, Čez dol in goro v sinje se morje lesketal, In krog in krog so zali ga verti vcnčali, Po njih studenci vreli v blišobi mavrični.
Košatil v njem se kralj je, nezmagan, silovit, Njegov obraz je s tmino z bledobo bil pokrit; Njegova misel groza, bil gled njegov je serd, Bodeča šiba jezik, njegovo pismo smert.
Dva žlahtna pevca nekdaj namenita se v grad, Bil zlatolas je pervi in drugi sivobrad;
V	desnici s liarpo starček na urnem konjiču, Na strani stopa berhko cveteč mladeneč mu.
In sivi starček jame: »Pripravi se moj sin! Zapoj naj milšo pesem iz serca globočin ; Napni vse pevske žile veselja, žalosti ! Dans terdo serce kralja velja omečiti«.
V	stebrcni gor dvorani že pevcev par stoji, In na prestolu krasnem s kraljico kralj sedi,
Kralj v blesku strašno krasnem kot žar kervav neba, Kraljica sladka mila, kot luna polnočna.
In starček koj udari na struno sreberno, Da glasno in glasneje zabrenka na uho , Mladeneč rajsko milo je zraven peti jel, In starček glas povzdignul, ko kor duhov bi pel.
Prepevata ljubezen, preljubljeno mladost, Svobodo, mož veljavo, zvestobo in svetost; Vse sladko, kar presune človeških pers okov, Kar žlahtno serce dvigne pozemeljskih sinov.
Trop dvornikov v okrogu zasrambe se zderži, Vojakov truma serčna pred Bogom omedli, Kraljici serce rahlo o radosti igra, Znad pers podari nježno cvetico pevcama.
»Sta ljud mi zapeljala, še ženo hočeta?« Zarjove kralj sirovi, tojote trepeta ,
V	mladenča meč zadervi, vsadi mu v serce se, Namesti zlatih pesem pa kri iz njega vre.
Slušavce zgodba taka kot vihra razpodi,
V	naročju mojstra svoga zatUne fant oči,
On s plajšem svom ogerne , na konja dene ga, Po koncu ga priveže , iz grada se poda.
Pa pred visoka vrata ustavi starček sc, Na srebrosvitlo harpo mladenča se ozre, Na marmeljnovera stebru molče jo razdrobi,
In dvigne glas, da strašno skoz grad in vert zveni:
»Gorje ti grad oholi! glns sladke strune naj
V	dvoranah tvojih svitlih utihne vekomaj ,
Le jok in stok naj čuje v prostorih tvojih se, Da t prah in razvaline osveta te podre !
Gorje vam cvetni verti, lepote rajske znam! Merliča tega bledi obraz pokažem vam, Da vzahnetc za vedno, da igine zorni kras, Da v poznih letih mertva puščava krije vas.
Gorje ti, o morivec! od pevcov v vek preklet! Kervave slave vencev naj ti ne spleta svet,
V	neskončni noči skrito ime naj tvoje bo, Kot eaduji zdih mertvaški iz ust odpihnjeno!«
To starček je izustil, nebo ga čulo je, Zidovje jc poderto, dvorane zrušene, En steber sam še kaže nekdajni kras in moč. Pa tudi ta že počen zna pasti v prah čez noč.
In krog po cvetnih vertih goščava zdaj leži,
Drevo ne da več sence, studenec ne šumi;
Nobena pesem kralja še ni naznanila,
Pozabljeno, poderto! je kletev pevčeva. Fr. Cegnar.
Mtraga Slovenija !
V tvojem 22. listu tekočega leta si pod naslovom: „V mladosti nesrečen" in s pasko (iz starega rokopisa) pesni podelila, ino od spodaj spet opomnila, da si jo v starem rokopisu našla. Povedati moram, da ovi rokopis, v kterem rečena pesni stoji, ne mora sila star biti, ker jaz sim pesni, katero si jo prinesla, brez vse lučke idee čisto iz-virsko 1. malega Serpana 1839 v Sevnici pri Savi v Šmarn gredoč v napadu neke tužnosti zložil, kar je mnogim znano. Pokazati, da je zima v mojem sercu nehala, kak hitro si mi je pričelo bolje goditi, sim zložil 1. Velikotravna 1847 pesm od Pevca v Novicah tisnjeno. Ino kazati, da nisim s svetom nič več razpaden, ti tukaj spet eno novo pošlem v znamnje radostnega serca *). Ne bil bi se oglasil za to, ker pa mislim nekaj svojih pesmic na svitlo dati, ino ker je tudi v Ahacelnovih knigali moja pesm: „Zvezdam" brez podpisa, ne smem molčati, da mene za literarskega tatu, kar naj več čertim, ne bodo imeli. Moja osoda je, da lepše mojih pe-sim mi ljudi jemljejo, mnogo omazank mi pa pri-lastujejo #*). Prosim Te, razglasi pričejoče razjas-nenje tvojega vernega prijatela ino iskrenega Slovana
Jozipa Hašnik.
Nenavatlne besetle v prevtlarek.
Palača (krog Beča na Notr.), je soba, maj-hina izba nad hišo.
Plaveč (krog Beča na Notr.), je bel vol.
Po Ivi de k (krog Beča na Notr.), je posoda, podobna niškam ali kodunjem, s ktero blato iz luž spravljajo.
Rudečoritki, so taki čmerli.
Smerdelika, les, neko drevesce.
Špelta.
Viher, je na glavi lasni vertinc.
V oš c (lošec?), cvetica rumeniga cvetja.
Vejnik, so vejniki butare iz vej, na kterih se perje derži, kterega pozimi ovce, koze obirajo.
Vasnja, neka gorska ojstra trava.
Zaderguza, kar se zaderguje, post. pred-pas na zaderguzo; svitice Cgate) na zaderguzo itd.
Z agn a n e c je zagnana koža na dlani, terd žulj.
Zaplečvati, se pravi pri kakšni ženitnini (oh-ceti, navadno po noči), če se pod okno gre, da bi kaj dobil itd.; zaplečvat iti, se drugod tudi pravi na prežo iti.
Zagomec biti komu, če toliko reči, kar kos biti komu; iiberlegen sein.
Zelenica, je lep, prijetin, s travo obrašen kraj v sredi kakega skalovja, posebno v čeroviti gori (etwa auch Oase ?)
Zagata, je tesen kraj postavim med dvema hišama.
Zaglavnik, debel štor, perunkelj, kteri se v peč dene, da tle dolgo gori in delj časa greje.
Zlo, v pomenu: skor, pri, fast, bei, postavim ta reč tehta (vaga) zlo 3 cente; diese Sache vviegt bei 3 Zentnern. itd.
Žborec, gorska trava, rožmarinove podobe.
Zagorele i, zagorelčiki, so taki čmerli.
*) Jo bomo drugo pot podali.	Vred.
***) Le na svitlo znjimi, potem ne boste več vzroka imeli, čez to tožiti.	Vred.