RAZPRAVE IN ta ako: ENE O — oNO DOJI e TREATISES AND DOCUMENTS 5 A SN JISSRI RIŽA S ALNI, SEE AI on OO0O0O0O0000000 O0000000600 OO0O0G0o OO00000000 000000000 o0000 OO000000000 O o on, pon Tn SP o IE ONI, a 7 zeta zb OBOOOOoO00000 Rn > imi mn Ta ENE PERE ČČM 1982 € NOVEMBER € LJUBLJANA LJUBLJANI V VPRAŠANJA NARODNOSTNA 4. ZA INSTITUT IN GRADIVO RAZPRAVE | AI sa GRADIVO RAZPRAVE IN GRADIVO TREATISES AND DOCUMENTS 15 INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA LJUBLJANA — NOVEMBER 1982 ' RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DOCUMENTS YU ISSN 0034 — 0251 UDK — UDC 323.15 (100) (058) Izdajateljski svet — Editorlal Board Andrej Caserman, mag. Silvo Devetak, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Peter Klinar, Albina Nečak-Luk, dr. Ernest Petrič, Amalia Palomo Setemh dr. Rudi Rizman, dr. Janez Stanonik, tefan Šoš ši Uredniški odbor — Editorial Committee Andrej Caserman, mag. Silvo Devetak (glavni urednik — Editor in chief), Drago Druškovič, dr. Janko Jeri, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Avguštin Malle, Albina Nečak-Liuk (odgovorni urednik — Editor in charge), Sonja Novak-Lukanovič (tehnični urednik — Technical Editor), dr. Ernest Petrič, dr. Rudi Rizman, Janez Stergar, dr. Pavel Stranj, Saša Žabjek Prevodi — Helena Grad, Dušan Grobovšek Translation (angleščina — English), Alenka Brglez (italijanščina — Italin) Žnidarčič, Neda Pagon- Lektor — Language advisor Vera Gregorač Zunanja oprema — Layout Neta Zwitter Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20. oktobra 1982. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in z navedbo vira. — The redaction of this volume has been terminated on 20 October 1982. The authors may be reproduced are responsible only with for the scientific the permission contents from of their contributions. the publisher and guoting Založil in Izdal — Published and edited by Inštitut za narodnostna vprašanja — Institute for Ethnic Problems YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5, tel.: (061) 210 823, 210 879, 210 964 š Predstavnik — Representative Mag. Silvo Devetak Revijo sofinancira — Co-tinanced by Raziskovalna skupnost Slovenije — The Research Council of Slovenia Naklada — Circulatlon 1.200 izvodov — copies Tisk — Printed by Tiskarna Slovenija, Ljubljana, november 1982 The articles the source. RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DOCUMENTS, NOVEMBER 1982, ŠT. 15 LJUBLJANA, KAZALO Rudi Čačinovič: Uvod 9—10 Silvo Devetak: Uvodna razmišljanja o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji š 11—20 Boris Race: Pomen zaščitne zakonodaje za razvoj slovenske narodnostne skupnosti 21—28 Drago Štoka: Položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v luči zadnjih dogodkov 29—33 Viljem Černo: Analiza političnega dogajanja v Videmski pokrajini 35—38 Alessandro Pizzorusso: Manjšine in etnične ter jezikovne skupine v Italiji: perspektive zaščite 39—50 Ernest Petrič: Osnutki zakonov o pravicah Slovencev v Italiji v luči osimske pogobe 51—60 Ivan Bratina: Zaščita slovenske narodne manjšine v Italiji v luči procesa decentralizacije države in razvoja avtonomije krajevnih ustanov 61—73 Miran Komac: Narodnostno manjšinska politika in soodločanje manjšine 75—84 Darij Cupin: Vprašanje materialne podlage manjšine v funkciji narodnostnega razvoja 85—91 Nada Vilhar: Deskriptivni pregled rešitev v globalni zakonodaji za družbeno-ekonomsko področje 93—98 Aleš Lokar: Gospodarsko sodelovanje obmejnih področij Italije in Jugoslavije in možnosti vključevanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji 99—114 Lucijan Vuga: Vloga obmejnega prostora pri uresničevanju enotnosti slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora 115—146 Samo Pahor: Položaj slovenskega jezika v Furlaniji-Julijski krajini in problemi njegovega uveljavljanja v javnosti ter v upravnopravnih postopkih 147—169 Albina Nečak-Lik: Funkcija jezika na narodnostno mešanih območjih glede na predložene rešitve za Slovence v Italiji 171—178 Pavel Stranj: Najaktualnejši problemi na vzgojno-izobraževalnem področju v tako imenovanih globalno zakonskih osnutkih in v njih predlaganih rešitvah v luči stvarnih potreb manjšine 179—188 Suzana Pertot-Legiša: Razvojne dileme slovenske šole ob reformi višje srednje šole v Italiji 189—195 Filibert Benedetič: Vprašanje kulturno-prosvetnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji 197—206 Saša Žabjek: Pregled v osnutkih zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji ponujenih rešitev na področju kulture 207—211 Peter Beltram: Sredstva javnega obveščanja v predlogih za globalno zaščito 213—219 Dušan Jakomin: Slovenska cerkev v zamejstvu in slovenska narodna 221—224 skupnost Sonja Novak-Lukanovič, Saša Žabjek: Kulturno-prosvetno sodelovanje s pripadniki slovenske narodne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini 225—230 Vera Klopčič: Manjšinsko vprašanje v uradnih stikih med Republiko Italijo in SFR Jugoslavijo po ratifikaciji osimskih sporazumov 231—237 Riccardo Ruttar: Analiza demografskega položaja v Videmski pokrajini 239—243 Ferruccio Clavora: Gospodarski položaj in perspektive gospodarskega razvoja Slovencev v Videmski pokrajini 245—250 Paolo Petricig: Politični položaj Beneške Slovenije glede na pobude za slovensko izobraževanje in varstvo na področju šolstva 251—255 Peter Beltram: 257—260 Kanalska dolina GRADIVO Izbor in redakcija: Miran Komac 261—262 A. Temeljni mednarodno pravni viri zaščite slovenske narodnostne manjšine v Italiji 263—266 B. Teksti ustavnih in drugih aktov italijanskega notranjega prava, ki se nanašajo na slovensko narodnostno manjšino 267—296 C. Zakonski osnutki za zaščito slovenske narodnostne manjšine v italiji, vloženi v VII. zakonodajni dobi 297—312 D. Temeljni dokumenti osrednjih organizacij slovenske narodnostne manjšine 313—318 E. Bilateralno sodelovanje med SFRJ in Republiko Italijo ter vloga 319—324 manjšin F. Prikaz pomembnejših strokovnih in političnih srečanj, na katerih so obravnavali položaj slovenske narodnostne manjšine Tamara Blažina: Slovenski raziskovalni inštitut (Trst, Gorica, Čedad) »Problemi in perspektive slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih deželah« — petletni raziskovalni program Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani In memoriam: Sinopsisi dr. Tone Zorn, dr. Karel Šiškovič, Lojze Ude 325 326—329 330—331 332 333—346 SOMMARIO Rudi Čačinovič: 9—10 L'introduzione Silvo Devetak: Le osservazioni introduttive sulla posizione della comunita slovena in Italia Boris Race: L'importanza della tutela legislativa per lo sviluppo della comunita Drago 11—20 slovena Štoka: in 21—28 Italia La posizione della comunita Slovena in Italia Viljem Černo: L'analisi degli avvenimenti di Udine/Videm politici nella Provincia Allessandro Pizzorusso: Minoranze e gruppi etnici e linguistici in Italia: prospettive di tutela 39—50 Ernest Petrič: Le proposte di legge dei diritti degli Sloveni in Italia alla luce del Trattato di Osimo 51—60 Ivan Bratina: La tutela della minoranza nazionale slovena in Italia alla luce del processo di decentramento sviluppo dell'autonomia degli enti locali Miran dello Stato e dello Komac: La politica minoritaria e la partecipazione della minoranza nazionale Darij Cupin: La guestione della base materiale della minoranza in funzione dello sviluppo nazionale 61—73 75—84 85—91 Nada Vilhar: L'analisi descrittiva delle soluzioni contenute nelle proposte di legge della tutela globale riguardanti gli aspetti economici e sociali Aleš Lokar: La collaborazione economica delle aree confinarie d'Italia e Jugoslavla e possibilita d'inserimento per il gruppo nazionale Sloveno in Italia Lucijan Vuga: Il ruolo dell'area confinaria nell'attuazione dell'unificazione dell'area culturale ed economica slovena Samo Pahor: La situazione della lingua slovena nel Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina e i problemi connessi con il suo uso pubblico e nei procedimenti amministrativi e giudiziari Albina Nečak-Luk: 99—114 115—146 147—169 La funzione delle lingue nelle aree mistinazionali all'esame delle soluzioni normative proposte per gli Sloveni in Italia 171—178 Pavel Stranj: Le guestioni scolastico-educative contenute nelle proposte di legge sulla tutela degli Sloveni in Italia e le loro soluzioni confrontate con le esigenze della minoranza 179—188 Suzana Pertot-Legiša: || dilemma dello sviluppo della scuola slovena alla luce della riforma italiana della scuola media superiore 189—195 Filibert Benedetič: | problemi dello sviluppo culturale della minoranza nazionale Slovena in Italia 197—206 Saša Žabjek: L'esame delle soluzioni sul piano culturale comportate nelle proposte di legge della tutela degli Sloveni in Italia 207—211 Peter Beltram: | mezzi d'informazione pubblica nelle proposte di legge della tutela globale 213—219 Dušan Jakomin: La comunita ecclesiale slovena nel Littorale e la comunita Slovena 221—224 Sonja Novak-Lukanovič, Saša Žabjek: La collaborazione culturale — educativa con gli appartenenti alla minoranza slovena nella regione Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina 225—230 Vera Klopčič: La guestione minoritaria nei rapporti ufficiali tra la Repubblica d'Italia e la R. S. F. di Jugoslavia dopo la ratifica degli Accordi di Osimo 231—237 Riccardo Ruttar: Analisi della situazione demografica nella provincia di Udine/Videm 239—243 Ferruccio Clavora: La situazione economica e le prospettive dello sviluppo economico degli Sloveni nella provincia di Udine/Videm 245—250 Paolo Petricig: La situazione politica nella Slavia Friulana/Beneška Slovenija in relazione alle iniziative per l'istruzione slovena e la tutela in campo scolastico 251—255 Peter Beltram: La Val Canale/Kanalska 257—260 dolina DOCUMENTI A cura di Miran 261—262 Komac A. Le norme fondamentali del diritto internazionale riguardanti la tutela della minoranza slovena in Italia 263—266 B. | testi degli atti costituzionali ed altri del diritto italiano interno, riguardanti la minoranza nazionale slovena 267—296 C. Le proposte di legge della tutela della minoranza nazionale slovena in Italia, avanzate nella VIII legislatura 297—312 D. | documenti fondamentali delle organizzazioni centrali della minoranza nazionale slovena 313—318 E. La collaborazione bilaterale tra R. F. S. di Jugoslavia e Repubblica Italia ed il ruolo delle minoranze 319—324 F. L'elenco degli incontri scientifici e politici piu importanti Frattanti la posizione della minoranza nazionale slovena Tamara Blažina: Gorizia/Gorica, L'Istituto di ricerche sloveno (Trieste/Trst, Cividale/Čedad) »| problemi e le prospettive dei gruppi nazionali sloveni nei paesi vicinanti« — il programma di ricerca guinguennale — dell'Istituto delle guestioni nazionali in Ljubljana In memoriam: Sinopsisi 325 dr. Tone Zorn, dr. Karel Šiškovič, Lojze Ude 326—329 330—331 332 333—346 CONTENTS Rudi Čačinovič: Introductory 9—10 Silvo Devetak: Preliminary considerations on the situation of the Slovene national community in Italy 11—20 Boris Race: The significance of the protective legislation for the development of the Slovene national community in Italy 21—28 Drago Štoka: The recent situation of the Slovene national community in Italy 29—33 Viljem Černo: Analysis of political events in the Udine/Videm Province 35—38 Alessandro Pizzorusso: Minorities, ethnic and linguistic groups living in Italy — perspectives for protection 39—50 Ernest Petrič: Bills on the rights of the Slovenes in Italy and the Osimo Treaty 51—60 Ivan Bratina: Protection of the Slovene national minority in Italy in the light of the process of decentralization of State and of the development of autonomy of local institutions 61—73 Miran Komac: Policies relative to national minorites and co-decision-making of minorities 75—84 Darij Cupin: Material basis of the minority in the function of national development 85—91 Nada Vilhar: Descriptive survey of the solutions in the global legislation in the socio-economic field 93—98 Aleš Lokar: Economic co-operation of the borderlands in Italy and Yugoslavia and possibilities that the Slovene national community should have a due economic share in Italy Lucijan Vuga: The role of the borderland in the realization of the uniformity of the Slovene cultural and economic sphere 99—114 115—146 Samo Pahor: Situation of the Slovene language in Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina and the problems of its use in public and in administrative and legislative procedures 147—169 Albina Nečak-Liik: Function of languages on nationally mixed areas referring to the proposed normative solutions for the Slovenes in Italy 171—178 Pavel Stranj: The most urgent problems in the field of education and instruction in the so-called bills on global protection and the solutions proposed regarding the needs of the minority 179—188 Suzana Pertot-Legiša: Dilemmas on the development of the Slovene schooling and the reform of the higher secondary school in Italy 189—195 Filibert Benedetič: Dilemmas on cultural development of the Slovene national community in Italy 197—206 Saša Žabjek: Survey of the proposed solutions in the domain of culture in the bills on global protection Peter Beltram: Communication media of the Slovenes in Italy in the bills on global protection 207—211 213—219 Dušan Jakomin: Slovene church abroad and Slovene national community Sonja Novak-Lukanovič, 221—224 Saša Žabjek: Cultural and educational cooperation with members of the Slovene national minority in Friuli-Venezla Giulia/Furlanija-Julijska krajina 225—230 Vera Klopčič: Minority guestion in the official contacts between the Republic of Italy and the SFR of Yugoslavia after the ratification of the Osimo Agreement 231—237 Riccardo Ruttar: Analysis of the demographic situation in the Province of Udine/Videm 239—243 Ferrucio Clavora: Economic situation and prospects of economic development of the Udine/Videm Province 245—250 Paolo Petricig: Political situation in Venetian Slovenia/Beneška Slovenija regarding the Slovene instruction and protection of the Slovene schooling 251—255 Peter 257—260 Beltram: Val Canale/Kanalska dolina DOCUMENTS Selection and redaction: Miran 261—262 Komac A. Fundamental international sources of protection of the Slovene minority in Italy B. Texts of constitutional referring to the Slovene 263—266 and other acts of Italian internal law national minority 267—296 C. Bills on protection of the Slovene national minority in Italy, proposed in the 8'% legislature 297—312 D. Fundamental documents of the central organizations of the Slovene national minoriy 313—318 E. Bilateral co-operation between the SFR of Yugoslavia and the Republic of Italy and the role of minorities 319—324 F. Survey of the more important professional and political meetings where the situation of the Slovene national minority was discussed Tamara Blažina: The Slovene Research 325 Institute Trieste/Trst, Gorizia/Gorica, Cividale/ Čedad 326—329 »Problems and perspectives of the Slovene national communities in neighbouring countries; the five-year research programme of the institute for Ethnic Problems in Ljubljana 330—331 in memory Abstracts of: dr. Tone Zorn, dr. Karel Šiškovič, Lojze Ude 332 333—346 Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982,št. 15 9 UVOD Pričujoča tematska številka »Razprav in gradiva« je prvi rezultat uresničevanja programa lnštituta za narodnostna vprašanja, ki naj bi s sistematičnimi znanstvenimi raziskavami zajemal celotno problematiko slovenske narodne skupnosti v zamejstvu ter italijanske in madžarske narodnosti, ki živita na področju SR Slovenije. Objavljeno gradivo je tudi rezultat plodnega sodelovanja med Inštitutom za narodnostna vprašanja in Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu ter drugimi raziskovalci s področja manjšinskega vprašanja. Vprašanje mej z Italijo smo dokončno rešili z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975. Ratifikacijske listine so bile izmenjane v Beogradu 2. aprila 1977. Osimski sporazumi so omogočili uresničenje Kardeljeve ugotovitve, da moramo v Evropi v drugi polovici 20. stoletja prenehati s spori o mejah in začeti »reševati skupne interese o vprašanjih, kjer sta naše življenje in naš razvoj med seboj usodno povezana«. In šlo je nedvomno za usodno povezanost ozemlja in ljudi. Obe sosednji državi sta pokazali, kako je potrebno in tudi možno reševati sporna vprašanja v Evropi in kako je po odstranitvi motenj iz preteklosti moč preiti na ustvarjanje novih pridobitev v korist obeh partnerjev, še posebej tudi na obmejnih, nekdaj spornih področjih. Osimski sporazumi so ustvarili širok okvir za ureditev medsebojnih odnosov. Mnogo več so kot samo ureditev meja, omogočajo in pozivajo k obogatitvi seda- njega stanja. V njih so temelji za čisto nove oblike sodelovanja na vseh področjih. Predvsem je bila izražena obojestranska volja urediti narodnostna vprašanja, tj. položaj narodnosti na tej in na drugi strani meje. Danes torej ne gre le za pasivno ugotovitev »Pacta sunt servanda« in ne le za črkarske pravde o izpolnjevanju, temveč za ugotovitev stvarnega stanja in razvoja v letih po tem, ko so stopili v veljavo sklenjeni meddržavni sporazumi. Ob sklenitvi je evropska javnost proglašala osimske sporazume kot »triumf helsinškega duha«. Danes čutimo vsi v Evropi, kako ponovno veje hladen veter in preti, da bodo pomrznile tudi tiste občutljive bilke sporazumevanja in sodelovanja v Evropi, ki so bile posajene v Helsinkih. KEVS — edino obetavno prizorišče, kjer bi morali reševati sporna vprašanja evropske varnosti in sodelovanja — je kljub prizadevanjem nevtralnih in neuvrščenih evropskih držav še vedno v veliki nevarnosti, da bo ostala brez pozitivnih rezultatov. Prav zategadelj so analiza sedanjega položaja slovenske narodne skupnosti v italiji ter znanstvene, objektivne raziskave ljudi z ene in druge strani meje tolikanj bolj potrebne in koristne. Pričujoče gradivo hkrati izpričuje do sedaj doseženo in tudi nedoseženo, neopravljeno, odprto iz celotnega kompleksa sporazumov. Ugotovitve naj omogočijo slovenski narodni skupnosti v Italiji, da se bo pravilno usmerjala v skupnih hotenjih in lažje poiskala najboljše realne rešitve za uresničevanje še neizpolnjenih pogodb. Pomaga naj tudi odgovornim činiteljem in opozarja naj ne le na črko in podpis, temveč tudi na duha sodelovanja in razumevanja, v katerem so bila »pacta servanda«. Predvsem pa bo koristno, če se bo z njimi lahko seznanila demokratična javnost v Italiji, saj so bili sporazumi mogoči le ob širokem spoznanju vseh demokratičnih sil v Italiji, da je tak sporazum trdna podlaga za tvorno sožitje in je zato koristen in nujen za obe strani. '. Novi začasni ukrepi, ki naj bi pomagali gospodarski stabilizaciji Jugoslavije, ne smejo in ne morejo prekiniti že utrjene poti razumevanja in sodelovanja. Pri tem pa se morata zavedati obe strani, da položaja ni moč reševati z miselnostjo 10 osa preteklosti Razprava In gradtvo, Ljubljena, november 1982, ši. 15 in z zastarelo gospodarsko in trgovsko pragmatiko. Osimski sporazumi predvidevajo pospešen in trajen razvoj po poti organiziranega sodelovanja s trajno vključitvijo gospodarstva obeh dežel. Poiskati in uresničiti moramo višjo raven gospodarskega sodelovanja. Prepričan sem, da bodo sedanje težave pospešile uresničevanja velikih možnosti, ki jih imata obe strani za dolgoročno industrijsko kooperacijo, skupna vlaganja, izmenjavo tehnologije, za skupne perspektivne raziskave o možnostih nadaljnjega razvoja, za skupno prizadevanje pri izgradnji in koriščenju energetskih virov. Mnogo bi lahko dosegli pri skupnih nastopih na tretjih tržiščih, posebno v deželah v razvoju. Trdna podlaga za dobro sosedstvo in za trden in trajen razvoj gospodarskega sodelovanja je le v iskanju takih poti, ki bodo zadovoljevale in upoštevale interese in koristi obeh partnerjev. gale Prepričan sem, da bodo izkušnje pri pripravljanju pričujoče številke pomapri delu za naslednje tematske številke s podobno problematiko. Sodelo- vanje domačih slovenskih znanstvenikov in slovenskih znanstvenikov iz zamejstva, prav tako pa tudi neslovenskih iz naše države in iz zamejstva ter ustreznih znanstvenih institucij bo lahko zgradilo trdne mostove prek meja in omogočilo odprto izmenjavo mnenj in ugotovitev. Nedvomno bo spodbudilo tudi delo na drugih področjih znanstvenega sodelovanja. Bo pa tudi objektiven kažipot za konkretno delo pri uresničevanju črke in duha osimskih sporazumov, s tem pa tudi pri ustvarjanju trdnih temeljev za sožitje med narodi, za plodno sodelovanje med sosednjima državama. Delo za uresničevanje osimskih sporazumov ne le da bistveno pospešuje razvoj vsestranskih odnosov med sosednjima državama, temveč tudi prispeva k utrditvi miru in sodelovanja v Evropi. Rudi Čačinovič predsednik sveta Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Razpravo in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s. 11—20. Silvo UVODNA RAZMIŠLJANJA O un Devetak POLOŽAJU SLOVENSKE V ITALIJI NARODNE SKUPNOSTI 1. V razmerah družbeno-političnih in ekonomskih nasprotij, ki so jih na evropski celini povzročila globalna prizadevanja dveh velikih sil za novo ravnotežje sile, je utrjevanje neblokovskih elementov na globalni črti, ki teče od evropskega severa na evropski jug in jugovzhod, strateško pomembno za katerikoli sistem mednarodnih odnosov v Evropi in na Sredozemlju, ki bi temeljil na sodelovanju, stabilnosti in miru. Ta dolgoročna usmeritev se v praksi potrjuje s krepitvijo neuvrščenega položaja Cipra, Malte in Jugoslavije ter nevtralnosti Grčije (delno), Albanije, Avstrije, Švice, Finske in Švedske. Poglobljeni politični stiki teh držav (razen Albanije) na vseevropski (KEVS) in regionalni ravni kot tudi vsestransko sodelovanje obmejnih področij teh in drugih držav ob evropski »globalni črti«, ki v dobrem delu pomeni tudi linijo fizičnega preprečevanja neposredne konfrontacije dveh vojaško-političnih sistemov, bistveno prispevajo k dolgoročni stabilnosti evropskih odnosov (različne oblike sodelovanja v Skandinaviji, na območju Alp in Jadranskega morja ter »Panonije«, med balkanskimi in sredozemskimi državami). Gledani iz tega zornega kota imajo jugoslovansko-italijanski odnosi še globlji politični pomen, saj se je ravno na jugoslovansko-italijanski meji začelo zbliževanje med dvema državama z različnima družbeno-političnima sistemoma v času, ko je Evropa še ječala v sponah hladne vojne in zamrznitve duha sodelovanja in sožitja na obeh straneh »železne«-ideološke in politične zavese. Sedanji mednarodni politični in strateški pomen tega, kar smo ustvarili, je še toliko večji, če upoštevamo dejstvo, da so ravno na tej meji razvrščene prve linije NATO, na severni meji Jugoslavije pa nasprotne linije varšavskega pakta. Zlasti ozemlji SR Slovenije in SR Hrvatske sta naravni geografski tampon, ki skupaj z ozemljem Avstrije v tem delu Evrope razdvaja obe vojaško-politični grupaciji. To dejstvo poudarjamo zavoljo tega, da bi opozorili kako je treba vse postopke, S katerimi pospešujemo ali pa zaviramo sodelovanje in prijateljstvo na jugoslovansko-italijanski meji, presojati ne le z vidika interesov obeh držav, ampak tudi glede na pomen tega sodelovanja za širše mednarodne politične in vojaško-strateške odnose v Evropi. 2. V čem pa so narodno-etnični vidiki mednarodnih političnih odnosov na vseevropski in še posebej na alpsko-jadransko-panonski ravni? Zgodovinski proces sodelovanja in varnosti v Evropi, kot so si ga zamislili oblikovalci skupnih evropskih pogledov v formalni obliki helsinške listine, ne more temeljiti samo na stikih državnih sistemov, ampak predvsem na sodelovanju ljudstev in narodov Evrope. Izhajajoč iz temeljnih človekovih pravic do obstoja in razvoja, morajo ljudstva in narodi Evrope najti take oblike življenja v medsebojni odvisnosti, ki jim bodo omogočile uresničevanje osonvnih življenjskih interesov. Idealno bi bilo, če bi imeli možnost, da državne sisteme v vsakem pogledu prilagajajo tem svojim zgodovinskim interesom. Ker pa vemo, da je ta ideja v sedanjih mednarodnih in notranjepolitičnih razmerah, kakršne vladajo v Evropi, blizu utopične zasanjanosti v nekaj, kar je nad resničnostjo, bi bilo treba usmeriti se v njeno uresničevanje vsaj v tistem obsegu, ki je v obliki moralno-politične in pravne konvencije. helsinške listine dobil zagon Uvodna razmišljanja o položaju slovenske narodne skupnost! v Italiji 12 Zbliževanje narodov in njihovih kultur, njihovo medsebojno sodelovanje in spoštovanje, utrjevanje prepričanja, da je v vzajemnosti interesov prihodnost vseh skupaj in vsakega posamič, vse to sodi v okviru helsinškega dogovora med temeljne kamne družbene dinamike, ki naj pripeljejo do večje varnosti in stabilnosti in s tem tudi do možnosti ne samo za obstanek, ampak tudi za razvoj Evrope. Ti cilji so dobili v helsinški listini praktično politično vsebino v zahtevah po razvijanju raznih oblik sodelovanja v Evropi, po odpiranju meja, po uveljavitvi tudi majhnih evropskih kultur in jezikov ter končno po spoštovanju pravic narodnih manjšin in po vključevanju njihovih kultur v vseevropsko sodelovanje. Te človeške in politične vrednote je težko dojemati iz oddaljenega zornega kota ameriškokanadskih prerij ali evropsko-azijskih tajg! 3. Na širšem geografskem področju, kjer na kopnem mejita Jugoslavija in Italija, se srečujejo ne samo velike skupnosti narodov — južnoslovanska, italijanska, germanska in madžarska kot posebnost — ampak živijo tudi številne narodne manjšine, bodisi tiste, ki nimajo matičnega naroda (na primer Ladinci, Furlani, Retoromani), bodisi druge, katerih matični narod živi v sosednji državi (na primer nemška in francoska v severni Italiji; italijanska in madžarska v SR Sloveniji in SR Hrvatski; slovenska in hrvaška v Avstriji; slovenska v treh obmejnih italijanskih pokrajinah; slovenska, Tako hrvaška in srbska na Madžarskem). kot v Evropi nasploh, bomo lahko tudi na tem ožjem geografskem po- dročju dosegli dejansko mednarodno stabilnost in mir in s tem prispevali k splošnim evropskim ciljem, če bomo duh helsinške listine vnesli v odnose med narodi in narodnimi manjšinami, ki ga naseljujejo. Vsakršen drugačen pristop nima zveze z realnostjo in z življenjskimi potrebami prebivalstva. Zgodovir.a nas uči, da sožitje med narodi, ki je podlaga temu, da državni sistemi lahko »živijo drug ob drugem«, ni od boga dano, ampak se je treba zanj boriti. Ljudi je treba vzgajati, da bodo spoštovali in znali ceniti kulturo in duhovne zmožnosti ter način življenja drugih, politično ali s prisilo pa se je treba upirati tistim, ki s nacionalno-šovinističnimi in rasističnimi idejami in dejanji zastrupljajo medsebojne odnose. 4. Če se omejimo na odnose med italijanskim narodom in narodi Jugoslavije, zlasti pa med slovenskim in hrvaškim narodom, ki se z italijanskim neposredno povezujeta, lahko s ponosom ugotovimo, da smo kljub nacionalističnim usedlinam preteklosti, ki še vedno obstajajo, naredili zgodovinski napredek, ki je lahko za zgled, kako je treba razvijati odnose med narodi v današnji in jutrišnji Evropi. Tako smo v življenju uresničevali zgodovinsko politično vizijo G. Mazzinija o prijateljskem sodelovanju italijanskega naroda s slovanskimi narodi! in občečloveško pesniško vizijo F. Prešerna o svetu, kjer bo mejak le sosed in ne vrag. Uresničevanje teh občečloveških političnih ciljev se je kalilo v hudih preizkušnjah osvobodilnega boja proti fašizmu in nacizmu, ko je bilo potrebno na bojišču razviti bratstvo-fratelanco, hkrati pa tudi »v hodu« razčiščevati zgodovinske dileme in nasprotja glede tega, kakšni naj bodo po osvoboditvi, spričo hudih preizkušenj v obdobju fašizma, odnosi med narodi, ki več kot tisočletje živijo drug ob drugem. O človeških stresih in zgodovinski politični zrelosti sil, ki so vodile ta boj in o medsebojnem razčiščevanju dilem najbolj zgovorno pričata knjigi P. Pallanteja »KPI in nacionalno vprašanje v FJK 1941—1945«? in B. Babiča »Primorska ni klonila«?,Kri padlih slovenskih in hrvaških ter italijanskih protifašistov nas moralno zavezuje, da nikoli ne iščimo poti nazaj, ampak samo naprej, v izgradnji sveta in v njem medsebojnih odnosov med našimi narodi, 1 Glej G. Mazzini, Lettere Slave, Gius. Laterza-Figli, Bari 1939. 2 Glej P. Pallante, il PCI e la guestione nazionale Friuli-Venezia Del Bianco editore, Udine, 1980. 3 Glej B. Babič, Primorska ni klonila, Lipa, Koper, 1982. na Giulia idealih in 1941—1945, Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, ši. 15 13 načelih, zaradi katerih so oni dali svoja življenja. Protifašistična in osvobodilna načela in ideali ne bodo nikoli zgubili svoje moralne in politične moči, če jih bomo vgrajevali v pogled na svet in v duhovne probleme, s katerimi se srečujejo mlade generacije. 5. Tudi povojna izgradnja odnosov med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi ni bila brez velikih preizkušenj zgodovinske razsodnosti teh narodov in njihove sposobnosti, da se v dilemah odločajo za tisto pot, ki vodi k napredku in miru. Mejni kamni na tej dolgi poti formalno odsevajo iz umika jugoslovanskih čet iz Trsta 12. junija 1945, potem ko so osvobodile velik del F-JK; iz mirovne pogodbe iz leta 1947; iz dogodkov po resoluciji informbiroja; iz memoranduma o soglasju iz leta 1954; iz tržaškega in goriškega sporazuma o obmejnem blagovnem prometu; iz videmskega sporazuma o obmejnem osebnem prometu iz leta 1962; iz prve pobude za dokončno ureditev nerešenih vprašanj v odnosih med obema državama iz leta 1968 (kasnejši Osimo); iz nesporazumov pred Titovim obiskom v Italiji leta 1971; iz sestanka dveh ministrov za zunanje zadeve (Minič-Medici) v začetku leta 1973 v Dubrovniku; iz krizne situacije v prvi polovici leta 1974 in iz obnove pogajanj; iz končnega podpisa osimskega sporazuma leta 1975 in njegove ratifikacije dve leti kasneje. Naštevali bi lahko še mnogo drobnih korakov, ki smo jih po vojni naredili, da bi z njimi utrdili prijateljstvo in sodelovanje med italijanskim in jugoslovanskimi narodi in z njimi prispevali tudi k popuščanju napetosti in k oblikovanju novih mednarodnih odnosov v Evropi. 6. Kljub problemom, s katerim smo se srečavali na tej poti jugoslovanskoitalijanskega zbliževanja, je v zgodovinskem pogledu pomembno zlasti to, da smo s sporazumnimi dogovori vedno našli izhode iz zagate, in to z rešitvami, ki so šle v korak s potrebami časa. Tudi to potrjuje, da je medsebojna odvisnost interesov narodov in obeh držav tako močna, da je ne morejo zasenčiti trenutne koristi posameznih političnih krogov, ki bi radi na nesporazumih ustvarjali svojo taktično politično osnovo. Volja narodov po sodelovanju in prijateljstvu je bila doslej vedno dovolj močna, da je niso mogla zadržati nobena prizadevanja za zastrupljanje sodelovanja ali pa za zapiranje meje iz ideološko-političnih ali drugih razlogov. 7. Vprašanje položaja in pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, ki sta z mirovno pogodbo leta 1947 in z memorandumom o soglasju iz leta 1954 dokončno postali sestavni del držav, ki jima je pripadlo ozemlje, kjer živita, je bilo kot eno izmed ključnih vprašanj stalno navzoče v urejanju odnosov med italijanskim in jugoslovanskimi narodi in med obema državama. Formalni akti, s katerimi so urejevali to vprašanje, so: člen 15 mirovne po- godbe iz leta 1947, posebni statut iz leta 1954 (druga priloga memoranduma o soglasju), preambula in člen 8 osimskega sporazuma iz leta 1977 in vrsta dogovorov v mešanem odboru za manjšine, ki je formalno obstajal do leta 1977, čeprav so že leta 1973 zamrznili njegovo delo. Z zadnjim sporazumom so del meddržavne obveznosti do obeh manjšin postali tudi vsi mednarodni instrumenti o človekovih pravicah in o odpravi rasne diskriminacije, ki sta jih obe državi podpisali, med katerimi vsebujeta najkonkretnejše obveznosti sedemindvajseti člen mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah in drugi člen mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. 8. Uresničevanje duha in črke osimskega sporazuma v odnosu do slovenske narodne skupnosti v Italiji je v sedanjih razmerah odvisno predvsem od štirih med seboj povezanih dejavnikov: prvič, ob sposobnosti manjšine, da razvije vse ustvarjalne možnosti za svoj narodni in kulturni napredek, ki jih omogoča njena materialna in duhovna moč, in da si tako predvsem sama pribori vse pogoje za zaščito in nemoten razvoj; 4 Uvodna razmišljanja o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji zma o— drugič, od demokratične naravnanosti italijanske politike na področju človekovih pravic in manjšinske zaščite, v duhu ustavnih načel italijanske republike in izvajanja ustreznih mednarodnopravnih načel in določb; tretjič, od mednarodnih razmer na tem geografskem področju in od narav- nanosti odnosov med obema državama, zlasti pa od odprtosti meje; ki je conditio sine gua non za normalno jezikovno in kulturno rast dela nekega naroda, ki kot manjšina živi v drugi državi; in četrtič, od politike matičnega naroda, ki naj prek jezikovnih, kulturnih in drugih stikov znotraj narodnega telesa ustvari pogoje za nemoten razvoj svojega etničnega dela, ki kot manjšina živi v drugi državi. Prvi dejavnik: »moč« in zavzetost manjšine. Če analiziramo vse štiri dejavnike, ugotovimo, da je le prvi izpolnjen in da nekateri od preostalih treh le ne- popolno opravljajo svojo nalogo. Slovenska narodna skupnost že od narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja naprej kontinuirano izpričuje svojo jezikovno, kulturno-politično in ekonomsko navzočnost na strnjenem narodnostno mešanem prostoru ob jugoslovansko-italijanski meji od Doline pri Trstu (S. Dorligo della Valle) do Žabnic (Camporosso in Val Canale) in Ukev (Ugovizza v Kanalski dolini). To je jezikovno in kulturno tesno povezan prostor, v katerem slovenska narodna skupnost uresničuje svoje življenjske interese, pa naj gre za položaj in pravice posameznika Z ekonomskim nim vključevanjem nost učinkovito ske krajine. Skoraj ali narodnosti kot celote. potencialom, ki si ga je zgradila z lastnimi sredstvi in z uspešv obmejno prispeva vse, s čimer gospodarsko k splošnemu manjšina sedaj sodelovanje, slovenska narodna skup- gospodarskemu napredku Furlanije-Julij- razpolaga, na primer na področju kulture, prosvete, sredstev javnega obveščanja, založništva, znanosti, si je v glavnem, razen nekaterih izjem, zgradila sama s samopomočjo in s sredstvi, ki jih je prispeval matični narod. Celo temeljno človekovo pravico — pravico do izobraževanja v materinem jeziku — poskušajo manjšinske organizacije uresničiti za Slo- vence v Videmski pokrajini, ki nimajo šol v njihovem jeziku, tako da so s samopomočjo ustanovile zavod za slovensko izobraževanje. Slovenska narodna manjšina je bila vselej dejavnik, ki se je v splošno korist prebivalstva ob meji prizadeval za širjenje in poglabljanje jugoslovansko-italijanskega sodelovanja. Ob zadnjih dogodkih v zvezi z zmanjševanjem osebnega prometa iz Jugoslavije ,je bila slovenska manjšina med prvimi, ki so se na konstruktiven način zavzeli za ohranitev ureditve, razumi o maloobmejnem prometu ki jo predvidevajo videmski in ki je postala in drugi spo- del vsakodnevnega življenja ob meji. Na v Italiji običajen osimskem« obdobju demokratičen najvišjim način je slovenska predstavnikom italijanske manjšina tudi v »po- države političnega in življenja ponovno razložila svoj položaj in predložila svoje zahteve ter s tem kot en subjekt, ki sega od Trsta do Kanalske doline, enotno izpričala svojo politično voljo, ne glede na ideološko in strankarsko porazdelitev. Mimogrede omenimo, da so ob teh priložnostih dane obljube še vedno mrtva črka na papirju. Drugi dejavnik: italijanska politika. Pred italijansko republiko je sedaj demokratična odločitev, da v odnosu do slovenske manjšine z ustreznimi pravnimi, so- cialno-ekonomskimi in drugimi ukrepi uresniči načela členov 3 in 6 republiške ustave" in člena 3 statuta dežele Furlanije-Julijske krajine," ob upoštevanju med4 Člen 3 določa: konom cialne »Vsi državljani so v socialnem pogledu enaki in so enaki pred za- brez razlike glede na spol, ime, jezik, vero, politično prepričanje ter osebne in sopogoje. Naloga republike je odstraniti gospodarske in socialne ovire, ki dejansko omejujejo svobodo in enakost državljanov, ki preprečujejo popoln razvoj človeške osebe Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, š.15 15 narodnih obveznosti, določenih v členu 15 mirovne pogodbe iz leta 1947," v posebnem statutu iz leta 1954," v osimskem sporazumu iz leta 1977? in v mednarodnopravnih instrumentih o pravicah človeka in o odpravi rasne diskriminacije? ki so integralni del meddržavno določene zaščite manjšin. O nevzdržnosti stanja priča že dejstvo, da še vedno niso uresničene vse do- ločbe posebnega statuta iz leta 1954, ki naj bi bil po členu 8 osimskega sporazuma iz leta 1977 kažipot in kriterij za določanje in oceno »ravni« zaščite slovenske manjšine v treh obmejnih pokrajinah, ki jo je Italija dolžna zajamčiti z notranjimi ukrepi. Za ilustracijo, kako statut ni izpolnjen, naj omenimo, da še ni povsem zagotovljen gospodarski razvoj manjšine s »pravično razporeditvijo razpoložljivih finančnih sredstev«; pripadniki manjšine niso »pravično zastopani« v »upravnih položajih«; za Slovence v Videmski pokrajini ni uresničena pravica do ustanav- ljanja otroških vrtcev in šol v materinem jeziku brez kakršnih koli omejitev »v krajih, kjer živijo otroci slovenskega rodu«; ni uresničena pravica »vsaj do slovenskega prevoda« v katerem koli dopisovanju manjšinskih pripadnikov z upravnimi in sodnimi oblastmi. Predlogi za »globalno zakonsko zaščito« slovenske manjšine, ki so jih predlagale Komunistična stranka, Socialistična stranka in stranka Slovenska skupnost so solidna podlaga, na kateri bi bilo moč izoblikovati rešitve, ki naj ne bi slovenski manjšini zajamčile le zaščite, ampak bi tudi ustvarile možnosti za njen vsestranski razvoj, v skladu s splošnim napredkom italijanske družbe. V zakonskih in drugih pobudah Krščanske demokracije in vladne koalicije je najti mnogo novosti, ki pričajo o demokratičnem dozorevanju, kar zadeva nerešeno slovensko narodno vprašanje v Italiji, vendar pa smo zabeležili tudi izhodiščne hipoteze, ki ne bi mogle biti osnova za učinkovito zaščito manjšine in ki in resnično sodelovanje vseh delavcev pri politični, gospodarski in socialni organizaciji države.« Člen 6 pa določa: »Republika ščiti jezikovne manjšine z ustreznimi določbami.« 5 Člen 3 statuta določa: »V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem držav- ljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.« Po mnenju italijanskega strokovnjaka Paladina »dejstvo, da posebna jamstva za zaščito določene jezikovne manjšine ne izhajajo iz člena 3 statuta FJK (ali bolje rečeno iz njegovega prvega dela), sploh mora zagotoviti varstvo slovenski ne pomeni, da italijanska država ne etnični skupini...« Takšna zahteva more, ampak celo po mnenju avtorja »izhaja iz člena 6 ustave, ki določa splošno formalno enakost jezika in zavezuje republiko, da ad hoc zaščiti jezikovne manjšine (in priprave na ustavodajno skupščino potrjujejo, da je pri sprejemanju člena 6 mislila prav na tri drugojezične skupine ob meji — francosko, nemško in slovensko),« L, Paladin, Commento allo Statuto della Regione Friuli-Venezia Giulia, De! Bianco editore, Udine, 1969. str. 14. Obširneje o problematiki pravne zaščite Slovencev v Italiji glej Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji, Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1974. $ Člen 15 določa: »Italija bo sprejela vse potrebne ukrepe, da omogoči vsem osebam, ki so pod italijansko iurisdikcijo, ne glede na pleme, spol, jezik ali vero, uživanje pravic človeka in temeljnih svoboščin...« 7 Statut je priloga k memorandumu o soglasju iz leta 1954 in do podrobnosti določa pravice, ki pripadajo italijanski manjšini v Jugoslaviji in jugoslovanski (slovenski) v Italiji. Na njegovi podlagi je deloval mešani odbor, ki je razvil nekatere oblike sodelovanja v ko- rist manjšinam, ki so presegle formalne določbe statuta (izmenjava pedagoških svetovalcev za manjšinske šole, izmenjava knjig in učnih pripomočkov, štipendij, organizacija seminarjev za učitelje v manjšinskih šolah itd.). ; % Obsežneje o tem sporazumu glej v M. Udina, Gli accordi di Osimo (zlasti str. 34—40), Edizione Lint Trieste, Trst, 1979, E. Petrič, La posizione giuridica internazionale dela minoranza Slovena in Italia, Editoriale Stampa Triestina, Trieste, 1981 in B. Vukas, Etničke manjine i medunarodni odnosi, Školska knjiga, Zagreb, 1978, str. 148—155. ? Italija je pristopila k vsem važnejšim instrumentom s področja človekovih pravic in odprave rasne diskriminacije; sprejela je tudi vse mednarodne postopke, ki njenim državljanom ali skupinam omogočajo neposredno nastopanje pred mednarodnimi telesi, če me- nijo, da so jim bile kršene njihove pravice, ki jih določajo ustrezni mednarodni instrumenti. 16 Uvodna razmišljanja o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji niso v skladu s sodobnimi načeli mednarodnega prava in s politično prakso mnogih držav. Opozorili bi le na tri po našem mnenju v načelu napačna izhodišča: Prvo, največja pomanjkljivost je v tem, da se poskuša slovenska manjšina deliti na različne kategorije, ki naj bi se med seboj razlikovale ne le po obsegu pravic, ki naj bi jih uživale, ampak tudi glede narodnih značilnosti, ki naj bi jih označevale. Znanstveno in politično je nesprejemljivo, da Slovencev v Videmski pokrajini in tistih, ki žive v občinah Tržič, Dolenje in Ronke, nimajo za del slovenskega narodnega oziroma etničnega in kulturnega telesa. Del slovenskega naroda, ki živi v Videmski pokrajini, celo postavlja na raven dialektne jezikovne skupine, za katero se kar predpostavlja, da nima razvite narodne zavesti. Posebno kategorijo naj bi sestavljali tudi Slovenci v mestnih središčih — v Trstu in Gorici, ki naj ne bi uživali celotnega varstva. Pred italijansko republiko je velika demokratična preizkušnja, da s posebnimi ukrepi na »družbenem, ekonomskem, kulturnem in na drugih področjih« odpravi vse posledice stoletne asimilacijske politike, ki jih je utrpela slovenska manjšina v Nadiški, ter od Terski in Kanalski dolini v Reziji. Takšno delovanje se Italije izrecno pričakuje tudi po mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (člen 2, točka 2), ki je sestavni del osimskega sporazuma. Drugo, »izjasnjevanje pripadnikov manjšine« nekateri postavljajo kot pogoj za manjšinsko varstvo. Ta tako imenovani subjektivni pristop je v nasprotju s sodobno teorijo o manjšinskem varstvu. Italijanski profesor Capotorti, na primer, je v svoji študiji o pravicah pripadnikov manjšin, ki jo je leta 1977 pripravil za Združene narode, zapisal, da »željo pripadnikov manjšinskih skupin, da ohranijo svoje značilnosti in tradicije,v splošnem nakazuje že samo pina obstaja«."! V nasprotju s temeljnimi načeli o pravicah dejstvo, človeka da neka skuin o njegovih osnovnih svoboščinah pa so tudi predlogi, da bi bilo uživanje posameznih pravic odvisno od številčne moči manjšine oziroma od političnega ravnotežja v posameznih lokalnih skupnostih. Tretje, napačna so tudi tista izhodišča, ki manjšinsko varstvo prepuščajo izključni pristojnost iin »suverenosti« Italije in ki zanikajo, da je to varstvo mednarodnopravna obveznost, zlasti kar zadeva Slovence v Goriški in Videmski pokra- jini. K prepričljivim argumentom, s katerimi so strokovno utemeljnost teh pristopkov k manjšinskemu varstvu ovrgli Petrič," Vukas? in v bistvu tudi italijanski profesor Udina,' bi dodal le politični vidik, da ima izključevanje mednarodne odgovornosti namen, da se tako prepreči možnost mednarodnega nadzorstva nad tem, kako Italija z notranjo zakonodajo in z drugimi ukrepi izvršuje določbe člena 8 osimskega sporazuma in načela, ki jih vsebujejo v njegovi preambuli našteti mednarodni instrumenti. Ob napačni intepretaciji mednarodnih obveznosti bi lahko, na primer, prišli do absurdnega stališča, da bi vsakršno zanimanje Jugoslavije za položaj in pra10 United 11 12 13 Tekst konvencijie glej v Human Rights, A compilation Nations, New York, 1978. Glej E/CN.4/Sub.2/384/Rev. 1, str. 97. Petrič, ibidem. Vukas, ibidem. of international instruments, 14 Čeprav Udina meni, da se člen 8 sporazuma nanaša, zlasti kar zadeva obveznost, da se ohranijo že sprejeti ukrepi, na ozemlje, ki je bilo označeno z memorandumom o soglasju iz leta 1954, v nadaljevanju svoje razprave vendar pride do sklepa, da bo italija, drugače od sedanjega stanja, če bo uveljavljena »korektna izvedba vseh drugih obveznosti, ki neposredno ali posredno izhajajo iz sedanjih sporazumov« brez dvoma zagotovila zaščito slovenske manjšine, ki živi na vsem ozemlju Furlanije-Julijske krajine, in to ne samo zaradi obveznosti, ki jih je vlada sprejela v parlamentu, temveč tudi v skladu z načeli, ki so omenjena v preambulj osimskega sporazuma ...,« glej Udina, ibidem, str. 34 in 35. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 17 vice slovenske manjšine in Italije, ko gre za italijansko narodnost v Jugoslaviji, označili kot »vmešavanje v notranje zadeve« oziroma kot »dobro voljo« italijanske ali jugoslovanske strani, ko bi razgovore o teh vprašanjih sprejela. Tretji dejavnik: zaupanje in sodelovanje med sosedoma. Položaj slovenske manjšine v Italiji (in italijanske) v Jugoslaviji je v mnogočem odvisen od razvitosti prijateljskega sodelovanja obeh držav, pri čemer imajo izredno vlogo neposredni stiki ob meji. Sodelovanje v korist razvoja manjšin je lahko uspešno, če temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju suverenosti in teritorialne celovitosti. V ozračju političnega nezaupanja se bodo namreč našle sile, ki bodo, na primer, sodelovanje manjšine z matico ocenjevale kot »nelojalnost«, »politično diverzijo« ali celo »izdajstvo domovine«. Takšne razmere so največkrat sestavni del politike asimilacije manjšine in rušenja temeljev za njen razvoj. Tudi na tem področju smo v jugoslovansko-italijanskih odnosih dosegli velik napredek, ki izraža demokratično razpoloženje italijanske in jugoslovanske družbe. Ob odprti meji se je razvilo na desettisoče osebnih stikov, ki italijansko manjšino v Jugoslaviji in slovensko v Italiji povezujejo z matičnim narodom v strnjeni kulturni in narodni organizem, ki mu meja pomeni sredstvo za zbliževanje in spajanje, ne pa za razdvajanje. Ni treba posebej poudarjati, da lahko sedanji jugoslovanski ukrepi za omejevanje odhodov v tujino, zlasti kar zadeva spreminjanje ureditve, ki jo je postavil Videmski sporazum, bistveno ogrozijo te zgodovinske pridobitve, če ne bodo v kratkem odpravljeni.! Pritrjujemo M. Udini, da je bil manjšinski problem med najbolj pomembnimi vidiki že omenjenih povojnih jugoslovansko-italijanskih sporazumov in da je bilo o njem največ govora tudi v pogajanjih za sklenitev osimskega sporazuma.!% Ta ocena bi se lahko nanašala na vse faze pogajanj za ta sporazum od leta 1968 dalje. Ker je bila meja že sporazumno določena z mirovno pogodbo (1947) in z memorandumom o soglasju (1954) in ker je bilo potrebno urediti samo posamezne »žepe« na eni in na drugi strani meje (izven dela, ki je bil potrjen z MOS) ter razmejiti Tržaški zaliv, je bilo nerešeno vprašanje slovenske manjšine v italiji dejansko edini problem, o katerem so tekla dolgotrajna pogajanja v smislu iskanja poti za zbliževanje različnih stališč. Italijanski profesor Udina v zvezi s tem domneva, da je načelo o največji možni zaščiti manjšin v preambuli sporazuma »ostanek bolj obsežnih zahtev, ki jih je druga stran postavila ob začetku pogajanj«.? Sodelovanje obeh držav glede urejanja položaja italijanske oziroma slovenske manjšine pa ni samo stvar njune politične volje, ampak pravna obveznost zajeto tudi v osimskem sporazumu. Znano je kot mednarodnoje, da je na podlagi posebnega statuta, ki je s podpisom osimskega sporazuma prenehal veljati, deloval mešani jugoslovansko-italijanski odbor za vprašanja manjšin. Zagotovitev »enake ravni varstva, kot jo je določal posebni statut«, v smislu člena 8 osimskega sporazuma zajema torej tudi obveznost obeh držav do ustreznega sodelovanja pri izvrševanju v sporazumu šine. Spodbuden določenih pravic slovenske primer v tej smeri so bili stiki med oziroma italijanske manj- predstavnikoma dveh zuna- 15 Obširneje o tem glej S. Devetak, Povezovanje znotraj skupnega narodnega prostora — pogoj za nemoten razvoj slovenskega naroda ter madžarske in italijanske narodnosti v SR Sloveniji, referat za Ziherlove dneve v Škofji Loki, 20—21. 10. 1982. Arhiv INV. Avtor v tem tekstu prikaže zgodovinsko genezo tega vprašanja, od zamisli o zedinjeni Sloveniji v programih slovenskega delavskega gibanja do njenega uresničevanja med NOB in zgodovinske preosnove te ideje po vojni, ko so se ob odprti meji ustvarili pogoji za vsestranske stike manjšine z matico, ki so nujni za nemoten razvoj slovenskih manjšin v zamejstvu ter italijanske in madžarske narodnosti v Jugoslaviji; prav tako obravnava škodljive posledice politike zapiranja meja. 16 Udina, ibidem, str. 34. 17 Udina, ibidem, str. 39. Uvodna razmišljanjoa položaju slovenske narodne skupnostiv Italiji m njih ministrstev leta 1977 in 1978 v Rimu in v Portorožu. K istemu cilju vodi tudi sodelovanje v okviru sedanjega programa o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo, v katerem so v glavnem zajete tudi oblike, ki so se razvile v okviru mešanega manjšinskega odbora.'? Četrti dejavnik: politika matičnega naroda. Težko si zamišljamo, da bi se lahko neka manjšinska narodna skupnost vsestransko normalno razvijala, če se ne bi njena ustvarjalnost na kulturnem in na drugih področjih organsko prepletala in medsebojno oplajala z ustvarjalnostjo naroda, kateremu etnično pripada. Ker se je o tem že mnogo pisalo," se bomo omejili samo na ugotovitev dejstva, da je ta usmeritev postala nepogrešljivi sestavni del jugoslovansko-italijanskega sodelovanja, zlasti pa na ravni obmejnih področij. Tako slovenska manjšina v Italiji kot italijanska v Jugoslaviji se zlasti na jezikovnem in kulturnem področju s tisočerimi vezmi povezuje z matičnim narodom, pri čemer so se formalni kanali meddržavnega sodelovanja že zdavnaj pokazali kot preozki, da bi lahko skoznje stekel življenjski tok povsem naravnih povezav znotraj kulturnega in jezikovnega prostora enega naroda. Medtem ko je na jugoslovanski strani pravica italijanske narodnosti do sodelovanja z matico del ustavnega sistema, se na italijanski strani še najdejo formalne ovire, ki so posledica, na primer, centralistične ureditve šolstva, spričo katere šole nimajo pravice do samostojne izbire sodelovanja s tujino. Odprtost meja pa je, kot je bilo že rečeno, nujen pogoj za uresničevanje jezikovnega in kulturnega povezovanja manjšine z matičnim narodom. 9. Analiza vseh štirih dejavnikov, ki po našem mnenju odločilno vplivajo na položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji, kaže, da bi bilo potrebno narediti v tem vprašanju bistvene pozitivne premike predvsem v politiki Italije. Povsem nerazumljivo je dejstvo, da za slovensko manjšino še niso v celoti uresničene ustavne določbe, saj še ne obstaja pravni predpis, ki bi določal ustavnopravni status in iz tega izvirajoče pravice slovenske manjšine, umetno jo poskušajo v pravno-političnem in narodnem smislu deliti na tri dele, njene pravice so zagotovljene le z nekaterimi delnimi zakonskimi ureditvami in s praktičnimi rešitvami brez pravnih jamstev, v Videmski pokrajini še niso začeli odpravljati z ustreznimi ukrepi strahotnih posledic, ki jih je slovenski manjšini pustila stoletna asimilacijska politika. : Zaradi tega je upravičeno pričakovanje, da bodo v italijanskem parlamentu, kjer teče razprava o različnih zakonskih pobudah, v čim krajšem času oblikovali zakone, s katerimi bodo slovenski narodni skupnosti v Italiji zagotovili učinkovito zaščito njenega narodnega značaja in s tem tudi ustvarili v formalnem pogledu možnost za njen vsestranski razvoj. Hkrati upamo, da bodo čimprej ustvarjeni pogoji za odpravo administrativnih posegov v živi organizem kulturnega in jezikovnega povezovanja slovenskega in italijanskega naroda z njunimi deli, ki kot manjšine živijo na drugi strani do sedaj povsem odprte meje. Takšne rešitve bodo vgradile nov mejnik v zgodovinsko pot jugoslovanskoitalijanskih odnosov in prijateljstva, hkrati pa bodo pomenile nov prispevek k oblikovanju odnosov med narodi in do narodnih manjšin v Evropi. 18 Glej IX. program prosvetne i kulturne saradnje izmedu SIV Skupštine SFRJ i vlade Republike Italije za 1982, 1983 i 1984 g. iz junija 1982. 1? Med drugim glej S. Devetak, Odnosi med matico in manjšino (načelno vprašanje nacionalne enakopravnosti), Teorija in praksa, št. 6/1982, Ljubljana, str. 814—820. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 19 Riasgunto LE OSSERVAZIONI INTRODUTTIVE SULLA POSIZIOIE SLOVENA IN ITALIA DELLA COMUNITA La collaborazione italo-jugoslava si svolge sul territorio geografico d'estrema importanza strategica per la stabilita e la pace in Europa, in guanto essa si trova sulla »linea globale«, che si pud tracciare dal Nord al Sud e al Sud-Est dell'Europa. Prendendo in considerazione la dire che essa, presenza degli stati non-alineati oppure neutrati su a certi punti, addirittura fisicamente, divide ambedue guesta linea, si puo i sistemi militare-po- litici contrari. Ouesto territorio rappresenta una particolarita non solo perch$ 8 un punto d'incontro delle vasti comunita nazionali come guella degli Slavi del Sud, italiana, germana ed ungherese, ma pure per la presenza delle numerose minoranze nazionali. L'approfondimento dell'amicizia e del reciproco accordo tra le nazioni e le minoranze nazionali, nello preliminare spirito della Dichiarazione degli stabili rapporti di Helsinki del 1975, appare una condizione interstatali. | rapporti d'amicizia tra Jugoslavia e Italia s'iniziarono gia durante la lotta antifascista comune del movimento jugoslavo di liberazione nazionale e dei democrati di vista storico č molto importante che i problemi sorti dopo italiani. Dal punto la seconda guerra, malgrado la loro complessita, vennero superati. Ambedue gli stati riuscivano sempre a trovare un'uscita dalle situazioni delicate per via delle soluzioni corrispondenti alle esigenze del tempo. La guestione della posizione e dei diritti della minoranza nazionale slovena in Italia e di guella italiana in Jugoslavia, come guestione chiave, era sempre presente nei rapporti tra ambedue gli stati. Il Trattato di pace del 1947 (articolo 15), lo Statuto speciale del 1954 (che continua a rappresentare il criterio del »livello« della tutela garantita mediante i prov- vedimenti interni legali ed tutela della minoranza Numerosi altri) ed slovena infine gli Accordi di Osimo del 1977 prowvedono alla in Italia al livello internazionale. contatti delle aree di confine, specialmente guelli sul piano culturale nonch6 guello educativo-istruttivo, stabiliti e sviluppati al confine aperto, sono d'estrema importanza per un normale sviluppo della minoranza italiana in Jugoslavia nonche di guella slovena in Italia. Lo Stato italiano non attuando ancora i diritti negli accordi internazionali, non attud nemmeno della Repubblica (art.3 e 6). Neanche non esiste zione costituzionale — giuridica della minoranza spettanti alla minoranza slovena, stabiliti le relative disposizioni della Costituzione una norma legale determinante la posied i suoi diritti che ne risultano. Per di piu, si cerca di dividere in un modo artificiale la minoranza in tre parti. Solo alcune regolamentazioni parziali e le soluzioni pratiche, senza una garanzia legale, garantiscono i suoi diritti. Inoltre passi per cancellare nella Provincia di Udine/Videm non furono presi nemmeno gli orribili effetti della politica assimilatrice centenaria. i primi Summary PRELIMINARY The area friendly which CONSIDERATIONS ON THE SITUATION COMMUNITY IN ITALY Yugoslav-italian is strategically very co-operation important situated on the »global line« that can East Europe. into of Taking account for has the be drawn the been stability from presence OF THE SLOVENE developing on and in the North of nonaligned peace a geographical Europe, to the South and NATIONAL neutral for and states it is Southalong this line, it could be said that in some parts, this area directly separates the two opposing blocks of military and political power, This area represents a particularity not only a »meeting point« of huge national communities as the Southslavic, the Italian, the Germanic and as a special case the Hungarian one, but also as an area populated by a number of different national minorities. The cultivation of friendship and understanding among the nations and the national minorities, in the spirit of the principles enshrined in the Final Act adopted in Helsinki in 1975, is an indispensable condition for stable relations among states. Good neighborly between Yugoslavia and Italy have already begun to grow during the common struggle of the Yugoslav national liberation movement and of the Italian de- mocrats against fascism. From the historical point of view it is very important to stress that in spite of their complexity the problems that emerged after the World War Il, were solved in the proper way. Both sides always find succeeded in finding a way out from Very sensitive situations by adopting solutions that were in accordance with the contemporary needs. Uvodna 20 razmišljanja o položaju slovenske narodne skupnosti v italiji The guestion of the social status and of the rights of the Slovene minority in Italy and of the Italian minority in Yugoslavia, as one of the key-guestions, has constantly permeated the relations between the two states. The Slovene minority in Italy Is internationally protected by the Peace Treaty of 1947 (art. 15), by the Special Statute of 1954 (which is still a standard for the assessment of the »level« of the protection guaranteed by internal legal or other measures means of and by the Osimo Agreement of 1977. Numerous contacts among the people leaving on the borderland, in particular those in the field of culture, teaching and education, which have been established and developed along the »open« frontier, are of extreme importance for the favorable developement of the Slovene minority in Italy as well as of the Italian minority in Yugoslavia. The ltalian State has not yet implemented through the adoption of internal bills, the rights of the Slovene minority enshrined in the international treaties; nor have the corresponding provisions of the constitution of the republic (art.3 and 6) been fully realized. As yet no law exists for determining the constitutional legal status of the minority and its rights that would proceed from this status. Morover, the atempts have been made to divide artificially the minority into three parts. Its rights were established only by some partial regulations or by practical solutions, without any legal guaranty. Besides, in the Province oi Udine/Videm not even the first steps have been made to remove guences of the policy of assimilation practiced over a hundred years. the horrible conse- Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s. 21—28 Boris POMEN zi Race ZAŠČITNE ZAKONODAJE ZA RAZVOJ NARODNOSTNE SKUPNOSTI SLOVENSKE Potreba, da slovenska narodnostna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini dobi zakon, ki naj bi ji zagotovil narodnostne pravice, jo zaščitil pred asimilacijo in ji omogočil razvoj, je tolikšna, da je ob podpori naklonjenih političnih sil že vsa desetletja po zadnji vojni na prvem Zaradi nevzdržnosti in zavlačevanja, je stanja, postalo mestu njenih zahtev do italijanske države. ki je nastalo to vprašanje kot posledica vztrajnega odlašanja v zadnjem Po sprejetju paketa v korist južnotirolskih Nemcev lija prevzela z osimskim sporazumom, desetletju še pomembnejše. in po obveznostih, ki jih je Ita- so postale zahteve po zaščiti slovenske na- rodnostne skupnosti vztrajnejše in glasnejše. Potem ko je posebna komisija pri predsedstvu vlade v Rimu ob koncu leta 1980 sklenila delo, so tudi tiste politične sile ustavnega loka, ki se poprej uradno v tem pogledu niso obvezale, zavzele stališča ali celo predložile svoje zakonske osnutke.! Parlament, deželni svet Furlanije-Julijske krajine, narodnostno mešani pokrajinski sveti gorske skupnosti, občine in rajonski sveti so od 1975. leta dalje redno obravnavali nerešeno slovensko vprašanje in sprejeli resolucijo z zahtevo po sprejetju zakona.? Tudi najvišji predstavniki države, predsednik republike, razni predsedniki vlade, ministri, tajniki vsedržavnih strank in drugi politiki so priznavali upravičenost zahtev Slovencev in obljubili skorajšnje sprejetje zaščitnega zakona.? Splošno spoznanje o nujnosti, da se narodnostne pravice Slovencev uzakonijo, pomeni tudi priznanje obsega krivic, ki so bile storjene slovenski manjšini v vsej povojni dobi, s tem da ni bila narodnostno zaščitena. Desettisočem Slovencev, ki so jim razvijajoča se mesta z bolj ali manj zaznavnim ali odkritim nasiljem več kot stoletja stregla po njihovi biti in jih trgala od njihovega jedra, so se po drugi 1 Krščanska demokracija je izdelala izhodišča v Cervignanu 9.2.1981, svoj zakonski osnutek je predložila v senatu 17. 2. 1982, Republikanska stranka je izdelala svoja izhodišča v Vidmu 8. marca 1982, poslanka Gruber-Benco (Lista za Trst) je predložila v poslanski zbornici svoj zakonski osnutek 15. julija 1980. Liberalna stranka ni ukrenila ničesar. 2 Omejujemo se le na obveznosti najbolj reprezentativnih teles, rimskega parlamenta in deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine: poslanska zbornica je 17.12.1976 sprejela resolucijo, ki obvezuje vlado, da »ustvari ugodnejše razmere za popolno enakost v pravicah in za globalno zaščito slovenske manjšine, ki živi v deželi Furlaniji-Julijski krajini«. Vsi programi deželnih odborov (vlad) zadnjih let vsebujejo obveznost, da bo dežela FurlanijaJulijska krajina posredovala pri osrednji vladi, naj parlament čimprej sprejme zaščitni zakon. Po tridnevni razpravi o predlogih zakona za globalno zaščito je deželni svet Furlanije-Julij- ske krajine 4. julija 1981 sprejel resolucijo, v kateri pravi, da »se poudarja potreba po organski in celoviti uzakonitvi zaščite slovenske manjšine«; ob ugotovitvi, da so nekatere stranke predložile parlamentu zakonske osnutke, poudarja, da pomeni osnutek Slovenske skupnosti »pomemben prispevek za oblikovanje (sestavo) in sprejetje državnega zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji« in poziva parlament, naj to primerno upošteva. 3 Enotna slovenska delegacija, ki so jo sestavljali po en predstavnik KPI, Italijanske socialistične stranke, Slovenske skupnosti, Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter trije predstavniki Slovencev iz Videmske pokrajine, je obiskala predsednika republike Pertinija leta 1978, predsednika vlade Colomba leta 1971 v nekoliko drugačni sestavi, predsednika Andreottija dvakrat, prvič 1977, drugič 1978, predsednika Cossigo 1980. leta in predsednika Spadolinija 1981. leta, pedsednika senata Fanfanija 1978. leta, predsednika poslanske zbornice Ingraa 1978. leta, generalnega in KD Piccolija 1982. leta, liberalne stranke Zanoneja 1978. leta. tajnika KPI Berlinguerja Pomen zaščitne zakonodaje za razvo] slovenske narodne skupnosti m svetovni vojni priključili novi tisoči. Zgovoren dokaz za zadnjo ugotovitev je strmo padanje vpisa v slovenske šole po letu 1945. V šolskem letu 1945/1946 je znašal delež 6 let prej rojenih otrok, vseh vpisanih v 1. razred slovenske osnovne šole v tržaški občini 25,1 odstotka, že v letu 1947/1948 pa se je vpis razpolovil (12,4 odstotka) in je dosegel najnižjo točko 3,9 odstotka v letu 1969/1970." Moč demokratičnega gibanja in vera, da se pritisk na Slovence ne bo več ponovil, je v letu osvoboditve opogumil slovenske starše, da so vpisali svoje otroke v slovensko šolo, toda odkrito in prikrito nasilje je v naslednjih letih opravilo svoje. Slovencem v Kanalski dolini, Reziji in Benečiji tudi po zadnji vojni ni bilo dano, da bi v šoli spoznali materin jezik v knjižni obliki, kar je še bolj oviralo prebujanje njihove zavesti o narodni pripadnosti. Slovenski človek na celotnem narodnostno mešanem ozemlju ni le diskriminiran, ker ne more uporabljati svojega jezika v stikih z oblastmi in na sodišču, marveč se mora truditi, da obvlada italijansko izrazoslovje, kar ga oddaljuje od obsežnejšega poznavanja lastnega jezika in ga navaja k pogostnejši rabi italijanskega jezika tudi v okolju, kjer to ni primerno. Njegov občutek podrejenosti se krepi tudi zaradi majhnega gospodarskega potenciala; ta se ne more dodobra razviti zaradi nezaceljenih ran, ki jih je povzročil fašizem, zaradi nenaklonjenosti pristojnih organov, razvrednotenja kmetijstva in neprestanih razlaščanj zemlje. Stvarnost na omenjenem območju je torej takšna: vladajoči del večinskega italijanskega naroda" ima v rokah vse bistvene gospodarske, upravne in politične vzvode. Do pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti je gospodovalen in pokroviteljski, prenaša ga le, če je Slovenec tako stanje pripravljen sprejeti, priznava ga za sebi enakega, če se asimilira. Če pa odločno zahteva svoje pravice, se pravi, spremembo dosedanjih odnosov, mu očita, da kali mir in kvari sožitje med obema narodoma. Tak odnos so v raznih niansah od vladajočega dela sprejeli tudi srednji sloji pa tudi drugi. V takem stanju je treba iskati vzrok, da je število zakonskih določb v korist Slovencev tako majhno in da se zavlačuje sprejetje širše zaščitne zakonodaje. Pot do zakonske zaščite je torej zelo dolga, a boj za tak zakon, ki bi slovensko narodnostno skupnost zadovoljil, ne bo nič lažji. O tem, kaj naj vsebuje tak zakon, je loženi parlamentu," sprejeti so bili tudi osnutkov in medsebojno primerjavo je sebnih študijah, objavljenih 1974. leta," 4 Pavel Stranj: Slovenci na Tržaškem bilo izdelanih več osnutkov, ki so bili predustrezni dokumenti" Analizo posameznih Karel Šiškovič podrobno obravnaval v poin v pozneje objavljenih člankih. Pričujoči in Goriškem v luči primerjave med šolskimi in demografskimi podatki, Razprave in gradivo št.11/12. V šolskem letu 1945/1948 je bilo vpisanih v 1. razred slovenske osnovne šole v tržaški občini 915 otrok ali 25,1 % rojenih pred 6 leti; to število je padlo v letu 1946/1947 na 609 oziroma 16,1 %, v letu 1947/48 na 451 oziroma 12,4 %, 1948/1949 na 348 oziroma 11,1 %, 1949/1950 na 287 oziroma 9%, 1950/1951 267 oziroma 8,9 %, itd. Najnižjo točko je dosegel vpis v absolutni številki 103 v letu 1960/61, v odstotku pa 3,9 % v letih 1959/1960 in 1969/1970. 5 V ta pojem so vključeni tudi Furlani, čeprav se še niso dokončno definirali, kaj so. Do Slovencev v Videmski pokrajini izvajajo Furlani italijansko politiko. $ Poleg že omenjenih osnutkov pod (1) so bili v sedanji legislativni dobi predloženi še naslednji: Italijanska socialistična stranka ga je predložila poslanski zbornici 20.6. 1979, KPI senatu 15.2. 1980, Slovenska skupnost prav tako senatu 14. 4. 1980. 7 Dokument Slovenske kulturno gospodarske zveze o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je bil sprejet 8. 4. 1979. 8 Karel Šiškovič: O problemih pravne ureditve Slovencev v Italiji, pričevanje na mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu 10.—14. julija 1974. Karel Šiškovič: Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji, izdaja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu 1974, Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 NAH 23 prispevek naj bi v glavnih obrisih prikazal razlike med tem, kakšno zaščito si zamišljajo Slovenci v današnjih političnih razmerah v Italiji in v Furlaniji-Julijski krajini, in tistim, kar nudi Krščanska demokracija, ki je imela doslej pri reševanju manjšinskih vprašanj glavno besedo v vladi in v parlamentu. Prvo vprašanje, ki ga je treba rešiti v manjšinski zakonodaji, je teritorij, kjer naj veljajo narodnostne pravice. Nekateri manjšinski delavci odklanjajo kakršnokoli omejitev ozemlja, ker je v upravnih središčih, ki ležijo izven manjšinskega ozemlja, jezik manjšine brez pravice, to pa ovira, da bi jezik manjšine dosegel enako družbeno veljavo, kot ga ima večinski jezik.? Temu načelu ni mogoče oporekati, toda težko ga je uresničiti, zato je upravičena bojazen, da bo ostalo na papirju. Več zakonskih osnutkov predvideva določene korekture glede pravic slovenskega jezika, zato da se premagajo nevšečnosti, ki izhajajo iz omejevanja manjšinskega območja. Za razmere v deželi Furlaniji-Julijski krajini je najprimerneje, da državni zakon določi občine, v katerih naj velja manjšinska zakono- daja. Teh občin je 35.' Vsi predloženi zakonski predlogi, razen predloga Krščanske demokracije, prepuščajo deželnemu svetu Furlanije-Julijske krajine določitev ozemlja, na katerem naj veljajo manjšinske pravice. Verjetno je tako stališče v skladu z načelom, da je treba manjšinsko zaščito zaupati predvsem deželam. Toda pri nas bi to bil še en razlog za zavlačevanje in povod za večji pritisk skrajnežev. Poleg tega je treba upoštevati vztrajanje osrednjih zakonodajnih organov, da oni odločajo o tako važnem vprašanju. Ozemeljsko omejitev za Francoze v Dolini Aosta in za Nemce na Južnem Tirolskem določa celo ustavni zakon. Krščanska demokracija deli mnenje z osrednjimi oblastmi, zato je v svoj predlog vnesla razmejitev in postopek, po katerem je mogoče spreminjati ozemlje z manjšinskimi pravicami. KD deli narodnostno mešano ozemlje na tri dele. Ozemlje po tabeli A obsega občino Gorica z okoliškimi slovenskimi občinami, občino Krmin in vso Tržaško pokrajino! ter zagotavlja slovenski manjšini na tem območju celoten šolski sistem od vrtcev do zaključka višje srednje šole in individualno pravico do rabe slovenskega jezika (z upravnimi in sodnimi oblastmi v ustni in pismeni obliki s pravico do enakega odgovora). Ozemlje po tabeli B obsega teritorij po tabeli A, toda brez Krmina, Gorice, Trsta in Milj. Večje, tudi kolektivne pravice uživajo torej Slovenci v občinah in predelih mest (po tabeli B), ki so ali so bili pred kratkim pretežno slovenski." Poleg pravic, ki veljajo za tabelo A, imajo na tem ozemlju še pravico, da občine in nekateri mestni rajoni lahko uporabljajo slovenski jezik na sejah, v javnih napisih, tiskovinah in podobno. 9 Samo Pahor: Raba jezika, pričevanje na mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu 1974. 10 V Videmski pokrajini je 21 občin in sicer: Tablja, Naborjet-Ovčja vas, Trbiž, Ravanca, Bardo, Tipana, Gorjani, Čenta, Neme, Ahten, Fojda, Tavorjana, Podbonesec, Savodnje, Grmek, Dreka, Špeter Slovenov, Sv. Lenart, Srednje, Praprotno in Čedad. V Goriški pokrajini je 8 občin: Dolenje, Krmin, Števerjan, Gorica, Sovodnje, Doberdob, Ronke in Tržič. V Tržaški pokrajini je vseh 6 občin: Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Trst, Dolina in Milje. 1 Tabela A obsega v Goriški pokrajini občine Krmin, Števerjan, Gorico, Sovodnje in Doberdob, v Tržaški pokrajini pa vseh 6 občin: Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Trst, Dolina in Milje. ., )2 Tabela B obsega v Goriški pokrajini občine Števerjan, Sovodnje in Doberdob, v občini Krmin samo rajon Plešivo, v Goriški pa rajone Pevma-Oslavje, Štandrež in Podgora, v Tržaški pokrajini občino Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina ter rajona Zahodni in Vzhodni Kras občine Trst. Pomen x je nedoločen, Tretji del ozemlja razvo) slovensko narodne skupnosti za zaščitne zakonodaje pa celotno obsega ob- mešano narodnostno močje Videmske in del Goriške pokrajine, kjer je po osnutku mogoče le preizkusno poučevanje slovenščine kot predmeta.! Po posebnem postopku! je mogoče prestopti iz nižje tabele v višjo. Postopek za prekategorizacijo pa je tako zahteven, da je v praksi neuresničljiva, tako da je možnost napredovanja le navidezna. Za nedoločeno ozemlje je tak prestop mogoč le glede pravice slovenskega jezika, toda predlog ne zveni dovolj resno, saj ni mogoče pričakovati, da bi občani, ki jim ta predlog preprečuje šolanje v materinem jeziku, zahtevali javno rabo slovenskega jezika. KD ostaja v bistvu pri sedanji vsebinski v glavnem v Videmski pokrajini, možnost, kategorizaciji, le da daje Slovencem, da v šoli spoznavajo elemente materi- nega jezika in da določa javno rabo slovenskega jezika na Goriškem. Za Tržaško pokrajino pa pomeni osnutek celo korak nazaj od pravic, ki jih določa posebni statut iz leta 1954.'% KD utemeljuje različne stopnje pravic s trditvijo, češ da v Videmski pokrajini in v nekaterih občinah Goriške pokrajine ni znamenj narodnostne opredelitve, kajti, po mnenju KD, je pripadnost manjšini vprašanje odločitve posameznika, ne pa objektivno stanje, zato bi pomenilo priznanje teh območij nekaj, kar bi bilo vsiljeno z vrha. narodnostnih pravic prebivalcem Po letu 1866 so predstavniki italijanske države in njeni politiki natančno vedeli, da so v Reziji in Benečiji Slovenci in so si zastavili jasen cilj, da to ljudstvo čimprej asimilirajo. V živem spominu ljudi srednjih let je, kakšna sredstva je po zadnji vojni v teh krajih in v Kanalski dolini uporabljala upravna in politična oblast, kjer je bila do 1918. leta dvojezična slovensko-nemška šola, zato da bi preprečevala prebujanje narodne zavesti. V nekaterih občinah Videmske pokrajine še danes ni priporočljivo razglašati se za Slovenca. Izločitev narodnostno mešanega območja Videmske pokrajine s tabel A in B je poskus uzakoniti posledice nasilja nad tem ljudstvom. Izločitev mest, predvsem Gorice, Trsta in Milj s tabele B pa nasprotuje demokratičnim načelom, da je treba manjšinam priznavati narodnostne pravice ne glede na njihovo številčno moč, posebno še, če so pod stalnim asimilacijskim pritiskom, pod kakršnim so bili in so še vedno Slovenci v teh mestih. Manjšinski jezik v javnosti, v uradih, na sodiščih, na tiskovinah, na javnih napisih je najvidnejše znamenje prisotnosti manjšine, zato se nestrpne skupine večin13 V Goriški pokrajini so na nedoločenem ozemlju občine Dolenje, Ronke in Tržič. 14 Predlog KD glede šolstva na nedoločenem ozemlju (Videmske in del Goriške pokrajine) se omejuje na naslednje: na željo staršev v otroškem vrtcu podajajo domače običaje in navade v domači govorici, po istem postopku v osnovni in srednji šoli poučujejo slovenščino kot predmet. Vse za poizkusno dobo 5 let, ko ministrstvo odloči, ali se to po- učevanje dokončno vključi med redne predmete. 15 Postopek naj bi bil takšen: najmanj 25 % volilcev bi moralo vložiti na občino zahtevo za vpis v višjo kategorijo. Občinski svet bi moral o tem odločati in poslati vse gradivo deželnemu svetu, ki bi prav tako odločal in poslal sklepe ministrskemu svetu, ki bi dokončno odločal. S podpisom predsednika republike bi bil odlok polnopraven. 16 Posebni statut kot priloga Spomenici o soglasju, podpisani v Londonu 1954. leta, predvideva za Tržaško pokrajino naslednje pravice, ki se niso nikoli uveljavile ali so se uveljavljale le delno: pravična zastopanost Slovencev v upravnih službah (čl.2c); enakost v ravnanju pri uporabi jezika (čl. 2 e); prepoved netenja nacionalne in rasne mržnje (čl. 3); enako obravnavanje slovenskih prosvetnih, kulturnih, družbenih in športnih organizacij, kakor velja za ustrezne večinske organizacije, predvsem glede pomoči iz javnih finančnih sredstev (čl. 4 a); svobodna uporaba slovenskega jezika v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi s pravico do odgovora v istem jeziku (čl.5). Javni napisi v sloven- skem jeziku tam, darskega razvoja kjer je več brez kot 25 % diskriminacije slovenskega (čl.6). Korak prebivalstva nazaj v osnutku (čl.5), zagotovitev gospoKD je v tem, da ne do- loča pravičnega zastopstva v javnih službah, ne vsebuje prepovedi netenja nacionalne mržnje, ne zagotavlja gospodarskega razvoja brez diskriminacije in omejuje širšo rabo slovenskega jezika le na nekatere občine. Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1982, št15 25 skega naroda, ki razglašajo narodnostno mešano področje za nacionalno čisto, zatekajo k nasilnim dejanjem in pritisku na sredinske in druge politične sile, ki odločajo o obsegu pravic. Najpopolnejša je določba, ki jo vsebujejo razni osnutki in dokumenti, da je slovenski jezik izenačen z italijanskim, ki je uradni jezik. Naštevanje vseh situacij, v katerih se mora izraziti izenačenost, je morda potrebno, zato da ne bi bilo dvomov in izigravanja, hkrati pa je tudi omejitveno, ker vseh primerov nikakor ni mo- goče našteti. V zvezi s pravico rabe slovenskega jezika uporabljajo nekateri zakonski predlogi in dokumenti izraz dvojezičnosti. Italijanski nacionalisti so že v prvih povojnih letih dali temu izrazu poseben pomen. Z geslom »proti bilingvizmu« so ob raznih priložnostih uspeli mobilizirati srednje sloje za obrambo »ogroženega italijanstva« Trsta in Gorice. Naključje je hotelo, da so prav v času (spomladi 1982), ko je bila kampanja proti dvojezičnosti v obeh mestih na višku, predstavniki italijanske skup- nosti v Jugoslaviji utemeljevali, da je integralna dvojezičnost oziroma podružbljanje manjšinskega jezika nujno potrebno za ohranitev manjšine" na narodnostno mešanem ozemlju, kjer ne zadostuje le pravica do javne rabe manjšinskega jezika, marveč morajo tudi pripadniki večinskega naroda obvladati jezik manjšine. Nasprotovanje rabi slovenskega jezika odkrito kaže namen, da se manjšina asimilira. Po spoznanju predstavnikov italijanske skupnosti v Jugoslaviji celo pravica do vsestranske rabe manjšinskega jezika, kar zahteva slovenska manjšina v Furlaniji-Julijski krajini, manjšine ne more obvarovati pred asimilacijo. Ta porazna ugotovitev bj lahko bila vzrok za demoralizacijo, če ne bi Slovenci zaupali v krepitev demokracije in če ne bi bili prepričani, da bo v vedno širši krog italijanskih sodržavljanov prodirala zavest, da so pravice manjšin in priznanje splošne enakopravnosti temeljni sestavni del demokracije in sožitja. njihove vse- Šola v materinem jeziku lahko prebuja, vsekakor pa utrjuje občutke pripadnosti narodni skupnosti in povezuje pripadnike z njo. Sicer ni mogoče reči, da se tudi brez šole v lastnem jeziku tak občutek ne ohranja, ker se oblikuje v najnežnejših letih med domačimi zidovi, toda v takih primerih se bolj izrazito oblikuje regionalna zavest. Slovenci Videmske pokrajine še vedno živijo v takih razmerah, to pa jih še tesneje navezuje na domače kraje in govorico, kljub temu da so bili po drugi svetovni vojni izpostavljeni največjemu pritisku v svoji zgodovini. V gospodarsko hudih letih po vojni so bili po beneških vaseh sistematično posejani otroški vrtci, zato da so otroku, ki je komaj spregovoril, vsilili italijansko okolje, da bi čimprej pozabil slovensko besedo, ki se je je naučil doma. Mreža osnovnih šol v italijanskem jeziku je bila prav tako gosta in je bila v kričečem nasprotju z gospodarsko nerazvi- tostjo teh krajev, saj je prav v teh letih morala oditi v tujino skoraj polovica prebivalstva, ker se doma ni mogla preživljati. Kakršnakoli narodnostna zahteva, na primer po slovenski šoli, je bila označena kot protidržavno dejanje. Budno oko varnostnih organov je oviralo stike Slovencev Goriškem in Tržaškem, otrokom je bilo v šoli iz Videmske pokrajine z rojaki na prepovedano izgovarjati slovensko besedo. Ljudi teh krajev se je polastil strah, ki je svetoval previdnost in nedoločeno narodnostno javno opredelitev. Kljub temu plamen ni ugasnil in se je razgorel v času, ko je pritisk popustil. Slovencem Videmske pokrajine ne priznavati pravice do slovenskega šolstva pomeni trmasto vztrajati pri načrtih, starih 116 let. Do takratnega gledanja na naV Članek »Censimento e nazionalita« v reški Panorami št.5/1982, ki ga je napisal E. Mestrovich, članek N. Milani-Kruljac v Voce del popolo z dne 17. 4. 1982 »La socializzazione della lingua presupposto per l'esistenza di un gruppo minoritario« in drugi. .,,.,,)POMen zaščitne zakonodaje za razvoj slovenske narodne skupnosti wo0)0)0)050)0500o,,, rodnostne probleme smo verjetno danes lahko nekoliko bolj prizanesljivi. Komaj združena Italija se je želela konsolidirati tudi s tem, da ni pokazala razumevanja za druge narodnosti, posebno še, če je šlo za del majhnega naroda v gorskih krajih, katerega prebivalstvo se je šele začelo narodnostno prebujati. Povsem nesprejemljivo je tako gledanje danes. Od tedaj do danes si je pridobilo svobodo na desetine narodov na vseh kontinentih in je bilo rešeno vprašanje številnih manjšin, dodelana ničuje. Predlog v lastnem KD je teorija o pravicah manjšin, ne priznava Slovencem jeziku, temveč le poskusno ki se tudi v praksi Videmske dobo, pokrajine uspešno pravice da se ga uče kot predmet, ures- do šolanja in tudi ne daje nobene možnosti, da bi se ta krivica po že omenjenem postopku kdaj kasneje popravila, češ da je tam »drugačna situacija«, da imajo sicer tamkajšnji Slovenci »skupni etnični izvor« z drugimi Slovenci, toda imajo drugačen »zgodovinski spomin«, Ni mogoče soglašati s tako skonstruirano tezo, prilagojeno političnim odločitvam. Tudi ko bi del tega prebivalstva tak »spomin« imel, bi bil nastal pod pritiskom, bi bil s silo vcepljen in še danes ne povsem usvojen. Avtonomija manjšinske šole na upravni ravni in na ravni izvoljenih šolskih organov vseh stopenj je sredstvo, s katerim šola ohranja posebnosti in značilnosti svoje narodnostne skupnosti, lastnosti, ki jih sodobno obravnavanje manjšinske tematke označuje kot bogatitev celotne družbe. Manjšinska šola brez avtonomije lahko postane pot — sicer vijugasta — ki oddaljuje učenca od ožje, še bolj pa od širše skupnosti. Osnutek KD predvideva za Tržaško in Goriško šolskega podskrbnika, za Videmsko pokrajino le urad pri tamkajšnjem skrbništvu in vztraja pri enotnih okraj- nih in pokrajinskih svetih za slovenske in italijanske šole. Avtonomije slovenske šole pa ni brez samostojnih šolskih svetov, ki so lahko okrajni in pokrajinski ali en sam — deželni svet. Izobraževanje v slovenskem jeziku bi postalo zaokroženo takrat, kadar bi zajelo tudi tržaško in videmsko univerzo. Zato je upravičena zahteva po ustreznem slovenskem zastopstvu v upravljanju obeh univerz in ustanovitev oddelkov (fakul- tet) za slovenistiko. Osnutek KD tega vprašanja ne omenja, kar pomeni, da taki rešitvi nasprotuje, ter predvideva le ustanovitev deželnega inštituta za vzgojno raziskovanje, eksperimentlranje in usposabljanje za slovenske šole. Po dolgem prepričevanju je v razne kroge, tudi take, ki so Slovencem naklonjeni, prodrlo spoznanje, kako izredno pomemben je gospodarski potencial, s katerim razpolaga narodna ali narodnostna skupnost in kako je od gospodarske moči ali šibkosti odvisno politično in kulturno delovanje ter na splošno celotno življenje skupnosti. Po uničenju, ki ga je povzročil fašizem, si slovensko gospodarsvo ni opomoglo tudi zato, ker so oblasti v povojnih letih še vedno hudo nasprotovale gospodarskemu razvoju Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Poleg tega je iz Videmske pokrajine morala emigrirati več kot polovica, večinoma mladega prebivalstva; uvedene so bile obširne vojaške služnosti, na Tržaškem in Goriškem pa razlaščene in vinkulirane velike površine, last Slovencev. Brez posebnih ukrepov normativne, upravne in finančne narave za ohranitev sedanje gospodarske kapacitete in za njen nadaljnji razvoj, brez povrnitve škode, ki jo je imela celotna slovenska narodnostna skupnost zaradi razlastitev in drugih posegov, brez sodelovanja Slovencev pri gospodarskem programiranju in urbanističnem načrtovanju ne bo slovenska skupnost na tem prostoru nikoli enakopravna. Ob šibki gospodarski moči manjšine se tudi kultura ne more razvijati brez izdatne pomoči države, dežele in drugih teles. Za to področje je zadolžena dežela Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 m Furlanija-Julijska krajina, ki pa je bila doslej skrajo krivična do slovenskih kulturnih ustanov. Edina izjema je Slovensko stalno gledališče, ki mu dežela daje le garancijo za posojila in pričakuje, da bo dolg povrnila država. Po dosedanjih izkušnjah z deželo bo morala država z globalnim zakonom zagotoviti deželi posebne sklade za kulturo, športno in rekreacijsko dejavnost slovenske manjšine. Gospodarska vprašanja, kulture, športa, rekreacije in pomoči manjšinskemu tisku osnutek KD ne omenja. Ne vemo, ali se na ta vprašanja nanaša tisti del ob- razložitve osnutka, ki pravi, da se ukrepi z drugih področij lahko sprejmejo z drugimi zakoni, češ da varstva manjšine ne more določiti zakon. To je vsekakor resnica, toda po toliko letih čakanja in tolikokrat ponovljenih zahtevah je upravičeno pričakovati, da tudi ta vprašanja reši zaščitni zakon. Nakazovanje možnosti, da bi jih obravnavali drugi zakoni, pomeni samo iskanje poti za odlašanje in izvajanje tolikokrat odklonjene postopnosti. Drugih določb, razen olajšave za ponovno pridobitev slovenskega imena in priimka, osnutek KD ne vsebuje, kar njenemu osnutku ne daje značaja globalnosti, ki jo terja celotna slovenska manjšina. Razen tega bo zakon učinkovit le, če bo omogočeno, da bodo zastopniki manjšine enakopravno na raznih ravneh odločali o izpolnjevalnih določilih zakona in če bo vseboval še vse gočajo narodnostni skupnosti vsestransko prisotnost nim vključevanjem njenih pripadnikov v javne službe ljalo enakopravnost Slovencev in zagotavljalo pravico Zagotovljeno bi moralo biti tudi politično zastopstvo narodnih znakov in simbolov in zagotovitev povezave Velika je torej razlika med tem, kar slovenska tiste pravice, ki omo- v javnem življenju. Z obvezin na sodišča, kar bi uveljavdo rabe slovenskega jezika. na vseh ravneh ter uporaba z matičnim narodom. manjšina v Italiji zahteva, in obsegom pravic, ki jih KD dopušča v svojem osnutku. Parlament bo moral odločiti, kakšne pravice bodo uživali Slovenci. Bila bi velika škoda, če bodo njegove odločitve bliže stališčem KD, ker bi bili tak zakon Slovenci prisiljeni odkloniti. Rlassunto L'IMPORTANZA DELLA TUTELA SLOVENA IN ITALIA LEGISLATIVA PER LO SVILUPPO DELLA COMUNITA' Una legge di tutela globale che garantisca lM'esercizio dei fondamentali diritti nazionali 8, dalla seconda guerra mondiale ad oggi, la principale richiesta degli sloveni in Italia. in guesto periodo infatti molti sloveni sono stati assimilati a causa della situazione di inferiorita e diseriminazione in cui sono venuti a trovarsi in tutti i campi e a causa dei continui rinvil nell'approvazione della legge di tutela. Dopo la ratifica degli accordi di Osimo, il Parlamento italiano si č assunto l'impegno di rispondere in modo positivo alle istanze degli sloveni, un impegno del resto confermato alla delegazione unitaria della comunita slovena dagli uomini politici in merito negli ultimi anni numerosi partiti hanno presentato italiani piu responsabili. in Parlamento delle pro- prie proposte di legge. Va detto pero che, mentre i disegni di legge del PSI, dell'Unione slovena — Slovenska skupnost e il documento della Slovenska kulturno gospodarska zveza — Unione culturale economica slovena hanno molti punti in comune e prevedono uguali diritti per tutti gli sloveni che vivono sul territorio nazionalmente misto per guanto attiene al'uso della lingua, alla seuola, ai contributi alle istituzioni culturali e di altra natura nonchš allo sviluppo economico della minoranza, nel progetto della Democrazia Cristiana si denota notevoli differenze nelle soluzioni proposte, differenze che vanno sempre a scapito della minoranza. E', guesto, un atteggiamento preoccupante, perchč le posizioni del partito di maggioranza relativa hanno avuto sempre un gran peso nella soluzione dei problemi delle minoranze nel Paese. La proposta della DC prende in esame soltanto il diritto all' uso dello slovenoe il pro- blema della scuola e scinde la minoranza slovena in tre categorie distinte. Ad un numero ristretto di sloveni, che vivono nei dintorni di Trieste/Trst e di Gorizia/Gorica, vengono ri- Pomen zaščilne zakonodajzao razvoj slovenske narodne skupnosti 28 conosciuti piu ampi diritti per guanto attiene la lingua e risiedono nelle citta, a Muggia/Milje e a Cormons/Krmin. di Udine/Videm d prevista invece soltanto la possibilita in via sperimentale, lo sloveno come materia di studio nella la scuola che agli sloveni che Per gli sloveni della provincia di introdurre per cingue anni, scuola. UH in un periodo in cui da altre parti si va affermando sempre piu la convinzione che il bilinguismo integrale, ovvero la socializzazione della lingua delle minoranze, sia Vunico modo per garantire la soprawivenza, nel Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina alcune influenti forze politiche stanno cedendo alle pressioni degli ambienti nazionalistici, che cercano di presentare come bilinguismo, nocivo a loro awiso agli interessi della maggioranza italiana, anche guel limitato diritto all'uso della lingua cle verrebbe riconosciuto alla minoranza slovena. Il limitare o il disconoscere il diritto di una minoranza ha come unico fine la sua assimilazione. Percid la comunita nazionale slovena auspica che nelle decisioni che assumera ll parlamento non prevalga il modello proposto dalla DC in guanto una tale tutela dovrebbe respinta. essere da essa Summary THE SIGNIFICANCE OF THE PROTECTIVE LEGISLATION FOR THE DEVELOPMENT OF THE SLOVENE NATIONAL COMMUNITY IN iITALY The basic demand of the Slovene national community in Italy since the Second World War has been for the Act on Global Protection which should grant all the essential nationality rights to the minority. Many Slovenes have been assimilated during this period because of ineguality in all the spheres has been constantly postponed. of social life and because the passing of the law After the ratification of the Osimo Agreement the Italian Parliament obliged itself to solve the guestion satistactorily. The most prominent Italian statesmen, when visited by the united delegation of the Slovenes living in Italy, have obliged themselves similary. Several parties proposed their bill to the Parliament in Rome. While the bills of the Socialist Party of Italy, of the Communist Party of italy and of the Slovene Union, as well as the Document of the Slovene Cultural and Economic Association have points and presume the same rights for all the Slovenes in the nationally many common mixed territory regarding the use of the Slovene language in public life, the right to instruction, the support for the cultural the bill of tne and other organizations and for the economic deveolpment of the minority, Christian Democracy differs in many points, and always to the detriment of the Slovenes. It has provoked great anxiety since, so far, the attitudes of this party have strongly influenced the final solutions of minority problems in the State. This bill treats only the right of the Slovene language and instruction an divides the Slovene minority into three categories. |t grants wider rights concerning the language and schools in the Slovene language only to a smaller number of the Slovenes trom the surroundings of Trieste/Trst and Gorizia/Gorica. The Slovenes from both Trieste/Trst and Gorizia/Gorica, trom Muggia/Milje and Cormons/Krmin, are given fewer linguistic rights. Meanwhile the Slovenes in the Udine/Videm province are accorded anly the possibility to learn the Slovene language as a school subject during an experimental period of five ears. s While elsewhere the realization has been making headway that integral bilingualism, or socialization of the minority language is the only possible way to preserve the minority, some influential political powers in Friuli Venezia-Giulia/Furlanija-Julijska krajina are yielding to the nationalistic circles which declare the slightest linguistic rights admitted to the Slovene minority as bilingualism which they claim to demage the interests of the Htalian majority. The denial and limitation of the minority rights aim at the assimilation of the minority. Therefore the Slovene national community is expecting that in decisions of the Parliament the concept suggested by the Christian Democracy will no prevail, since the Slovenes would be forced to denay such a protection. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s. 29—33 '— Drago POLOŽAJ Ni namen 29 Štoka SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V LUČI ZADNJIH DOGODKOV tega sestavka prikazati celovito sliko V ITALIJI pravno-političnega in dejan- skega stanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, bolje v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, osvetliti želim zgolj nekatere momente iz splošnega dogajanja v zadnjem obdobju, ki posredno ali neposredno prispevajo k razčiščevanju, predvsem v krogih večinskega naroda, do problema narodnih in jezikovnih manj- šin in slovenske narodne skupnosti še posebej. S podpisom in ratifikacijo osimske pogodbe iz leta 1975 so tudi Slovenci iz Tržaške pokrajine dokončno pripadli Italiji ter se tako pridružili Slovencem iz Goriške in Videmske pokrajine. S tem so bili postavljeni temelji, da jih italijanska država globalno obravnava kot nedeljivo etnično enoto. V tem smislu sta se Italija in Jugoslavija v 8. členu osimske pogodbe obvezali, da bosta zadevnima narodnima manjšinama (slovenski v Italiji in italijanski v Jugoslaviji) z notranjimi normami zagotovili ustrezno raven zaščite, kakršno je predvideval iz leta 1954, priložen londonski spomenici o soglasju. Italijanska vlada je v ta namen imenovala dvajsetčlansko proučila vprašanja slovenske narodne manjšine na ozemlju posebni statut komisijo, ki naj bi Furlanije-Julijske kra- jine. V njej je bilo tudi pet slovenskih zastopnikov. V treh letih je sicer zbrala precej podatkov in gradiva, ki naj bi rabilo vladi kot osnova za izdelavo ustreznega zaščitnega ukrepa. Toda do danes ukrepa še ni in nič tudi ne kaže, da bi rimska vlada pripravljala takšen zakonski predlog. Po drugi strani pa so različne politične sile izdelale svoje zakonske predloge in jih predložile parlamentu. Kot je znano, so zakonske osnutke za zaščito Slovencev predložile: Socialistična stranka Italije, Komunistična stranka Italije, Slovenska skupnost in v začetku tega leta tudi Krščanska demokracija. Prvotno je zakonski predlog za zaščito vseh jezikovnih skupin v deželi Furlaniji-Julijski krajini, vključno slovenske, predložila tudi poslanka Aurelia Gruber Benco, izvoljena na Listi za Trst, a ga je letos pod pritiskom omenjene liste umaknila. V zvezi s predloženimi zakonskim osnutki velja omeniti pozitivno dejstvo, da se je letos februarja končno začela formalna razprava v prvi senatni komisiji za splošna in upravna vprašanja. Kdaj se bo nadljevala in zaključila, ni mogoče predvideti. Odvisno pa je vsekakor od resnične volje vladnih sil, da komaj načeto vprašanje izpeljejo do kraja, in Raba Tako pripadnikom organizacijam pogumnejši da se v skladu skušajo izrečejo slovenske v konkretnih o nekaterih je moralo, slovenske s jezika v odnosih manjšine, ne preostaja nič drugega, uveljavijo. Tako pripadniki to manjšine pravico manjšine. z oblastmi njihovim predstavnikom izsiliti od sodnih pravicah, na primer, prizadete in političnim kot da vztrajajo v svojih zahtevah primerih osnovnih pričakovanji samo oziroma ustavno uporabljati ali upravnih jih v konkretnem sodišče materin jezik odločiti, in naj- oblasti, primeru ali imajo v odnosih z jav- nimi oblastmi. Toda odločilo je tako, da pripadnik »priznane« manjšine sicer ima to pravico kot posameznik, a je ni mogoče posplošiti, dokler zakonodajalec ne poskrbi za ustrezno izvajanje te pravice, isto ustavno sodišče pa ni proglasilo za Položaj slovenske narodnostne skupnosti v italiji v luči zadnjih dogodkov Moša protiustavno tiste norme kazenske procedure, ki pod kaznijo zapoveduje uporabo italijanskega jezika vsem državljanom, ki ga obvladajo. Če bi to storilo, bi bila vsem pripadnikom slovenske splošno manjšine terinega jezika v odnosih z oblastmi. Tako priznana pravica do uporabe pa ta pravica trenutno velja samo ma- za dani primer na Tržaškem. Kakšna negotovost in neodločnost obstaja v sodnijskih krogih, ko gre za spoštovanje pravic Slovencev, dokazuje dišče kratkomalo priznalo slovenskemu drugi primer, ko je tržaško okrajno soobtožencu pravico izražati se v sloven- ščini, ne da bi se sklicevalo na njegovo neznanje italijanščine, ampak na osnovi njegove izjave, da je pripadnik manjšine. Krčenje etničnega ozemlja Drugi hudi problem, ki že desetletja izčrpava moč slovenske manjšine, so obsežne razlastitve zemlje, kar povzroča gospodarsko razkrajanje ne samo posameznih lastnikov in njihovih gospodarstev, temveč celotne manjšinske skupnosti kot takšne, ker ji stalno krčijo ozemlje, na katerem bolj ali manj kompaktno živi že stoletja. S tem se ji usodno izpodjedajo življenjske korenine, kajti katerakoli narodnostna skupnost brez lastnega ozemlja je obsojena na izumiranje. Na žalost so Slovenci prav v tej vrsti obrambe šibki in tako rekoč čisto brez solidne zaslombe pri političnih dejavnikih, ki odločajo o posegih po ozemlju. Nasprotno, ozemlja na vse omejijo na zadevne nujno zahteve potrebne in slovenske zaradi manjšine, javne koristi naj se razlastitve upravičene objekte odgovarjajo omenjene politične sile, da se manjšina upira sodobnemu tehničnemu napredku in se zapira v nekakšen geto. Dejavniki slovenske manjšine dalje zahtevajo, če so razlastitve že družbeno upravičene, naj prizadeti lastniki (ki so skoro pri vseh ozemeljskih posegih večjega obsega v pretežni večini pripadniki slovenske narodne skupnosti), dobijo odškodnino po tržnih cenah za izgubljeno zemljo in tudi ustrezno odškodnino za z zemljo povezane investicije (stroje, razne naprave in izboljšave). Poleg tega upravičeno zahtevajo po ozemlju pretrpi Doslej je bilo le delno odškodnino, nosti. Takoj pa je jetja, medtem tudi socialno odškodnino za škodo, ki jo zaradi posegov krajevna skupnost in posredno celotna manjšinska skupnost. nekaj primerov, da so tudi krajevne skupnosti dobile kakšno ki se je porabila za javne investicije v korist omenjene skuptreba pripomniti, da so tovrstno odškodnino dala zasebna pod- ko javne ustanove še niso usvojile tega načela o socialni odškodnini oziroma protivrednosti. Zaradi tega Slovenci zahtevajo, da globalni zaščitni zakon poseže tudi na področje ohranjanja ali ustvarjanja možnosti za družbeno-gospodarski razvoj narodne manjšine, kajti manjšina brez osnovnih gospodarskih temeljev je prej ali slej obsojena na folklorno životarjenje. Zato ni naključno, da so prav italijanski člani omenjene vladne komisije skoraj enotno gospodarske vidike razvoja manjšine. nasprotovali, da bi zaščita obsegala tudi Med tem pa se razlaščanje slovenskega etničnega ozemlja nezadržno nadaljuje. Potem ko je bilo zaradi razlastitev za tovorno postajališče in druge prometne infrastrukture praktično uničeno cvetoče kmetijstvo v slovenskem Štandrežu pri Gorici, so trenutno aktualne obsežne razlastitve za razne cestne infrastrukture na Tržaškem. Po ocenah Kmečke zveze (manjšinske strokovne organizacije kmetovalcev) bi slovenska narodna skupnost za realizacijo tako imenovane hitre ceste od Sesljana do Padrič in pristanišča ter za področje za znanstvene raziskave na Krasu izgubila 250 hektarjev ozemlja. Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, št.15 — Vloga dežele s Furlanije-Julijske sodne krajine Področje zaščite posebnih jezikovnih in narodnih manjšin je po italijanskem notranjem pravnem redu pridržano osrednjim državnim organom, konkretno vladi in parlamentu. Država lahko za izvajanje te pristojnosti delegira avtonomne dežele. Vendar pa dežela Furlanija-Julijska krajina takšnih pristojnosti nima, zato se njena vloga omejuje na sensibiliziranje osrednjih oblasti o manjšinski problematiki. Zato Slovenci skušamo to njeno vlogo kar se da izkoristiti tako, da izvoljeni predstavniki in organizacije stalno opozarjamo in pritiskamo na njene najvišje organe, da vsaj dejansko upoštevajo prisotnost slovenske manjšine in s tem pomagajo ustvarjati v obmejnih krajih primerno ozračje za končno pravno ureditev položaja slovenske narodnostne skupnosti v okviru italijanske države. Člani Slovenske skupnosti kot narodno-politične manjšinske stranke smo stalno zasledovali ta cilj in v tem okviru od leta 1973 dalje zahtevali od dežele, naj na podlagi 26. člena svojega statuta posreduje parlamentu zakonski predlog o zaščiti Slovencev. Kot osnovo za diskusijo smo tudi vložili v deželni zbornici takšen zakonski osnutek, ki pa je prvič prišel na dnevni red šele lani meseca junija. Tako je deželni svet prvič razpravljal o nekem zakonskem predlogu zaščitnega zakona za Slovence, katerega konkretne vsebine sicer ni usvojil, ker ni obravnaval posameznih in ga poslal parlamentu državnega zaščitnega upošteva«. To je bil po členov, a se je o predloženem kot »pomemben zakona našem za Slovence mnenju osnutku pozitivno izrekel prispevek za sestavitev in odobritev vsev Italiji, ki naj pomemben doprinos ga za parlament stvar primerno naše globalne zaščite. Dejstvo je, da so se proti koncu leta 1981 stvari v Rimu toliko premaknile in se je februarja letos končno formalno začela razprava o predloženih zakonskih osnutkih v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Zaradi notranjepolitičnih dogodkov je delo v komisiji zastalo. Upati je, da se bo razprava obnovila čimprej. Vprašanje pa je, ali med strankami sedanje vladne večine obstaja trdna politična volja, da končno zadovoljivo uredijo vprašanje zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji. Rlassunto LA POSIZIONE DELLA COMUNITA SLOVENA IN ITALIA L'obbiettivo della presente relazione č chiarire alcuni momenti degli avvenimenti recentemente accaduti nella Regione Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina, attinenti direttamente o indirettamente al problema delle minoranze nazionali e linguistiche ed in particolare alla comunita nazionale slovena, nonche ai processi del chiarimento dei detti problemi nell'ambito della societa della nazione maggioritaria. Dopo la firma degli Accordi di Osimo il proceso di formulazione di un'apposita legge di protezione si svolgeva in due direzioni. Lo studio del problema della minoranza nazio- nale slovena sul territorio della Regione Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina ven- ne demandato ad una commissione, nominata dal governo italiano, entro cui erano anche cingue membri sloveni. La commissione in tre anni della sua attivita raccolse una guantita notevole del materiale che al governo potrebbe servire da base per elaborare un'apposita forma di tutela, A guesto, il governo romano pero, non stia preparando politiche elaborarono si 8 neanche una arrivato e non tale proposta di legge. ci appare D'altra le loro proposte di legge e le presentarono parte nemmeno al Parlamento. no in febbraio nell'ambito della prima Commissione del Senato per d'amministrazione inizid una discussione tormale su gueste proposte. le che le diverse forze guestioni Ouest'angenerali L'uso della lingua nel rapporti con le autorita La Corte Costituzionale decise su un esempio concreto se gli appartenenti alla minoranza slovena hanno facolta di usare la loro lingua nei loro rapporti con gli organi e gli uffici aventi funzioni e compiti pubblici. La Corte decise che guesto diritto spetta all'appar- i v luč! zadnjih dogodkov v Itallji Položaj slovenske narodnostne skupnost 32 tenente ad una minoranza »riconosciuta« come individuo, guesto diritto pero non va genela legislazione non prowveda all'apposita attuazione di guesto diritto. afiincehe ralizzato, La stessa Corte Costituzionale non promulgo anticostituzionali guelle norme della procedura penale che sotto pena obbligano all'uso della lingua italiana tutti i cittadini che ne hanno la conoscenza. Realizzando la promulgazione, a tutti gli appartenenti alla minoranza slovena, sarebbe riconosciuto il diritto del'uso della madre lingua nei rapporti con le autorita. Il restringimento del territorlo etnico Le vaste espropriazioni della terra sono indebolisce cenni la della forza minoranza il secondo grave problema Le forze politiche slovena. H che gia per dela respingono ri- chiesta della minoranza di limitare le espropriazioni della terra ai limiti necessari, affermando che la minoranza in tal modo si oppone al moderno sviluppo tecnico, chiudendosl appartenenti alla minoranza inoltre richiedono un indennizzo a base dei prezzi mercato e nello stesso tempo un risarcisubito dalla comunita locale, indirettamente pure dall'intera in una specie di ghetto. Gli per i proprietari danneggiati mento sociale per il danno comunita minoritaria. Eppercid gli Sloveni richiedono che la legge di protezione globale conservi e nel contempo fornisca delle possibilita per lo sviluppo socio-economico della minoranza nazionale. l ruolo della Regione Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina La protezione delle minoranze linguistiche e nazionali, conformemente all'ordinamento giuridico, appartiene alla sfera di competenza del governo e del Parlamento. Lo Stato pero pud delegare V'attuazione gione Friuli-Venezia il suo ruolo č limitato di gueste competenze Giulia/Furlanija-Julijska alla sensibilizzazione ritaria, Eppercid agli Sloveni non rimane alle krajina delle autorita li partito nazionale-politico della minoranza slovena di dal 1973 richiede dalla Autonome. centrali Siccome non alla Regione — al Parlamento Re- mino- il piu possibile. |'Unione slovena — presentare alla sono attribuite, problematica altro che cercare di approfitarne scopo gia Regioni tali competenze la allo stesso proposta di legge della tutela degli Sloveni, in base all'articolo 26 del suo Statuto. L'Unione slovena presento alla Camera Regionale una tale proposta di legge che servi da base per la discussione, Ouesto fu la prima discussione del Consiglio Regionale su una proposta di legge per la tutela degli Sloveni. Summary THE RECENT SITUATION OF THE SLOVENE NATIOIAL COMMUNITY IN THE LIGHT OF THE LAST PERIOD IN ITALY The article intends to point out some aspects of such general conditions in the FriuliVenezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina region as have recently referred indirectiy or directly to the problem of national and linguistic minorities, especially of the Slovene national community, and to the solution of these problems within the framework of the majority. The formation of an appropriate protective act went on in two directions after the Osimo Agreement had been signed. The Italian government appointed a commission of 20 members for studying thoroughly the guestion of the Slovene national minority in the region of the Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina. The commission included also five Slovene representatives. During the three-year period the commission collected many particulars and materials to serve the government as the basis for the elaboration of ap- propriate protective measures. However, nothing has been done and there is no sign that the government in Rome is preparing such a bill. On the other hand different political forces elaborated their own bills and proposed them in the parliament. This year in February a formal discussion about them was opened during the first session of the senate commission for general and administrative guestions. The The Use of Language on the Official Level constitutional court made the decision upon the right of the Slovene minority to use the mother tongue on the official level on a concrete example. Thus, a member of the "recognized'' minority does have this right as an individual, but this right cannot be gene- ralized until the legislator has provided for the appropriate execution of this right. But the same constitutional court did not proclaim contrary to constitution those norms of penal procedure which command under penalty the use of the Italian language to all citizens who have mastered it. Had they done this all members of the Slovene minority would now have the right to use their mother tongue on the official level. Razpravo in gradivo, Ljubljana, ber 1982, št. 15 s Diminution of the Ethnic Territory Another difficult problem that has been for decades exhausting the strength of the Slovene minority is the expropriation of land. The minority demands that the expropriation of land should be limited to the most urgent cases. The political powers maintain that in this way, the minority is opposing modern technical progress and closing itself into a sort of a ghetto, Besides, the members of the minority demand that the owners concerned should receive compensation at market-rates and social restitution on account of the seized land which is lost for a local community and indirectly for the minority as a whole. For that very reason the Slovenes claim that the Act on Global Protection should also littes of the social and economic development of the national minority. grant the possibi- The Function of the Friuli-Venezla Giulia/Furlanija-Julijska krajina Region According to the Italian internal law the protection of linguistic and national minoritites is the exclusive domain of the government and the parliament. However, the state can delegate the competence to autonomous regions. The Friuli-Venezia Giulia/FurlanijaJulijska krajina region has failed obtain such competence. It has only the right to inform the central government about the problems of the minority. The Slovenes try to profit as much as they can from this right. The national and political party of the minority, The Slovene Union since 1973 has been demanding from the Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina region on the basis of article 25 of its statute to intercede with the parliament for the bill on the protection of the Slovenes. The Slovene Union also presented such a bill in the regional chamber as the basis for discussion. It happened for the first time that the regional council actually treated a bill on the protection of the Slovenes. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s. 35—38 Viljem ANALIZA POLITIČNEGA 35 Černo DOGAJANJA V VIDEMSKI POKRAJINI Ko politične sile obravnavajo problem slovenske narodnostne manjšine v Videmski pokrajini, priznavajo bistvene elemente, po katerih se beneški Slovenci razlikujejo od Furlanov in Italijanov, torej po objektivnih kriterijih. Slovenski narečni jezik, identiteta in zgodovinska pričanja so torej dobro znana dejstva in zaznamovana tudi kot dokaz o značilnosti kljub vztrajnemu ukoreninjanju italijanske državne ideje. Če smo beneški Slovenci uspeli ohraniti bistvene kljub nasprotnim pritiskom, smo izrazili voljo do in volji elemente eksistence do obstoja lastne kulture kot narodnostna manjšina, kar poudarjamo pri političnih razgovorih s predstavniki strank in oblasti. Težko pa si danes predstavljamo ohranitev kulture in rodnega jezika, ko državne ustanove in sile posegajo v pravice in človečnost samega ljudstva. Če država in z njo državne sile priznavajo po objektivnih kriterijih obstoj karakteristik in identitete, drugačnih od večinskega naroda, bi bilo še posebej umevno, da je vlada dolžna sprejeti posebne zaščitne ukrepe za varstvo jezikovne kulturne posebnosti. Vse to pa je zgolj teorija, kajti v Videmski pokrajini se manjšinske pravice ne izpolnjujejo. Raznarodovalni proces traja kar naprej. Na območju Nadiže, Tere, Rezije in Kanalske doline se v šolah slovenski jezik ne uporablja; prebivalstvo ostaja nepismeno v materinem jeziku, ni legalnih priznanj, ni ustreznih kulturnih ustanov, ki bi uveljavljalo karakteristike manjšine, razen slovenskih društev in organizacij. Državna in lokalna večinska politika skušata zanikati vsakršen izraz slovenske narodne pripadnosti in slovensko kulturo izenačiti z italijansko. Toda zaradi boljšega političnega delovanja kulturnih društev se je ta politika spremenila toliko, da deklarativno priznava drugačen odnos do slovenskega vprašanja, čeprav so Slovenci v Videmski pokrajini še naprej obravnavani kot Italijani po duhu in kulturi, ki le doma uporabljajo slovensko narečje. Večinska politika ohranja nespremenjeno averzijo do priznanja nacionalne identitete Slovencev v Furlaniji. Zato razvija psevdoznanstvene teze, ki jih je prevzela večinska stranka KD in njeni sateliti ter posamezni politični krogi. Na podlagi teh tez delijo beneške Slovence v večje število posebnih jezikovno-etničnih skupin, med seboj ločenih v razne govorice od praslovenskih, slovanskih, romansko-slovanskih, do mešanih jezikovnih skupin, ki se med seboj razlikujejo in ne razumejo, ter na ta način pogojujejo obseg in vsebino pravic narodnosti. Jasno je, da taka politika teži k osamitvi Beneških Slovencev in trga solidarnostne vezi med Slovenci v Italiji, slovensko kulturo pa potiska na raven krajevne značilnosti, pač zato, da bi zatrla narodno idejo in prikazala Beneške Slovence kot prebivalstvo, ki tudi po govoru nima nič skupnega s Slovenci. Take trditve se opravičujejo s podpisi za referendum proti narodnostnim pravicam, zbranimi s pomočjo kriptofašističnih sil in zatiralcev rodne kulture, ki se zbirajo okoli lista »La Voce del Friuli Orientale« (Glas Vzhodne Furlanije). Ta protislovenska akcija, ki jo prikazujejo kot izraz ljudske volje, pa ni dosegla večje podpore pri občinskih upravah in resnih organizacijah, ki se zavzemajo za soočenje s problemi in za ustrezno vrednotenje tudi ljudske in gorske kulture. Analiza političnega dogajanja v Videmski pokrajini 38 Takšna politika zavrača vsakršno varstvo, dopušča le domače. običaje in narečje, dejansko pa ne omogoča pravega razpoloženja za izražanje volje po ohranitvi domačih karakteristik in kulturno-zgodovinskega značaja slovenskega ozemlja. o tem zadržujejo proces samobitnosti in emancipacije, ker dejansko sila močnejšega prevladuje nad temeljnimi demokratičnimi načeli. Vse to poživlja tiste sile, ki so vedno želele izbrisati tudi narečno kulturo in zgodovinska avtonomna pričevanja, ki potrjujejo slovensko identiteto. Prav zato, da bi zaustavili našo slovensko politično rast, so razvili politiko »različnih ravni«, s katero omalovažujejo obseg slovenske govorice, poudarjajo krajevne razlike, onemogočajo dejavnosti, ki bi potrdile obstoj nerešenega slovenskega narodnega vprašanja. S tako orientacijo ne priznavajo niti zaznamovane in nekako sprejete »posebnosti«, saj bi le-ta olajšala uveljavljanje. Samo protislovje je kompatibilno, ker ne želijo izboljšati političnih razmer in se odpreti novi demokratični real: nosti, temveč hočejo ohraniti obstoječe stanje. Zaradi tega Krščanska demokracija ni upoštevala želja in zahtev slovenskih kulturno-ekonomskih organizacij v svojem zakonskem osnutku. V posameznih členih svojega predloga KD ni omenila Slovencev v Videmski pokrajini, čeprav daje razumeti, da obstajajo. Sprejema sicer, da bi se poučevala tudi slovenščina, vendar le v okviru didaktične eksperimentacije in samo za otroke, ki bi jih starši prijavili k temu pouku. Pozablja torej na obstoječe zakone od pooblaščenih odlokov in drugih okrožnic, ki se ne uresničujejo, kot tudi na okrožnico št. 214 iz julija 1981 ministrstva za vzgojo, ki navaja direktivo sveta evropske skupnosti za izobraževanje otrok ekonomskih izseljencev. Okrožnica namreč priporoča dvojno kulturno formacijo od začetka osnovne vzgoje, da otrok ohrani izvirno kulturo in jezik lastne dežele. Beneški Slovenci nimajo možnosti uresničiti ustavnega odnosa do slovenske kulture v Videmski pokrajini, ker državne sile izkoriščajo predsodke instrumentalizacije. Vladne in šolske oblasti ne ukrenejo ničesar za večjezično izobrazbo ali za ohranjanje narečij, čaju vsaj krajevne kajti uradni Moja vas kulture v šoli. Prepovedana je raba jezik je le italijanščina; tako nasprotujejo v šolskih prostorih med rednim poukom, kajti lokalnih slovenskih narečnemu prav ta nate- bi osvetlil problem slovenske kulture, razvil jezik in izpričal identiteto. Večinske konservativne sile priznavajo le subjektivno politično izbiro narodnostne pripadnosti. To pa je nacionalistična orientacija v pojmovanju slovenske stvarnosti. Beneški Slovenci še niso sprejeti kot subjekti pravic, temveč kot premisa nezaželjene prisotnosti narodne značilnosti po teh krajih. Zato se vladne politične sile še vedno upirajo pojmovanju »narodne manjšine«. Vprašanja skušajo reševati parcialno: deliti Slovence na jezikovna območja, zato da bi opredelili neke kulturno-folkloristične muzealske skupnosti s posebnimi regulacijami, lahko različne od kraja do kraja na podlagi ozke občinske izbire nekega varstva, kot izraz volje ljudstva, čeprav s to voljo vedno manipulira politična večina. Ti dejavniki se pač dobro zavedajo, da nihče noče biti na slabšem samo zato, ker pripada določeni etnični skupini, zato ne bo krepil svobodnega izražanja svojih narodnostnih pravic. Razprave in gradivo, Ljubljane, november 1982, št. 15 37 Posledica je omalovaževanje slovenske danosti in prikrito zanikanje prvinskih pravic do obstoja in razvoja, čeprav se dovoljuje, da se slovenske organizacije in osveščeni dejavniki še naprej borijo za lastno identiteto in zgodovinski interes. Slovenske kulturne organizacije vnašajo danes v to debato živahno dejavnost, ki doživlja pravo renesanso v rasti narodne zavesti in dosega zanimive rezultate tudi ob podpori Predvsem nejo dejstva. demokratičnih si prizadevajo, Dokazujejo, sil. da obljube da je tudi in besede za vladno predstavnikov oblasti posta- politično večino pomembno orga- nizirati pravico do uživanja lastne kulture, kajti brez priznanja ni ustreznih kulturnih ustanov postane vse vprašljivo. Vsa ta dejavnost, to je organiziranost prosvetno-kulturnega dela na celotnem področju, kjer živijo Slovenci v Videmski pokrajini, ter olajšani pritisk sta omogočila jasnejšo zavest in novo kvaliteto slovenske prisotnosti v bazi. Z večjo zavzetostjo in samostojnostjo se je omajal politični monopol večinske stranke KD, kar dokazuje, da se politika zanikanja manjšinskih pravic ne splača vselej. Danes vodijo občine Rezijo, Tipano, Fojdo, Špeter enotne, odprte politične uprave, ki osvetljujejo slovensko vprašanje v upravnih kulturnih enotah kot zadovoljevanje intelektualnih in ekonomskih potreb prebivalstva ter se postopoma odpirajo kulturnemu premoženju Slovenske Benečije. Sproža se živahen proces emancipacije, ki priča o večji samostojnosti, humanosti ter se iščejo in ustvarjajo darski in politični razvoj. ustrezne rešitve za neoviran narodni, novi gospo- Slovenske kulturne organizacije pa dokazujejo s svojim zadržanjem in pobudami, da je napočil čas ukrepati v korist kulturnega, socialnega in gospodarskega razvoja Slovencev v Videmski pokrajini, ker so končno prerasli vzorce, ki so do sedaj poniževali slovensko zavest. Rlassunto L'ANALISI JI DEGLI AVVENIMENTI fatto che gli Sloveni riuscirono a conservare POLITICI NELLA PROVINCIA nella Provincia di Udine/Videm gli elementi sostanziali della DI UDINE/VIDEM nonstante propria cultura le pressioni continue offre una prova suffi- ciente della volanta cosciente di esistere in gualita di una comunita. Bench8 le forze politiche riconoscano le differenze nazionali tra gli Sloveni, gli Italiani ed i Friulani, rifiutano ogni discorso dei diritti nazionali spettanti agli Sloveni della Provincia di Udine/Videm. Nelle scuole la lingua slovena non viene usata percid la popolazione non sa nemmeno leggere e serivere nella propria madre lingua. Non ci esistono delle istituzioni culturali eduguate, siccome tanto la politica statale che guella locale della maggioranza tentano di negare ogni espressione dell'appartenenza alla nazionalita slovena e nello stesso tempo di livellare la cultura slovena a guella italiana. Le tesi pseudo — scientifiche apparse attualmente vorrebbero annullare l'esistenza della minoranza slovena in gualita di una comunita differenziando gli Sloveni della Provincia di Udine/Videm in pi gruppi etnico-linguistici e vorrebbero rompere i loro legami con i guali sono connessi agli altri Sloveni residenti in Italia spostando l'intera problematica dei diritti nazionali a livello individuale. D'altra parte sono consapevoli del fatto che nessuno vorrebbe peggiorare la propria si- tuazione solamente percha appartenente ad una determinata comunita etnica. Nessuno aumentera |'espressione libera dei suoi diritti nazionali, gualora gli stessi non fossero riconosciuti alla minoranza intesa come una comunita e come tali stabilite dalle leggi. Le organizzagioni culturali slovene svolgendo le loro attivita stimolano la maturazione della coscienza della propria identita nazionale che ormai sta vivendo una vera rinascita e nello stesso tempo, sostenuta dalle forze democratiche, raggiunge i notevoli risultati. Analiza političnega dogajanja v Videmski pokrajin! % Tutto guesto scosse il monopolio politico del partito maggioritario Cristiana (che nella sua proposta di legge non menziona gli Sloveni — della vincia di Udine/Videm, seppure vi da ad intendere che ci esistano). Da sollievo il fatto che i comuni S. Pietro al Natsione/Špeter oggi . Fačdis/Fojda e di di Resia/Rezija, Taipana/Tipana, sono gestiti dai gruppi politici Democrazia residenti nella Pro- unitari, aperti che pre- sentano la guestione slovena come una soddisfazione dei bisogni intelettualli ed economici della popolazione e pian plano si aprono progressivamente al patrimonio culturale sloveno della Benecia slovena/Beneška Slovenija. sa Le iniziative delle organizzazioni culturali slovene provano che sono maturati i tempi Slodegli economico ed per prendere le misure a favore dello sviluppo culturale, sociale veni della Provincia di Udine/Videm, siccome finalmente sono superati gli esempi umilianti che indebolivano la coscienza d'identita slovena. ANALYSIS OF POLITICAL Summary EVENTS IN THE UDINE/VIDEM PROVINCE The fact that the Slovenes of the Udine/Videm province succeeded in preserving the essential elemenst of their culture in spite of constant pressures is an adeguate proof of their will to exist as a community. But although the political forces admit national differen- ces between the Slovenes, the Italians and the Friulians, they will admit of no nationality rights to the Venetian Slovenes. The Slovene language is not used in schools and therefore people remain illiterate in their mother tongue: there are no cultural institutions because lhe State and the local policy of the majority is trying to deny any expression of the Slovene national identity and to merge the Slovene culture with the Italian one. Pseudo-scientific theses appear dividing the Venetian Slovenes into a number of separate linguisticallyethnic groups in order to annul the existence of the Slovenes as a community, so that the entire problem of nationality rights would be reduced to an individual level and would thus cut off their links with the other Slovenes in Italy. Namely, the state is aware of the fact that no one wishes to take the worse part just because he belongs to an ethnic group Conseguently, he wili not support actively the free expression of his nationality rights unless they are acknowledged to the minority as a community and as such also legally stipulated. The Slovene cultural organizations encourage with their activities the national consciousness which is in real revival and is achieving considerable results also thanks to the support of the democratic forces, which weakened the political monopoly of the majority Christian Democracy (which does not mention the Slovenes of the Udine/Videm province in its bill, although it is implied in it that they exist). It is a pleasure to notice that nowadays the communes of Resia/Rezija, Taipana/Tipana, Faddis/Fojda and San Pietro al Natisone/Speter are governed by unified democratic political administrations which interpret the Slovene guestion as satisfying the intellectual and economic needs of the people, and which are gradually opening to the cultural riches of the Slovene Venetia/Beneška Slovenija. The Slovene cultural organizations, on the other hand, are proving that the time has come to act in favour of the cultural, social and economic development of the Slovenes in the Udine/Videm province, because the practices which have so far humiliated the Slovene consciousness are finally subdued. Razpravo in gradivo, Ljubljana, novomber 1982, št. 15, s. 39—50 Alessandro 39 Pizzorusso MANJŠINE IN ETNIČNE TER JEZIKOVNE SKUPINE V ITALIJI: PERSPEKTIVE ZAŠČITE Da bi ustrezno ocenili probleme manjšin in jezikovnih skupin, ki so se pojavili v Italiji v zadnjih letih, kaže predvsem na kratko povzeti dejstva, ki so na različne načine vplivala na njih razvoj. Znano je, da je narodno zedinjenje Italije dejstvo razmeroma novejšega datuma; italijansko kraljestvo, katerega nadaljevanje je sedanja republika, je bilo proglašeno leta 1862, in sicer potem, ko je sardinsko kraljestvo (ki je obsegalo Piemont, Ligurijo in otok, po katerem je do- bilo ime) doseglo priključitev Lombardije, Emilije, Marke, Umbrije, Toskane in ozemelj, ki so prej sestavljala kraljestvo dveh Sicilij. Leta 1866 so temu sklopu ozemelj dodali Benečijo, leta 1870 Lacij (čemur je sledila premestitev glavnega mesta v Rim) in leta 1918 pokrajine Trento, Bocen, Gorica in Pulj. Tem ozemljem so kmalu nato priključili tudi Reko. Kasneje, po drugi svetovni vojni, je Italija izgubila Istro skupaj z delom goriške in tržaške pokrajine. V prvem obdobju po zedinjenju je v upravno-organizacijski ureditvi nove države prevladovala centralistična in asimilacijska usmeritev, kakršna se je bila uveljavila v Franciji v po- revolucijskem času in se potrdila v obdobju restavracije. Zato so krajevne avtonomije, ki so sicer imele v nekaterih predelih Italije dolgo tradicijo, preuredili tako, da so jih skoraj popolnoma odpravili, medtem ko so dokaj velike jezikovne razlike, ki so obstajale na raznih delih državnega ozemlja, zatirali, da bi tako okrepili uradni jezik, ki so ga enačili s toskanskim govorom iz del velikih književnih klasikov — Danteja, Petrarke in Boccaccia.! Manzonijev napor, da bi kot Lombardijec znova v toskanski obliki napisal svoja »Zaročenca«, je zgled prizadevanj po jezikovnem zedinjenju, ki je takrat predstavljajo simbol narodnega zedinjenja. Do priključitve po prvi svetovni vojni ni nobena od mnogih oblik jezikovnega izraza, ki so bile v rabi v Italiji in so bile drugačne od standardne italijanščine, pomenila elementa povezave z drugimi državami zunaj Italije, vsaj ne tako močnega, da bi predstavljal politični ali pravni problem. Državni organi so tako imenovana narečja in njih rabo namreč šteli za v bistvu zgrešen način govora, kar je bilo tedaj prevladujoče mnenje tudi med znanstveniki. Narečne kulturne izraze ali pojave je bilo mogoče upoštevati samo v okviru proučevanja folklore. Italijansko pravo je v tem obdobju — vključno s šolskim sistemom — izhajalo iz načela, da je državni jezik edini, ki ga je mogoče uporabljati v pravno pomembnih dejavnostih ,druge jezike pa je mogoče uporabljati v študijske namene ali v odnosih s tujci, vendar v vsakem primeru samo v okviru zasebnih stikov. Edina izjema je zadevala zahodne alpske doline, katerim je zakonodaja iz časa pred zedinjenjem dovoljevala rabo francoščine. To je izhajalo iz dejstva, 1 Za različne vidike tega vprašanja gl. predvsem enotne Italije, Bari, 1963; G. Berruto, Sociololngvistika, mansko filozofijo Bologna 1976; A. Varvaro, Jezik T. De Mauro, Jezikovna zgodovina Bologna 1974; L. Renzi, Uvod v ro- in družba, Napoli, 1978; E. Zuanelli, So- nion (uredil), Italija, narečja, tuji jeziki v osnovni šoli, Benetke 1982. Glede pravnih vidikov gl. glasilo »Jezikovne manjšine«, v Vodič — almanah krajevne avtonomije, 1981, 1982 in 1983, uredil P. Carrozza. 40 Manjšine in etnične ter jezikovne skupine v Italiji: perspektive zaščite da je v preteklosti savojska monarhija, s svojimi posestvi na obeh straneh Alp, vladala državi, v kateri sta bila oba jezika v skoraj enakovredni rabi; ko pa je ozemlje pripadlo Italiji, so postopno omejili obseg predpisov, ki so predvidevali rabo francoščine, čeprav so bili ustavno utemeljeni z 62. členom albertinskega statuta iz leta 1911. Poslej so tudi jezikovno delovanje šol na tem področju izenačili s tistim, ki je veljal na drugem ozemlju države.? Ob koncu prve svetovne vojne pa so nastali novi problemi, ker sta bili tedaj v državne meje vključeni tudi Južna Tirolska in Istra. Prva je bila naseljena pretežno z Nemci, druga pa s Slovenci in Hrvati; to se je zgodilo v trenutku, ko se je na mednarodni ravni razvijalo gibanje, katerega cilj je bil uresničiti oblike manjšinske zaščite na podlagi sklenitve ustreznih pogodb, za katere naj bi jamčilo Društvo narodov. Kot zmagovita velesila je bila Italija ena izmed držav, ki so nalagale take obveznosti na novo ustanovljenim državam in drugim »manjšim« državam, ne da bi jim bila tudi sama podvržena; kljub temu pa je že zaradi doslednosti morala zavzeti razumevajoče stališče do manjšin, ki so nastale znotraj njenega ozemlja kot posledica priključitev. Zato so bile takšne tudi prve uradne izjave italijanske vlade med leti 1919 in 1922, ki jih je dala, ne da bi na pravni ravni sprejela konkretne ukrepe, ki bi zagotovili, da se bodo te izjave in nameni spremenili v točno določene pravice in dolžnosti. S prihodom fašizma na oblast pa se je po drugi strani uradna usmeritev spremenila do take mere, da si je postavila program prisilne asimilacije, ki se je uveljavila ne samo v razširitvi veljavne zakonodaje tudi na priključena ozemlja, ampak se je razširila tudi na specifične oblike zatiranja rabe jezikov, ki so različni od italijanskega." Glede Južne Tirolske se je ta usmeritev leta 1939 delno spremenila, ko je bil z Nemčijo sklenjen dogovor o tem, da se onstran Brenerja preseli tiste pripadnike manjšine, ki so se tako odločili. Večina Južnih Tirolcev je optirala, toda Selene dogovora je ostalo na pol poti zaradi razvoja situacije v drugi svetovni vojni. Mnogo hujše je bilo zatiranje Slovencev in Hrvatov, ki se niso fašističnemu režimu upirali samo iz narodnostnih, temveč tudi iz političnih razlogov; zato so bile tako številne smrtne obsodbe, ki jih je fašistično posebno sodišče izrekalo pripadnikom teh manjšin." ske 2. V okviru diplomatskih pogajanj ob koncu meje, so manjšinsko vprašanje obravnavali vojne, ki naj bi uredila italijanv zvezi z bocensko in tržaško pokrajino, medtem ko zahteve glede doline Aoste z vidika mednarodnega niso bile nikoli dovolj pomembne, da bi postale predmet teh obravnav. prava 2 V zvezi z jezikovnim sistemom v dolini Aoste gl. E. Passarin D'Entreves, Boj za avtonomljo in obrambo francoščine v dolini Aoste, v knjigi S. Fontana (uredil, Fašizem In krajevne avtonomije, Bologna, 1973; A, Pizzorusso, Jezikovni pluralizem v Italiji med nacionalno državo in reglonalnimi avtonomijaml, Pisa 1975. ? V zvezi z obravnavnjem manjšin med leti 1919—1939 gl. F. Capotorti, Razprava o praposegi ove k pripadajo etničnim, religioznim in jezikovnim manjšinam (E/CN.4/Sub.2/384/ ev. ; |? Fašizem je vzel za svoje delirantne razglase tiste teze, ki jih je, sklicujoč se na Južno Tirolsko, razglašal Ettore Tolomei; gl. njegov govor v Bocnu 15. julija 1923, objavljenem VA. Pizzorusso, Manjšine v notranjem javnem pravu, Milan, 1967, |l. so optiranju gl. W. Schmitz-Esser, Nastanek Južnotirolske priseljenske skupnosti, z dne 23. junija 1939, v F. Huter (uredil), Južna Tirolska. Vprašanje evropske vesti, Dunaj, 1966; F. Huter, Optiranje in priseljevanje, prav tam; R. De Felice, Vprašanje Posočja v nemiko-teljenskih odnosih od Anschlussa do konca Il. svetovne vojne, Bologna, 1973. Gl. L. Čermelj, Slovenci In Hrvati v italiji med dvema vojnama, 1936, Trst, 1974. Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 ase II 41 Glede na to, da se Avstriji ni posrečilo doseči vrnitve Južne Tirolske, je dogovor De Gasperi-Gruber 5. septembra 1946, ki je bil nato dodan mirovni pogodbi z Italijo, predvidel, da italijanska stran sprejme sklop obveznosti za zaščito nemško govoreče manjšine. Kljub temu pa je v naslednjem obdobju izvajanje tega dogovora, z vrsto zakonov in upravnih ukrepov dentinsko-Zgornjega strani. Tem ter protestom izzvalo ostre dežele s posebnim proteste avstrijske je sledila nova vrsta diplomatskih pripeljala do »paketa« ukrepov, janje 1946 dogovora z ustanovitvijo Poadižja, iz leta statutom Tri- in južnotirolske pogajanj, ki so leta 1969 ki naj bi jih Italija sprejela, da bi izboljšala izva- in do določitve časovnih terminov za izpolnitev ob- veznosti, ki naj bi se končali z izjavo avstrijske vlade, da so bila določila dogovora v celoti izvedena. Vsi ti ukrepi, ki so močno spremenili položaj dežele Tridentinske-Zgornjega Poadižja z ustavnim zakonom iz leta 1972 in mnogimi drugimi zakonodajnimi in upravnimi akti, še danes niso dokončno uresničeni." Glede istrsko-tržaškega področja je bila določena goslovanske meje v treh fazah:? mirovna in predvidela ustanovitev države, pogodba sprememba je določala ki bi bila odvisna od OZN, italijansko-ju- večji del te meje ki bi upravljala mesto Trst in njegovo bližnjo okolico; ko se je ta hipoteza izkazala za neuresničljivo, sta se leta 1954 Italija in Jugoslavija dogovorili za razdelitev uprave »Svobodnega tržaškega ozemlja« in leta 1975 je bila ta določitev perfekturirana z Osimskim sporazumom, ki je dokončno določil mejo tudi na preostalem odseku." »Posebni statut«, ki je bil priložen dogovoru iz leta 1954, je določal vrsto norm za zaščito manjšin na obeh delih tržaškega ozemlja, ki sta bila dodeljena Italiji oziroma Jugoslaviji; z Osimskim sporazumom so bile te norme odpravljene in določitev ukrepov za manjšinsko zaščito je bila prepuščena notranji ureditvi obeh držav, pač v skladu vekovih pravicah, izvršitev norm vendar o z njunima ustavama z zagotovitvijo manjšinski zaščiti, in z določili deklaracije OZN že ki jih dosežene ravni predvideva zaščite. Osimska o člo- Toda tudi pogodba, se še ni uresničila. Upoštevati je potrebno tudi, da je že leta 1961 italijanska država zakonsko uredila državno šolstvo s slovenskim učnim jezikom ne samo v Trstu, ampak tudi v Gorici, in sicer za šole, ki jih je ustanovila zavezniška vojaška uprava v času vojaške zasedbe tega ozemlja." Zaradi teh dogodkov je Italija danes nosilec mednarodno zagotovljenih obveznosti za manjšinsko zaščito glede nemško govorečih južnotirolcev in glede Slovencev iz bivše cone A tržaškega ozemlja. 3. Ne glede na mednarodno dogajanje je padec fašizma pripeljal do globo- kih sprememb v prevladujoči politični naravnanosti države v zvezi s tovrstnimi vprašanji. V okviru antifašizma se je predvsem močno razširila zahteva po obnovitvi in krepitvi pristojnosti, krajevnih avtonomij: ki jih je fašizem omejil tako da se občinam in pokrajinam vrnejo ali odpravil, ali tako, da se ustanovijo nove, 7 O dogovoru De Gasperi-Gruber gl. med drugim H. Miehsler, Gruber-De Gasperijev dogovor in njegova razlaga, v Južna Tiroiska, že nav. delo; K. H. Ritschel, Diploma- cija ob Južni Tirolski, Stuttgart, 1966; M. Toscano, Diplomatska zgodovina vprašanja sočja, Bari, 1967; A. Fenet, Vprašanje Južne Tirolske, Pariz, 1968. 8 O Južni Tirolski gl. med zadnjimi objavami (uredil), z Poglonalizam — (1970), A. Pizzorusso, Južna Tirolska, v: K. Rabl v Evropi, Miinchen, 1981, 1. . B. Durosselle, a Po- Milan, Tržaški kontlikt, 1973; M. 1943—1954, Udina, 'Osimski Bruxelles, sporazumi, Trst, 1966; B. C. Novak, Trst 1979; E. Petrič, Med- narodno pravni položaj slovenske manjšine v Italiji, Trst, 1981. 0 Osimski sporazum je, za razliko od spomenice iz leta 1954, začel veljati v italijanskem pravnem redu z zakonom dne 14. marca 1977, št. 73. 1 Zakon dne 19. julija 1961, št. 1012, in nadaljnje spremembe. jezikovne skupine v Italiji: porspokllve zaščite ter čne Manjšine In etni Noe širše upravne enote, kar bi vsaj delno omogočilo uresničitev federalističnih načel kot pomembne referenčne točke ves čas Risorgimenta.'"? Tudi glede specifičnega vprašanja zaščite etničnih in jezikovnih manjšin — ki mu v Italiji niso namenjali velike pozornosti niti zavezniki — se je izoblikovalo nekaj pomembnih stališč, kot je bilo npr. Salveminijevo.? Temu je sledila v obdobju odpora »Izjava iz Chivassa« z dne 19. decembra 1943, ki je poudarila potrebo po ovrednotenju govorov iz zahodnih alpskih dolin." Po osvoboditvi je vlada pohitela z izdajo nekaterih liberalnejših ukrepov tako glede rabe nemščine v bocenski pokrajini, kakor tudi rabe francoščine v dolini Koste. Ti ukrepi so napoved tistih, ki naj bi bili sprejeti na podlagi ustave, katere redakcijo je opravila ustrezna skupščina. Ta skupščina, ki je bila izvoljena 2. junija 1946, je v novo ustavo (z dne 27. decembra 1947) vključila vrsto določil, ki so predvidevala sistem deželnih in krajevnih avtonomij in je — med temeljnimi načeli — opredelila tudi 6. člen, ki obvezuje republiko, da »z ustreznimi predpisi ščiti jezikovne manjšine«. Ta dva temeljna napotka bi lahko odigrala pomembno vlogo predvsem, če bi bila med seboj povezana, če bi načelo o zaščiti manjšin veljalo kot splošno pravilo, ki priznava vrednotenje in zaščito krajevnih kultur — čeprav v okviru italijanske kulture, pojmovane kot narodna kultura — in predvideva krepitev de- želnih in krajevnih avtonomij kot bistvenega instrumenta za dosego tega cilja. Vendar pa dolgo sploh ni bilo pogojev za takšen razvoj in komaj pred nekaj leti se je začel razvoj, ki bi lahko zagotovil določen napredek v tej smeri. V zvezi s krajevnimi avtonomijami je potrebno omeniti, da so reformo zakona o občinah in pokrajinah, ki jo predvideva 128. člen ustave, dejansko vedno odlagali na poznejši čas in še do danes ni bila izvedena; dežele z navadnim statutom so bile za kakšnih 20 let v zamudi in še, ko so bile leta 1970 ustanovljene, je osrednja državna uprava storila vse, da bi omejila njihove pristojnosti; nazadnje pa velja tudi, da so dežele s posebnim statutom — Sicilija, Sardinija, Dolina Aoste, Tridentinska-Zgornje Poadižje in Furlanija-Julijska krajina — za katere je vendar predvidena drugačna ureditev glede na različnost, zgodovinsko in kulturno, njihovega področja, kaj malo storile za razvoj krajevnih kultur.!s V zvezi s 6. členom je treba ugotoviti, da so ga dolgo razlagali kot določbo, ki se nanaša samo na manjšine, ki jih »priznavajo« zgoraj navedeni mednarodni dogovori ali posebni deželni statuti. Tako so bile od zaščite izključene številčno % O Milan, italijanskem 1978; L. Paladin, regionalizmu glej Reglonalno pravo, skih pokrajin za razvoj in obrambo lizacije v Evropl, Pariz, 1982. 13 G. Salvemini, med drugim Padova, E. 1979; Rotelli, A. krajevnih kultur, v Y. Meny Narodnostne manjšine pod fašističnim in Tridentske zaščito državnega pokrajine ter goriških prava, je mogoče Slovencev, ki so avtonomlj, Dejavnost italljan- (uredil), Deset let reglona- režimom. datku k Mussolini — diplomat, Bari, 1952. 14 G, Peyronel, Izjava predstavnikov alpskega prebivalstva na 19 .decembra 1943, v Gibanja za osvoboditev, 1949, št. 2. 15 Z dne 7. septembra 1945, št. 545, za dolino Aoste; z dne 25. in z 22. decembra 1945, št. 825, za Bocen. 1% Poleg Južnih Tirolcev in Slovencev iz Tržaške pokrajine, narodno zaščito, ter poleg francosko govorečih prebivalcev doline cna Alternativa Pizzorusso, v večji Objavljeno v do- kongresu v Chivassu oktobra 1945, št. 775, ki so tudi pod medAoste, Ladinov iz Boali manjši meri pod za potencialne prejemnike te vrste zaščite šteti majh- ne jezikovne nemške oaze alpskega kroga (med katerimi se nekatere imenujejo za »manj- šine manjšin«), Katalonce iz Alghera, mnoga albanska in grška jedra Siciliji, Srbe in Hrvate iz Moliseja, Slovence iz Videmske pokrajine, pokrajine, Furlane, Sarde, Rome, priseljence. Med tistimi, ki govorijo pa najglasneje zahtevajo neke oblike zaščite Piemontezi, Benečani in gl. št. 2/1982 revije Soclologlja komunikacij (uredil G. Francescato) in Jezik, kultura, vzgoja, izdal IRES-CGIL, Rim, 1982. v južni Italiji in na Ladine iz Belunske italijanska narečja, Siciljani, V tej zvezi S. Meghnagi (uredil), Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 manjše jezikovne skupine, % ki so raztresene x po polotoku, ose denimo furlansko in sar- dinsko prebivalstvo, pa tudi tiste, ki uporabljajo govore, ki jih je mogoče opredeliti kot italijanska narečja. Toliko bolj so bili izključeni od vsake zaščite Romi, priseljenci itd. Ta skoraj povsem negativna podoba se je rahlo popravila, ko je prišlo do ustanovitev dežel z navadnim statutom in so bile v pet deželnih statutov (piemontskega, beneškega, molizanskega, lukanskega in kalabrijskega) vključene določbe, ki izrecno poudarjajo kot nalogo dežele, da ovrednoti etnično, jezikovno in kulturno dediščino krajevnih skupnosti, ki žive na njenem ozemlju." Ta usmeritev je bila dejansko v nasprotju z interpretacijo, ki jo je dalo ustavno sodišče v obdobju 1960—1965 in jo je vlada odločno podpirala. Po tej interpretaciji naj bi bila namreč zaščita jezikovnih manjšin zunaj zakonodajne in upravne pristojnosti dežel.!? V začetku so to interpretacijo uveljavljali tudi glede dežel s posebnim statutom, vendar pa so jo morali v primeru bocenske pokrajine opustiti, ko je bil njen statut spremenjen z ustavnim zakonom iz leta 1972, pa tudi glede Furlanije-Julijske krajine je niso več tako dosledno zagovarjali." Bolj krčevit pa je bil odpor vlade proti zakonom, ki so jih potrdili deželni sveti Benečije, Piemonta in Moliseja; nekateri od teh zakonov so bili odobreni šele potem, ko so jih spremenili, se pravi zmanjšali njih domet.?? V zadnjem času je vlada pred ustavnim sodiščem nasprotovala podobnemu zakonu dežele Sicilije in sedaj pričakujemo od tega organa odločitev, ki bo razjasnila položaj.? Šele nedavno so bili končno parlamentu predloženi zakonski osnutki, ki poskušajo uresničiti neko obliko splošnega izvajanja 6. člena ustave, in sicer z določitvijo vrste okvirnih norm ter z izrecnim priznavanjem pravice dežel in drugih krajevnih enot, da razvijajo te načelne napotke v skladu s specifičnimi potrebami posameznih okolij.?? 4. Da bi zdaj izluščili jedro temeljnih načel, na podlagi katerih bo notranje pravo italijanske države prej ali slej moralo rešiti vprašanje manjšin, moramo predvsem proučiti 6. člen ustave, da bi tako ugotovili, kako se vključuje v splošni okvir veljavnega italijanskega ustavnega sistema. V tem smislu z dveh nasprotnih moramo predvsem ugotoviti, da je mogoče 6. člen razlagati stališč: po prvem naj bi zaščito manjšin pojmovali kot dopol- nitev načela narodnosti in bi jo bilo torej mogoče uporabljati samo tedaj, kadar pride do razkoraka med »državo« in »narodom«, zaradi česar se zgodi, da skupina ljudi, pripadnikov določene narodne skupnosti, živi v državi, ki ni tista, ki jo ta skupnost priznava kot svojo »domovino«. Drugo stališče pa meni, naj bi za- ščito manjšin pojmovali kot izpeljavo pluralističnega načela (razumljenega v smislu institucionalnega pluralizma), zaradi česar bi jo mogli aplicirati na vsako 17 GI, 7 statuta Piemonta; čl.2 statuta Benečije; čl. 4, zadnji seja; čl. 5, drugi odstavek, statut Bazilicate; čl. 56 statuta Kalabrije. 18 O tem gl. A. Pizzorusso, Zaščita jezikovnih stojnosti, v: Revija za javno pravo, 1974. 19 Prav tam. 20 R. Ingicco, Piemontski deželni zakon v: Pokrajine, manjšin o zaščiti odstavek, in reglonalne jezikovnega in statut Moli- zakonodajne kulturnega pri- blaga, 1980. 2 Deželni zakon Sicilije (6. maj 1981) vsebuje določbe glede pospeševanja proučeVanja siciljanskega narečja in jezikov etničnih manjšin v šolah na otoku ter norme finanč- nega značaja. . 22 Gre za predloge zakona št. 107 kot pobudo nekaterih poslancev radikalne stranke, št. 2068 kot pobudo poslancev socialistične stranke in št. 2318 kot pobudo nekaterih poslancev komunistične stranke, o čemer gl. S. Tiella, Pripombe k predlogom zakonov za zaščito jezikvnih manjšin, v: Meghnagi, Jezik, kulturna, vzgoja, nav. delo (objavlja tudi be- sedilo treh predlogov). 44 Manjšino skupine in etnične ter Jezikovne v italiji: perspektive zaščite skupino, ki izraža skupnostnega duha, ki jo navaja k temu, da se diferencira in nastopa kot skupnost, ki je drugačna od večine pripadnikov državne skupnosti. Prva interpretacija se navdihuje pri izhodiščih, ki so po prvi svetovni vojni pripeljala do izdelave že omenjenih »manjšinskih pogodb«. Druga nterpretacija pa izhaja iz tistih miselnih tokov, ki so na različne načine in v različni meri v mnogih pripeljali državah do preseganja državne oblike, t. im. vzorcu ki ustreza »liberalne države«; hkrati s pravicami državne skupnosti in njene centralizirane strukture si prizadeva tudi za pravice krajevnih skupnosti ali drugih družbenih oblik, ki se pojavljajo kot »vmesne« med državljanom in državo. Prva interpretacija pojmuje, v skladu s svojimi izhodišči, zaščito manjšin, kot jo predpisuje 6. člen, kot sistem pravil, ki jih je mogoče v do- samo aplicirati ločenih situacijah in vsebuje misel, da takšna zaščita obstaja zlasti v razvijanju prepovedi diskriminacije, o kateri govori prvi odstavek 3. člena italijanske ustave (to so načela enakosti v formalnem smislu), dodaja pa vrsto odstopov od splošnih norm, kjer je to potrebno. Druga interpretacija pa poskuša vključevati manjšinsko zaščito v takšen sistem diferenciranja normativnega obravnavanja, ki ga je mogoče aplicirati na različna dejanska stanja; takšen sistem predpisuje drugi odstavek 3. člena: to je načelo enakosti v vsebinskem smislu. Glede na sedanji italijanski položaj terja prva interpretacija 6. člena ustave ,da izraz »jezikovne manjšine«, ki ga ta člen uporablja, razumemom v smislu »narodnostne manjšine« — to je, da se nanaša samo na francosko, južnotirolsko in slovensko skupino; manjšinska zaščita se v tem smislu v bistvu istoveti z določili glede teh skupin v posebnih deželnih statutih za dolino Aoste, Trident, Zgornje Poadižje in Furlanijo-Julijsko krajino in je bila že doslej bolj ali manj uresničena. Druga interpretacija pa zahteva, da izraz »jezikovne manjšine« razumemo v dobesednem pomenu, čeprav je sklicevanje na jezik treba šteti za minimalni element in mu je potrebno pridružiti druge razločevalne dejavnike (od etničnega in religioznega do splošno kulturnega itd.). Po tej drugi interpretaciji je potemtakem mogoče v pojem »jezikovne manjšine« vključiti ne samo skupine, ki se štejejo za izraz narodnosti, ki je drugačno od italijanske, ampak tudi vse skupnosti, ki hočejo na drugačen način uveljaviti svoje etnične in jezikovne posebnosti. 5. Pripravljalno gradivo za ustavno besedilo ne daje odločilnih elementov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, katera interpretacija 6. člena je pravičnejša in jo je torej treba upoštevati. Poročilo, ki ga je Silvio Innocenti predložil »Komi- siji za proučevanje reorganizacije države« (ustanovilo jo je ministrstvo za ustavodajno skupščino, tako imenovana komisija Forti) in je ta o njem razpravljala na seji 2. februarja 1946, se v bistvu navdihuje pri idejah manjšinske zaščite, ki so bile razširjene v Evropi po 1. svetovni vojni. To poročilo se dejansko sklicuje na dogajanja okoli »manjšinskih pogodb«, ki so bile sklenjene po 1. svetovni vojni, in postavlja možnost, da bi Italija utegnila postati nosilka obveznosti za manj- šinsko zaščito takega tipa, kot so obveznosti, ki jih predvidevajo te pogodbe. Vendar se je tudi Innocentijevo poročilo končalo s predlogom, da bi vključili v ustavo obče formuliran člen, ki bi zagotavljal vrsto pravic »pripadnikom manjšinskih skupin«, ne da bi pojasnili, katere so te manjšinske skupine. Razprava v komisiji Forti se je končala s sprejetjem predloga, da se manjšinska zaščita nanaša na točno določene »ozemeljske enote«, ki bi bile navedene v sami ustavi. Toda glavno napotilo za ugotavljanje skupin, ki bi jih bilo 23 Gl. Besedilo 1979. poročila Innocenti, v: G. D. Alessio, Izvori italijanske ustave, Bologna, Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 — — NR RH 45 treba zaščititi, je podal Lucio Luzzatto, ki je kot področja, na katera naj se zaščita nanaša, navedel dolino Aoste, Bocensko pokrajino in ne natančneje opredeljeno »slovansko področje«; izrecno je zatrdil, da »ni primerno, niti mogoče, da bi šibkim skupinam Grkov, Albancev in Kataloncev (...) podelili kake pravice glede spoštovanja njihovega jezika in njihovih običajev«.?" Tisti del ustavodajni skupščini predloženega poročila komisije Forti, ki obravnava »etnične manjšine« in ga je sestavil sam Luzzatti, pa vsebuje skrben opis jezikovnih skupin, katerih prisotnost v Italiji je mogoče ugotoviti na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1921.?% V njem je poleg tega tudi zelo jasno zagotovilo o določitvi manjšinske zaščite na ravni notranjega prava, ne glede na potrebno po spoštovanju morebitnih obvez mednarodnega značaja." Opozoriti velja še na dejstvo, da je v tem besedilu izrecno predlagano, naj bi se zaščita francoskega jezika razširila tudi na dolino Aosta, v skladu z izjavo iz Chivassa iz leta 1943.7 Podobne smernice je mogoče izluščiti iz kratke in ne posebno poglobljene razprave o tej temi na zasedanju ustavodajne skupščine, kjer je manjšinsko zaščito predvideval predlog Tristana Codignole, ki je s posebnm dopolnilom, a brez uspeha, poskušali doseči ukinitev možnosti, da se ustanovijo dežele s posebnim statutom. Umaknjeno pa je bilo dopolnilo Emilia Lussuja, ki je predlagalo povezavo manjšinske zaščitne dejavnosti z dejavnostjo dežel; to dopolnilo se je takrat zdelo odveč, toda danes čila, ki bi pooblaščalo ki izhajajo iz te izkušnje dežele, razprave, kažejo, da da se ukvarjajo dopolnjuje še je škoda, ker ni izrecnega dolo- s tovrstnimi vprašanji. Smernice, zmedena izmenjava domislic o odnosu 6. člena in načela enakopravnosti.?? Na kratko je torej mogoče skleniti, da so tvorci ustave, ko so pisali 6. člen, sicer res mislili predvsem na dolino Aosta, Bocensko pokrajino in Julijsko krajino, vendar pa so upoštevali tudi obstoj drugih jezikovnih skupin mimo tistih, ki ustrezajo neitalijanskim narodom in, kar je najbolj pomembno, hoteli so sprejeti normo splošnih razsežnosti, ki ne bi bila vezana na izvajanje specifičnih mednarodnih obvez. na posamične okoliščine in 6. Mnogo jasnejša napotila lahko povzamemo iz odnosa političnih in kulturnih delavcev do problema manjšin na splošno. Na ravni političnih odnosov je treba opozoriti na dejstvo, da je obdobje po 2. svetovni vojni vsaj v začetku prineslo bistveno nasprotne težnje v do tedaj prevladujočem stališču glede zahtev manjšin. Medtem ko so na mirovni konferenci leta 1919 menili, da je manjšinska zaščita koristno sredstvo v spornih situacijah, ki jih ni mogoče rešiti s spremembami meja med državami, ter hkrati ohraniti narodnostno načelo, pa so diplomatska pogajanja po 2. svetovni vojni izhajala iz teze, da za zagotovitev vse možne zaščite pravice do osebnih svoboščin ni niti potrebno niti primerno zaščititi tudi narodne manjšine kot take. Na izoblikovanje takega mišljenja so vplivali različni dejavniki, toda posebnega pomena je nedvomno na eni strani vloga nemških manjšin v vzhodni Evropi s svojo podporo Hitlerjevi ekspanzionistični in napadalni politiki in na drugi strani izrazito ameriška ideologija o »talilnem loncu«, ki si je za cilj razvoja odnosov med različnimi skupinami priseljencev v Združenih državah Amerike postavila razkroj njihovih etničnih in jezikovnih posebnosti v novem »ameriškem narodu«. To pojasnjuje skrajno zadržan odnos, ki so ga do vprašanja manjšin pokazali 24 Prav tam. 25 GI. Ministrstvo V ustavni skupščini, 28 Prav tam. 27 Prav tam. za ustavo. Rim, 1946, Komisija za proučevanje 1. 28 Gl. A, Pizzorusso, Jezikovni pluralizem, nav. delo. reorganizacije države, Poročilo e v italiji: perspektive zaščite ičnskupine ter jezikovne — Manjšine in etn Ma avtorji prvih dokumentov OZN, in odločitve, kakršna je bila sprejeta na konferenci v Potsdamu, ko so podpisali izgon nekaj milijonov oseb nemške narodnosti iz držav vzhodne Evrope. Ta miselnost se je kasneje spremenila; že mednarodni dogovor o političnih pravicah, in socialnih leta ki je bil sprejet vse- zopet 1966, buje stališča v prid zaščiti manjšin. Z nekaj previdnosti bi ta razvoj lahko ocenili: zaščiti manjšin ponovno naklonjeno stališče ne temelji več, kakor po 1. svetovni vojni, na pričakovanju, da bi z zaščito lahko popolneje uresničili v 19. stoletju postavljeno načelo narodnosti, temveč na bolj splošnem gledanju v prid ideologiji, ki jo navdihuje institucionalni pluralizem. Ta razvoj je omogočila na eni strani sprememba mednarodnih odnosov, v katerih je brez dvoma zmanjšana vloga države in s tem tudi državnih meja, in po drugi strani razvoj političnih teorij, katerih uresničitev je možna v takih ustavnih ureditvah, v kakršnih načelo enakosti in načelo pluralizma dobivata vedno večjo težo. Glede vpliva ,ki so ga na pravno zastavitev problema imele vodilne ideje na področju kulture in med znanstveniki s področja jezikoslovja, pedagogike itd., je treba opozoriti predvsem pojmo- je bilo opuščeno na to, da in v prvih desetletjih 20. stoletja pripeljalo vanje, ki je v 19. stoletju prepri- do čanja, da je narodni jezik potreben instrument tudi za afirmacijo države na tičnem polju in je zato ostro nasprotoval manjšinskim jezikom in narečjem. poli- Danes med znanstveniki prevladuje priznavanje enakega dostojanstva vseh oblik jezikovnega izražanja, in koristi, ki jo lahko imajo posamezniki zaradi možnosti, da uporabljajo različne jezike, bodisi zato, ker so v položaju bilingvizma ali plurilingvizma, ali pa v položaju diglosije; razumljivo je torej, da je propadel večji del razlogov, na katerih je temeljila za manjšine represivna jezikovna politika. Na kulturnem polju so bili tako ustvarjeni pogoji za jezikovno politiko, ki ima popolnoma nasproten predznak kot v preteklosti.? Iz povezave vseh teh elementov izhaja torej napotilo, ki ga more in mora uporabiti tolmač 6. člena ustave, ko zagotavlja cilj, h kateremu teži ta norma in ko izdeluje sistem predpisov, ki v njih norma deluje. Jasno je namreč, da s tega vidika tolmač pač upošteva tudi razvoj v obdobju po formulaciji norme, upoštevajoč znano dejstvo, da pravila, ki jih postavi zakonodajalec, potem ko so razglašena, vsaj delno živijo svoje lastno življenje, tako da se lahko prilagajajo razvoju družbe. Ugotovitev, ki iz tega izhaja, nam nakazuje razumevanje 6. člena v smislu da ne gre samo za izvajanje načela narodnosti in da torej zaščita, ki jo člen predvideva, ne zadeva samo narodne manjšine, za kakršne lahko štejemo predvsem južnotirolsko in slovensko, temveč velja za vse jezikovne skupine, ki izražajo skupnostnega duha in se more izražati v zahtevi po tej vrsti zaščite. 7. Te smernice, ki so sicer izredno splošnega značaja in izhajajo iz razvoja mednarodne politike in jezikovnih, pedagoških in drugih ved, se odločno potrjujejo tudi v sistematični interpretaciji italijanske ustave; v načelu pluralizma, v smislu institucionalnega pluralizma lahko razpoznamo eno temeljnih načel ustav- ne ureditve, ki danes velja v Italiji.) 1947 To načelo predvsem 29 Gl. je razvidno na pobudo predvsem T. De konference o manjšinah avtor, Firence, 1979. iz vrste določb, ki so bile vključene v ustavo iz leta katoliških članov ustavodajne skupščine, ki pa ustreMauro, (Trst, Pluralizem 10.—14. julij v sodobnih 1974), Trst, družbah, 1979, |; pa v: Aktih tudi mednarodne Italija Italiji, isti 30 Za sklicevanje na odnose med religioznimi skupinami gl. A. Pizzorusso, Cerkveno Pravo in ustavna načela, v: A. Raval (uredil) Nove perspektive za cerkveno zakonodajo, Milan, 1981. Razprave in gradivo, Ljubljane, november 198%, 8t. 18 s zajo tudi tistim zahtevam levice, ki so težile po obrambi in razvoju vloge sindikata in stranke, in splošnemu priznanju pravic svobode do združevanja, ki je vsaj delno lasten tudi liberalnemu izročilu. Ker jezikovne manjšine — skupaj z veroizpovedmi, s političnimi strankami, s šolskimi skupnostmi in s skupnostmi, ki nastajajo v zvezi z delovnimi dejavnostmi — pomenijo eno od zvrsti »družbenih formacij«, ki jih 2. člen ustave ščiti," so izgubile značaj izjemnosti, ki so ga imele v centralistični in strogo unitaristični obliki države, ki se je razvila v 19. stoletju v večini samo evropskih ena možnih dežel. Jezikovne zvrsti »vmesne manjšine skupnosti«, so danes, prav nasprotno, kakršnih več drugih ustava ščiti in vrednoti. Posebno pomemben pa je glede tega tudi razvoj, ki ga je v teh zadnjih letih doživela interpretacija načela enakosti, predvsem prek sodb ustavnega so- dišča. samo Dodatne potreba po opredelitve so uresničitvi neke predvsem v zvezi z ferenciranih ukrepov, beni stvarnosti. Na »pozitivne zaščite«, bile manjšine namreč pojasnile, abstraktne iz tega načela v ravnanju; ne izhaja bilo je rečeno, 2. odstavkom 3. člena ustave, da le-ta zahteva izvajanje dikar naj kompenzira dejanske razlike, ki se pojavljajo v družtej podlagi manjšine morejo in morajo ukrepati v smislu torej prek same odprave diskriminacij, katerih predmet so v preteklosti, in tokrat tudi z namenom ki povzročajo neenakost. Pomembnost teh ugotovitev je jasna: ne samo ljenost predlogi glede da enakosti državne enotnosti, ki so jo odpraviti dejanske razlike, zato ,ker odpravljajo zaskrbza izvajanje oblik manjšinske zaščite pogosto zbujali pri površnih opazovalcih in pri poklicnih tradicionalistih, temveč in predvsem zato, ker omogočajo, da se manjšinsko pravo vključi v splošne norme — s tem, da izgubi značaj izjemnosti in izrednosti, ki so ga pogosto šteli za njemu nujno lastnega. S tem seveda nočem trditi, da je možno ali pravilno določiti eno samo normativno disciplino, ki bi morala veljati za vse manjšine; prevelike so razlike med različnimi situacijami, da bi ne bilo potrebno ustrezno diferencirati norme, ki se nanje nanašajo. Kljub temu je izredno pomembna možnost, da izvedemo vse norme za manjšinsko zaščito, kljub njihovi različnosti, na celoto skupnih splošnih kriterijev; predvsem pa je temeljna ugotovitev, da predstavljajo razvoj in ne izjemo glede splošnih načel, ki veljajo za katerikoli tip »družbene formacije«. 8. Iz mojega uvodnega razmišljanja gotovo sledi, da pravni režim jezikovnih skupin, ki je trenutno v veljavi v Italiji, ne ustreza tej teoretični rekonstrukciji, ampak obratno, kaže elemente globokih protislovij. Ob primeru zelo razvite za- ščite, ki je skoraj popolnoma vrnila Južni Tirolski njen nemški značaj, pa stojijo velike ovire na poti zakona za »globalno zaščito« slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini, ki vendar enako kot Južna Tirolska uživa položaj mednarodno zaščitene manjšine, pa čeprav ima ta status samo tisti njen del, ki živi v bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju. Poleg tega nepojmljivo počasi napreduje postopek za odobritev ustavnega zakona za Ladince? v Dolomitih, pa čeprav večina italijanskih političnih in sindikalnih združenj izvavlja, da so povsem naklonjeni zagotovitvi oblik zaščite tudi za druge jezikovne skupine s skromnejšimi razsežnostmi. Na znatne ovire je na3] Gl. A, Barbera v: Komentar k ustavi, uredil G. Branca, pod čl. 2, Bologna-Roma, 1975. 32 Gl. A. Cerri, Enakost v pravni vedi ustavnega sodišča, Milan, 1976. 33 Gre za ustavni zakon, dopolnilo k deželnemu statutu Tridenta-Posočja, ki skuša Uveljaviti tudi za Ladine, živeče v dolini Fassa (spada v Tridentsko pokrajino), nekatere zaščitne ukrepe, ter za Ladine, ki živijo v dolini Gardene in Badia (pokrajina Bocen). Ničesar pa se ne predvideva, niti v osnutku načrta, za razširitev zaščite tudi za Ladine, ki živijo v mejnem področju s pokrajino Belluno (dežela Benečija). letel italiji:|porspoktive zaščite Manjšine In elnične ter Jezikovne skupine v «o. tudi predlog za okvirni zakon, ki naj bi omogočil poseganje oziroma ukre- panje dežel in manjših krajevnih ustanov, ki so nedvomno bolj primerne za opravljanje funkcije branilcev krajevnih kultur? kot država. Med dejavnike, ki pozitivno ali negativno vplivajo na te perspektive, bi bilo treba uvrstiti na zelo pomembno mesto vpliv, ki prihaja v zadnjem času v prid zaščite manjšin iz mednarodnega in evropskega prostora. Posebej se mi zdi pomembna ugotovitev, da po razvoju v Španiji, ki ga izraža ustava iz leta 1978, in po razvoju v Franciji ob spremembi večine leta 1981, ni več evropske države, ki bi uradno proglašala doktrino zoper zaščito manjšin in jezikovni pluralizem na splošno. Poleg tega se je zaščiti naklonjena usmeritev pomembno uveljavila ne samo s potrditvijo že omenjenega mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah, temveč tudi s sprejetjem evropske konvencije o zaščiti temelj- nih svoboščin in pravic človeka, s helsinško deklaracijo in nazadnje s tem, da je evropski parlament odobril dokument poslanca Arfea.? Obstoj te usmeritve, čeprav iz nje ne izhajajo točno določene obveznosti za italijansko državo, nujno močno vpliva na vse, ki delujejo znotraj njenih meja. Drugi dejavnik, uresničevanju ki ima brez oblik zaščite raznih dvoma pozitivno manjšinskih in zelo jezikovnih pomembno skupin, vlogo izhaja iz pri pre- vladujoče opredeljenosti znanstvenikov s področja jezikoslovja, ki smo jo že prej omenili in je pripeljala do opustitve pluralističnega in nacionalističnega obnašanja, ki je nekoč prevladovalo, pa tudi do želje po vzpostavitvi sistema jezikov- nega pluralizma v šoli in v življenjskih odnosih na splošno. Med ki so negativne še vedno dejavnike je treba šteti centralistične in asimilacijske zelo močne zlasti v birokraciji in sodstvu; posebej težnje, je treba pri- znati ministrski birokraciji, da se učinkovito zoperstavlja sprejeti širše in bolj dinamične interpretacije 6 .člena ustave in še zlasti vsem poskusom, da bi uresničili oblike zakonske zaščite manjšin ter da bi priznali deželam in drugim krajevnim ustanovam potrebno pristojnost za ukrepanje v tem smislu. Izredno jasen primer takega obstrukcionističnega obnašanja je zadeva »posebnega statuta«, priloženega k italijansko-jugoslovanski spomenici o sporazumu iz leta 1954, ki vsebuje vrsto norm za zaščito slovenske manjšine, pa jih italijanski parlament ni nikoli spremenil v notranje pravo in sta jih birokracija in sodstvo vedno upoštevala tamguam non essent.s Takemu nasprotovanju se je vsaj delno lahko izognila nemška manjšina v bocenski pokrajini, ker je izkoristila razne ugodne okoliščine: od njene strjnjenosti, zaradi katere ena sama politična formacija, Siidtiroler volkspartei, lahko govori in nastopa v njenem imenu, do pomembne podpore držav nemškega jezika in do sorodnosti njenih političnih stališč s stališči stranke, ki je na oblasti že 35 let. Zelo drugačen pa je položaj drugih jezikovnih skupin, ki živijo v Italiji; pri nekaterih je že sama zavest, da tvorijo skupnost, močno oslabljena zaradi 34 GI. izvajanje poslanca P. manjšin, k iživijo na nacionalnem turnega centra G. Bressanija na okrogli mizi »za zaščito jezikovnih ozemlju«, Trident, 31. avgust 1981, v organizaciji Kul- A. Rosmini. S Delovno gradivo, ki ga je sprejel Evropski parlament 16. marca 1981 (dok. |. 1965/80.) 36 Gl, med zadnjimi objavami Foro italiano, 1982, 11, 342; prevladujočo usmeritev v pravu je omililo, ne pa povsem zanikalo ustavno sodišče (11. februarja 1982, |, 1814), kar je povzročilo vrsto razprav; G. Bartole, Slovenci v tržaškem kazenskem procesu, 1982, I; P. Carrozza, Previdno ravnanje sodišča glede »jezikovnih jamstev« v procesu in njegove posledice na pravne pogoje slovenske manjšine, v: Foro Itallano, 1982, |, 1815; G. Mor, Uradna raba jezika neke »priznane manjšine«; primer slovenske manjšine, v: Pokrajlne, 1982; E. Palici di Suni, Ustavno sodišče in jezikovne manjšine, 1982, L; G. Tiberini, Varstvo slovenske manjšine v Trstu, v: Foro italiano, 1982, L, 1825. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 49 dolge asimilacijske dobe, medtem ko so druge politično razcepljene in nobena od njih ne uživa mednarodne podpore, ki bi bila vsaj od daleč primerljiva s podporo, ki jo uživajo Južni Tirolci. Ocena teh nasprotujočih si elementov pokaže, da je razvoj italijanske zakonodaje na področju zaščite jezikovnih manjšin dokaj negotov. Če lahko z znatno gotovostjo izrečemo ugodno napoved glede dopolnitve »paketa« ukrepov za izpopolnitev zaščite nemške jezikovne manjšine v bocenski pokrajini, je pa uresničevanje vseh drugih predlogov zelo dvomljivo: od »globalne zaščite« za Slovence in od ustavnega zakona za Ladince v Dolomitih, do splošnega zakona za izvajanje 6. člena ustave ter drugih predlogov, ki se nanašajo na posamezne manjšine. Da bi odstranili te razloge za zaskrbljenost, niso dovolj le argumenti prav- nega značaja, s katerimi lahko podpremo navedene predloge, in sem jih tu poskusil obrazložiti. Večje upanje nam daje ugotovitev, da je manjšinski zaščiti naklonjen razvoj danes v skladu s perspektivami za oblikovanje državne suverenosti tako v korist naddržavnih tvorb (kot, denimo, evropske organizacije), kakor v ko- rist poddržavnih tvorb (kot so dežele), kajti zdi se, da gre za splošno težnjo kot značilnost sedanjega zgodovinskega trenutka. Italija je ena izmed evropskih držav, v kateri ti dve težnji uživata največje soglasje. Če bo razvoj še naprej potekal v tej smeri, je mogoče predvidevati, da se bodo želje etničnih in jezikovnih skupin prej ali slej mogle vsaj deloma uresničiti, kljub mnogim težavam, ki jih še čakajo na tej poti. Toda gre za perspek- tivo, ki jo je treba še v celoti preveriti. Riassunto MINORANZE E GRUPPI L'atteggiamento ETNICI E LINGUISTICI IN ITALIA: PROSPETTIVE DI TUTELA e la valorizzazione delle particolarita culturali e linguistiche dei gruppi viventi in Italia venivano modificati fino all'accetazione della Costituzione nel 1947: dal periodo dell'unifiazicione nazionale Italiana che sottolineava il carattere culturale e linguistico monolitico del nuovo stato, le concezioni piu generali del principio di nazionalita nel dopoguerra fino all'assimilazione forzata avvenuta con il fascimo e risoltasi in specifiche forme di repressioni dell'uso delle lingue diverse dall'italiano. Una repressione molto dura subirono gli sloveni ed i croati che furono inclusi nei confini dello stato italiano dopo la prima guerra mondiale. Il significato stico della e nell'articolo nuova 6 che Costituzione esplicitamente va cercato garantisce soprattutto la tutela delle nel suo spirito minoranze plurali- linguistiche con apposite norme speciali. Le diverse interpretazioni dell'articolo 6 costituirono oggeto del dissenso dal punto di vista del diritto alla tutela: chi e in che misura ne ha il diritto. La prima interpetazione include in guesta cattegoria solo le minoranze nazionali che vivono ali'infuori dello stato della nazione d'origine ed esprimono una coscienza comune della propria appartenenza (p.e. i tedeschi del Tirolo meridionale/Sidtirol, i francesci della Valle d'Aosta/Val d'Aoste e gli sloveni) e la seconda tuti i gruppi linguistici, etnici ed altri che si distinguono dalla nazione maggioritaria per le proprie caratteristiche linguistiche, le tradizioni e la religione. | diversi atteggiamenti sulle competenze delle regioni a statuto ordinario e guelle a statuto speciale al guanto riguarda l'ordinamento della posizione di guesti gruppi esistenti nell'ambito del loro territorio approfondirono la guestione. Lo statuto speciale, allegato all'accordo del 1954 stabill una serie di norme a tutela della che posizione degli il parlamento sloveni italiano in non Italia, ha mai rilevanti sul punto transformato di vista in diritto del diritto interno. Osimo tali norme furono abrogate, rimettendosi agli ordinamenti determinazione di misure di tutela minoritaria in confromita ai Con internazionale il Trattato di interni dei due paesi principi costituzionali la in essi vigenti, salvaguardandosi il livello di tutela gla ragglunto. ln Italia stanno discutendo due progetti di legge di tutela delle minoranze: il progetto di una cosiddetta »legge guadro« della tutela per tutti i gruppi linguistici e la pro- Manjšine in etnične ter jezikovne skuplne v Italiji; perspektive zaščite 50 posta per costituzionale di una legge i ladini dolomitici. Accanto a guesto si svolge la discussione sulla »tutela globale« della minoranza slovena del Fruili-Venezia Giulia/Furlas nija-ulijska krajina. L'italia d oggi titolare di obblighi di tutela minoritaria internazionalmente garantiti nei confronti dei sudtirolesi di lingua tedesca e degli sloveni del Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina (specialmente della Provincia di Trieste/Trst). Per gli altri valgono le norme generali di eguaglianza e di divieto di discriminazione. Le prospettive dell'evoluzione favorevole e dell'attuazione delle proposte avanzate in materia di tutela delle minoranze appaiono di dubbia realizzazione malgrado un certo progresso nella valorizzazione delle particolarita nazionali e culturali e Vorientamento poSitivo a favore della tutela delle minoranze in sede europea. Tra i fattori positivi possiamo mettere anche l'orientamento che rivendica il ripristino ed il potenziamento delle autonomie locali. MINORITIES, Summary ETHNIC AND LINGUISTIC GROUPS LIVING PERSPECTIVES FOR PROTECTION IN ITALY — The attitude to the valuation of cultural and linguistic peculiarities of the groups living in Italy had been changing up to the time when the Constitution was promulgated in 1947. Since the time of the unification Italy, when the cultural and linguistic unity of the new State was underlined, and later when new, more democratic views on national guestions were arising by the end of the First World War each attempt to express national identity other than Italian was suppressed with the strongest brutality by the Fascism that hand taken over the power. This was most strongly felt by the members of the Slovene and Croat nations who were living within the contines of the enlarged area of Italy. From this point of view, the significance of the new Constitution is to be searched for especially in its pluralistic spirit and in article 6 which explicity guarantees the pro- tection of linguistic minorities by special provisions. The various interpretations of this article have led, in the post-war era, to disagreements as to who had the right to protection and to what extent. The first interpretation includes in this category only the recognized national minorities living outside their mother country and expressing their group consciousness of their adherence (these are only the Germans in South Tyrol/Sud- tirol, the French in the Aosta Valley/Val d'Aoste and the Slovenes in the former Zone A), while the second interpretation includes all linguistic, ethnic and other groups differing from the majority nation by language, customs, religion and otner characteristics. This problem was deepened because of various stand-points towards the competence of the provinceS with the ordinary and special statutes for regulating the position of such groups in their areas. As to the position of the Slovenes, Italy was internationally bound, on the basis of the Special Statute annexed to the London Memorandum of Understanding, to provide for the realization of its provisions. italy, however failed to realize it. When the Osimo Agreement was singned the Special Statute was no longer in force; however, the States have assumed the obligation to solve the in the frame of internal legislation while guestions of protection of national communities considering the level of protection already ac- hieved. In Italy two bilis of the general acts on the protection of minorities are in discussion, the bili of the so-called the bili of the comprehensive constitutional law law which should include all linguistic groups and referring to the Ladins. Besides these two bilis, the bili of the Act on Global Protection of the Slovenes is being discussed. italy is internationally bound to protect the German-speaking minority in South Tyrol/ Siidtirol and the Slovene minority in Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina (especially in the province of Trieste/Trst). To all other minorities apply the general principles of eguality and non-discrimination. The possibilities of passing the acts being discussed and of realizing them are dubious, in spite of the changes in valuating the national and cultural peculiarities among the social scientists and in spite of the positive trends present in Europe in terms of the ten- dencies to unite, decreasing significance ob borders, and similarly the Helsinki Document. The more mies in Italy could and more explicit demands be counted among for strengthening the the positive elements. provincial and local autono- Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1982, šl. 15, s. 51—69 Ernest OSNUTKI si Petrič ZAKONOV O PRAVICAH SLOVENCEV V ITALIJI V LUČI OSIMSKE POGODBE 1. Po določilih osimske pogodbe! se stranki pogodbenici, Italija in SFRJ, zavezujeta, da bosta v okviru svojega notranjega prava zagotovili (assure dans le cadre de sous droit interne) isto raven varstva pripadnikom zadevnih manjšin (maintien du niveau de protection des membres des minoritčs respectives), kot izhaja iz določil posebnega statuta? (pravu par les normes du Statut special čchu). Potrjujeta svojo privrženost načelu največjega možnega varstva pravic pripadnikov manjšin, kot izhaja iz njunih ustav in notranje zakonodaje (confirmant leur loyautč envers le principe de la protection la plus ample possible des citoyens appar- tenant aux minoritčs (groupes ethnigues) deculant de leurs Constitutions et de leurs droits internes), ter izražata soglasje, da se bosta glede odnosa do manjšin zgledovali (s'inspirant) tudi po načelih ustanovne listine OZN, splošne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o odpraoi vseh oblik rasne diskriminacije? in obeh konvencij OZN o človekovih pravicah.!" Po tem, ko sta obe stranki pogodbenici osimsko pogodbo ratificirali" in je ta 3. 4. 1977 stopila v veljavo, ni mogoče dvomiti, da so tudi tista določila te pogodbe, ki se nanašajo na manjšine, čvrsta mednarodnopravna obveznost tako Ju- goslavije kot Italije. O tem sicer načeloma ni kakih posebnih dvomov, niti na italijanski strani niti v političnih izjavah" niti v mednarodnopravni doktrini," kot tudi ni dvomov o Narobe, uspešno mnoga določila osimskih sporazumov, zlasti določila o meji, so bila uresničena ali pa so v fazi uresničevanja, stranki pogodbenici pa sta mednarodnopravnem ustanovili tudi vrsto mešanih čelom pacta sunt servanda osimskih sporazumov. | Traita entre la RSF pomenu ostalih teles,? ki skrbe — določil za uresničevanje mednarodnopravnih Yougoslavie et la osimskih — v skladu obveznosti, Republigue Italienne z sporazumov. z na- kot izhajajo desetimi iz prilogami; podpisana (skupaj z Accord sur la promotion de la cooperation economigue in Act final) v neposredni bližini Osima 10. 11. 1975; stopila v veljavo 3. 4. 1977 po izmenjavi ratifikacijskih listin; objavljena v francoskem zvirniku in v slovenščini v Osimski sporazumi, Koper 1977, v italijanščini v Gazzetta Ufficciale, št. 77 (21. 3. 1977). 2 Priloga Il k memorandumu o soglasju z dne 5. 10. 1954. 3 International Convention on the Elemination of All Forms of Racial Descrimination; Italija jo je ratificirala 5. 1. 1976. 4 international Covenant on on Eco- nomic, Social and Cultural Rights; Italija je obe ratificirala 15. 9. 1978. 48 O mednarodnopravni obveznosti Italije do slovenske manjšine na temelju teh splošnih mednarodnih aktov glej E. Petrič, La posizione giuridica internazionale vseh della minoranza slovena Civil and Political zbornici, in vlado obvezujočo resolucijo, v Atti parlamentari, VII, Legisl., št. 407 A, str. 249—296 7 Npr.: International Covenant in Italia, Trst 1981, str. 9—58. 5 SFRJ 1. 3. 1977; Italija 14. 3. 1977. % Omenimo naj kot primer le vlado obvezujočo v posSlanski Rights; E. Petrič, op. cit.; B. Vukas, Solution resolucijo z dne sprejeto v senatu 17. 12. 1976, sprejeto (24. 2. 1977); obe glej in 300. definitive de la »Ouestion de Trieste« par la conclusion des accords entre |'Italia et la Yougoslavie a Osimo, v: Annuaire Francais de Droit International, XXI1 (1976), str. 77—95; T. Veiter, Der neue Jugoslawisch-italiensche Trieste Vertrag, v: Europa Ethnica, št. 3/1876, str. 108—116; M. Udina, Gli Accordi di Osimo, Trieste 1979. K Drugače, kot pri memorandumu o soglasju iz leta 1954, ki ga Italija ni nikoli ratificirala itd. ? Nprr.: Stalna mešana komisija za vodno gospodarstvo, itd. 52 Osnutki zakonov o pravicah Slovencev v Italiji v luči osimske pogodbe 2. Ne glede na to, da so določila osimske pogodbe o manjšinah razporejena delno v čl.8, delno pa v točki 4 preambule te pogodbe, je moč z zanesljivostjo trditi, opirajoč se predvsem na obe osimski pogodbenici zavezujočo dunajsko pogodbo o mednarodnem pogodbenem pravu,'", zlasti njen čl.31, tč.2, pa tudi na mednarodno doktrino in judikaturo," da je osimska določila o manjšinah treba tolmačiti kot celoto, saj je tudi preambula del teksta pogodbe, del soglasno izra- žene volje strank pogodbenic." Celovito tolmačenje osimskih določil o manjšinah pa je pomembno zlasti glede na to, da je vsebina manjšinskih pravic v čl.8 osimske pogodbe opredeljena z vsebino posebnega statuta, ta pa je manjšinam zagotavljal pravice le na območju bivšega STO. Zato velja posebej poudariti, da v osimski pogodbi ni nobenega določila, ki bi uporabnost njenih manjšinskih določil omejevalo le na ozemlje biošega STO. Narobe, v sami osimski pogodbi je najti dovolj čvrstih potrdil? za to, da sta osimski pogodbenici imeli v mislih celotno manjšino, bodisi italjansko narodnost v SFRJ bodisi Slovence v Furlaniji-Julijski krajini. Omenimo naj poleg že omenjenega dejstva, da v osimski pogodbi ni najti določila, ki bi njeno veljavnost, tudi njen čl. 8, omejevalo le na območje bivšega STO, da je po pogodba sporazumi osimski lje." Sami če pogodba nesporno pravu mednarodnem Vsaka mednarodna pogodbenico svojih pa so segli z vrsto drugače, ne določa izrecno sama zavezuje stranko za vse določil vpra- prek daleč da ozem- njeno šanj bivšega STO (npr. mejno vprašanje, gospodarska vprašanja). Iz vrste izjav! ob sprejemanju osimskih sporazumov in njihovem ratificiranju je prav tako očitno, da sta tudi glede manjšinskega vprašanja pogodbbenici imeli v mislih manjšini tudi izven območja bivšega STO. Poleg tega je tudi v Italiji že pred osimskimi sporazumi uresničevanje posebnega statuta seglo prek teritorialnih okvirov STO. je Zgovorno tudi dejstvo, da osnutki zakonski tudi se za osimske uresničitev obveznosti Italije glede pravic manjšin verbis expressis nanašajo na celotno Furlanijo-Julijsko krajino. Še zlasti pa seveda ni moč mimo dejstva, da se v preambuli osimske pogodbe omenjeni akti, na katerih naj bi temeljilo načelo največjega možnega varstva pripadnikov manjšin, to so ustava, zakoni, ust. listina OZN, splošna deklaracija in konvencije OZN o pravicah človeka, konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, nanašajo na celotno ozemlje Italije. 3. V sami osimski pogodbi ali njenih prilogah ni konkretneje določeno, kako naj stranki pogodbenici uresničita manjšinsko varstvene ukrepe — razen, da bosta to storili avtonomno, s sredstvi notranjega prava. To je logično in ne izhaja le iz njune suverenosti, temveč tudi iz dosežene stopnje medsebojnega zaupanja, ki ga je prav sklenitev osimskih sporazumov še utrdila. Sicer pa je mednarodnopravne obveznosti do manjšin in njihovih pripadnikov sploh moč uresničiti le z notranjimi pravnimi in dejanskimi ukrepi. Pač pa sta osimski pogodbenici določili splošne nekatere uresniče- okvire vanja osimskih določil o manjšinah. In sicer: da bosta ta določila uresničili avtonomno, z notranjimi ukrepi; da bosta zagotovili kar »največje možno« varstvo; 10 jtalija jo je ratificirala 22. 4. 1970, SFRJ pa 27. 8. 1970. U Npr.: C.P.J.I., Serie dela; |. C. J., Reports B, No. 2—3, 1952, str. 183—198, str. 22, pravno primer US mnenje Nationals o Mednarodni Lo ue organizaciji in Marocco. 1 Nrp.: G. Schwarzenberger, Mdnual of International Law, London 1976, str. 641; C. De- puis, Regles general du droit de la paix, v RAC. 130, Il. str. 79: »Le prčamble fait partie du traitč... et constitue... un člament essentiel du traite.« 13 izčrpno tolmačenje str. 68—133. o oa manjšinskih določil osimske pogodbe tako čl. 29 dunajske konvencije o mednarodnem lej op. 8. glej E. Petrič, pogodbenem op. Cit., pravu. 1% Npr.: Zakonski osnutek KPI z dne 15. 2. 1980; zakonski osnutek PSI z dne 22. 6. 1979; zakonski osnutek Slovenske skupnosti z dne 10. 2. 1982. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 — 53 da varstveni ukrepi ne bodo pod ravnijo, kot jo je določal posebni statut; da bosta te ukrepe uresničili v skladu z načeli svojih ustav in v skladu z načeli najpomembnejših mednarodnih aktov o varstvu človekovih pravic in preprečevanju diskriminacije. V teh okvirih sta pogodbenici, Italija in SFRJ, mednarodnopravno, z osimsko pogodbo, zavezani uresničiti in bona fides, v dobri meri in pošteno, osimska določila o manjšinah. 4. Seveda si velja pet let po sklenitvi osimskih sporazumov zastaviti vprašanje, kako je Italija uresničila svojo obveznost, izhajajočo iz člena 8 in točke 4 preambule osimske pogodbe, tj., kako je s svojimi notranjimi akti zagotovila pra- vice slovenski manjšini v Furlanjii-Julijski krajini na ravni pravic, kot jih določa vsebina posebnega statuta; kako je v praksi izrazila svojo privrženost načelu največjgea možnega varstva manjšin, načelom svoje ustave in vseh tistih mednarod- nih dokumentov, ki so našteti v točki 4 preambule osimske pogodbe. Žal še vedno velja, tudi še pet let po ratifikaciji osimskih sporazumov, ugotovitev iz spomenice predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji predsedniku S. Pertiniju z dne 22. 11. 1978: »Tri leta po podpisu osimskih sporazumov moremo ugotoviti, da, karzadeva pravice Slovencev, niso bili storjeni pomembni koraki.«? Res je, da drugače kot za nekatere druge obveznosti iz osimskih sporazumov, ni določen noben rok, do kdaj se stranki pogodbenici dolžni sprejeti notranje ukrepe v prid varstva manjšin, čeprav spomenica, ki jo je senat sprejel na pred- log KPI in PSI, priporoča vladi, da to naredi v 18 mesecih po ratifikaciji sporazuma. Vendar pa po petih letih pričakovanj ni moč mimo ugotovitve, da odlašanje Italije, da bi sprejela zakon, ki bi za Slovence v Furlaniji-Julijski krajini pomenil uresničitev osmskih določil, ni moč označiti drugače kot neizpolnjevanje mednarodne obveznosti in kršitev načela pacta sunt servanda. 5. Povedano ne pomeni, da se v Italiji po sklenitvi osimskih sporazumov v pravni sferi ni dogajalo prav nič za uresničitev osimskih določil o manjšinah. Vendar so bili bodisi docela nesprejemljivi pravni ukrepi, kakršen je bil npr. osnutek pooblaščenega vladnega dekreta z dne 15.7. 1978 za izvedbo čl.8 osimske pogodbe, ki je upoštevala le Slovence v Tržaški pokrajini in ga je demokratična javnost zavrnila, bodisi za samo manjšino še niso rodili nobenih otipljivih sadov. Slednje velja tako za delo posebne komisije pri predsedstvu italijanske vlade za proučitev problemov slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini? kot za vrsto predlogov zakonskih osnutkov v rimskem parlamentu.? Vsekakor so, kot morebitna osnova za bodoči zakon o pravicah Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini — če bomo njegov sprejem dočakali — najpomembnejši zakonski osnutek Krščan- ske demokracije št. 3153 z dne 10. 2. 1982, zakonski osnutek KPI št. 747 z dne 15.2. 1980,"! zakonski osnutek zakonski osnutek Slovenske socialistične stranke št.56 z dne 22.6.1979? in skupnosti (predložil pa ge poslanec Fontanari) 17 Objavljena v Razprave in gradivo INV, št. 9—10/1979, str. 222. 18 Ustanovljena s posebnim dekretom predsednika vlade 24. 12. 1977. 19 Že po letu 1970 je vrsta italijanskih političnih strdnk (KPI, PSI, PSIUP) osnutke o varstvenih ukrepih v prid slovenske manjšine; poleg tistih osnutkov, pisanja tega teksta formalno še v obravnavi, velja posebej omeniti ti. paket SKGZ di legge constituzionale della SKGZ-UCES) per la difesa delle minoranze autonom FVG) z dne z dne 15.9.1971 in osnutek etnico-linguistiche friulana, slovena 15.7. 1980 in nato umaknjen predložila ki so v času (Disegno Liste za Trst (Norme e tedesco della regione 24. 4, 1982, 20 Tutela e valorizzacione delle caratteristiche etnico-culturali del gruppo linguistico sloveno nel Friuli-Venezia Giulia; predložen v poslanski zbornici, prvopodpisani podslanec F. Piccoli. 21 Norme di tutela per i cittadini italiani di lingua slovena; predložen v senatu, prvopodpisana G. Gherbez. ?2 Norme speciali di tutela podpisani senator Lepre. del gruppo linguistico sloveno; predložen v senatu, prvo- o pravicah Slovencev v Italijiv luči osimske pogodbe zakonv Osnutki 54 št. 1175 z dne 12.11. 1980. Kako blizu bi utegnil biti morebitni sprejeti zakon kateremu od teh osnutkov bi vnaprej težko sodili. Presodili pa smo lahko,? vsaj okvirno, koliko vsak izmed teh osnutkov dejansko ustreza mednarodnopravnim obveznostim Italije glede odnosa do slovenske manjšine. 6. Vsekakor je zanimivo opirajo le na italijansko ugotoviti, da se vsi predlagani zakonski ustavo kot edini pravni temelj oziroma osnutki?" obveznost Italije za ureditev položaja slovenske manjšine z zaščitnim zakonom. Omenjata se zlasti čl. 6 pa tudi čl.3 italijanske ustave, prezre pa se, da je Italija z mednarodnim pravom bila (npr. posebni statut) in je še mednarodnopravno zavezana sprejeti zaščitne ukrepe v prid slovenske manjšine, tako z določili osimske pogodbe kot tudi s tistimi določili splošnih mednarodnopravnih aktov, h katerim je Italija pristopila. Izjema je le zakonski predlog Slovenske skupnosti,? ki, kot pravni temelj, na katerem predlog zakona temelji, omenja tudi mednarodnopravne obveznosti, konkretno tudi čl.8 osimske pogodbe. Zato je moč zatrditi, da se pri predlogih zakonov za zagotovitev varstvenih ukrepov za slovensko manjšino v Italiji že v izhodišču skušajo prezreti mednarodnopravne obveznosti Italije in ohraniti nevzdržna stališča, da je zagotovitev ali nezagotovitev pravic slovenske manjšine le stvar politične volje Italje in ne njena mednarodnopravna obveznost. Po tem, ko je Italija sklenila osimsko pogodbo in z njo v čl.8 in v tčk. 4 preambule sprejela jasne mednarodnopravne obveznosti glede svojega odnosa do slovenske manjšine, po tem, ko je ratificirala obe konvenciji OZN o človekovih pravicah, vključno s čl.27 konvencije o državljanskih in političnih pravicah," ki izrecno zagotavlja posebne pravice pripadnikom manjšin, po tem, ko je ratificirala konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, in po tem, tudi tega ne smemo pozabiti, ko je podpisala helsinško sklepno listino," je Italija dolžna v skladu z vsebino vseh teh določil zagotoviti pravice slovenske manjšine in njenih pripadnikov. Ne gre torej le za uresničevanje ustave republike Italije temveč za izpolnjevanje njenih mednarodnopravnih obveznosti! 7. Da sta osimski stranki pogodbenici očitno imeli v mislih celotno manjšino na obeh straneh meje, potrjujejo poleg drugega tudi obravnavani zakonski osnu- tki v italijanskem parlamentu, med katerimi se nobeden ne omejuje le na območje bivšega STO, temveč skušajo, tako ali drugače, urediti slovensko manjšinsko problematiko v celotni Furlaniji-Julijski krajini. Pri tem pa je značilno, da se dejansko vsi, razen osnutka DC, izognejo konkretni določitvi dvojezičnega območja in to prepuščajo deželnemu svetu Furlanije-Julijske krajine." V tem je nekaj logike, čeprav bi načelu demokratičnosti in »največjega možnega varstva manjšin«, ki ga tudi Italija v preambuli osimske pogodbe proglaša kot izhodišče svojega odnosa do manjšin, najbolj ustrezalo sprejeti predlog same manjšine,? kje 23 Tutela globale della minoranza slovena, predložen v senatu po senatorju Siidtirolische Volkspartei Fontanari-ju. 24 Analiza zakonskih osnutkov temelji na primerjalni študiji Pravno varstvo slovenske manjšine v Italiji (primerjava med zakonskimi predlogi za zaščito slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini), ki jo je kot diplomsko nalogo na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani leta 1981 opravil Karlo Devetak. 75 Upoštevani so le osnutki, ki so že predmet parlamentarne procedure, tj. DC, KPI, PSI in SSk. 28 Čl.1 in 2 osnutka SSk. 27 O vsebini čl. 27 glej F. Capotorti, Study on the Rights Ethnic, Religious and Linguistic Minorities, E/CN. 4/Sub. 2/384. of Persons Belonging to 28 O vsebini manjšinskih določil helsinške sklepne listine glej E. Petrič, Helsinki and National Minorities, v: JRMP št. 1—2/1977, Beograd. 2? Osnutek SSk, čl. 9; osnutek PSI čl.1; osnutek KPI, čl. 3. 30 Tak predlog je oblikovala SKGZ 8. 4. 1979; predlog zajema v videmski, goriški in tržaški pokrajini. kot dvojezične 35 občin Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, šl. 15 — 55 naj se ji, ne glede na število njenih pripadnikov,! priznavajo posebne pravice, manjšinsko varstvo; ali pa na temelju rezultatov štetij prebivalstva, izvedenih še pred surovim poitalijančevanjem in kulturnim genocidom v dobi fašizma z zakonom določiti to ozemlje. Res pa je, da obravnavani zakonski osnutki — spet z izjemo osnutka DC — načeloma ne delajo razlik glede obsega pravic med Slovenci v Tržaški, Goriški ali Videmski pokrajini in s tem pravzaprav pritrjujejo jugoslovanskemu tolmačenju določil osimske pogodbe o manjšinah. Zakonski osnutek Krščanske demokracije sicer tudi v čl.1 proglaša,"? da imajo v deželi Furlaniji-Julijski krajini pripadniki slovenske manjšine pravico »do zaščite in do ovrednotenja etnično-kulturnih značilnosti, tradicij in jezika«. Nato pa Slovence v Italiji takoj razbije na tri skupine glede na načelno priznane pravice oziroma obseg »varstva«. Osnutek konkretno navaja občine, v katerih imajo Slovenci največ pravic? (npr. tudi pravico do slovenske toponomastike),?" občine, kjer imajo Slovenci nekaj manj pravic? — prve in druge so vse bodisi v Tržaški, bodisi v Goriški pokrajini — in občine, kjer so Slovenci — to so predvsem Slovenci v Videmski pokrajini — načeloma obravnavani drugače." Moremo torej ugotoviti, da sicer tudi zakonski osnutek sega prek območja bivšega STO — kar, kot smo videli, zahteva italijanska ustava pa tudi itaijanske mednarodnopravne obveznosti — razbija pa slovensko manjšino glede načeloma priznanih pravic na tri oziroma bolje rečeno na dve kategoriji. Zlasti Slovence v Videmski pokrajini postavlja v načeloma neenakopraven položaj, za kar ni nobene osnove ne le v osimski pogodbi, temveč je tudi v očitnem nasprotju z načelom enakopravnost, temelječim na ust. listini OZN, splošni deklaraciji o človekovih pravicah, konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, obeh konvencijah OZN o človekovih pravicah itd., ki jih je vse ratificirala tudi Italija! 8. Vsi obravnavani zakonski osnutki dokaj izčrpno, čeprav z številnimi razlikami v podrobnostih pa tudi v načelih vprašanjih, obravnavajo rabo slovenščine v javnem živlenju. Preseglo bi namen in obseg pričujočega zapisa, če bi podrobno posegali v to problematiko. Nekatere načelne ugotovitve pa so potrebne. Najprej velja ugotoviti, da bi in bona fides interpretaciji čl. 8 osimske pogodbe ustrezalo le, če bi bil slovenski jezik na dvojezičnem območju priznan kot drugi uradni jezik. Posebni statut — ta pa je po eksplicitni dikciji čl. 8 osimske pogodbe merilo za »raven« zagotovitve manjšinskih pravic — namreč postavlja slovenski jezik faktično kot drugi uradni jezik ob italijanskega, saj določa," da smejo pripadniki manjšine svobodno uporabljati svoj jezik tudi v uradnih stikih, da morajo biti javni dokumenti, vključno sodbe, namenjene pripadnikom manjšine, obvezno opremljeni s prevodom, kar velja tudi za javne razglase, obvestila itd. Nekateri obravnavani zakonski osnutki grosso modo temu, sedaj osimskemu, izhodišču ustrezajo. Tako npr. osnutek KPI,? osnutek SSk,? pa tudi osnutek PSI," ki bolj ali manj konkretizirajo način uporabe slovenščine in ukrepe, ki naj zagotovijo, da bo slovenščina res tudi v uradni rabi. Zakonski osnutek DC pa se tudi v tem pogledu 31 Danes je splošno priznano načelo mednarodneg manjšinskega varstva, da manjšinske pravice načeloma niso odvisne od števila pripradnikov manjšin; glej npr.: Definition and Classification of Minorities, E/CN. 4/Sub. 2/85 pr. 50 in 62. 32 ČI.1 osnutka. 33 Lista B priložena osnutku zakona. 34 ČI.5 osnutka. 35 Lista A priložena osnutku zakona. 36 ČI. 9 osnutka zakona. 37 Tčk. 5 posebnega statuta. 38 Gl.4, čl.5, tčk,6, čl.7 in čl.8 in čl.9 zakonskega osnutka. 39 Č].5, čl.6, čl.7, čl. 8, čl. 9 zakonskega osnutka. 40 GI. 2 pa tudi čl.9 in čl. 10 zakonskega osnutka. 56 Osnutki zakonv o pravicah Slovencev v italiji v luč! osimske pogodbe razlikuje; najprej že s tem, da se mu zdi potrebno poudariti, da je v FurlanijiJulijski krajini uradni jezik italijanščina." Uradna raba slovenščine pa je v osnutku omejena v več ozirih. Najprej velja le za tiste osebe, ki imajo na skromnem dvojezičnem ozemlju, kakršno osnutek priznava (le določene občine v Tržaški in Goriški pokrajini, ne pa v Videmski), stalno bivališče in le v stiku s »krajevnimi« upravnimi in sodnimi oblastmi. S prevodom morajo biti opremljeni le tisti upravni, sodni in drugi akti, ki »neposredno« zadevajo pripadnike slovenske manjšine s stalnim bvališčem v krajih, navedenih v tabeli A," priloženi zakonskemu osnutku. Le v krajih, določenih s tabelo B,4 pa smejo Slovenci rabiti slovenščino tudi v organih oblasti, npr. na zasedanjih občinskih svetov in celo v toponomastiki." Navedene — in druge — omejitve pri uradni rabi slovenščine zakonski osnutek DC bistveno oddaljujejo od »ravni« majnšinskih pravic o uradni rabi slovenščine, kot jo določa posebni statut — resda le za območje bivšega STO — in povzema čl.8 osimske pogodbe. 9. Značilno je, da zakonski osnutek DC, drugače kot ostali, ne vsebuje določil, ki bi zagotavljala Slovencem ustrezno »zastopanost« v upravnih in drugih organih. Posebni statut% »pravično zastopanost« uveljavlja in vrsta določil zakonskih osnutkov KPI, PSI in SSk to načelo konkretizira," medtem ko osnutek DC predvideva le zaposlitev prevajalcev" in torej tudi v tem oziru ostaja bistveno pod ravnijo posebnega statuta oziroma čl. 8 osimske pogodbe. 10. Vsi obravnavani osnutki se obširno dotikajo problema slovenskega šolstva v Italiji, zlasti njegove organizacije in avtonomije, manj pa vsebine." Prav gotovo je šolska ureditev, predvidena s posebnim statutom,"? nekaj, kar po več kot četrt stoletja terja drugačno ureditev. Ne da bi posegali tudi v tem primeru v podrobnejšo analizo zakonskih osnutkov, velja pribiti, da se vsi dotikajo — seveda različno — tudi slovenskega šolstva v Videmski pokrajini. Tako osnutek PSI! določa, da je treba določila zakona o šolah s slovenskim poukom (zakon št. 1012 iz leta 1961) uveljaviti v Videmski pokrajini. Isto določa zakonski osnutek KPIS? in osnutek SSk" čepra slednji določa,"' da bodo izdane »podobne norme« za ustanovitev državnih šol s slovenskim učnim jezikom v Videmski pokrajini. Skratka, omenjeni trije zakonski osnutki v bistvu šolsko ureditev, nastalo na temelju določil posebnega statuta — čeprav okrnjeno — razširjajo tudi na dvojezično področje Videmske pokrajine in v tem smislu grosso modo ustrezajo med- narodnopravnim obveznostim Italije. Odstopa pa tudi v tem pogledu zakonski osnutek DC. Medtem ko sicer v bistvu ohranja prejšnjo šolsko ureditev na dvojezičnem območju, (kakršno je določeno v zoženih okvirih v tabeli A, priloženi osnutku zakona), pa za Videmsko pokrajino predvideva le tam, kjer to »zahtevajo 41 ČI. 2 zakonskega osnutka. 42 |bidem. 4% Občine: Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina, Zgonik, Trst, Krmin, Doberdob, Gorica, Števerjan, Sovodnje. % |sto kot v tabeli A, s tem da odpade občina Milje in da so te pravice omejene v občini Trst le na okrožji vzhodni in zahodni Kras, v občini Gorica le na okrožja PevmaOslavje, Štanrež in Podgora ter v občini Krmin le okrožje Plešivo. 45 ČI. 4 in čl. 5 zakonskega osnutka. 46 Tčk. 2 c posebnega statuta. 47 Npr. čl. 8 osnutka KPI; čl. 10 osnutkov PSI in čl. 8 osnutka SSG. 48 Čl. 7 zakonskega osnutka. 4? O pravnih vprašanjih šolstva na Tržaškem in Goriškem glej: D. Bonamore, giuridica delle instituzioni scolastiche a Trieste e Gorizia, Milano 1979. 50 Tčk. 4 c posebnega statuta. 51 ČI.3, čl. 4, čl.5 in čl.6, zakonskeg osnutka. 52 Č1.10, čl.11 in čl.12, čl. 13, čl. 14, čl. 15, čl. 16 zakonskega osnutka. 53 Č|.10—14 zakonskega osnutka. 54 ČI. 12 zakonskega osnutka. Disciplina Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 s7 starši«, pouk slovenščine v okviru izvajanja »didaktičnega eksperimenta« oziroma ustanovitev tečajev slovenščine. V vrtcih v Videmski pokrajini pa predvideva, prav tako le tam kjer starši zahtevajo, možnost vključiti v učno-vzgojni program tudi navade, običaje, tradicije in kulturo krajevnih skupnosti v krajevni slovenski govorici, v narečju torej, ne v knjižni slovenščini." Negativne daljnosežnosti prav tega določila ni potrebno posebej utemeljevati. Ugotovimo naj le, da se predlog zakona DC izrazito razlikuje od ostalih po tem, da načeloma neenakopravno obravnava, tako rekoč zanika slovensko šolstvo v Videmski pokrajini. 11. Problem slovenske kulturne dejavnosti (vključno s sredstvi obveščanja) obravnavajo trije zakonski osnutki obsežno in v posameznostih različno. V nekaterih primerih presegajo raven posebnega statuta, predvsem pa gre za to, kako razumeti »enakopravnost« manjšine. Danes je jasno" in celo v mednarodni judi- katuri potrjeno,"? da pomeni »enakopravnost« tudi posebne ukrepe, na videz celo priviligirano obravnavanje manjšinskih kulturnih institucij in dejavnosti, če naj se dejansko odpravi neenakopravnost, ki jo poraja samo življenje. Tako pojmovanje »enakopravnosti«, tj. da je v položaju manjšine treba zagotoviti manjšini tudi posebne pravice, nuditi posebno podporo, utemeljujejo tudi mednarodni dokumenti, omenjeni v preambuli osimske pogodbe." Da bi se torej zagotovila dejanska, ne le formalna enakopravnost, bi italijanski zakonodajalec moral prav v sferi kulturnega življenja sprejeti skrb za manjšinsko kulturno dejavnost kot obveznost Italije — torej ne le tolerirati take dejavnosti manjšine — in zagotoviti potrebno finančno pomoč. Nekateri zakonski osnutki gredo v to smer." Značilno pa je, da se zakonski osnutek DC teh vprašanj sploh ne dotakne, razen načelne določbe v čl.1, da »imajo državljani slovenske jezikovne skupine... pravico do zaščite in do ovrednotenja etnično kulturnih značilnosti, tradicij in jezika«. S tem pa ta osnutek ni le v očitnem nasprotju s posebnim statutom, oziroma čl.8 osimske pogodbe, ki v čl. 4 slovenskim prosvetnim, kulturnim, družabnim in športnim orga- nizacijam zagotavlja vsaj enako obravnavanje kot italijansko, vključno s pravico do tiska v materinem jeziku, temveč tudi z tistimi splošnimi mednarodnimi akti, npr. z čl. 27 konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah, ki zagotavljajo pripadnikom manjšin pravico do lastne kulture. 12. Zakonski osnutki KPI, PSI in SSk skušajo zagotoviti slovenski manjšini tudi vrsto drugih manjšinskih pravic, npr. pravico do zastopanosti," pravico do stikov z matičnim narodom," posebne pravice in zaščito na gospodarskem področju" itd. Vsi se lotevajo tudi problema, kako odpraviti posledice fašistične raznarodovalne politike. Celo osnutek DC vsebuje določilo o odpravi poitalijančenih imen, sicer pa ta osnutek posebnih pravic v gospodarski sferi, pravice do zastopanosti, stikov z matičnim narodom itd. ne omenja. Nekatere izmed teh pravic, vsebovanje v osnutkih KPI, PSI in SSk imajo svojo osnovo že v posebnem statutu. Nekatere pa so nove, pomenijo preseganje »ravni« pravic in zaščite iz posebnega statuta, Odsevajo nove, tudi v naprednih krogih Italije že uveljavljene poglede na 55 ČI. 9 zakonskega osnutka. 56 Glej npr.: The Main Types and Causses of Discrimination, E/CN. 4/Sub. 2/40, pr. 7. 57 Ecoles minotaires en Albanie, P. C.I. J., Serie A/B, No. 64. 58 O načelu enakopravnosti glej E. Petrič, Mednarodnopravno vrstvo narodnih manjšin, Maribor 1977, str. 274—277: 1980, str. 24—31. 59 Npr. čl. 17 $0 Npr. čl. 25 $1 Npr. či. 21 62 Npr. čl. 11 63 Npr. čl. 26 osnutka osnutka osnutka osnutka osnutka 64 ČI. 13 osnutka DO. isti Mednarodnopravni SSk; KPI; KPI. PSI; KPI; položaj slovenske manjšine v Italiji, Trst čl. 7 osnutka PSI; čl. 17 in čl. 20 osnutka KPI. čl. 14 in čl. 15 in čl. 18 osnutka PSI; čl. 19 osnutka SSk. čl. 20 osnutka SSk; čl. 23 in čl. 24 osnutka KPI. čl. 21 osnutka SSk; čl. 19 osnutka PSI. cev v luč! oslmske pogodbe v Italiji Osnutkl zakonov o pravicah Sloven se manjšinsko problematiko. Seveda zakonskega osnutka DC v vseh tistih primerih, ko prezre posebne varstvene ukrepe, si jih je vseboval že posebni statut (npr. točki 6 in 7 posebnega statuta), ne bi mogli, če bi bil tak zakon sprejet, imeti za primernega, kot in bona fides izpolnitev mednarodnopravnih obveznosti ttalije glede odnosa do slovenske manjšine. 13. Kako, v kašni pravni formi bo Italija izpolnila svoje mednarodnopravne obveznosti do slovenske manjšine, je stvar politične odločitve njenih odločujočih dejavnikov. Možno bi bilo tudi tako, da bi prenesla vsaj del »manjšinskih« pristojnosti na deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Kot vse kaže, pa bo vendarle izbrala pot državnega zakona. Kakšna pa naj bi bila vsebina morebitnega zakona, seveda ni več le stvar politične odločitve italijanskih dejavnikov. Z mednarodnim pravom je namreč Italija obvezana sprejeti zaščitne ukrepe, in to takšne, ki bodo po vsebini vsaj na ravni manjšinskih pravic, vsebovanih v posebnem statutu. Ne da bi posegali v podrobnosti, smo z analizo predlaganih zakonskih osnutkov KPI, PSI. SSk in DC ugotovili, da prvi trije grosso modo vendarle ustrezajo ali bi z nekaj dopolnili mogli ustrezati — ne glede na precejšnje razlike med njimi — uresničitvi določil osimske pogodbe o manjšinah in splošnih mednarodnih aktov, nanašajočih se neposredno ali posredno na varstvo manjšin. Za osnutek DC to žal ni moč trditi. Po svoji temeljni koncepciji( načelno razbijanje slovenske manjšine na več kategorij glede na obseg pravic; omejevanje le na problem uporabe jezika in šolsko problematiko; povezovanje manjšinskega varstva s številom manjšinskega prebivalstva; popolno prezrtje ekonomske in razvojne pro- blematike itd.) ta zakon ne more biti osnova za izpolnitev mednarodnopravnih obveznosti Italije do slovenske manjšine in njenih pripadnikov. Narobe, v svojem bistvu pomeni prej korak nazaj od leta 1975 že obstoječega stanja pravic Slo- vencev v Italiji in nikakor ne korak v smeri zagotovitve največje možne zaščite; niti korak v smeri uresničitve pravic, vsebovanih v posebnem statutu. Ohraniti vsaj tisto, kar je bilo na manjšinskem področju že doseženo do sklenitve osimskih sporazumov, in odpreti perspektivo za globalno, celovito rešitev slovenskega manjšinskega vprašanja v Italiji, vsaj v sferi prava zagotoviti Slo- vencem v Furlaniji Julijski krajini temeljne pogoje za obstoj in razvoj kot posebne skupnosti, pa je bil nedvomni cilj, bistveni etement, lahko bi celo rekli vsaj za SFRJ conditio sine gua non osimskega soglasja! Rlassunto LE PROPOSTE DI LEGGE DEI DIRITTI DEGLI SLOVENI ALLA LUCE DEL TRATTATO DI OSIMO Le disposizioni del Trattato di Osimo (la guarta IN ITALIA alinea del Preambolo e l'articolo 8 del Trattato) producono nei riguardi dell'italia un obbligo internazionale di accertare alla minoranza slovena nella Regione Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina i diritti also stesso livello dello Statulo speciale (Allegato vendosi degli strumenti legislativi interni. || del Memorandum di Londra del 1954) ser- Attualmente, al Parlamento romano č in corso la discussione sulle proposte di legge dei diritti della minoranza slovena e dei suoi appartenenti, presentate dalla Democrazia Cristiana, dal Partito Comunista italiano dal Partito Socialista italiana e dall'Unione slovena, guell'ultima medinte il deputato della SVP. L'analisi comparativa di gueste proposte e le analisi di ciascuna di esse dal punto di vista dell'obbligo internazionale dell'Italia nei confronti della minoranza slovena dimostrano che le proposte del Partito Comunista ita- liano, del Partito Socialista italiano e dell'Unione slovena, gualora fossero accolte, grosso modo significherebbero |' adempimento dell'obbligo internazionale italiano. Ouesto, pero, non si pud constatare per la proposta presentata dal Partito Democristiano. Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 BILLS ON THE RIGHTS OF THE — Summary SLOVENES IN 59 ITALY AND THE OSIMO TREATY italy is bound by international law (pt.4 of preambule and art. 8 of the Osimo Treaty) to assure by means of its internal law the Slovene minority in the autonomous region Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina special rights on such a level as stated in the Special Statute (annex ll to the Memorandum of Agreement of 1954). in the Roman parliament are being discussed bilis on the rights of the Slovene mimority, which have been proposed by several Italian political parties. The comparative analyses of these bills and the analyses from the point of view of the Italian obligations according to international law clearly demonstrate that the bills presented by the Italian Communist Party (PCI), the Socialist Party (PSI) and the Slovene Union (SS) would, if passed, mean grosso modo, the fulfilment of the italian obligations as they were stated by international law. The same could not be stated for the bill presented by the Christian Democratic Party (DC). Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s.61—73 Ivan 61 Bratina ZAŠČITA SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V ITALIJI V LUČI PROCESA DECENTRALIZACIJE DRŽAVE IN RAZVOJA AVTONOMIJE KRAJEVNIH USTANOV Nič novega ne bomo odkrili, če trdimo, da je bilo preteklo desetletje izredno pomembno za razvoj slovenskega narodnostnega vprašanja v Italiji: bodisi zaradi objektivne rasti dejavnosti in prisotnosti Slovencev na vseh področjih njihovega življenja in zaradi bolj poglobljene ter bolj znanstveno zasnovane teoretične zastavitve vprašanja samega, bodisi zaradi razvoja odnosov in razmerja med manjšino in matico tudi v luči novosti, ki so nastale v sodelovanju med sosednjima državama, še posebej pa zaradi sprememb, ki so bile in ki potekajo v italijanski politični in družbeno-ekonomski ureditvi. V naši razpravi se bomo zaustavili predvsem pri tem zadnjem vprašanju, ki se kaže v glavnem kot proces decentralizacije države in kot razvoj avtonomije krajevnih ustanov in zato že samo po sebi vpliva na razvoj manjšinskega vprašanja in se prepleta z njim. To naše razmišljanje hoče biti tako vsaj skromen in delen prispevek k obravnavanju narodnostne skupnosti kot »trodimenzionalnega narodnostnega konglome- rata«,! katerega razvoj določajo notranje zakonitosti, odnosi in vezi z matično domovino ter gospodarska, družbena in politična stvarnost države, v kateri živi. Velikega števila predlogov za pravno rešitev položaja Slovencev v Italiji in drugih pobud, ki so v teh zadnjih letih nastale na najrazličnejših področjih zvezi s tem vprašanjem, ne bi mogli do kraja razumeti, če jih ne bi povezali v in razlagali v luči širše razprave o politični in družbeno-ekonomski ureditvi države, o vlogi in nalogah krajevnih ustanov (dežel, pokrajin, občin in združenj občin), o udeležbi političnih in družbeno-ekonomskih organizacij, družbenih formacij in občanov pri upravljanju oblasti. Ne moremo reči, da je ta vidik pri razpravi znotraj manjšine vedno v ospredju, zasledimo pa ga v najvažnejših momentih, ki so označili življenje manjšine in razvoj manjšinskega vprašanja. O vprašanju pravne zaščite Slovencev v Italiji je bilo v sedemdesetih letih in v začetku osemdesetih let več predlogov, bodisi da so jih dale slovenske organizacije in stranke, ki združujejo Slovence, bodisi druge stranke, kar je novost zadnjega časa. Komunistična partija Italije je v enem desetletju pripravila kar tri zakonske osnutke (1970, 1978, 1980). Socialistična stranka Italije je pripravila svoj osnutek leta 1972 in ga predlagala v parlamentu ob začetku vsake mandatne dobe (1976, 1979). Tržaška Slovenska skupnost ter tržaška in goriška Slovenska demokratska zveza sta leta 1971 skupaj pripravili zakonski osnutek v obliki peticije (to je edina možnost za stranke, ki nimajo svojih predstavnikov v parlamentu); v obliki peticije je nov osnutek pripravila leta 1977. tudi deželna Slovenska skupnost, isto besedilo je tokrat dobilo obliko pravega zakonskega osnutka po zaslugi senatorja Fontanarija, izvoljenega na listi Tridentinsko-tirolske ljudske stranke, ki ga je leta 1980 predložil v parlamentu. Malo drugačna sta predloga, ki ju je pripravila leta 1971 in 1979 Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Prvi ima obliko osnutka ustavnega zakona, katerega namen je sprememba posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine. Po tej poti naj bi dežela prevzela vse kompetence v zvezi z zaščito manjšine, podobno kot to velja za nemško manj- ! Miran Komac: Teorija in praksa, »Nekatere dileme pri proučevanju slovenskih narodnostnih manjšin«, let. 19, št. 1, Ljubljana 1982. MA 62 Zaščila slovenske narodne manjšine v Itallji vluči procesa... šino na Južnem Tirolskem na osnovi tako imenovanega paketa. Predlog iz leta 1979 nima oblike osnutka, a je obsežen dokument, v katerem so zajete vse zahteve, ki so se v zadnjih letih izoblikovale kot osnova za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Vsi ti predlogi izhajajo iz skupne ugotovitve, da je treba manjšini zagotoviti enako zaščito na vsem teritoriju, na katerem živi (pokrajine Trst, Gorica in Videm). Bolj ali manj se ti predlogi ujemajo tudi glede področij, ki naj bi bila predmet zaščite (raba jezika, šolstvo, slovenske ustanove in društva, sredstva množičnega obveščanja, socio-gospodarski razvoj, slovensko predstavništvo v raznih javnih ustanovah in soudeležba manjšine pri izvajanju in uresničevanju zaščitnih norm). Zanje je potemtakem značilna »globalnost«, tako kar se tiče zainteresiranega teritorija kot tudi predmetov zaščite. Popolnoma drugačne narave, in sicer omejitveni tako glede teritorija kot vsebin, so predlogi in stališča Krščanske demokracije in drugih sredinskih strank (socialdemokratske, republikanske in liberalne stranke). Prav te stranke, kolikor so v vseh povojnih letih bolj ali manj neprekinjeno nosile odgovornosti pri upravljanju države, so v prvi vrsti krive, da manjšini še ni zagotovljen pravni položaj in da se še danes stalno odlaša z rešitvijo tega vprašanja. Krščanska demokracija je februarja letos objavila in predložila svoj zakonski osnutek za »Zaščito in ovrednotenje etično-kulturnih značilnosti slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini«. S tem je uradno izrekla svoje stališče do vprašanja zaščite Slovencev v Italiji. Kar se tiče drugih manjših sredinskih strank, poznamo le stališča, ki so jih zagovarjali njihovi zastopniki v posebni komisiji pri predsedstvu vlade,? ki je v prejšnjih letih preučevala vprašanja slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini in možne poti za njeno zaščito. Kot je znano, se delo komisije zaradi razhajanja med stališči italijanskih in slovenskih članov komisije ni končalo z enotnim poročilom. Med dolgo razpravo je prišlo na dan stališče vladnih funkcionarjev in predstavnikov sredinskih strank, da je danes mogoče Slovencem v Italiji zagotoviti samo minimalno zaščito, v glavnem samo na področju rabe jezika in šolstva (to je, potrditi pravice, ki jih Slovenci v eni ali drugi obliki de facto že uživajo), in to z diferenciranimi posegi v Trstu in Gorici in pa v Videmski pokrajini. Najboljša potrditev takih stališč je prav vsebina zakonskega osnutka Krščanske demokracije, ki skoraj v celoti povzema sklepe italijanskih članov posebne komisije. Konkretizacija in izoblikovanje teh stališč v posebnem zakonskem osnutku jasno kažeta, kaj je italijanska večina (kolikor jo predstav- ljajo vlada in sredinske stranke) danes »pripravljena privoliti« slovenski manjšini. Svojevrsten, a nič manj pomemben je osnutek ustavnega zakona »Norme za zaščito furlanske, slovenske in nemške etnično-jezikovne manjšine avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine«, ki ga je leta 1980 predložila v parlamentu pred- stavnica gibanja Liste za Trst Aurelia Gruber Benco. Kot kaže že naslov, se osnutek nanaša tudi na nemško in furlansko manjšino; poudarja predvsem kulturno zaščito, a je zelo podroben v določilih, ki zadevajo rabo in ovrednotenje 2 »Posebna komisija za preučevanje vprašanj, ki zadevajo manjšino slovenskega jezika v deželi Furlaniji-Julijski krajini« je bila ustanovljena z odlokom predsednika ministrskega sveta Andreottija dne 24. decembra 1977. Imela je 21 članov s predsednikom Giovannijem Cassandrom vred — zato so jo tudi imenovali »Cassandrova komisija« — in je imela v svoji sredi kljub protestom slovenske narodnostne skupnosti le 5 slovenskih članov (1 predstavnika Slovenske kulturne gospodarske zveze, 1 Slovenske skupnosti, 2 Komunistične partije Italije, 1 Socialistične stranke Italije) — vlada pa je predvidela le dva člana, ostali trije so bili imenovani, ker sta obe delavski stranki (KPI in SSI) izbrali kot svoje predstavnike Slovence. Komisija je bila prvič imenovana za leto 1978, ker pa v tem obdobju ni zaključila svojega dela, ji je bil mandat podaljšan vsakokrat za šest mesecev do 31. decembra 1980. Za podrobno analizo dela in sklepov komisije glej: Karel Šiškovič, »Uspešno ali neuspešno delo posebne komisije za slovenska vprašanja«, Jadranski koledar 1982, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1981. Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, šL15 63 jezika ter šolstvo. Osnutek ni nastal v vrstah gibanja Liste za Trst (saj ga je morala predlagateljica na pritisk reakcionarnih in šovinističnih krogov svoje stranke umakniti med zadnjo volilno kampanjo za obnovitev tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta), pač pa kot iniciativa Komiteja za etnično-jezikovne skupnosti in za deželno kulturo v Furlaniji-Julijski krajini (sekcija Federalnega komiteja za italijansko republiko organizacije AIDLCM, Association international pour la d6- fense des langues et cultures menac8ges). Tega zelo plodnega in razvejanega delovanja v zvezi s predlogi za pravno ureditev položaja slovenske manjšine v Italiji ne bi mogli razumeti, če ga ne bi povezali z iniciativami, ki so nastale na pobudo javnih ustanov in drugih, predvsem slovenskih organizacij na tako rekoč znanstveno-informativnem področju. Maja leta 1974 je Goriška pokrajina organizirala študijsko srečanje o problemih slovenske manjšine kot pripravo na mednarodno konferenco o manjšinah, ki je bila julija istega leta v Trstu v organizaciji tržaške pokrajinske uprave.? Nedvomno predstavlja prav ta tržaška konferenca najpomembnejši znanstveno manifestativni dogodek, ki smo ga Slovenci v Italiji doživeli v preteklem obdobju. Goriški in Tržaški pokrajini je sledila še Videmska pokrajina, ki je maja leta 1978 organizirala svojo konferenco o jezikovno-etničnih skupinah v Videmski pokrajini." Čeprav je bilo to srečanje manj obsežno kot prejšnje v Trstu, je bilo vsekakor po- membno, kolikor je dalo možnost slovenskim skupinam iz Videmske pokrajine, da pojasnijo svoje probleme, predvsem pa da izpričajo voljo po enaki zaščiti kot vsi drugi Slovenci v Italiji. Tem iniciativam se pridružuje še razprava v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine junija 1981 o zakonskih osnutkih Slovenske skupnosti (»Globalna zaščita za Slovence v italiji«), Furlanskega gibanja in Proletarske demokracije (»Zaščita jezikovnih manjšin severno-vzhodne Italije: nemške, slovenske in furlanske«) in še Furlanskega gibanja (»Globalna zaščita furlanske etnično-jezikovne skupnosti«) na osnovi člena 26 deželnega statuta, po katerem lahko deželni svet razpravlja o zakonih, katerih vsebina sicer ni v kompetencah dežele, a je zanjo po- membna, in jih lahko pošlje parlamentu v razpravo. Razprava, ki je trajala več dni, se je končala z odobritvijo resolucije, po kateri se zakonski osnutek Slovenske skupnosti pošlje v parlament kot priporočilo oziroma kot prispevek k razpravi o vprašanju slovenske manjšine. Na žalost se je razprava omejila na splošna vprašanja in ni posegla v vsebino zakona, zaradi česar se večinske stranke niso izrekle o konkretnih predlogih in o obsegu zaščite, še manj pa se zanje zavzele.? Na znanstveno-informativnem področju je treba še posebej poudariti delovanje Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, ki je poleg znanstveno-raziskovalnega dela na vseh področjih slovenskega zamejskega življenja in poleg aktivnega sodelovanja pri prej omenjenih študijskih srečanjih in konferencah zbudil širšo pozornost in zanimanje tudi z lastnimi iniciativami tako v zamejstvu 3 Gradivo goriškega no di studi sui problemi že leta 1975. Kar se srečanja je na razpolago della minoranza slovena«. pa tiče tržaške konference, je na v dvojezični obliki z naslovom »Conveg- Izdala ga je goriška pokrajinska uprava razpolago samo del gradiva, zbranega v treh zvezkih v redakciji prof. Tullia De Maura pod naslovom »Conferenza internazionale sulle minoranze 10—14 luglio 1974« (samo v italijanščini). Izdala ga je tržaška pokrajinska uprava, in sicer: prvi zvezek leta 1979, drugi leta 1980, tretji pa leta 1981. 4 Gradivo je bilo objavljeno z naslovom »Gruppi etnico linguistici della provincia di Udine«, Chiandetti editore, Udine 1980. Prispevki slovenskih predstavnikov so objavljeni tudi v slovenščini. 5 Razprava je v celoti objavljena v posebnem zvezku, ki ga je izdal deželni svet Furlanije-Julijske krajine z naslovom »Il dibattito in Assemblea sulle minoranze della Regione Friuli-Venezia Gliulia«. Zaščita slovenske narodne manjšine v 64 itallji v luči procesa... kot v matici. Omeniti moramo vsaj tri posvete: o slovenskem šolstvu v Italiji septembra 1975 v Trstu, o socio-gospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji januarja 1977 v Trstu in skupaj s slovenskimi organizacijami iz Benečije o smernicah za preporod in drugačen razvoj Beneške Slovenije maja 1980 v Passarianu pri Vidmu." vredni Omembe sta nadalje čeprav še dve pobudi, povezujeta ne se striktno s problemi slovenske manjšine, in sicer posveta vsedržavne sindikalne zveze CGIL (tj. največje italijanske sindikalne organizacije, ki v glavnem združuje napredno-levičarsko usmerjene delavce) januarja 1978. leta v Gradišču ob Soči pri Gorici (»Evropa, veliki nacionalni jeziki, jezikovne manjšine, krajevni jeziki, uporaba furlanščine v šoli«) in junija letos v Nabrežini pri Trstu (»Posvet o etničnih in jezikovnih manjšinah: obveze in predlogi sindikata«). Da se je končno tudi sindikat spoprijel z vprašanjem narodnih in jezikovnih manjšin v italijanskem družbenem sistemu in da je to storila najpomembnejša italijanska sindikalna organizacija, je nedvomno pomembna novost. Res je, da so te iniciative spodbudili predvsem napredni učitelji, ki se pri poučevanju srečujejo s stvarnostjo jezikovnih manjšin in čutijo potrebo, da to vprašanje poglobijo, ker menijo, da je naloga šole upoštevati in vrednotiti take značilnosti. Na zadnjem posvetu v Nabrežini pa so prišli na dan problemi, ki presegajo meje kulturno-jezikovne zaščite manjšin in so povezani z vprašanjem narodnosti v sindikalnem gibanju: od prisotnosti in vloge nacionalno avtonomnih sindikatov do zaščite pripadnikov manjšin na delovnem mestu, do vpliva in posledic, ki jih ima gospodarski razvoj oziroma kriza na teritoriju, kjer živijo etnične manjšine. Kljub vsem prizadevanjem in iniciativam pa ne moremo reči, da so bila sedemdeseta leta posebno plodna v zvezi z zakonsko prava o osnutkih za globalno zaščito se je začela za ustavna vprašanja. Nadaljevala pa se ni zaradi kampanja v Trstu dejansko zamrznila vprašanje, krize zaustavilo celotno delovanje zbornic. Zdi se, zakonskih osnutkih dejansko začela komaj jeseni. soval parlament v preteklem obdobju, upoštevajo zaščito dročju sredstev množičnega obveščanja in šolstva. Oba oddaj zakona, prek ki urejata izdajanje tiska in emisijo državnega podjetja RAI, vsebujeta Slovencev. Raz- komaj letos v senatni komisiji več razlogov: najprej je volilna potem pa se je zaradi vladne da se bo razprava o globalnih Splošni zakoni, ki jih je izglanarodnostne manjšine na po- radijskih posebna, čeprav in televizijskih zelo skromna, določila za etnične skupnosti. Predvidene so večje olajšave za tisk v manjšinskih jezikih in radijske in televizijske oddaje v jezikih etničnih manjšin." Žal pa mo> a Gradivo vseh teh posvetov je bilo v celoti objavljeno v posebnih zvezkih, ki jih izdaja SLORI (nekateri so na razpolago samo v italijanščini): »Posvet o slovenskem šolstvu v taliji«, ZTT, Trst 1976; »Atti del simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia |, ll«, ZTT, Trst 1978; »Atti del convegno sulle linee per la rinascita ed un diverso sviluppo della Slavia Friulana«, ZTT, Trst 1980. 7 Zakon št. 416 z dne 5. avgusta 1981: »Disciplina založniških podjetij in prispevki za založništvo« in zakon št. 103 z dne 14. aprila 1975; »Nove norme v zvezi z emisijo radijskih in televizijskih oddaj«. Clen 22 prvega zakona, ki se nanaša na prispevek za ceno papirja za dnevnike, do- loča med drugim: »... Prispevki, o katerih govori prvi odstavek (48 lir na tiskani izvod), se povišajo za 15 %...., ko gre za dnevnike, ki so v celoti izdani v francoskem, ladinskem, slovenskem in nemškem jeziku v avtonomnih deželah Doline Aoste, Furlanije-Julijske krajine in Trentina-Južnega Tirolskega«, V drugem zakonu je posvečen problematiki manjšin 19. člen. Ta določa, da mora pod- jetje, ki ima koncesijo za radijske in televizijske oddaje (t.j. RAI), omogočati sprejemanje tujih televizijskih oddaj na obmejnih dvojezičnih območjih, razširjati z radio-televizijskimi sredstvi poznavanje italijanskega jezika in kulture v svetu in nadalje še: »... omogočiti radijsko in televizijsko oddajanje v francoskem jeziku v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini«. v nemškem deželi in ladinskem Dolini Aosta jeziku v Bozenski in v slovenskem pokrajini, jeziku v avtonomni Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 65 ramo ugotoviti, da sedem let po tem, ko je bil zakon izglasovan, to določilo še ni bilo uresničeno za slovenske oddaje, med vlado in podjetjem RA! še ni bila sklenjena posebna jeziku. Na šolskem šol, ki se tiče konvencija, področju s katero moramo bi morali urediti ločiti vprašanje vzgojno-izobraževalnih problemov, oddajanje juridične od v slovenskem ureditve vprašanja slovenskih uprave oziroma samouprave slovenske šole. Z dvema posebnima zakonoma za slovenske šole iz let 1961 in 1973? je bilo dejansko rešeno — če izvzamemo problem ustanovitve šol v Videmski pokrajini, ki je ena od glavnih točk globalne zaščite — vprašanje pravne ureditve slovenskih šol in juridičnega statusa slovenskega šolskega neučnega, učnega in vodilnega osebja. S posebnimi odloki so bile ustanovljene na Tržaškem in Goriškem nove šole; tudi najnovejši zakoni, ki zadevajo italijan- ski šolski ustroj, v večji ali manjši meri vsebujejo posebna določila za šole z neitalijanskim učnim jezikom.? Popolnoma nezadovoljiva pa je rešitev oziroma nerešitev avtonomije slovenske šole na upravnem področju. Kot je že znano, kljub enotnemu nastopu vseh slovenskih organizacij ni bila uresničena zahteva po slovenskem samostojnem šolskem okraju, ki je bila izrečena že pred več leti in na katero italijanske oblasti niso hotele pozitivno odgovoriti, tako da je morala slovenska komponenta v nadaljevanju zahteva po že dvakrat bojkotirati šolske volitve. Tega vprašanja se bomo razprave še dotaknili, tukaj moramo avtonomiji, poleg ustanovitve samo slovenskih še omeniti, da je prav šol v Videmski pokrajini, ključno vprašanje zaščite manjšine na šolskem področju.'? Bolj razvejana in zanimiva kot aktivnost osrednje državne oblasti je bila iniciativa krajevnih upravnih ustanov (dežele, pokrajin, občin, združenj občin) pri iskanju konkretnih rešitev vsaj za nekatera vprašanja manjšinske zaščite — tudi zaradi tega, ker so taki posegi dostikrat presegali tradicionalni okvir jezikovnokulturne zaščite. Teh iniciativ in ukrepov pa ne bi razumeli v vsej njihovi pomembnosti, če jih ne bi povezali s splošno zahtevo in bojem vseh krajevnih avtonomij na vsedržavni ravni, da bi od osrednje državne oblasti pridobile večje kompetence in večjo oblast pri upravljanju. Gre za tako imenovani proces decentralizacije države, ki ga predvideva in določa italijanska ustava in ki se je začel v sedemdesetih letih in se, čeprav ne linearno, še nadaljuje. Res je, da ta proces ne zadeva samo prehoda določenih kompetenc in oblasti z osrednjih ministrstev na deželne, pokrajinske in občinske uprave, ampak vsa področja italijanskega politično-upravnega življenja. Vprašanje decentralizacije je postalo — ne brez protislovij — prava stalnica vse italijanske zakonodaje 8 Zakon št. 1012 z dne 19. julija 1961 »Disciplina šolskih ustanov v Goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju« in zakon št. 932 z dne 22. decembra 1973 »Spremembe in dopolnitve zakona št. 1012 z dne 19. julija 1961, ki se nanaša na ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom v Tržaški in Goriški pokrajini«, ? Tako zakon št. 270 z dne 20. maja 1982, ki obravnava vprašanje nestalnega šolskega osebja, dejansko priznava v svojem 70. členu (»Posebne norme za učno osebje v šolah s slovenskim učnim jezikom«) diplome, dosežene na tujih univerzah, čeprav je to priznanje omejeno le na poučevanje na slovenskih šolah. S posebnim odlokom so bili pred kratkim tudi izdelani posebni učni načrti za nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, medtem ko 10. člen zakona o novi ureditvi višje srednje šole (ki ga je za sedaj izglasovala samo poslanska zbornica) določa: »Na območjih državnega teritorija, kjer živijo manjšine, ki rabijo jezik, drugačen od italijanskega, in ki jih priznavajo obstoječi zakoni, morajo biti programi in učni načrti izdelani ob upoštevanju kriterijev, ki jih določa pričujoči zakon, tako da je zagotovljen ustrezen razvoj študija jezika in kulture posamezne manjšine ...«. l9 Za podrobno sliko stanja in problematike slovenske šole poleg že omenjenega »Posveta o slovenskem šolstvu v Italiji« v organizaciji SLORI-ja glej tudi obširno študijo Daniela Bonamoreja, »Disciplina giuridica delle istituzioni scolastiche a Trieste e Gorizla«, Giuffra editore, Milano 1979. Zaščita slovenske narodne manjšine v Itallji v luči procesa... 66 v zadnjem desetletju. Že sam zakon o reformi radijskih in televizijskih prenosov, o katerem smo že govorili, je z ustanovitvijo tako imenovane tretje mreže dejansko omogočil oddajanje posebnih radijskih in televizijskih programov na deželni ravni. Zanimivo je tudi, da se je začela decentralizacija na področju šolstva, to je sektorja, na katerega so zagovorniki centralističnega pojma države najbolj ljubosumni. Z zakonom št. 477 z dne 30. julija 1973, »Pooblastilo vladi, naj izda norme o juridičnem položaju vodilnega, inšpekcijskega, učnega in neučnega osebja vrtcev ter osnovnih, srednjih in umetniških državnih šol«, še posebej pa z ustreznim pooblaščenim odlokom predsednika republike št. 416 z dne 31. maja 1974, »Ustanovitev in preureditev kolegialnih organov vrtcev ter osnovnih, srednjih in umetniških šol«, se je italijanska zakonodaja prvič spoprijela z vprašanjem povezave državnega šolskega sistema in teritorialne družbeno-politične stvarnosti ter rešila ta problem z ustanovitvijo posebnih šolskih organov, ki naj bi zagotovili to povezavo z udeležbo vseh komponent šolskega življenja (dijakov, staršev in šolskega osebja), predstavnikov krajevnih ustanov in drugih družbenogospodarskih organizacij. Med vsemi kolegialnimi organi (predvidenih jih je več vrst, od posameznega šolskega zavoda do pokrajinske ravni) je nedvomno šolski okraj (»distretto scolastico«) tisti, ki v večji meri realizira funkcijo povezave med šolo in družbo." Nastal je pod pritiskom najnaprednejših sil v bitki za reformo šolstva in uresničuje, čeprav ne popolnoma, zahteve tega reformističnega gibanja, ki je zajelo poleg naprednih komponent šolstva tudi predstavnike krajevnih uprav. Zato ni naključje, da smo Slovenci od vsega začetka zahtevali svoj samostojni šolski okraj, ki naj bi združeval vse slovenske šole v Italiji in jih povezoval z družbenogospodarsko stvarnostjo slovenske manjšine, kakršna se razvija na svojem teritoriju. To bi pomenilo ne samo preseganje kulturno-jezikovne zaščite, ki je še vezana na šolsko vprašanje, ampak tudi za manjšino najnaprednejših in demokratičnih določil zakona in njih pravilno razlago v zvezi z vprašanjem zaščite. Kot vemo, italjanske politične komponente, če izvzamemo napredne in levičarske sile, niso sprejele teh zahtev in se jim še danes upirajo, kot kaže tudi najnovejši razvoj razprave o globalni zaščiti. Zakon št. 477 in ustrezni poobla- ščeni odloki pa so samo začetek procesa decentralizacije države na področju šolstva. Že več let je namreč v razpravi zakon o reformi ministrstva za javno vzgojo in decentralizaciji njegovih kompetenc na krajevni ravni, temu se je pred kratkim pridružil tudi zakon o reformi in preureditvi samih kolegialnih organov, ki so nastali v sedemdesetih letih. Seveda je to priložnost, da se še enkrat znova postavi problem samostojnega šolskega okraja skupaj z vsemi zahtevami v zvezi z avtonomijo uprave slovenske šole. Nedvomno zanimivejše je preučevanje procesa decentralzacije na tistih področjih, kjer se ta pojavlja predvsem kot problem prehoda določenih kompetenc in oblasti z osrednjih vladnih ustanov (ministrstev) na krajevne uprave. Pri tem procesu se namreč oblikuje tista država krajevnih avtonomij, ki jo predvideva peti del italijanske ustave na osnovi funkcij, ki naj bi jih imele dežele, pokrajine, občine in združenja občin.!? Po obsežni razpravi, ki je spremljala oblikovanje 1 Glen 9 (»Ustanovitev in cilji šolskega okraja«) pooblaščenega odloka št. 416 mu med drugim določa naslednje splošne funkcije in kompetence: »Šolski okraj uresničuje demokratično udeležbo krajevnih skupnosti in družbenih sil pri življenju in upravljanju šole... Pospešuje potenciranje in razvoj šolskih in vzgojnih ustanov in uresničevanje dejavnosti, ki so s temi povezane. Cilj mu je polna konkretizacija pravice do študija, kulturna in civilna rast krajevne skupnosti in najboljše delovanje šolskih storitev.« 1 Za zgodovinski uvod k vprašanju regionalistične ureditve italijanske države s posebnim poudarkom vprašanju avtonomije dežele Furlanije-Julijsko krajine glej: Ančka Jager, »Regionalna avtonomija Furlanije-Julijske krajine«, Razprave in gradivo št. 4—5, Ljubljana 1966. Razprave in gradivo, Ljubijane, november 1982, št. 15 zani ustave, se je vprašanje decentralizacije in regionalističnega ustroja države pojavilo samo v sedemdesetih letih, potem ko so bile ustanovljene dežele z navadnim statutom. novo Leta 1970 ustanovljenim zdaleč niso so deželam bili zadovoljivi, bile ustanovne določene kar se volitve, dve leti kasneje prve funkcije s posebnimi tiče oblikovanja prave vloge pa so bile na odloki, ki pa še dežele v držav- nem ustroju, kot je začrtana v ustavi. Stvari so se začele spreminjati šele z letom 1975, ko je bil ob rezultatih takratnih upravnih volitev (obnovljeni so bili skoraj vsi občinski in pokrajinski sveti kot tudi vsi sveti dežel z navadnim statutom) izglasovan zakon št. 382 z dne 22. julija 1975 »Norme o deželni ureditvi in o organizaciji javne uprave«. Ne moremo namreč imeti samo za naključje dejstva, da se je po dolgi razpravi dejansko začelo uresničevanje reforme in decentralizacije države prav v trenutku, ko so napredne in levičarske sile dosegle veliko zmago na upravnih volitvah predvsem prav zaradi svojega posebnega angažiranja v boju za demokratičnejši ustroj države, kot se kaže v večjem sodelovanju ljudskih množic pri upravljanju na vseh ravneh družbenega življenja. Zakon št. 382 — sicer v splošnem okviru, saj je podrobna določila in zato tudi uresničevanje norm prepuščal kot pooblastilo vladi, ki je to storila dve leti kasneje z izvršilnim odlokom predsednika republike št. 616 z dne 24. julija 1977 — je skušal odpraviti ovire in premostiti težave, ki so nastale na začetku delovanja dežel z navadnim statutom in zaradi nejasnosti njihove vloge in funkcij ter s tem povezane konfliktualnosti tako nasproti drugim krajevnim ustanovam kot tudi nasproti osrednjemu državnemu aparatu. Cilj, ki si ga je zakon zastavljal, je bila uresničitev načrta demokratizacije in decentralizacije, ki je začrtan v ustavi: to je racionalnejša razporeditev nalog in funkcij na različne upravne nivoje, zadostna upravna in operativna učinkovitost osrednje in krajevne administracije, obnova mehanizmov koordinacije javnega posega ter samoupravnega in decentraliziranega načrtovanja, ki sta potrebna pogoja za upravljanje razvoja v moderni demokraciji (po neučinkovitih poskusih centralističnega in tehnokratskega planiranja v šestdesetih letih). Zakon št. 382 je zastavljal pooblaščenemu zakonodajalcu (t.j. vladi) dva osnovna cilja: dodeliti deželam in drugim krajevnim ustanovam organske kompetence in jim zagotoviti sredstva in potrebne instrumente (administrativno oblast, nepremičnine, finančna sredstva, osebje), s katerimi bi lahko prevzele popolno odgovornost glede programiranja in sistematičnega upravljanja prostora in razvoja krajevnih skupnosti. Pot do pooblaščenih odlokov ni bila lahka niti ne linearna. Takoj se je pokazalo, da bodo konservativne sile pri izoblikovanju izvršilnih določb skušale odvzeti to, kar je okvirni zakon predvideval. Kontrapozicija med konservativnimi silami in silami, ki so zagovarjale decentralizacijo, se je razvijala na politični ravni (na eni strani Krščanska demokracija in desničarske sile, na drugi strani levičarske in napredne sile) in na institucionalni ravni (na eni strani vlada, ki se je morala kot pooblaščeni subjekt sama odpovedati določenim oblastem, na drugi strani večina parlamenta — z delom Krščanske demokracije same — in uradna predstavništva avtonomističnega gibanja — dežele, Vsedržav- no združenje občin Italije, Zveza pokrajin Italije). Rezultat te konfrontacije je bilo kompromisno besedilo, iz katerega je razvidno, da so navsezadnje le prevladale napredne avtonomistične teze. Z odlokom št. 616 je bil dosežen organski načrt preureditve funkcij na različnih nivojih upravljanja, predvsem kar se tiče sektorja socialnih storitev (in v nekoliko manjši meri ureditve prostora), kjer je zakonodajalcu uspelo bodisi porazdeliti celoto oblasti in odgovornost pri upravljanju storitev in posegov krajevnega značaja, bodisi dodeliti deželam primarne instrumente programiranja in koordiniranja skupka krajevnih dejavnosti. Manj popolne in organske so pristojnosti, ki jih odlok dodeljuje deželam in krajevnim ustanovam na področju gospodarskega razvoja in produktivnih dejavnosti: vloga krajevnih 68 Zaščita slovenske narodno manjšine v Itallji v luči procesa... ustanov kot organov krajevne samouprave se tukaj s težavami oblikuje zaradi funkcij, izhajajočih iz neurejenega in čestokrat nekoherentnega skupka deželnih in krajevnih kompetenc nad materijami, ki jih 117. člen ustave namenja v pristojnost dežel (kmetijstvo in gozdarstvo, turizem in gostinska industrija, obrtništvo, sejmi in sejmišča, jame in šotišča, mineralne in termalne vode). V tem primeru ni širokih in obsežnih opredelitev področij kompetenc in krajevnih odgovornosti, ki karakterizirajo ključne dispozicije o ureditvi prostora in o socialnih storitvah in iz katerih izhaja — na osnovi korektne analize funkcij — sintetična in načrtna opredelitev vloge krajevnih uprav v institucionalnem sistemu. Kljub vsemu pa je pooblaščeni zakonodajalec zelo jasno zavrnil predlog, ki so ga takrat zagovarjale strokovne organizacije industrijcev, poljedelcev in trgovcev, naj bi bile dežele in krajevne uprave izključene iz upravljanja posegov za razvoj in podporo produktivnim dejavnostim. Taka emarginacija bi dejansko prejudicirala učinkovitost same krajevne oblike na področju urejanja prostora in socialnih storitev, kolikor obstajajo tesne povezave in prepletanja med urejanjem in upravljanjem prostora, lokalizacijo in razvojem produktivnih dejavnosti, povpraševanjem po kolektivnih storitvah in njihovo organizacijo. Odlok št. 616 namreč znatno razširja deželne kompetence na področju kmetijstva, gozdarstva, turizma in jam ter občinske kompetence na področju trgovinskih dejavnosti, gostinstva in obrtništva. Čeprav še obstajajo protislovja in dvoumnosti, je izvršilni odlok dosegel v celeti prvega izmed osnovnih ciljev, ki ga je zastavlja! zakon št. 382: določil je dovolj racionalno razporeditev funkcij med državo, deželami in drugimi krajevnimi ustanovami in s tem odpravil situacijo negotovosti in trajne konfliktualnosti, ki je do takrat označevala odnose med osrednjo državno oblastjo in krajevnimi avtonomijami. Vloga dežel (in v določeni meri tudi vloga občin) je opredeljena na ne začasen način, čeprav obstajajo področja, ki bodo zahtevala še nadaljnjo decentralizacijo državnih funkcij in nalog (predvsem v zvezi z industrijskim in gospodarskim razvojem). Proces seveda še ni zaključen: treba je še rešiti nikakor ne postranska vprašanja, kot so to reorganizacija, obnova in decentralizacija osred- njega državnega aparata kot tudi podrobneje določiti kompetence pokrajin, občin in njihovih združenj. Dežele se namreč morajo odpovedati določenim funkcijam, tako da bo zanje vedno bolj veljala vloga organa, ki disciplinira, programira in koordinira upravne dejavnosti nižjih krajevnih uprav. Večje težave pa izhajajo iz dejstva, da se izvršilni odlok ni lotil drugega osnovnega problema, ki izhaja iz reformnega zakona: to je vprašanja potrebnih sredstev, ki naj bi se dodelila deželam in drugim krajevnim ustanovam, da bi lahko popolnoma uresničevale naloge in funkcije, ki jih zakon na papirju določa. Kljub nekaterim poskusom je ta problem še daleč od rešitve, še posebej v tem trenutku, ko se vlada sooča s hudimi težavami v zvezi z državnim proračunom in postavlja seveda na drugo mesto finančne probleme decentraliziranih organov. To pa ni samo problem državnega proračuna, tudi na tem terenu se namreč nadaljuje stara konfrontacija med avtonomističnimi in naprednimi silami na eni strani ter centralističnimi in konservativnimi silami na drugi. Le-te namreč vztrajajo pri ohranje- vanju starega centraliziranega aparata, ki dostikrat, poleg tega da onemogoča dejanski prehod kompetenc na dežele in druge krajevne uprave (v zadnjih letih smo bili priča večjemu številu poskusov, da bi na vse načine zakasnili oziroma izjalovili določila zakona št. 382 in odloka št. 616), blokira tudi ogromna sredstva, ki bi bila morala biti dodeljena decentraliziranim organom. Z izglasovanjem za- kona št. 382 se je zaključila ustavodajna faza avtonomistične ureditve italijanske republike. Faza uresničevanja ustave pa ni nič manj pomembna in odločilna od ustavodajne. Rozpravo in gradivo, Ljubljana, november 1982, ši.15 — 99 Zelo pomembna sta bila zakona št. 382 in odlok št. 616 tudi za dežele s posebnim (diferenciranim) statutom," čeprav se njuna veljavnost ni avtomatično razširila na te dežele. Zanje je bila decentralizacija že določena v posameznih statutih, ki imajo veljavnost ustavnega zakona. Gre v glavnem za bogatejši spek- ter kompetenc in materij, nad katerimi imajo dežele s posebnim statusom neposredno pristojnost, čeprav so področja skupna z ostalimi deželami (upravna ureditev in organizacija, socialne storitve, gospodarski razvoj, urejanje in uprav- ljanje prostora). Dejstvo pa je, da so z izjemo posebnih primerov Sicilije in Trentina-Južnega Tirolskega ostali statuti vseh ostalih avtonomnih dežel v veliki meri neuresničeni. Samo v sedemdesetih letih ob razpravi o zakonu št. 382 in ustreznem odloku št. 616 ter po njima so se stvari začele spreminjati in so tudi avtonomistična gibanja, ki so spremljala ustanovitev teh dežel, pridobila novo pomembnost in novo moč. Rešitve niso bile za vse dežele enake. Rekli smo že, da sta Sicilija in Trentino-Južno Tirolsko ubrali posebni poti, ki se oddaljujeta od modela, ki ga predlaga zakon št. 382. Deželi Sardinija in Dolina Aoste sta pridobili nove kompetence in dosegli uresničitev svojih statutov na osnovi posebnih določil, ki so v glavnem posnemala shemo odloka št.616. Dežela Furlanija-Julijska krajina je danes edina med deželami (tako z navadnim kot s posebnim statutom), za katero ta obveznost še ni bila izpolnjena in za katero še niso bila prikrojena določila odloka št. 616. Ne moremo trditi, da je danes, v okviru splošnega procesa decentralizacije države upravičeno deželnega statuta. Kvečjemu posebne vloge in posebnih še naprej zavlačevati popolno uresničitev lahko rečemo, da je to priložnost za boljšo presojo značilnosti te dežele tudi pri določanju novih kompe- tenc in novih pristojnosti, glede katerih ni rečeno, da mora v vsem posnema'' dežele z navadnim statutom. Seveda bo glede tega usoda dežele Furlanije-Julijske krajine zelo odvisna od načina, s katerim se bodo uveljavile njene avtonomistične sile. Mislimo, da je treba tudi splošno vprašanje zaščite jezikovnih manjšin v Italiji in ustrezno uresničitev 6. člena ustave (»Republika ščiti z ustreznimi normami jezikovne manjšine«) danes obravnavati v luči procesa decentralizacije države na vseh ravneh. Ne samo zaradi tega, ker je prisotnost narodnih manjšin (Francozov, Nemcev in Slovencev) dejansko povzročila ustanovitev treh dežel s posebnim statutom, ampak tudi zaradi novih iniciativ, ki so nastale v samih deželah z na- vadnim statutom takoj ob njihovi ustanovitvi in ki so težile k iskanju zaščitnih oblik za tako imenovane nepriznane manjšine." Kot je znano, je bilo za deželi Dolina Aoste in Trentino-Južno Tirolsko (ali bolje za avtonomno pokrajino Bozen) vprašanje njunih pristojnosti pri zaščiti manjšin rešeno tako, da so bila ustrezna določila sprejeta v posebnih statutih." Z uresničevanjem ustreznih statutov se tako izvajajo nemško ska tudi zaščitne in ladinsko 9 To so krajina. Sicilija, %4 Na teritoriju v deželah Abruzzo, Sardiniji; Hrvatje v norme za francosko manjšino v avtonomni Sardinija, italijanske Basilicata, deželi manjšino pokrajini Trentino-Južno v Dolini Bozen. Tirolsko, Dolina Ob Aoste ustanovitvi Aoste in ter za avto- Furlanija-Julij- republike živijo naslednje manjšinske skupnosti: Albanci Calabria, Campania, Molise, Puglia, Sicilija; Katalonci na Molise; Francozi v deželah Dolina Aoste, Piemonte in Puglla; Furlani v Furlaniji-Julijski krajini; Grki v deželah Calabria in Puglia; Ladinci v deželah Trentino-Južno Tirolsko in Veneto; Okcitanci v deželah Piemonte in Calabria; Sardinci na Sardiniji; Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini; Nemci v deželah Trentino-Južno Tirolsko, Veneto, Furlanija-Julijska krajina, Piemonte, Dolina Aoste. 15 Posebni statut dežele Doline Aoste je bil sprejet z ustavnim zakonom št. 4 z dne 26. februarja 1948. Vprašanje Južnega Tirolskega pa je bilo po dolgi razpravi rešeno šele z odlokom predsednika republike št. 670 z dne 31. avgusta 1972, ki potrjuje enoten tekst ustavnih zakonov o posebnem statutu za deželo Trentino-Južno Tirolsko in ki dejansko ustanavlja avtonomno pokrajino Bozen s posebnim statutom. Zaščita slovenske narodne manjšine v italiji v luči procesa... m nomne dežele Furlanije-Julijske krajine so se Krščanska demokracija in druge sredinske in desničarske sile uprle, da bi bilo vprašanje slovenske manjšine rešeno na podoben način. V poseben statut je bil vključen samo člen splošnega značaja (člen 3: »V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti«); vsak poskus, da bi dežela posegla s posebnimi zakoni v korist slovenske manjšine, pa je že v prvem letu zakonodajne dobe onemogočila odredba ustavnega sodišča št.14 z dne 12. marca 1965, po katerem spada zaščita jezikovnih skupin v izključno pristojnost države in je zategadelj vsakršna deželna določba v tej zvezi pravno nemogoča. Odredba je bila izdana, potem ko je osrednja vlada v zvezi z neko določbo v poslovniku deželnega sveta sprožila pred ustavnim sodiščem vprašanje legitimnosti.!% V istih letih si je osrednja državna oblast dovoljevala interference in omejevalne posege tudi lah, ki jima posebna statuta določata kompetence na tem področju. v obeh deže- Stvari so se začele delno in počasi spreminjati v sedemdesetih letih, ko so se v splošnem razpoloženju konkretno pojavile nove težnje po večjem razumevanju zahtev ne samo treh zgodovinskih manjšin, ampak tudi vseh ostalih. Ni dvoma, da moramo pripisati vsaj del zasluge za to spremembo iniciativam dežel, še posebej onim z navadnim statutom. Ustanovitev le-teh je namreč zbudila večje zanimanje za probleme krajevne kulture in zgodovine ter ljudskega izročila. Čeprav v italijanskem ustavnem ustroju nastanek dežel z navadnim statutom ni povezan z dejstvom, da bi bila njihova primarna vloga vrednotenje posebne zgodovinskokulturne oziroma jezikovne značilnosti vsake posamezne deželne skupnosti, pa so že med prvo zakonodajno dobo (torej še preden sta zakon št. 382 in odlok št.616 stopila v veljavo) prav te skušale v več primerih značilno razširiti svoje kompetence na področju kulture s posegi, ki so bili posredno ali neposredno namenjeni tudi nekaterim jezikovnim manjšinam. Ne bomo obravnavali vseh poskusov, ki jih je napravilo več dežel, da bi zagotovile svojim manjšinam vsaj nekakšne minimalne oblike zaščite. Zaustavili se bomo le ob tistih primerih, ki so bili vsaj delno uspešni, kolikor niso naleteli na opozicijo osrednje vladne oblasti. Dežela Veneto je bila nedvomno najbolj uspeš- na, saj je v minulem desetletju izglasovala kar dva »zaščitna« zakona." Težja in bolj problematična je bila pot dežele Piemonte, ki ji je šele po dolgi razpravi in mučnem pogajanju z osrednjo vladno oblastjo uspelo pridobiti zakonski ukrep.!? Končno je lani tudi dežela Sicilija izglasovala svoj zakon," ki pa v celoti še ni polnopravno veljaven, kajti za nekatere dele je vladni komisar sprožil pri ustavnem sodišču vprašanje legitimnosti. Skupna značilnost vseh teh zakonov je, da nameravajo s posebnimi sredstvi zaščititi narečja, manjšinske jezike in na splošno kulturno ter etnografsko dediščino. V zvezi s tem vprašanjem govorijo zakoni o študijskih iniciativah, srečanjih in publikacijah, samo zakon s Sicilije predvideva uvedbo posebnih tečajev sicilskega narečja, ki naj bi potekali ob navadnem šolskem pouku (zanimivo je, da se sporne točke, o katerih bo moralo odločati ustavno sodišče, nanašajo na podobne ukrepe, ki naj bi veljali za jezike etničnih manjšin na otoku). Iz razprave, ki je spremljala dolg postopek 16 O tem vprašanju glej tudi: Karel Šiškovič, »Slovenska vprašanja v dveh mandatnih dobah dežele Furlanije-Julijske 17 Deželni zakon št. 40 z kulturne dediščine Veneta« krajine«, Jadranski koledar 1974, ZTT, Trst 1973. dne 1. avgusta 1974 »Zaščita zgodovinske, jezikovne in deželni zakon št. 38 z dne 18. maja 1979 »Posegi za poznavanje krajevnih kultur in civilizacij Veneta«. 18 Deželni zakon št. 30 z dne 20. junija 1979 »Zaščita jezikovne in kulturne Piemonta«. 19 Deželni zakon študij sicilskega značaja«. št. 85 z dne 6. maja 1981 »Ukrepi z namenom, narečja in jezikov etničnih manjšin v šolah otoka, in dežele dediščine da bi se pospešil in norme finančnega Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1962, ši. 15 — m do zakona v Piemontu, vemo, da je bilo prav poučevanje jezikov etničnih manjšin eden izmed razlogov, zaradi katerega osrednja vladna oblast ni hotela sprejeti zakona. Potrebno se nam zdi še dodati, da se samo zakon iz Piemonta sklicuje na odlok št. 616, in sicer na njegov 49. člen, ki zadeva decentralizacijo dejavnosti na kulturnem in šolskem področju. Vse to pa še ne pomeni, da so kljub nasprotujočemu zadržanju osrednjih vladnih oblasti dežele poiskale in ustrezno preverile vse možnosti na področju zaščite manjšin in pospeševanja ter vrednotenja krajevnih kultur. Zdi se namreč, da sploh niso preizkusile možnosti poseganja, ki izhajajo iz racionalnejšega in ustreznejšega tolmačenja deželnih kompetenc na področjih, drugačnih od tradicionalne kulturne »materije«, kot se kažeta po odloku št. 616 organska sektorja gospodarskega razvoja in urejanja ter uporabljanja prostora. Ob zaključku te razprave se bomo vrnili k našim razmeram in bomo še na kratko obravnavali konkretne ukrepe za zaščito Slovencev, ki so jih sprejele krajevne uprave iz svoje lastne iniciative. Povedali smo že, kako si je država s posebno razsodbo ustavnega sodišča pridržala pravico, da normativno posega v življenje Slove.;:sv in je to pravico — razen nekaterih malenkostnih drobtin na področju deželnih posvetovalnih organov, nekaterih finančnih podpor organiziranemu kulturnemu življenju Slovencev in nekaterih priznanj o dejanskem obstoju Slovencev — deželi odrekla. Od vseh teh ukrepov bomo tukaj omenili le dva. Zakon št. 11 z dne 3. marca 1977 »Podpora kolegialnim organom, skupščinam in komitejem staršev, ki jih predvidevajo členi 25, 30 in 75 odloka predsednika republike št. 416 z dne 31. maja 1974 in ki delujejo na šolah dežele s slovenskim učnim jezikom, kot tudi sindikalnim organizacijam učnega in neučnega osebja istih šol« je prvi in edini zakon, ki ga je sprejel deželni svet FurlanijeJulijske krajine in ki je izključno namenjen slovenski manjšini. Njegova zaščitna vsebina se omejuje na slovenske šole in na njihovo dvojezčno poslovanje. Lahko ga uvrstimo med zakone, kot so že sprejeti v deželah z navadnim statutom in ki se nanašajo izključno na kulturno-jezikovno zaščito. Drugi primer, ki se nam zdi pomembnejši in ki morda predstavlja korak naprej v samem pojmovanju zaščitnih posegov dežele, je drugi odstavek v 2. členu pred kratkim izglasovanega zakona, ki se nanaša na »Programiranje, načrtovanje in financiranje na področju javnih del in urbanistike« (deželni zakon št. 45 z dne 24. julija 1982). Člen govori o organskih načrtih za razvoj sektorja javnih del in del, ki so javnega interesa, in v svojem drugem odstavku določa naslednje: »Pri izdelovanju in pripravljanju organskih razvojnih načrtov v sektorju javnih del in del javnega interesa, ki zaradi njihove razsežnosti in lokalizacije lahko vplivajo na gospodarsko, socialno in etnično strukturo deželnega teritorija, za katerega je zainteresirana slovenska jezikovna manjšina, bodo zajamčene zakonite etnično-gospodarske pravice manjšine«. Odstavek je deklarativnega značaja in je zato samo splošno obvezujoč, predstavlja pa kljub temu nekako priznanje dejstva, da imajo posegi na teritoriju določene, za manjšino tudi škodljive posledice in da je treba tudi pri uporabljanju prostora upoštevati pravice manjšine. Zanimivo je tudi, da ni imela vlada nobene pripombe v zvezi s to določbo, čeprav je v prvem pregledu zakon zavrnila zaradi nekaterih drugih spornih točk. Bolj zanimivo zaradi novosti in razvejanosti je bilo delovanje nižjih krajevnih ustanov: pokrajin, občin in združenj občin (konzorcijev, gorskih skupnosti, krajevnih zdravstvenih enot). Poleg nekaterih iniciativ študijskega in informativnega značaja, o katerih smo že govorili, so krajevne uprave naredile konkretne poskuse, da bi se Slovencem na krajevni ravni zagotovile oblike zaščite tako v smislu priznanja pravic posameznikov kot tudi v smislu omogočanja avtonom- —— Zaščita slovenske narodne manjšine v italiji v luč! procesa... m nega izražanja manjšine kot skupnosti. Med prvimi posegi naj omenimo predvsem odredbe krajevnih svetov, s katerimi je bila slovenskim svetovalcem dana možnost, da uporabljajo materin jezik pri upravljanju svojih funkcij (na žalost so krajevni kontrolni organi razveljavili skoraj vse te odredbe). Med druge ponamen katerih organov, posebnih nekaterih ustanovitev uvrstimo lahko sege je zagotoviti večjo ali manjšo samoupravo slovenske narodnostne skupnosti. Naj omenimo le Društvo Slovencev miljske občine, Slovensko komisijo v okviru Večnamenskega kulturnega središča v Ronkah, Mestno konzulto za vprašanja etnične manjšine v goriški občini. Za razliko od prvih so bili ti posegi sprejeti brez opozicije kontrolnih organov. Novosti in spremembe, ki so nastale v zadnjem desetletju v zvezi z vprašanjem zaščite slovenske manjšine tudi zaradi iniciativ najrazličnejših krajevnih ustanov, zahtevajo nedvomno drugačno obravnavo vprašanja samega z vidika pristojnosti in kompetenc, ki naj bi jih imele na tem področju prav krajevne ustanove (od dežele do občin). To potrebo smo skušali dokazati tudi z obširno obravnavo splošnega procesa decentralizacije države. Na drugi strani sami zakonski osnutki za zaščito Slovencev v Italiji predvidevajo poleg osrednje državne administracije tudi večjo ali manjšo udeležbo oziroma soudeležbo krajevnih uprav pri določanju in izvajanju zaščitnih norm. Konkretna razprava o zakonskih osnutkih bo nedvomno pokazala kot eno izmed osrednjih vprašanj zaščitnega zakona prav porazdelitev kompetenc in pristojnosti na tem področju med državo, deželo in druge krajevne ustanove. Rlassunto LA TUTELA DELLA DEL PROCESSO | decennio nazionale MINORANZA NAZIONALE SLOVENA IN ITALIA ALLA LUCE DI DECENTRAMENTO DELLO STATO E DELLO SVILUPPO DELL'AUTONOMIA DEGLI ENTI LOCALI passato sloveno ha mostrato in Italia. Sul piano un notevole scientifico e significativo sviluppo e culturale si sono tive ad opera di enti locali e di istituzioni della minoranza zialmente ad una migliore conoscenza della guestione, Sul del avute problema diverse inizia- che hanno contribuito essenpiano delle iniziative di solu- zione legislativa si č avuta da parte di tutti i principali partiti italiani e delle organizzazioni slovene la presentazione di progetti di legge di tutela globale, la cui discussione č proprio in guesti ultimissimi Importanza particolare con fortuna alterna mesi rivestono e a vari iniziata livelli, hanno Crescita obiettiva della minoranza sono se non vengono collegate rizzato nello stesso periodo ciale italiano ed Stato. II problema zione degli organi ha nelle poi i provvedimenti assunto. impossibili commissioni concreti Ouesta competenti di tutela che ricehezza di del senato. gli enti iniziative locali, e guesta da capire in tutta la loro completezza, con il processo generale di decentramento, che ha caratte i cambiamenti in senso democratico del sistema politico e so- cominciato a delineare il nuovo ordinamento autonomistico dello della riforma dell'ordinamento e della gestione della scuola (l'istitucollegiali previsti dai decreti delegati del 1974 e il dibattito attuale sul decentramento del ministero della pubblica istruzione) ed ancora di piu il processo innestato con la legge 382 ed il relativo decreto 616 sulle nuove attribuzioni alle regioni ed agli altri enti locali hanno aperto prospettive nuove anche per guanto riguarda la realizzazione della tutela delle minoranze siano esse «storiche» (francese, tedesca, slovena), che non ancora riconosciute. D'altra parte la stessa discussione sulla legge di tutela globale indichera come uno dei problemi chiave proprio una definizione precisa a ocali. divisione di competenze in guesto settore tra il governo, la regione e gli altri enti Razpravo ln gradivo, Ljubljena, november 1882, št. 15 Meet Summary PROTECTION OF THE SLOVENE NATIONAL MINORITY IN ITALY IN THE LIGHT OF THE PROCESS OF DECENTRALIZATION OF STATE AND OF THE DEVELOPMENT OF AUTONOMY OF LOCAL INSTITUTIONS The past decade has witnessed a considerable and important development of the Slovene nationality guestion in Italy. In the scientific and cultural sphere various incentives have grown for the activities of the local minority institutions and establishments, which have contributed essentially to the better understanding of the guestion. Concerning the steps taken to solve the matter legally, all important Italian parties and Slovene organizations have elaborated their bills on global protection. In the last few months the discussion about these bills has begun by the competent commissions of the Senate. Protective measures accepted more or less successfully by local institutions on different levels, became especially important. We cannot understand the richness of incentives and the objective growth of the minority thoroughly unless we connect them with the general process of decentralization. The latter at the same time brought changes in the democratic spirit within the Italian socio-political system, and entailed the planning of the new autonomous regulation of the State. New perspectives, including those for the realization of the protection of minorities, whether they are historical (French, German, Slovene) or still unrecognized, have been opened by the following factors: the guestion of the reform of sohool| system and its administration (the school board foreseen in the decrees of 1974 and the actual debate on decentralization in the Ministry of Education) and even more the process started by the law No. 382 and the corresponding decree. No.616 on new competences of regions and local institutions. On the other hand this very debate on the Act on Global Protection denotes as a key problem the precise definition of the distribution of competences between the government, the region and other local institutions. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s. 75—94 Miran NARODNOSTNO Temeljno MANJŠINSKA vprašanje obstoja ne —az n Komac POLITIKA in razvoja IN SOODLOČANJE manjšin se nanaša MANJŠINE na izgrajevanje manjšin kot subjektov njihovega lastnega razvoja, to se pravi, da se manjšina pojavlja kot ustvarjalec in soustvarjalec narodnostno manjšinske politike. Le-to je mogoče doseči tedaj, ko je manjšina dosegla takšno raven zavesti, da ob zagotovljenem vsaj minimalnem obsegu družbenih spodbud odločilno prispeva k usmerjanju vsebine lastne razvojne poti prek ustreznih oblik gospodarskega, političnega in kulturnega delovanja. Na izgrajevanje tako zasnovanih smotrov narodnostne manjšinske politike vpliva množica elementov. Vendar se zdi, da jih je mogoče razdeliti na tri temeljne sklope: a) integriranost, b) avtohtonost, naroda. in c) vplive, ki prihajajo s strani matičnega I. O integraciji Narodnostne manjšine so integralni del držav, v katerih le-te živijo. V tej luči pomeni pojem integriranosti izgrajevanje narodnostne manjšinske politike na dejstvu, da obče uveljavljene družbeno-ekonomske osnove držav v katerih manjšine živijo, in na teh osnovah zgrajeni načini in oblike urejanja položaja človeka nasploh, primarno določajo tudi družbeni položaj pripadnikov manjšin kot članov teh družb. Torej, bistveni elementi integriranosti se kažejo v opredeljevanju druž- beno-ekonomskega statusa pripadnikov manjšin in iz tega statusa izvirajočih vlog, ki jih imajo pripadniki manjšine kot člani te družbe tako v procesu partikularnega kot tudi obče družbenega odločanja. V okviru razpravljanja o manjšini kot subjektu njenega lastnega razvoja, ki se nam na področju narodnostno manjšinske politike kaže skozi soodločanje manjšine pri občih zadevah določene družbe nasploh ter specifično narodnostnih zadevah še posebej, sta še posebej pomembna dva sklopa vprašanj: 1. v kolikšni meri vpliva obči položaj pripadnikov manjšine v določeni družbi na proces uresničevanja sklopa posebnih pravic narodnosti? 2. v kolikšni meri integriranost vpliva na izgrajevanje politične kulture pripadnikov narodnostnih manjšin kot odločilnega faktorja v političnem obnašanju narodnostnih manjšin? : Prvo vprašanje je mogoče še bolj precizno zastaviti v sledeči obliki: v kakšni odvisnosti so vloge, ki jih pripadniki manjšine igrajo v določeni družbi (le-te bomo tipološko razdelili na podrejene in nadrejene) z razvojem nacionalizma — v pozi- tivnem pomenu besede — (torej, s hotenji pripadnikov manjšine, da se razvijajo tudi kot skupnost, v kateri prihaja do organske sinteze med posameznimi, posebnimi in splošnimi interesi), oziroma, v kolikšni meri so omenjene vloge v odvisnosti z dovzetnostjo celotne družbe, da takšen nacionalizem (v pozitivnem pomenu besede) tudi sprejme ali pa ga skuša opredeliti v negativnem pomenu besede: kot agresiven, superioren in sebičen vidik političnega obnašanja, ki naj bi bil naperjen proti političnim, ekonomskim, kulturnim in drugim interesom države kot celote. Proces družbene »reanimacije« narodnostnih, etničnih in jezikovnih skupnosti, ki se v zadnjih letih še posebno pospešeno razvija v Zahodni Evropi, kaže, da različne poenostavitve niso možne. Narodnostna manjšinska problematika se tako glede vsebine kot tudi glede smeri njene aplikacije pojavlja v toliko pojavnih obli- 0%... — Narodnostno manjšinska politika In soodločanje manjšine kah, da bi bil nujno neuspešen vsak poskus redukcije celotne problematike na eno samo preprosto formulo. Če se predvsem ob upoštevanju slednjega opozorila povrnemo k vprašanju interakcij med integriranostjo in procesom uveljavljanja posebnega sklopa pravic manjšin oziroma njihove asimilacije, potem bi veljalo ugotoviti naslednje: ni mo- goče absolutizirati trditve, da izvirajo aspiracije pripadnikov manjšin po ohranjanju narodnostne identitete iz njihovega podrejenega družbenega položaja v družbi nasploh, niti ni mogoče absolutno trditi, da izvirajo težnje pripadnikov manjšin po priznavanju in razvijanju »narodnostnega« iz njihovega nadrejenega družbenega položaja. Tako je mogoče na eni strani opazovati procese, ko se skuša narodnostna identiteta, ali samo nekateri njeni vidiki, ovrednotiti v dobršni meri med tistim prebivalstvom določenega področja, ki v primerjavi z ostalimi deli neke države relativno mnogo prispeva k celotnemu družbenemu produktu; torej na tistih področjih, na katerih se pojavlja precejšen razkorak med ekonomskim delovanjem določene skupnosti in političnim odločanjem, to je na tistih pdročjih, kjer je politična alienacija najbolj opazna. Na drugi strani pa je mogoče opaziti, da je iskanje narodnostnega jaza v mnogočem povezano z uresničevanjem čisto eksistenčnih vprašanj in na teh nasprotjih zgrajenih zahtevah po ekonomskem, socialnem, pa tudi kulturnem razvoju določene populacije nasploh. Velja zaključiti, da gre v vseh teh primerih nedvomno vsaj za uresničevanje procesa politične emancipacije. Skratka, tudi prek procesa uresničevanja hotenj mnogih populacij, da uveljavijo svoje etnične in narodnostne posebnosti, je mogoče analizirati proces demokratizacije držav, v katerih živijo narodnostne, etnične in jezikovne manjšine. Bilo bi seveda preveč poenostavljeno trditi, da vplivajo na proces uresničevanja Temu sklopa posebnih pravic manjšin le družbeni statusi pripadnikov manjšin. izredno pomembnemu elementu bi veljajo dodati vsaj še naslednje vidike: a) funkcijo in pomembnost prostora, na katerem manjšina živi; b) individualni in kolektivni družbeni odnos pripadnikov večinskega naroda do drugih kultur (na splošno zavračanje druge kulture v smislu etnocentričnosti ali pa gre za odnos odprtosti); in c) zgodovinske determinante, ki so vplivale na nastanek narodnostnih manjšin in na razvoj odnosov med narodnostno manjšino in večinskim na- rodom. Rezultat prepletanja vseh omenjenih komponent določa v končni fazi raven pripravljenosti določene države, da z različno globino rešuje tipično narodnostne probleme manjšin. Iz do sedaj zapisanega sledi, da je uresničitev posebnega sklopa pravic manjšin, oziroma narodnosti mogoče uspešno izpeljati ne glede na obliko družbenega sistema določene države in konec koncev tudi ne glede na družbene statuse pripadnikov manjšin. Obstoja samo en pogoj: da določena družba kot celota teži k izboljšanju položaja vseh njenih članov brez razlikovanja glede na »spol, raso, jezik, itd., (kar so vse demokratične države tudi zapisale v temeljne listine). Toda zgolj deklarativno stremeti k temu končnemu cilju ni dovolj. Tej pripravljenosti je potreba dodati dobršno mero družbenih in kulturnih spodbud. V to skupino družbenih spodbud nedvomno spada v prvi vrsti zavestno in vsakdanje odpravljanje družbenih vzrokov, ki vplivajo na nastajanje in ohranjanje »nacionalistične družbene psihoze«. Za našo razpravo je še posebej pomembna ugotovitev, da integriranost pogo- juje specifično obliko politične socializacije, specifične poti oblikovanja politične kulture. Politična socializacija pripadnikov manjšin se nam kaže kot neprestano dialektično prepletanje procesa interiorizavije vrednot in norm obče družbe s pro- Razpravo in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 mn Cesom oblikovanja narodnostne identitete kot občutkom pripadnosti k določeni narodnosti, različne od narodnosti tistega, ki izvaja temeljno usklajevanje. V tem procesu usklajevanja med posameznikom, pripadnikom manjšine, in družbo, ki poteka ves čas njegovega življenja, potekata hkrati dva procesa: na eni strani se pripadnik manjšine mora navaditi na »metode proizvajanja in uporabe materialnih dobrin, najti mesto v sistemu proizvodnje in v družbenih odnosih, ki jih ta sistem zgodovinsko določa in uveljavlja. V tem procesu si ustvari predstave o družbenem svetu, načinu mišljenja in obliko družbene zavesti, pa tudi način govora in komuniciranja, čustvovanja in vrednotenja. Privzame delovne navade in norme družbenega in kulturnega vedenja. Uveljavi motivacije, pričakovanja in aspiracije, ki bodo to vedenje v marsičem vodile«. (S. Južnič). Po drugi strani pa istočasno poteka proces oblikovanja narodnostne identitete, ki prav tako pomeni, da posameznik sprejema in vključuje vase specifičen način govora in komuniciranja, določene predstave o partikularnem in občem družbenem svetu, načinu mišljenja, navade in norme, motivacije, pričakovanja in aspiracije, čustvovanje in vrednotenje, ki so tudi zgodovinsko določene, vendar različne od družbenega sveta in kulture ostalega prebivalstva določene državne enote. Politična socializacija predstavnikov manjšin pomeni v bistvu neprestan boj med dvema mnogokrat antagonističnima konceptoma politične kulture. Vendar se zdi, da je nekoliko pretirano govoriti o dveh popolnoma ločenih političnih kul- turah, ampak kvečjemu o specifični politični kulturi, v katerih se prepletajo splošne norme družbenega in kulturnega vedenja s specifičnimi avtohtonimi elementi. Potrebno je namreč poudariti, da je bil pripadnik narodnostne manjšine rojen v svetu, ki je zanj edini možni in edini obstoječi red (s tem ne mislimo, da ga ni mogoče spreminjati), da je to pripadnost, ki nima alternative: iz tega sledi, da se kot nujnost postavlja nekaj, kar je le sklop okoliščin, ki jih posameznik ni izbral, in »ki so mu bile dane kot usodna opredelitev« (S. Južnič) njegovega obstoja s tem, da je pač rojen v neki konkretni, takšni in ne drugačni družbi in kulturi. V ta sklop okoliščin pa ne sodijo samo objektivno gospodarski, politični pojavi ter oblike reda in sistemov, ki so družbeno uveljavljeni in zgodvinsko oblikovani, ampak tudi ostale posebne narodnostne značilnosti, ki so prav tako zgodovinsko izoblikovane. Kakorkoli že, velja ugotoviti, da prav rezultati narodnostne manjšinske kulture odločilno vplivajo na politično obnašanje Še posebej pa vplivajo na njihovo akcij, ki jih je določena družbena zacije. Če se nosilci asimilacijskih pripadnikov manjšin. kasnejše politično obnašanje skupnost izvajala v procesu pritiskov neposredno posledice primarne sociali- povezujejo z nosilci obla- sti določene družbe, potem se pripadniki manjšine v poznejšem političnem obnašanju navadno identificirajo s tistimi družbenimi silami, ki stremijo k spreminjanju obstoječega družbenega reda. Na področju uveljavljanja narodnostno manjšinske identitete to istočasno pomeni, da se odpravljajo (vsaj v politični sferi) nosilci procesov asimilacije. ll. O avtohtonosti Težiti k temu, da bi se lahko avtohtonost, kot centralni problem vsake narodnostno manjšinske problematike, globalno prikazala na dokaj omenjenem prostoru je iluzorno pričakovanje. Le-ta je seveda večplastna: zgodovinska prisotnost na določenem prostoru, specifičen jezik, kulturne vrednosti, antropološke značilnosti, zavest, itd. Zato želimo še posebej ispostaviti poseben element pojma avtohtonost, na katerega mnogokrat neupravičeno »pozabljamo«: opredelili ga bomo kot znotraj manjšinsko kohezijo in moč, da kljub socialni, ideološki in sve- T8 UN UM — Narodnostno manjšinska politika In soodločanje manjšine tovnonazorski razslojenosti uspeva ohraniti in razvijati specifične etnične, kulturne, jezikovne in druge posebnosti, prek katerih se določena narodnostna manjšina ohranja kot posebna samobitna družbena skupnost. Ne da bi se spuščali v analizo celotnega spekira vzrokov, ki pogojujejo razvoj in ohranjanje narodnostno psihične identitete se zdi, da je izhodiščni postulat te psihične identitete zavestno prepričanje pretežnega dela pripadnikov manjšin, da se pravice načelno ne poklanjajo ter da se je potrebno zanje boriti in jih tudi izboriti. To je deloma resda odvisno od družbenih razmer in splošne demokratične klime v določeni družbi nasploh, deloma pa (kar je še pomembnejše) od moči in pripravljenosti, da si pripadniki Skratka, narodnostno-psihična ko začenja zadeve«. presegati narodnostnih manjšin pojmovanje narodnostne NI. Vplivi matičnega Tudi vplive, matičnega te pravice sami »vzamejo«, identiteta dobiva atribute narodnostne naroda bi lahko identitete kot gole moči tedaj, »pridobitniške naroda podrobneje razdelili tako glede vse- bine kot tudi glede oblik njihove penetracije. Na realizacijo obeh ravni vpliva mno- žica faktorjev, med katerimi velja še posebej omeniti: pripravljenost matice, da sodeluje pri razvoju manjšin, pripravljenost in konkretne akcije države večinskega naroda v luči ohranjanja manjšin ter stopnjo razvoja vsestranskih odnosov med državo matičnega in državo večinskega naroda. Ob tem verjetno ne gre zanemariti niti znotraj manjšinske ideološke in svetovno nazorske strukture. Poleg teh bolj ali manj znanih nivojev vpliva matice na manjšino, postaja v zadnjem času vse bolj pomemben vpliv, ki ga imajo na razvoj manjšine razvojne koncepcije in gibanja v državi matičnega naroda. Ta vpliv postaja pomembnejši tedaj, ko narodnostne manjšine poglobljeno stremijo k spremljanju razvojnih poti znotraj države matičnega naroda in tedaj ko se veča stopnja pripravljenosti držve večinskega naroda, da pozitivno rešuje problematiko manjšin. Izhajamo iz dejstva, da pripadniki manjšin niso brezbrižni do različnih razvojnih konceptov, stavlja da na ki jih sprejema precejšen psihični in uveljavlja učinek vsi odkloni, nedodelanosti psihično bazo pripadnikov na država pripadnike matičnega manjšine. Ni naroda, mogoče kar pred- zanikati, sistema in različne deviantnosti nagativno vplivajo manjšin; in obratno, pozitivni rezultati ugodno vpli- vajo na psihične osnove narodnostno manjšinske zavesti. Na takšno psihično stanje pripadnikov manjšin vpliva tudi še vedno ohranjajoče se prepričanje dobršnega dela pripadnikov večinskega naroda, da je treba pri- padnike manjšine prej identificirati s procesi, ki se odvijajo znotraj države matičnega naroda, kot pa s procesi, ki se odvijajo znotraj države, v kateri manjšine živijo. Ne glede na to, da teh razmišljanj ni mogoče potrditi z empiričnimi podatki, se zdi, da tovrstni vplivi v precejšnji meri določajo poti izgrajevanje nekakšne zadnje opore (vsaj miselne) pripadnikov manjšin pred procesi asimilacije. Pa ne samo to. Negativna gibanja v razvoju znotraj matičnega naroda lahko v dobršni meri vplivajo na zaupanje, ki ga pripadniki manjšine gojijo do določenega družbe- noekonomskega sistema nasploh, kar se gotovo delovanju v državi večinskega naroda. Če bi zdaj, ko smo odseva v njihovem političnem nakazali nekatere bistvene elemente vseh treh kompo- nent, ki po našem mnenju odločilno vplivajo na izgrajevanje manjšin kot subjetkov njihovega lastnega razvoja, poskušali oblikovati osnovne okvire, v katerih poteka narodnostno manjšinska politika, potem bi veljalo ugotoviti to-le: glede na dialekokvitično prepletanje vseh treh ravni vpliva je potrebno v določanju temeljnih Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 — | m rov pri izgrajevanju koncepta narodnostno-manjšinska politika izhajati iz znotraj manjšinskih odnosov. Skratka, gibalo narodnostno manjšinske politike so odnosi, ki nastajajo in se odvijajo kot posledica delovanja elementov integriranosti, avtohtonosti in vplivov matičnega naroda znotraj manjšine same. Ob vseh omenjenih dilemah, ki se pojavljajo pri izgrajevanju pojma narodnostno-manjšinska politika je seveda vsak poskus definiranja tako globalnega in različnega in pomanjkljiv. pojma, kot je narodnostno-manjšinska Vendar menimo, da bomo uspešno politika nujno nakazali nepopoln bistvene smernice pojma in koncepta »narodnostna-manjšinska politika«, če jo opredelimo kot posebno družbeno dejavnost v luči ohranjanja in razvoja posebnih samobitnih družbenih skupnosti (narodnostnih manjšin, narodnosti), dejavnost, ki se na eni strani nanaša na »urejanje položaja človeka (pripadnika manjšine) in strukturnih elementov družbe v njihovem temeljnem produkcijskem odnosu in pri delu sploh, kakor tudi na odločanje o splošnih zadevah dane družbe ali mednarodne skupnosti« (A. Bibič); po drugi strani pa se ta dejavnost nanaša na formalno pravno in vsebinsko uresničevanje sklopa posebnih pravic narodnostnih manjšin (narodnosti), torej tistih pravic, ki omogočajo pripadnikom narodnostnih manjšin ohranjanje njihovih narodnostnih, etničnih, kulturnih, jezikovnih in drugih posebnosti, prek katerih se narodnostno manjšinska skupnost kot posebna samobitna družbena skupnost ohranja in razvija. Iz te makrostrukturne koncepcije historičnega pojma »narodnostno-manjšinska politika« je mogoče izluščiti dve temeljni komponenti — razredno in nacionalno — ob hkratnem ugotavljanju, da ti dve komponenti ne nastopata vedno v čisti obliki, da gre za njuno medsebojno neprestano prepletanje. »Treba je vedeti, da se ti dve kategoriji uporabljata v idealno-tipskem pomenu, medtem ko v stvarnem življenju nekaj nikdar ne obstoja povsem ločeno od drugega, še posebno ne od sorodne kategorije; tako se razredno nikdar ne pojavlja tako, izključilo nacionalni moment, a velja tudi nasprotno, namreč, Če ga pravilno opazujemo, ne more nikdar povsem zaobiti odnos do momenta razrednosti ...« (R. Rizman). Menimo, da ima ugotovitev centralen pomen ne glede da bi popolnoma da niti nacionalno, ali imeti nevtralen na to, da ne poudar- jamo posebej množice spremljajočih pojavnih oblik (zgodovinske determinante, itd.), ki tudi globoko vplivajo na oblikovanje koncepta narodnostno-manjšinska politika in zatorej zaslužijo vso pozornost. IV. s posebnim O ozirom Soodločanju manjšine na položaj slovenske manjšine v Italiji Iz vsega do sedaj povedanega je mogoče razbrati, da so pripadniki narodnostne manjšine nenehno soočeni z oblikovanjem dveh medsebojno prepletajočih se vlog: kot pripadniki italijanske družbe nasploh in kot pripadniki slovenske narodnostne manjšine še posebej. Zatorej je potrebno obravnavati pripadnike manj- šine v proces soodločanja iz obeh zornih kotov. A. SOODLOČANJE PRIPADNIKOV MANJŠINE KOT ČLANOV ITALIJANSKE DRUŽBE Če se najprej pomudimo pri vprašanju soodločanja pripadnikov slovenske manjšine kot članov italijanske družbe, velja ugotoviti, da izvira obseg njihovega soodločanja prvenstveno iz družbenih statusov, ki jih imajo v italijanski družbi. Družbeni statusi pa primarno izvirajo iz vlog, ki jih imajo v družbeni delitvi dela. Izahajajoč iz znanega in bolj ali manj preverjenega dejstva, da je pripadnike slovenske narodnostne manjšine mogoče porazdeliti po socialni pripadnosti na delavsko, pol-delavsko in kmečko strukturo (z elementi obrtništva in srednjega Narodnostno manjšinska politika In soodločanje manjšino zs: 8... kapitala), je mogoče sklepati tudi na obseg njihovega soodločanja v italijanski družbi. Glede na to, da je italijanska država zgrajena na ekonomskih, družbenih in političnih temeljih kapitalističnega družbenega reda, je jasno, da je pretežni del pripadnikov slovenske manjšine podvržen vsem zakonitostim ekonomske in na njej zgrajene alienacije. politične Dejstvo se ne spremeni bistveno tudi ob ugo- tovitvi, da obstoji sklop tako imenovanih »meščanskih pravic«. Skratka, pripadniki slovenske manjšine so kot pripadniki širših socialnih kategorij italijanske družbe deležni iste usode kot italijanski pripadniki teh razredov. Mogoče se pri pripadnikih slovenske manjšine izraža to dejstvo še bolj drastično, ker nimajo možnosti, da bi lahko v različnih delovnih okoljih, v katerih se srečujejo s pripadniki večinskega naroda, svobodno izražali in razvijali svojo narodnostno identiteto. Ko zatorej govorimo o podrejenem položaju pripadnikov manjšin moramo primarno izhajati iz njihovega ekonomskega in na tem zasnovanega socialnega statusa. Zapisana izhodiščna ugotovitev ostaja pomembna kljub temu, da so pripadniki slovenske manjšine mnogokrat v neenakopravnem položaju tudi v primerjavi s pripadniki istega socialnega razreda, ki pa so člani večinskega naroda. Omejevanja pri sprejemanju pripadnikov slovenske manjšine v državne službe, nezadostno napredovanje na delovnem mestu itd. najbolje kažejo na dodatno podrejenost. Vzroke za to dodatno neenakopravnost skušajo nekateri avtorji večinskega naroda iskati v »objektivnih okoliščinah«, ki jih opredeljujejo nekako takole: pripadniki slovenske manjšine še posebno tisti, ki so obiskovali šole s slovenskim učnim jezikom ne obvladajo italijanskega jezika v obsegu, pričakovanem in zahtevanem za »višja delovna« mesta. Vendar se zdi, da tako imenovanih »objektivnih okoliščin« ne izenačujejo zgolj s pomanjkljivostmi na področju jezika, temveč jim posredno dodajajo še prenizko raven »poznavanja« omike in vrednot večinskega naroda. Skratka »dober Slovenec« naj bi bil tisti Slovenec, ki je vsak dan bolj poitalijančen! Kje so resnični vzroki takšnih razmišljanj, ki še bolj cementirajo obstoječe stanje, ni težko ugotoviti. Nezadostno obvladovanje italijanskega jezika (omike, vrednot, kulture) temelji na neustreznem vrednotenju slovenskega jezika, slovenske omike, slovenskih vrednot in slovenske kulture. Temelji v še vedno ohranjajočem se prepričanju o manjvrednosti omenjenih elementov v primerjavi s po- dobnimi vrednotami italijanskega naroda, v zavestnem ohranjanju etnocentristične zavesti pri pripadnikih večinskega naroda. Že bežen pregled italijanskega šolskega sistema nasploh ter na narodnostno mešanih ozemljih še posebej v celoti potrjujejo misel, o zavestnem ohranjanju delitve na nosilce civilizacije in tiste, ki živijo na njeni periferiji. Torej, »objektivni podrejeni« položaj pripadnikov slovenske manjšine ne temelji na njihovem nezadovoljivem prilagajanju sodobni italijanski družbi, temveč v nepripravljenosti italijanske države, da po eni strani prizna pripadnikom slovenske manjšine status enakopravnosti ter da po drugi strani sprejme paket dolgoročnih ukrepov, ki bodo postopoma spreminjali etno-centristično zavest pripad- nikov italijanskega naroda. Uresničevanje obeh elementov pa ne pomeni samo teritorialno uresničevanje pravic manjšin, temveč tudi njihovo aplikacijo ne glede na statusno mobilnost pripadnikov slovenske manjšine — tako horizontalno kot tudi vertikalno. Brez uresničevanja v tej smeri nakazane poti razreševanja problematike slovenske narodnostne manjšine bodo takoimenovane oblike »globalne zaščite« ostajale na ravni »rezervatne zaščite« in turistične zanimivosti. Razpravo in gradivo, Ljubljana, november Omenjeno vati v 1982, št. 15 si dodatno deprivilegiranost je mogoče kriznih situacijah, ko upada na primer še posebej število delovnih plastično opazomest in splošna socialna varnost dobršnega dela populacije na narodnostno mešanem ozemlju. Pojavi protislovenskih šovinističnih izbruhov (tudi med delavstvom) na Tržaškem v celoti potrjujejo zgornjo ugotovitev. splošno kataliziranja Poskusi družbenih na problemov nacionalne probleme se navadno pojavljajo v tistih okoljih, v katerih socialni razredi še niso dosegli dovolj globoke razredne zavesti, kar pomeni še posebno notranjo nevarnst za delavska gibanja. V preprečevanju teh poskusov pa bi morale odigrati odločilno vlogo sindikalne in ustrezne strankarske organizacije. Če se sedaj povrnemo k vprašanju soodločanja pripadnikov slovenske na- rodnosine manjšine v italijanski družbi nasploh, velja nekaj več spregovoriti o oblikovanju tistih ciljev in vrednot politične akcije, s katerimi se pripadniki manjšine najpogosteje identificirajo. Že v okviru razpravljanja o oblikovanju politične kulture smo ugotovili, da mesto pripadnika manjšine v uveljavljenem proizvodnem sistemu odločilno prispeva k oblikovanju določene družbene zavesti in vrednot pripadnikov manjšin. Seveda ni mogoče oblikovanje politične kulture pojmovati tako mehansko, saj na njeno oblikovanje vpliva še množica drugih faktorjev: zgodovinske okoliščine, svetovni nazor, itd. Prav tako ne gre pozabiti niti pripravljenosti določenih socialnih kategorij večinskega naroda, da se uresničujejo narodnostni problemi manjšin. Ob upoštevanju vseh okoliščin, s posebnim poudarkom na ekonomsko družbene statuse pripadnikov slovenske manjšine, lahko ugotovimo, da je soodločanje pripadnikov slovenske manjšine v italijanski družbi (kakor tudi odločanje italijanskega delavstva nasploh) še vedno prej predmet politične vizije kot pa realnega stanja. Zato je logično, da se pripadniki slovenske narodnostne manjšine, v skladu z danimi in iz danih objektivnih pogojev, pretežno odločajo za sodelovanje v tistih subjektih političnega delovanja, katerih politična akcija stremi k odpravljanju dualizma med civilno družbo in državo. Torej, da bodo kot člani italijanske družbe polnopravno sodelovali v uresničevanju socialne revolucije. Hkrati pa jim programske usmeritve teh političnih subjektov zagotavljajo, vsaj programsko deklarativno, celovito uresničitev posebnega sklopa pravic narodnosti. Posebna oblika izražanja teh teženj pripadnikov slovenske narodnostne manjšine se kaže, v skladu s parlamentarnim sistemom italijanske družbe, v vo- lilni usmerjenosti slovenskih volilcev. Volilni rezultati kažejo, da se pretežen del volilnih upravičencev odloča za podporo KPI in PSI, čeprav je mogoče opaziti, da se manjši del slovenske volilne populacije odloča tudi za druge politične skupine .Tako se v skladu s statusno, ideološko in svetovnonazorsko opredelitvijo odločajo za oddajo glasu tudi KD in Listi za Trst, ali pa DP, ozroma levim gibanjem. Specifičen fenomen politične volilne orientacije pripadnikov slovenske narodnostne manjšine je tudi volilna podpora Slovenski skupnosti, stranki, ki naj bi se izključno borila za uveljavljanje posebnih pravic slovenske manjšine. Ne da bi se spuščali v razglabljanje o povezavah med razrednim in nacionalnim elementom v političnem delovanju te stranke, velja ugotoviti, da je njena vloga vsaj kar se tiče uresničevanja sklopa posebnih pravic slovenske manjšine, pomembna. ln to predvsem zato, ker v družbah, ki temeljijo na parlamentarni demokraciji, prevladuje nepisan zakon političnega upravljanja, ki pravi: »Kogar ni poleg, ta je za«. Da pa bi bila specifična problematika slovenske narodnostne manjšine trajno navzoča v upravnih strukturah je potrebno, da se prezentira tudi prek posebnih strankarskih struktur. — Narodnostno manjšinska politika in soodločanje manjšine V tej zvezi se pojavlja zelo zanimivo vprašanje: v kolikšni meri se skozi pripravljenost določenih političnih strank, da na svojih listah izvolijo v različne organe države pripadnike slovenske manjšine, realizira pravica manjšine do »ustrezne zastopanotsi« v organih države, v katerih živi? Menimo, da bi bilo pre- več smelo odgovoriti na vprašanje pozitivno. In to iz dveh razlogov: prvič zato, ker v italijanskem pravnem sistemu ne obstajajo zagotovila, ki bi določala »ustrezno zastopanost« pripadnikov manjšine v italijanskih državnih organih; in drugič zato, ker niti sama manjšina nima povsem iskristaliziranih stališč o tej problematiki (zaradi precejšnje notranje razslojenosti). B. SOODLOČANJE MANJŠINE PRI URESNIČEVANJU SKLOPA POSEBNIH NARODNOSTNIH PRAVIC PRAVIC Temeljni element oblikovanja manjšine kot subjekta lastnega razvoja je prvenstveno povezan s sodelovanjem manjšine pri načrtovanju uresničevanja sklopa posebnih pravic manjšin. Onemogočanje pripadnikov manjšine, da sodelujejo v tem procesu ne pomeni le ohranjanje neenakopravnosti, temveč kaže tudi na to, da manjšina ni priznana kot subjekt soodločanja o lastni usodi. Množica razlogov govori v prid tezi, da je tovrstni položaj slovenske manjšine v Italiji v dobršni meri podoben uvodni opredelitvi. Vse te vzroke pa bi bilo konec koncev možno opredeliti kot enostranskost v procesu odločanja manjšine. Enostranskost se primarno kaže v težnjah, da se ta problematika razrešuje skozi strankarske forme odločanja. V procesu uresničevanja sklopa posebnih pravic manjšine lahko torej pripadnik slovenske manjšine sodeluje le, če primerno strankarsko vnovči svojo ideološko naravnanost. Ne glede na zelo pomembno vlogo političnih strank v italijanskem družbenom življenju, tudi tistih, h katerim težijo Slovenci, ni dovolj, da se soodločanje manj- šine uresničuje le skozi različna strankarska načela in poglede. In to ne samo zato, kar v tako porazdeljenem procesu soodločanja lahko kaj hitro postanejo »politični drobiž«, kar je, žal, mogoče mnogokrat opaziti ob številnih volitvah in ob sklepanju upravnih zavezništev. Soodločanje manjšine o lastni usodi mora preseči strankarske okvire v prvi vrsti zato, ker kompleksnost manjšinske problematike močno presega okvire ideološkosti, oziroma patronata katerekoli politične stranke. S tem seveda ne mislimo na to, da bi se morali Slovenci pri uresničevanju posebnega sklopa pravic narodnosti oddaljiti od delovanja v strankah, ki jim ideološko in svetovnonazorsko pripadajo. Nasprotno, glede na vlogo političnih strank si je treba še bolj prizadevati, da se izvoli še večje število pripadnikov slovenske manjšine na listah različnih strank. Vendar pa je potrebno v luči kompletiranja koncepcije o soodločanju šine pri uresničevanju sklopa posebnih pravic narodnostnih strankarskemu vidiku soodločanja dodati vsaj še dva: manjšin, manj- omejenemu 1. popolno uresničitev pravice slovenske manjšine do »ustrezne zastopanosti« v vseh državnih organih, katerih delovanje vpliva na obstoj in razvoj manjšine. To obliko zastopanosti je treba izpeljati mimo strankarskega načela o delitvi mest izključno na podlagi statistično ugotovljene moči strank, številčnosti večinskega naroda in številčnosti mnjšine. Glede na to, da bi zaradi komplekstnosti narodno- stno-manjšinske problematike zelo težko našli področje vodenja in upravljanja, ki ne bi bilo tako ali drugače povezano z razvojem manjšine je jasno, da ostaja zelo skromen seznam tistih delovnih področij, na katerih naj predstavniki manjšine ne bi bili vključeni; 2. oblikovanje posebnih institucionaliziranih oblik soodločanja manjšine, ki naj bi bile sestavljene v celoti ali pretežno iz pripadnikov slovenske manjšine. Sestavo bi morale določati organizacije slovenske manjšine mimo strankarske Razpravo in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 oziroma svetovno-nazorske institucionaliziranih, 83 razdrobljenosti. državno in družbeno Namen priznanih ustanavljanja teh posebnih oblik, ki naj bi bil v celovitem spremljanju razvoja uresničevanja sklopa posebnih pravic ter v predlaganju ustreznih rešitev, ki naj bi imele v procesu merjavi s stališči večinskega uresničevanja sklopa posebnih pravic, v pri- naroda in države, enakopraven, če že ne odločujoč status. Oblikovanje enotnih stališč slovenske manjšine je primarnega pomena za boljše soodločanje v okviru političnih strank in skozi »ustrezno zastopanost« manjšine v državnih organih. Da ostajajo takšna razmišljanja, žal, zgolj na nivoju teoretičnega razglabljanja, ni težko ugotoviti. Saj ne deluje (po krivdi upraviteljev) niti do sedaj edina institucionalizirana oblika posebnega izražanja potreb slovenske manjšine v Italiji — konzulta za proučevanje vprašanj slovenske manjšine pri upravi občine Gorica. Pa čeprav ima zgolj posvetovalni značaj. Če po prikazu obeh ravni možnega soodločanja šine v italijanski družbi naredimo krajši sklep, velja pripadnikov slovenske manjugotoviti, da se soodločanje pojavlja v zelo rudimentalni obliki. In to tako zaradi nizke stopnje soodločanja pripadnikov slovenske manjšine o italijanskih družbenih zadevah nasploh (kar je primarno zato, ker manjšin, usodi. posledica statusov in vlog, ki jih imajo v italijanski družbi), in drugič so v bistvu odrinjeni iz procesa uresničevanja sklopa posebnih pravic saj manjšina še vedno ni priznana kot subjekt odločanja o njeni lastni Rlassunto LA POLITICA Gli MINORITARIA appartenenti la formazione ticolare alla dei due come E LA PARTECIPAZIONE minoranza nazionale nappartenenti alla Fermandoci prima alla posizione sociale lavoro. Numerosi nazionale messi a confronto argomenti si guestione basa sul favoriscono con alla societa italiana ed in par- slovena. La partecipazione della partecipazione membri degli alle decisioni ruolo che la tesi, da parte degli della societa italiana, vale a constatare, loro facolta di partecipare alla formazione della dipende dalla loro posizione sociale nella societa invece NAZIONALE della formazione della politica minoritaria, va trat- alla minoranza slovena come che l'estensione della italiana, primariamenta MINORANZA costantemente appartenenti minoranza appartenenti alla minoranza al processo tata da ambedue i punti di vista. appartenenti sono ruoli sociali, cioč come DELLA assumono che anche diritti legittimi delle minoranze, la minoranza slovena fenomeno primariamente si esprime nelle tendenze nella nel politica italiana. ripartizione processo globale La loro sociale del dell'attuazine dei »gioca un ruolo subordinato«. Ouesto di risolvere guesta problematica me- diante gli organi decisionali dei partiti. L'appartenente alla minoranza slovena dungue non pud partecipare al processo dell'attuazione dei diritti particolari spettanti alla minoranza slovena che »incassando« appositamente il proprio orientamento ideologico in un partito politico. Al fine di dell'attuazione tesi sopra garantire la diretta partecipazione della minoranza dei diritti particolari spettanti alle minoranze, citata, almeno due slovena 8 necessario al processo aggiungere alla aspetti: 1. completa attuazine del diritto legittimo della minoranza slovena di »un'adeguata partecipazione« a tutti gli organi dello stato, la cui attivita influisce |'esistenza e lo sviluppo della minoranza. Ouesta forma della partecipazione va realizzata all'infuori del principio politico, alla base del guale i posti agli organi dello Stato vanno ripartiti esclusivamente considerando la forza dei singoli partiti, statisticamente constatata; 2. la formazione delle forme speciali della partecipazione della minoranza che dovreb- bero essere interamente, o in maggior parte, costituite dagli appartenenti alla minoranza slovena. | membri di guesti organismi speciali debbono essere nominati dal Consiglio regionale del Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina su designazioni effettuate delle organizzazioni socio-economiche e culturali, in cui si esprime la minoranza slovena. Narodnostno Oueste forme speciali vanno costituite allo manjšinska scopo di politika seguire In soodločanje interamente lo manjšino sviluppo dell'attuazione dei diritti particolari e nello stesso tempo di proporre apposite soluzioni. Nel processo dell'attuazione dei diritti particolari della minoranza slovena la posizione dei suddetti organismi č decisionale rispetto alle posizioni della nazione magglioritaria e dello Stato. La formazione della minoranza come soggetto del proprio sviluppo, č principalmente collegata minoranza con |'attuazione delle slovena č esclusa forme della dal processo partecipazione, fin'ora di pianificazione colari spettanti alle minoranze significa, che la minoranza sciuta come soggetto della formazione del proprio destino. esposte. || fatto ed attuazione continua che la dei diritti parti- a non essere ricono- Summary POLICIES RELATIVE TO NATIONAL MINORITIES AND CO-DECISION-MAKING OF MINORITIES Members of a national minority constantly have two interweaving roles: as members ot the Italian society as a whole and, additionally, as members of the Slovene national minority. Therefore the participation of the members of the minority in the process of social decision-making should be treated from both standpoints. If we begin to examine the guestion of co-decision of members of the Slovene minority as members of the Italian primarily from the social status arises primarily from the place society, we state that the scope of their co-decision arises they have in the Italian society. The social status in turn that the members of the minority occupy in the social division of labour. ' The basic element shaping the minority as a subject of its own development is primarily connected with the participation of the minority in planning the realization of the complex of special rights of the minority. Prevention of members of the minority to co-operate in this process does not only preserve the ineguality but also points to the fact that the minority is not acknowledged as the subject co-deciding about its fate. h A variety of reasons corroborate the thesis that such a position of the Slovene minority in Italy largely resembles the introductory statement. But, after all, these reasons could be stated as being one-sided in the process of decision-making of the minority. The one-sidedness is seen primarily in the tendencies to solve these problems in the parties' forums for making decisions. Thus, a member of the Slovene in the process of realizing the complex of special minority tage of his ideologic orientation in the party properly. minority can participate rights only if he takes advan- in order to complete the concept of co-decision-making of the minority in realizing the complex of special rights of national minorities, It is necessary to add to the abovementioned party aspect at least two others: 1. Complete realization of the right of the Slovene minority to be »appropriately represented« in all bodies of State character, the activities of which influence the existence and development of the minority. This form of representation should be achieved by eliminating the party principle of conferring the posts exclusively on the basis of statistically determined strength of individual parties, of the number of majority nation and the number of minority. 2. Formation should should of special institutionalized forms of co-decision-making of minortiy which consist entirely or mostly of the members of the Slovene minority. The structure be determined by organizations of the Slovene minority, no attention being paid to the disunion of parties or of the world views. The purpose of establishing special institutionalized forms, acknowledged by State and society, should be to follow the development of the implementation the complex of special rights and to suggest the proper so- lutions which should have, in the process of realizing the complex comparison with the standpoints even a decisive status. of the majority nation and of the of special State, an rights, in egual if not Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s. 85—91 Darij VPRAŠANJE s 85 Cupin MATERIALNE PODLAGE MANJŠINE V FUNKCIJI NARODNOSTNEGA RAZVOJA Vse narodne in družbene skupnosti živijo ter se razvijajo v kompleksu družbenih odnosov, ki se ustvarjajo med posamezniki. Družbeni odnosi se v času spreminjajo in so močno odvisni od gospodarskega razvoja, ki ga je družba dosegla, oziroma od usmeritev, ki označujejo temeljne proizvajalne dejavnosti v družbeni skupnosti. Zgodovinski proces nastajanja in spreminjanja določene vrste družbe ter odnosov med družbenimi dejavniki oblikujejo posamezni proizvajalni faktorji glede na večji ali manjši vpliv, ki ga imajo v družbi. Navzočnost dveh narodnih skupnosti na istem ozemlju pomeni tudi navzočnost obeh narodnosti v proizvajalnih in nasploh gospodarskih dejavnostih. Razmerja in odnosi dveh skupnosti v omenjenih dejavnostih odločilno vplivajo na formiranje določenega tipa družbe oziroma stopnjo razvitosti in demokratičnosti družbenih odnosov. Manjšinska narodna skupnost, ki živi v državi drugega naroda, ohranja temeljne nacionalne značilnosti matičnega naroda, od katerega živi ločena. Vendar mora vzporedno s tem prevzemati vrsto družbenih, gospodarskih in prostor- skih prvin večinskega naroda, s katerim živi na istem ozemlju. Od vsebine in intenzivnosti tega pojava je v veliki meri odvisen nacionalni razvoj manjšine. Od stopnje demokratičnosti države oziroma večinskega naroda pa je odvisno, ali se ta pojav spreminja v narodno asimilacijo pripadnikov manjšine ali ne. Manjšinsko narodno skupnost torej v pomembni meri označujejo družbeno- gospodarske prvine — kot posledica lastnega zgodovinskega razvoja ali vsiljene od večinskega naroda — in so izjemno pomembne za življenje manjšine. Od njene gospodarske moči, od njene materialne osnove je odvisno, kakšen bo njen celovit družbeni, kulturni in narodni razvoj. Zavest o tem je bila v življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji v različnih obdobjih različno močna. Danes je precejšnja, kar dokazujejo veliki napori za krepitev materialne osnove manjšinske skupnosti, ne moremo pa tega trditi za vsa pretekla desetletja, ko se je v sicer drugačnih okoliščinah posvečala veliko večja pozornost drugim področjem manjšinskega življenja. Prepričanje, da je za manjšino gospodarska trdnost pomembna in da je mogoče z zaviranjem gospodarske rasti manjšine zavirati tudi njeno narodno rast, nedvomno že dolgo navdihuje politiko in odnos večinskega naroda. Zgodovinski razvoj v zadnjih sto letih kaže, da so se politični in gospodarski Krogi, ki so najmočneje vplivali na dogodke na današnjem narodnostno mešanem ozemlju Italije, zmeraj odločno upirali gospodarski rasti slovenske narodnostne skupnosti, da bi tako zavrli njeno splošno narodno rast. Današnji položaj Slovencev v Italiji označuje precejšnja gospodarska odvisnost od večinskega naroda. Ta odvisnost izvira iz zgodovine teh krajev. Splošna gospodarska rast današnjega nacionalno mešanega območja se je pospešeno pričela razvijati v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko sta se v skladu s kapitalističnimi zakoni začeli razvijati predvsem mesti Trst in Gorica. Gospodarska pobuda je bila zaradi objektivnih razlogov predvsem v rokah srednjih in višjih meščanskih slojev, ki so pretežno govorili italijansko in delno nemško. Razcvet sekundarnih in terciarnih dejavnosti v obeh mestih je potreboval ogrom- v funkciji narodnostnega razvoja podlage manjšine ne vprešanje matorial wo, no delovne sile in je privabil veliko število prebivalcev iz naravnega slovenskega zaledja. Te prebivalce je mesto predvsem v prvem obdobju v precejšnji meri tudi poitalijančilo. V gospodarskem razvoju, ki je bil večji v mestih kakor na deželi, se je začela asimilacija predvsem gospodarsko odvisnega slovenskega prebivalstva. Vendar se je vzporedno s splošnim nacionalnim prebujanjem Slovencev v tistem obdobju začela širiti tudi njihova gospodarska dejavnost in rast v mestih Trst in Gorica. Posledica tega je bila večja narodna odpornost slovenskega prebivalstva. Ta proces je bil povezan z razvojem splošnih družbenih in kulturnih dejavnosti Slovencev. Vedno več je bilo kulturnih društev, ustanov, gledališč, čitalnic, časopisov in revij, kulturnih sedežev, slovenskih privatnih šol. Na ta razvoj je bistveno vplivala materialna rast skupnosti, saj je gmotno pripomogla h krepitvi družbenih in kulturnih dejavnosti. Gospodarska dejavnost Slovencev je torej zmanjšala asimilacijske pritiske in ustvarila ugodne razmere za razvoj živahnejšega kulturnega in nasploh narodnega življenja. Ni moj namen prikazovati gospodarsko rast Slovencev v tistem zgodovin- skem obdobju. Vendar ne morem mimo dejstva, da je takrati;: izredno živahno narodno življenje Slovencev na območjih, ki so danes v Italiji, odsevalo materialno rast skupnosti in je tesno povezano z njo. Slovenci so bili gospodarsko na- vzoči v obrtništvu, proizvodnih dejavnostih, kmetijstvu in ribištvu, zavarovalništvu, trgovinskih in pomorskih dejavnostih ter v bančništvu, ki je, kot vselej, izražalo moč drugih gospodarskih panog. Tik pred prvo svetovno vojro so te gospodarske dejavnosti pri Slovencih tako porasle, da se je italijansko prebivalstvo čutilo nacionalno ogroženo. Kot primer naj navedem moč slovenskih oziroma bolje slovanskih denarnih zavodov, ki so v tistih letih — če upoštevamo običajne bančne parametre — v bistvu dosegli, če ne celo presegli finančno moč italijanskih zavodov. Italijanski element se je temu procesu — zavedajoč se njegovega vpliva na narodnostno rast Slovencev — odločno uprl in ga skušal na vse načine ovirati. Višek je taka politika dosegla v razdobju fašizma, ki se je zato, da bi uničil slovenski živelj, namenil izkoreniniti celotno gospodarsko osnovo Slovencev. Zato je načrtno razpuščal slovenske zadruge in gospodarske organizacije, zaplenjal njihovo imovino ter premoženje. V tistih temačnih letih, ko so tudi bili izgnani najpomembnejši gospodarski kadri, je fašizem zadal slovenskemu gospodarstvu smrtni udarec. Po drugi svetovni vojni so se pričela prizadevanja za oživitev in obnovitev slovenskih gospodarskih struktur. Vendar so se oblasti in odločujoči politični krogi tudi v novih okoliščinah ponovno uprli gospodarskemu razvoju Slovencev, sicer ne tako brutalno kot v preteklosti, pač pa z bolj prefinjenimi upravnimi instrumenti. Na Goriškem in Tržaškem se je taka politika kazala predvsem na nekaterih področjih. Najprej je treba omeniti zanemarjanje in oviranje gospodarskih pobud Slovencev. Zgovoren dokaz za to so dogodki okrog ustanovitve in razvoja osrednjega slovenskega bančnega zavoda v Trstu, ki je komaj pred nekaj leti dobil status polnopravne banke, a še danes nima vseh potrebnih pooblastil za nemoten razvoj. Še posebej je treba opozoriti na ogromen obseg v večini primerov nepotrebnih in neupravičenih razlastitev slovenske zemlje za »javno korist«; te so močno prizadele morda najpomembnejšo narodno in materialno osnovo manjšine in so hudo omejile možnosti za obstoj in razvoj tradicionalnih gospodarskih dejavnosti manjšine. Drugi ukrep te politike je diskriminacija Slovencev pri zaposlovanju. Nedvomno velja to za javni sektor (šole, občinski, pokrajinski, deželni uradi in službe, policija in finančna straža in drugo), ki predvsem v obmejnem pasu daje izredno veliko možnosti za zaposlovanje. Nadalje bi bilo Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 — oo o o o o ao o o o o o ao o o o o o ooo potrebno omeniti diskriminacijo perifernih območij, ki je najhuje prizadela Beneško Slovenijo in Rezijo, dve območji, ki sta bili od nekdaj kompaktno slovenski. Zaradi dirigirane gospodarske nerazvitosti se je iz teh krajev izselila več kot polovica prebivalstva, v glavnem mladi ljudje, ki so bili prisiljeni izseliti se, da bi našli delo ali v razvitejših krajih Italije ali v tujini. Veliko izseljevanje je seveda obubožalo ta območja in jih tudi narodnostno močno prizadelo. Gospodarsko zamenjavo tistih predelov in panog, kjer živijo in delajo Slovenci, zaviranje raznih njihovih gospodarskih pobud ali panog, v katerih so Slovenci v večji meri udeleženi, razlaščanje slovenske zemlje ter diskriminacija pri zaposlovanju Slovencev — to je bila dolga leta po vojni politika vodilnih političnih in gospodarskih krogov. Cilj te politike je bil spraviti manjšino v gospodarsko odvisnost, oslabiti jo in s tem laže asimilirati. Govoriti o obstoju narodne manjšine v okviru katerekoli družbe pomeni govoriti predvsern o enakopravnosti te skupnosti v družbi večinskega naroda. Pojem enakopravnosti je mogoče razlagati različno, vendar je manjšini zagotovljena de- janska enakopravnost le, ko je ne ogrožajo asimilacijski pritiski, torej ko so odstranjeni vsi dejavniki, ki povzročajo in pospešujejo narodno asimilacijo. Zato je treba manjšini zagotoviti možnost, da se lahko upre vsem asimilacijskim pri- tiskom. Na kratko lahko sklenemo, da v družbi, ki je resnično demokratična, ni asimilacije oziroma asimilacijski procesi so navzoči le v družbi, ki ni avtentično demokratična. In eden izmed osnovnih razlogov in dejavnikov za asimilacijske pritiske je nedvomno gospodarska odvisnost oziroma gospodarsko diskriminiranje manjšine. Slovenci v Italiji se že vsa povojna leta borijo za zakonsko priznanje in zaščito pravic, kot to predvideva italijanska ustava. Nekatere stranke in organizacije so predstavile svoje zakonske osnutke in vlada je poverila posebni komisiji nalogo, da izdela stališča za tak zakon. V razpravah omenjene komisije so bile priznane nekatere specifične značilnosti slovenske manjšine (jezik, kultura), ki jih je treba zaščititi; odločno pa so italijanski šem družbeno-ekonomskem voriti o posebnih potrebah člani komisije odklonili priznanje pravic na šir- področju. Izraženo je bilo stališče, da ni mogoče in značilnostih Slovencev na gospodarskem go- področju in s tem zelo povezane prostorske politike. Zato naj ne bi bilo nobenega razloga, da bi se manjšina vključevala v aktivno soustvarjanje oziroma soodločanje pri ekonomski in teritorialni politiki na nacionalno mešanem območju. Zagovorniki teh manjšini nasprotnih tez se opirajo na trditve, da je italijanska družba osnovana na kapitalistični ureditvi, ki temelji na svobodni tržni konkurenci, ta pa vsakemu posamezniku — ne glede na njegovo narodno identiteto — daje enake možnosti za materialno uveljavitev. Priznanje posebnega odnosa do gospodarskih in prostorskih značilnosti nje na tržišču. pravijo, bi kršilo pravilo svobodne konkurence in povzročilo mot- Svobodno tržišče je v današnjih razmerah razvoja industrijskih družb gola retorika. Realnost opozarja na vse večjo vlogo organizacij (med katerimi pripada prvo mesto državi in njenim ustanovam), ki uveljavljajo svoje težnje po vplivanju na tržišče. V tem smislu danes javna uprava, ki pretežno snuje in izvaja prostorsko in delno tudi gospodarsko politiko, usmerja s svojimi intervencijami vsa družbenogospodarska gibanja. To občuti manjšina na lastni koži, ko država in odločujoči družbeno-gospodarski in politični krogi na dominantnem položaju ne kažejo razumevanja za specifične potrebe in značilnosti manjšine. V prepričanju in zavesti, da pomeni krepko gospodarstvo materialno osnovo za vsestranski obstoj in razvoj, si torej Slovenci v Italiji in njihove organizacije prizadevajo uveljaviti lastne gospodarske pobude ter učinkovitejšo organiziranost. soo, yppašanje materialne podlage manjšine v funkciji narodnostnega razvoja V tej zvezi je treba omeniti pomembne strokovne organizacije, ki se ukvarjajo z gospodarsko tematiko, to so: Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza in delno Slovenski raziskovalni inštitut. Hkrati Slovenci zahtevajo, da se prizna specifičnost in pomen gospodarstva manjšine, ki je eden izmed dejavnikov za nemoten obstoj, in da se v tem smislu upoštevajo izražene zahteve. Kakšne so te zahteve in na katerih načelih temeljijo? Temeljna stališča izraža dokument Slovenske kulturno gospodarske zveze o pravicah slovenske narodne skupnosti v Italiji. Eden izmed temeljnih pogojev za preprečevanje sprememb etničnega značaja in asimilacije na narodno mešanem ozemlju — je poudarjeno — je ohranitev ter razvoj gospodarstva slovenske narodne skuposti in njenih pripadnikov. Zato mora zaščitni globalni zakon predvideti ukrepe normativne, upravne in finančne narave za ohranitev slovenskih gospodarskih dejavnosti, za njihov razvoj in za nove pobude. Glede tega so bili podani nekateri konkretni predlogi: ustanovi naj se poseben organ za specifične gospodarske probleme manjšine, v katerem morajo imeti odločilno besedo pripadniki manjšine; da se vsaj delno nadomestijo izgube, ki jih je predvsem zaradi fašizma doživela slovenska narodna skupnost, naj se ustanovi poseben finančni rotacijski sklad, iz katerega bi se črpala sred- stva za gospodarske pobude manjšine. Zagotovljena mora biti enakopravnost pri soodločanju o splošnih smernicah gospodarskega razvoja širše družbene skupnosti. Zato morajo država, dežela, pokrajine, medobčinske skupnosti, občine in javne ustanove v skladu s svojimi pristojnostmi pritegniti izvoljene predstavnike in zastopnike najbolj reprezentativnih organizacij slovenske narodne skupnosti k soodločanju o ukrepih, ki bi kakorkoli učinkovali na prostor, na katerem živijo Slovenci, ter na socialne in gospodar- ske razmere v tem prostoru. Naloga večinske skupnosti torej je, da izoblikuje tak sistem soodločaja o načinu reševanja skupnih problemov, da obstoj in razvoj narodne manjšine ne bo več ogrožen in izpostavljen asimilaciji ter raznarodovanju. Pri razlaščanju površin, gospodarskih objektov in struktur, ki so last pripadnikov slovenske narodne skupnosti, v korist celotne družbe mora biti lastnikom in uživalcem jusarskih pravic zagotovljeno neposredno soodločanje o namembnosti površin in ustrezna soudeležba. Za narodnostno škodo, ki jo povzroča prostorska izguba, pa je treba slovenski narodni skupnosti zagotoviti ustrezno trajno nasprotno uslugo. Zgodovinski procesi so pokazali, da je manjšina brez osnovnega teritorija obsojena na postopno propadanje in izumiranje. Teritorij in bivalna strnjenost pomenita močan gospodarski potencial, ki omogoča razvoj primarnih in drugih dejavnosti, hkrati pa je močan jez pred asimilacijo. Zato je treba razlaščanje omejiti na minimum. S temi vprašanji so povezane vojaške služnosti, ki povzročajo veliko škodo na prostoru, kjer živijo Slovenci v Videmski pokrajini. Država mora omejiti ta pojav ter vojaške služnosti čimprej odpraviti. Posebno skrb je treba posvetiti vprašanju slovenskih izseljencev in ukrepom, ki bi pospešili njihovo vrnitev na domača tla. Na tujem jim je treba nuditi potrebna sredstva za kulturni in jezikovni razvoj. Vključiti je treba njihove organizacije v soodločanje pri reševanju njihovih problemov. To vprašanje je še posebej pereče za Beneško Slovenijo in Rezijo, ki ju je pojav izseljenstva najgloblje prizadel, saj je odhod več kot polovice prebivalstva hudo okrnil možnosti za družbeni in na- rodni obstoj ter razvoj. To so temeljne zahteve v odnosu do države in javnih ustanov. Treba je omeniti tudi nekatera temeljna načela, ki morajo voditi delovanje manjšine na gospodarskem področju. Med temi je treba posebej poudariti nadaljnje prizadevanje za uresničevanje politike odprte meje, politike čimvečjega obmejnega sodelovanja, gospodarske Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 s9 integracije tega območja s svojim naravnim zaledjem, to je politike, ki ji pravimo politika realizacije osimskih sporazumov. Taka usmeritev pomeni zagotovilo za gospodarski razvoj dežele Furlanije-Julijske krajine, posebej ožjega obmejnega pasu. Perspektiva te politike nudi tudi objektivne in subjektivne možnosti, da se manjšina vanjo vključi in da si v njej najde svoj gospodarski prostor. Osimskim sporazumom nasprotna politika pomeni gospodarsko in politično izolacijo z vrsto negativnih posledic za celotno deželo in tudi za obstoj manjšine, posledic, ki jih je manjšina že občutila v daljšem povojnem obdobju. Zato mora slovenska narodna skupnost še bolj povezovati svoje razvojne perspektive in prizadevanja z uresničevanjem politike in duha osimskih sporazumov. Vzporedno s tem pomenijo njeni gospodarski napori tudi aktivnejše vključevanje v gospodarsko stvarnost celotne dežele Furlanije-Julijske krajine. Gospodarske pobude mora manjšina še bolj uskladiti in jih uresničevati v okviru dolgoročno zastavljenih razvojnih načrtov, ki bodo zagotovili večjo učinkovitost akcije. Manjšina si mora prizadevati, da si kot subjekt ustvarja celovito gospodarsko strukturo z navzočnostjo v vseh sektorjih gospodarskega delovanja. Popolnejša gospodarska struktura bo manjšini zagotovila trdnejšo materialno osnovo. Razumljivo pa je, da je v teh prizadevanjih treba posebno razvijati tiste dejavnosti in oblike, kot na primer zadružništvo, ki so za manjšino tradicionalne. Temelj za učinkovito gospodarsko rast je načrtno delo, ki ne zanemarja pomembnih z gospodarstvom povezanih dejavnosti. To so predvsem kadrovanje, usmerjeno izobraževanje, študijske in raziskovalne naloge na področju gospodarstva in utrjevanje strokovnih družbeno-gospodarskih organizacij. Zaradi objektivnih pomanjkljivosti v uradni šolski strukturi, ki prizadevajo Slovence v Italiji (pomanjkanje slovenskih šol v Videmski pokrajini) premalo strokovnih smeri v šolskem sistemu na Tržaškem in Goriškem), si je treba s kadrovsko politiko in usmerjenim izobraževanjem prizadevati za celovitejši izobraževalni sistem, ki bo ustvar- jal primerne kadre za gospodarske dejavnosti. Nikakor si namreč ni mogoče zamišljati celovite gospodarske rasti brez lastnih strokovno usposobljenih kadrov. Za dolgoročnejše načrtno razvijanje gospodarskih temeljev je neobhodno potrebno več strokovnega dela in več znanstveno raziskovalnega dela v gospo- darstvu in v vseh družbenih vejah, ki so tesno povezane z gospodarstvom. Predvsem je treba poiskati možnosti za tesnejše vključevanje narodno mešane regije v gospodarstvo in hkrati zasledovati komparativne prednosti tega prostora, na katerem se srečujeta italijanski in jugoslovanski gospodarski sistem. Pri pospeševanju lastnega gospodarskega razvoja, ki naj razreši vprašanje materialne podlage manjšine v funkciji narodnostnega razvoja, se manjšinska narodna skupnost ne more naslanjati na kakšen že obstoječi univerzalni model go- spodarskega razvoja. Kot vsaka družbena skupnost si mora ustvariti lasten gospodarski sistem, ki ji bo najbolj ustrezal, ki bo odseval njene specifične značilnosti in hkrati reševal njene potrebe. Kakor je vsem jasno in na splošno priznano načelo, da narodnostno življenje manjšine najbolj specifično izražajo prvine, kot so jezik, kultura, šola, mora postati jasno tudi to, da se te prvine narodnostnega življenja ne morejo ohraniti in utrditi brez materialne osnove. Zato je vsaka manjšina zapisana počasnejši ali hitrejši smrti, če ne skrbi za svojo gospodarsko rast. Vprašanje materialne podlage manjšine v funkciji narodnostnega razvoja M sa Rlassunto LA OUESTIONE La presenza DELLA delle due BASE MATERIALE DELLA MINORANZA DELLO SVILUPPO NAZIONALE comunita nazionali sullo stesso IN FUNZIONE territorio significa anche la pre- senza di ambedue le nazioni nelle attivita produttive ed economiche in generale, siccome la minoranza bench conservi le proprie caratteristiche nazionali ča costretta a subire una serie degli elementi sociali, economici ed ambientali della nazione maggioritaria. Lo sviluppo nazionale della minoranza in gran parte dipende dal grado e dall'intensita con cui guesta s'incorpora nell'ambito economico della nazione maggioritaria. Se guesto fenomeno poi si trastorma all'assimilazione nazionale o meno, dipende dal grado della demoecrati- Cita della nazione maggioritaria. Nella vita della comunita slovena in Italia la consapevolezza di guesto fatto era nei diversi periodi presente in un modo diverso, siccome la base materiale della mioranza mo!te volte era postposta alle altre sfere della vita minoritaria, il che non vale per la politica nonch6 per lW'atteggiamento della nazione maggioritaria la guale sempre si rendeva conto che frenando lo sviluppo economico della minoranza si pud frenare pure il suo sviluppo nazionale. La forte dipendenza economica dalla nazione maggioritaria caratterizza la posizione attuale degli Sloveni in Italia, La loro posizione č storicamente condizionata dal ruolo che avevano nel passato guando per le ragioni oggettive l'iniziativa economica dipendeva so- prattutto dalle classi borghesi medie e superiori, la maggior parte delle guali era di nazionalita italiana oppure tedesca. Paralellamente al risveglio nazionale generale degli Sloveni nella seconda meta del secolo scorso comincio a rafforzarsi anche la loro presenza eco- nomica. Gli Sloveni rafforzarono la loro consistenza nazionale sviluppando le attivita sociali e culturali e cosi W'assimilazione diminui. Lelemento italiano decisamente si oppose a guesto processo tentando in ogni modo d'impedire il suo svolgimento. Tale politica giunse al suo culmine nel periodo del fascismo. Finita la seconda guerra mondiale furono intrapresi gli sforzi diretti a rianimare e ricostruire le strutture economiche slovene ai guali si opposero le autorita e le forze politiche dirigenti servendosi degli strumenti amministrativi raffinati (le espropriazioni non necessarie ed ingiustificabili, |'impedimento e la trascuratezza delle iniziative economiche degli Sloveni, la discriminazione ne! co!locamento al lavoro, il sottosviluppo sistematicamente pianificato dei paesi limitrofi, soprattutto della Benecia/Benečija lendo spingere la minoranza allo stato agevolare il processo di assimilazione. di dipendenza e della Resia/Rezija e d'indepolimento e simile) e in guesto vo- modo Gli Sloveni in Italia durante tutto il periodo del dopoguerra combattono per il riconoscimento legislativo e la protezione dei diritti guanto previsto dalla Costituzione italiana. L'attivazione della discussione parlamentare sulle presentate proposte di legge significa un passo avanti verso il riconoscimento di alcuni diritti, anzitutto guelli culturali e lin- guistici ,mentre la sfera dello sviluppo economico č rimasta del tutto trascurata. Poichč Vaffermazione ufficiale che la societa italiana fondata sul sistema capitalistico che a suo modo si basa sulla concorrenza di mercato, offre ad ogni individuo senza considerare la sua identita nazionale — le stesse possibilita dell'affermdzione economica. Il riconoscimento di un atteggiamento particolare nei confronti delle caratteristiche economiche ed ambientali pertanto potrebbe comportare la violazione della legge di concorrenza di mer- cato nonchč parte dello i disturbi del mercato. stato e delle altre Nella situazione attuale, dopo gli interventi decisivi da organizzazioni nel mercato, tali tesi risultano pura retorica. li documento dell'Unione culturale economica slovena include le posizioni fondamentali delle organizzazioni slovene nonchč le loro proposte concrete riferentisi alla portata della situazione economica e dello sviluppo della comunita slovena in Italia. Summary MATERIAL The presence BASIS cf two OF THE national MINORITY IN THE DEVELOPMENT communities FUNCTION on the same territory OF NATIONAL also means that both of the nationalities take part in manufacturing and other economic activities, because the minority, though preserving its national characteristics, is compelled to accept numerous social, economic and regional elements of the majority nation. The national development of the minority depends to a large extent on how much the minority participates in the Razprave in gradivo, Ljubljana, november economic sphere of the majority 1982, št. 15 nation; on the other hand, this o o o.o... participation may change into national assimilation if the majority nation is not democratic enough. In various periods of time the Slovenes living in Italy were more or less aware of these facts, since the material basis of the minority has often been neglected in comparison wilh the other facets of minority life; however, this does not apply to politics and to the attitude of the majority nation, which has always been well aware of the fact that holding back the economic growth of the minority can entail holding back the national growth of the minority. The present economic in the situation dependence past, due of upon to objective the Slovenes the majority reasons, the living nation, in Italy which economic is marked by is historically incentive was their considerable conditioned, mostly in the since hands of tne middle and higher bourgeois classes who were mostly Italian — and partly German — speaking. But parallel with the common national awakening of the Slovenes in the second half of the past century, their economy began growing and spreading. The Slovenes strengthened nationally, the common social and cultural activities were developing, the assimilation of the Slovenes was decreasing. The Italian side was diametrically opposed to the economic development of the Slovenes and resorted to all the available means to obstruct it. Such politics reached its highest level in the period of fascism. After the Second World War the efforts began at the the revival and renewal of the Slovene economic structures, while the administration and deciding political circles resisted it by using their refined administrative instruments (unnecessary and unjustified expropriations, hindrances and neglect of the economic initiatives of the Slovenes, discrimination in employment, discrimination and planned econo- mic standstill, especially in Venetian Slovenia/Beneška Slovenija and in the valley of Resia/Rezija etc.), with the purpose of making the minority economically dependent, weak and conseguently more easily assimilable. The Slovenes in Italy have been struggling the whole post-war period for the legal acknowledgment and protection of their rights as stated in the Italian Constitution. The debate in the Parliament on the bills shows a certain progress in the matter of cultural and linguistic rights; nevertheless, the economic development is completely neglected as the official statement has become prominent claiming that the Italian society is based on capitalist system founded on the free commercial competition which offers each individual — regardless of his national identity — the same economic opportunities. Therefore the acknowledgement of a special attitude towards the economic and regional characteristics supposedly damage the free competition and cause disturbances on the market. Such thesec are, of course, purely rhetoric, in the actual conditions of explicit interventions of the State and of other organizations on the market. Convinced and conscious that firm economy wholesome existence and manysided development, represents the material basis for a the Slovenes in Italy and their orga- nizations make efforts to promote their own economic selves more efficiently. They also strive for recognition portance in of the economy the Document incentives and of the specific to organize themcharacter and im- of tne minority. proposed by the Slovene Cultural and Economic Association the Slovene organizations have summarized their basic standpoints and also concrete proposals in connection with the importance of the economic situation and of the development of the Slovene national community in Italy. Razpravo in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s. 93—98 Nada s Vilhar DESKRIPTIVNI PREGLED REŠITEV V GLOBALNI ZAKONODAJI ZA DRUŽBENOEKONOMSKO PODROČJE Področje, kjer prebivajo Slovenci v IHaliji, je z gospodarskega vidika razdeljeno na dve coni: v 8. socioekonomsko cono, v katero spadata Tržaška in Goriška pokrajina, ki to cono tudi v celoti sestavljata, ter v 6. socioekonomsko cono, v katero spada del Videmske pokrajine in z njo vred Beneška Slovenija. Pogled na sedanje stanje gospodarstva na teh področjih kaže, da je v Tržaški in Goriški pokrajini razvit predvsem terciarni in sekundarni gospodarski sektor, medtem ko v Videmski pokrajini in Beneški pa se je tudi obrtniška dejavost. Ekonomska enakopravnost Sloveniji je gotovo prevladuje temeljni primarni pogoj sektor, razmahnila za dejansko enakoprav- nost v mednacionalnih odnosih, kar velja tudi za enakopravnost narodnih manjšin. Ni enakopravnih odnosov med narodi in torej tudi ne med narodnostno večino in manjšino, če niso ustvarjeni vsaj temeljni pogoji za enakopravnost v ekonomski sferi.! Socialnoekonomski vidik enakopravnosti narodnih manjšin se vedno bolj uveljavlja kot posebno področje človekovih pravic. Te pravice je treba po državah zaščititi z ustrezno zakonodajo, z normativnimi akti na ravni mednarodnih organizacij pa zavezati države, da bodo pri izvajanju te zaščite upoštevale načela mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah v posameznih državah ter drugih sporazumov, ki so bili sprejeti v okviru sistema OZN in v drugih mednarodnih organizacijah. Vrsta dejavnikov vpliva na uveljavljanje družbenoekonomske enakopravnosti narodnih manjšin, od prizadevanj za usklajevanje stopnje gospodarske razvitosti posameznih območij v državah do prizadevanj za popestritev in razširitev ekonomskih in drugih odnosov med državami nasploh, posebej med sosednimi državami in njihovimi obmejnimi območji, naseljenimi večinoma z etnično mešanim prebivalstvom.? Osimski sporazum, zlasti sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in republiko Italijo s prilogami, je ustvaril trdne temelje za trajno in solidno gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in odprl na obmejnem območju možnosti za nove oblike gospodarske in tehnološke integracije, ki bodo izboljšale življenjske razmere obmejnega prebivalstva. Osimski sporazumi pomenijo tako pomembno etapo v odnosih med Jugoslavijo in Italijo, kar se nedvomno mora pokazati tudi v položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Po podpisu, odobritvi in ratifikaciji osimskih sporazumov je dozorel čas za sprejetje zakonskih določb, ki naj celovito, ozemeljsko in področno, brez razlike in diskriminacij opredelijo v najširšem demokratičnem duhu skupinske in posameznikove narodnostne pravice, da bi se začela graditi vsebinska in formalna ena- kopravnost kot podlaga za nemoten razvoj, so poudarili v »Dokumentu o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji«, ki ga je sprejela Slovenska kulturno1 Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravno ribor 1977, str. 309. varstvo narodnih manjšin, Založba Obzorja, Ma- 2 Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1981, št. 13—14, Marija Ambrožič-Počkar: Socialnoekonomski vidik enakopravnosti narodnih manjšin v nekaterih predvsem evropskih državah. Mo... Deskriptlvni pregled rešitevv globalni zakonodaji za družbenoskonomsko področje gospodarska zveza leta 1979. Slovenske organizacije so svoje zahteve in predloge s področja gospodarstva v omenjenem dokumentu oblikovale v 4. točki — Prostor in gospodarstvo: »Ohranitev in razvoj gospodarstva slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov na narodno mešanem ozemlju je eden izmed osnovnih pogojev za preprečevanje sprememb etničnega značaja in asimilacije. Država, dežela in druge ustanove morajo sprejeti v soglasju s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti ukrepe normativnega, upravnega in finančnega značaja za ohranitev slovenskih gospodarskih dejavnosti, za njihov razvoj in za nove pobude. Država, dežela, pokrajine, medobčinske skupnosti, občine in javne ustanove morajo v skladu s svojimi pristojnostmi pritegniti izvoljene predstavnike in zastopnike najbolj reprezentativnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti k soodločanju o ukrepih, ki bi kakorkoli učinkovali na prostor, na katerem živijo Slovenci, ter na socialne in gospodarske razmere v tem prostoru. Za površine, gospodarske ter druge objekte in strukture na prostoru, ki so last pripadnikov slovenske narodne skupnosti in ki so jim odtujene v korist celotne družbe, morata biti zagotovljena lastnikom in uživalcem jusarskih pravic neposredno soodločanje o namembnosti površin in ustrezna soudeležba. Slovenski narodnostni skupnosti pa morajo biti zagotovljene ustrezne trajne protiusluge za narodnostno škodo, ki jo prinaša prostorska izguba. Posebno skrb je treba posvetiti vprašanjem slovenskih izseljencev in ukrepom za pospeševanje pogojev za njihovo vrnitev na domača tla. Na tujem jim je treba nuditi potrebna sredstva za kulturni in jezikovni razvoj. Vključiti je treba njihove organizacije v postopek soodločanja pri reševanju njihovih problemov. prav po- sebno veliko gospodarsko škodo na prostoru, kjer živijo Slovenci v Videmski krajini.« Država mora pospešiti odpravo po- Predlagane o vojaških služnosti, rešitve v zakonskih ki prizadevajo osnutkih Predloženi zakonski osnutki v večini primerov vsebujejo posebno poglavje družbeno-ekonomskem razvoju z izjemo zakonskega predloga. Krščanske de- mokracije, v katerem gospodarstvo ni omenjeno. Ti zakonski osnutki so: 1. Zakonski načrt Slovenske skupnosti o globalni zaščiti slovenske manjšine v narodna Italiji, predložen 3. 6. 1977; 2. Zakonski osnutek Komunistične partije Italije: »Norme za zaščito italijanskih državljanov slovenskega jezika«, 6. 6. 1978; 3. Zakonski predlog Socialistične stranke Italije »Posebne norme za zaščito slovenske jezikovne skupine«, 20. 6. 1979; 4. Predlog ustavnega zakona Liste za Trst: »Norme za zaščito furlanske, slovenske in nemške etnično-jezikovne manjšine avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine«, 15. 7, 1980 — umaknjen. Vsebino predlaganih rešitev v zakonskih osnutkih bomo razdelili v naslednje sklope: očuvanje prostora, gospodarski razvoj, soodločanje manjšine, zaposlovanje, emigracije. OČUVANJE PROSTORA Zakonski osnutek KPI v svojem četrtem poglavju »Družbenogospodarski razvoj in pooblastila deželi« obravnava vsebino »deželnih načrtov posegov za družbenogospodarski razvoj slovenske manjšine«.? Po 23. členu morajo v teh načrtih določiti: 3 Zakonski osnutek Komunistične ljanov slovenskega jezika«, partije Italije; »Norme za zaščito italijanskih držav- RazpraveIn gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 95 a) »posege za zaščito okolja, za ovrednotenje zgodovinsko kulturnega bogastva slovenske skupnosti in za kakovostno izboljšavo in razširjanje javnih storitev; b) zaščitne ukrepe v zvezi z uporabo ozemlja in za' ohranjanje ter obnovo zgodovinskih središč, spomenikov in zgradb posebne zgodovinske in arhitektonske vrednosti; c) posebne norme za omejitev uporabe zemljišč v primeru nekmetijskih dejavnosti in za določitev oblik soudeležbe lastnikov zemljišč pri teh dejavnostih ali zamenjavo ter/ali odškodnine v izjemnih primerih razlastitve oziroma začasne ali trajne zasedbe zemljišč; d) ukrepe v primeru zaseganja zemljišč jusarskega značaja, o tem, kako naj zainteresirane občine uporabljajo sklade, namenjene odplačilu odtujene dobrine, in za to, da bo skupnost, ki je uživala jusarske pravice, uporabljala za te nastale pobude.« Zakonski načrt Slovenske skupnosti v svojem 20. členu poudarja: »Osnutki gospodarsko-družbenega in urbanističnega načrtovanja ter njihova izvajanja na ozemlju, na katerem živi slovenska etnična skupina, se morajo držati načela, da ne spremenijo etničnega značaja omenjenega ozemlja. V primerih, ko je treba zaradi ugotovljenih potreb javne koristi razlastiti nepremičnine ali uvesti služnosti ali vinkulacije nad njimi, se mora predhodno slišati mnenje zainteresiranega prebivalstva bodisi neposredno bodisi prek organov krajevne uprave (področnih ali občinskih) ter je treba upoštevati morebitne predloge, ki skušajo preprečiti, obiti ali vsaj omejiti škodo na lastnini, nasadih, napravah in obratih podjetja.«? Zakonski predlog Socialistične stranke v 11. členu zagotavlja: »Programski socio-gospodarski načrti na kateremkoli nivoju: državnem, deželnem, pokrajinskem, občinskem itd. in njihove uresničitve na jezikovno mešanem območju v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini morajo upoštevati osnovni princip, da ne spreminjajo narodnostne karakteristike na omenjenem območju«.? Tudi predlog ustavnega zakona Liste za Trst v svojem 4. členu »jamči tako posameznikom kot manjšinskim skupnostim v primeru razlastitev pravično odškodnino za povzročeno gospodarsko škodo«.? GOSPODARSKI RAZVOJ Po 23. členu zakonskega osnutka KPI morajo »večletni deželni načrti posegov za družbenogospodarski razvoj slovenske manjšine« določiti: a) »kreditne olajšave, podpore, spodbudne prispevke za posamezne veje gospodarstva ter kriterije izplačevanja skladov; b) ukrepe za spodbujanje gospodarske dejavnosti zadružnega ali združevalnega značaja med kmeti-rejci, ribiči, obrtniki, trgovci in malimi podjetniki, kakor tudi pobude za agroturizem; c) posege v podporo tradicionalni dejavnosti s posebnim poudarkom na kmetijstvo, živinorejo in agroturizem«. V zakonskem osnutku Slovenske skupnosti govori o gospodarskem razvoju 20. člen: »V skladu z načelom člena 45 ustave se bo z najprimernejšimi sredstvi 4 Zakonski v Italiji. s Zakonski načrt Slovenske predlog skupnosti Socialistične o globalni stranke Italije: zaščiti slovenske »Posebne norme narodne manjšine za zaščito slovenske jezikovne skupine.« 6 Predlog ustavnega zakona Liste za Trst: »Norme za zaščito furlanske, slovenske in nemške umaknjen. etnično-jezikovne manjšine avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine« — xs | —. Deskriptivni pregled rešitev v globalni zakonodaji za družbenoskonomsko področje pospeševalo in krepilo ustanavljanje zadrug za gospodarski razvoj in za zaščito koristi prebivalstva ter bo zavarovan razvoj obrtništva«. Predlog ustavnega zakona Liste za Trst v 4. členu »prepoveduje gospodarski razvoj v škodo manjšinskih jezikovnih skupnosti«. SOODLOČANJE MANJŠINE Kot smo lahko opazili, se večina zakonskih osnutkov zavzema za zaščito in ohranitev etničnega značaja ozemlja, na katerem živi slovenska etnična skupina. Zato nekateri zakonski osnutki ponujajo naslednje rešitve: Zakonski načrt Slovenske skupnosti v 20. členu poudarja, da bi »v ta namen moralo biti vključeno v pristojne organe primerno število predstavnikov omenjene etnične skupine, kateri bodo izbrani med izvedenci v specifičnih zadevah ter med najbolj zainteresiranimi socialnimi kategorijami«. Zakonski predlog Socialistične stranke Italije v 11. členu v nadaljevanju prav tako poudarja, da je »v ta namen treba zaposliti primerno število pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti v kompetentne organe, izbranih po posvetu s skupinami, ustanovami in socialno-političnimi organizacijami, v katerih opravljajo svojo dejavnost pripadniki slovenske etnične skupnosti, ki jim je dana možnost soodlo- čanja«. Tudi 24. člen zakonskega osnutka KPI jamči »neposredno sodelovanje slovenske manjšine pri oblikovanju in izvajanju načrtov posegov« z ustanovitvijo posvetovalne komisije, ki je »izraz slovenske manjšine«. ZAPOSLOVANJE »Da bi slovenska jezikovna skupnost uresničila lastni enakopravni razvoj, je dana prednost vključevanju slovenskih pripadnikov v ustanove, javne organe in urade na jezikovno mešanih območjih in s pogoji in zahtevo pa poznavanju italijanskega in slovenskega jezika. Za realizacijo zgoraj navedene norme je potrebno izvesti v vseh razpisih za delovna mesta ali v razpisnih izpitih za nazive ustni in pisni preizkus znanja slovenskega jezika«, so poudarili v 10. členu zakonskega osnutka Socialistične stranke Italije. Tudi 20. člen zakonskega načrta Slovenske skupnosti zagotavlja, da je »v vsakem primeru zajamčena prednostna pravica pri zaposlitvi na morebitna nova delovna mesta za tiste, ki imajo stalno bivališče na omenjenem območju, ter prednostna pravica za gospodarske in zasebne dejavnosti«. Zakonski osnutek KPI med deželnimi načrti posegov omenja tudi »posege za kakovostno izboljšanje in številčno povečanje delovnih mest na jezikovno mešanih področjih«. Predlog ustavnega zakona Liste za Trst v 4. členu »jamči jezikovnim skupinam možnost dela na ozemlju, na katerem prebivajo po tradiciji« ter v nadaljevanju zagotavlja, da »pripadnike jezikovnih skupnosti, uslužbence javne uprave, državnih ustanov in drugih koncesijskih javnih uprav ne smejo premestiti brez privolitve izven ozemlja, kjer po tradiciji manjšina živi«. EMIGRACIJE Vprašanja emigracije se dotika samo 36. člen predloga ustavnega zakona Liste za Trst, in sicer pravi: »Pripadnikom jezikovnih manjšin, ki so zaradi dela emigrirali izven jezikovno mešanega območja, je omogočen povratek, ki jim ga zagotavljajo država in deželi Furlanija-Julijska krajina in Veneto z raznimi finančnimi intervencijami in davčnimi olajšavami«. Razpravo in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 PIA Sklep Po tem, ko smo analizirali predlagane rešitve v zakonskih osnutkih, lahko ugotovimo, da se za nadvse pomembno vprašanje zaščite in ohranitve etničnega značaja ozemlja zavzemajo v vseh zakonskih osnutkih, ki obravnavajo gospodarsko področje, hkrati pa tudi poudarjajo pomembnost soodločanja manjšine v teh vprašanjih. Glede gospodarskega razvoja predlagata konkretne rešitve le zakonski osnutek KPI in zakonski načrt Slovenske skupnosti, zavzemata pa se predvsem za razvoj kmetijstva, obrtništva in trgovine. Predlog ustavnega zakona Liste za Trst se tega vprašanja samo dotika »s prepovedjo gospodarskega razvoja v škodo manjšinskih jezikovnih skupnosti«. Zakonski predlog Socialistične stranke italije pa tega vprašanja ne obravnava. Industrija pomeni osnovni gospodarski sektor in temelj za gospodarski razvoj vsakega področja, vendar predloženi zakonski osnutki v svojem gospodarskem delu ne predlagajo konkretnih rešitev za razvoj industrijskih dejavnosti. Predloženi zakonski osnutki v svojem gospodarskem delu poudarjajo pomembnost zaposlovanja in predlagajo vrsto rešitev za enakopravno vključevanje slovenske narodnostne skupnosti na nova delovna mesta. Vprašanje emigracije je predvsem v Videmski pokrajini pomemben problem, ki mu je treba posvetiti posebno skrb. Toda med predloženimi zakonskimi osnutki ponuja rešitev tega vprašanja samo predlog ustavnega zakona Liste za Trst. Rlassunto L'ANALISI DI LEGGE DESCRITTIVA DELLE SOLUZIONI CONTENUTE NELLE PROPOSTE DELLA TUTELA GLOBALE RIGUARDANTI GLI ASPETTI ECONOMICI E SOCIALI Gli Accordi di Osimo, specialmente I'Accordo sulla promozione della collaborazione fra la Reppublica Socialista Federativa di Jugoslavia e la Reppublica d'Italia con i suoi Allegati, tra crearono Italia le basi e Jugoslavia. economica solide Inoltre e tecnologica sul di una collaborazione aprirono territorio le possibilita confinario che economica alle nuove stabile forme renderebbero e permanente dell'integrazione migliori le condizioni di vita della popolazione residente nella zona dl frontiera. Gli Accordi di Osimo rappresentano una fase molto importante dello sviluppo dei rapporti italo-jugoslavi il che deve indubbiamente rispecchiarsi anche nella posizione attuale della comunita slovena in Italia. Nel »Documento dei diritti della Comunita nazionale slovena in Italia« adottato dall'Unione culturale economica slovena nell'anno 1979, viene accentuato che con la firma, l'appro- vazione e la ratifica degli Accordi di Osimo sono maturati i tempi per mettere in atto un serio impegno di adottare delle disposizioni iegislative che dovrebbero stabilire integramente su tutto il territorio ed in tutte le sfere, senza differenze e eliminando la discriminazione razziale nel senso piu ampio e nello spirito democratico i diritti nazionali spettanti alla minoranza come collettivita nonch8 ai singoli appartenenti alla stessa e cosi arrivare a porre le basi di una eguaglianza effettiva e formale che servirebbe da base di uno sviluppo tranguillo. II documento guindi presenta le richieste e le proposte economiche delle organizzazioni slovene. La gran parte delle proposte di legge presentate contiene un capitolo particolare trattante lo sviluppo nemmeno non di tutale globale importanti: — tute fa socio-economico, accenno alla tranne guestione la proposta economica. riguardanti gli aspetti oconomici le proposte di legge Le della Democrazia presetnate Cristiana che soluzioni della legge e sociali trattano alcune guestioni molto trattanti gli aspetti economici favoriscono la salvaguardia, che vuol dire la tutela e la conservazione del carattere etnico del territorio e nello stesso tempo mettono in rilievo l'importanza del diritto della minoranza di partecipare alle decisioni sul piano economico; — soltanto le proposte di legge del Partito Comunista e dell'Unione slovena propongono le soluzioni concrete in merito allo sviluppo economico. La proposta di legge costituzionale della Lista per Trieste fa soltanto un breve accenno alla guestione mentre la proposta di legge del Partito Socialista italiano non la tratta nemmeno. $8 Deskriptivni pregled rešitev v globalni zakonodaji za družbenoekonomsko področje o — le proposte di legge nella parte trattante gli aspetti economici mettono in rilievo "Importanza di fornire alla minoranza la possibilita d'implego. Ne propongono una serie di soluzioni per gli appartenenti alla comunita slovena offrendo loro secondo il principio di parita di diritto i nuovi posti di lavoro; — la guestlone di emigrazione vlene accennata unicamente dalla proposta di legge costituzlonale. DESCRIPTIVE SURVEY Summary OF THE SOLUTIONS IN THE GLOBAL IN THE SOCIO-ECONOMIC FIELD LEGISLATION "The Osimo Agreement, especially the Agreement on Promoting the Economic Cooperation between the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and the Republic of Italy with its annexes, has created firm bases for a permanent and solid economic cooperation between Italy and Yugoslavia, and opened the possibilities of new ways of economic and technological integration in the frontier region which will improve the living conditions of the: people along the border. Thus the Osimo Agreement represents an amportant step in the relations between Yugoslavia and Italy which should undoubtedly be reflected also in the situation of the Slovene national community living in Italy. After the Osimo Agreement had been signed and ratified, the time has come to pass the legal provisions which should thoroughly determine the common and individual nationality rights, concerning regions and provinces, without making differences and discriminations, in the most democratic spirit. Thus the real and formal eguality could gradually be built as a basis for an undisturbed development, was emphasized in the Document vene on Cultural the and Rights of the Economic Slovene Assoclatlon National in 1979. Community The in Slovene Italy, adopted organizations by the Slo- formulated their demands and proposals in the field of economy in the foregoing document. The bilis contain in most cases the chapter on the socio-economic development with the exception of the bill proposed by the Christian Democracy which does not mention the economy. The solutions suggested in the global legislation in the socio-economic field refer to some important guestions: — the most important guestions of protection and preservation of the ethnic character of the region are promoted in all bills treating of the economic field. At the same time the importance of co-decision-making of minority in these guestions is emphasized; — in connection with the economic development the concrete solutions are suggested only in the bili of the Communist Party of Italy and the bill of the Slovene Union. The proposal of the Constitutional Law of the List for Trieste (Lista per Trieste) only slightly touches on this problem, while the bill of the Socialist Party of Italy does not discuss this guestion; — in their economic parts the bills emphasize the importance of employment and suggest a series of solutions for the Slovene national community to enjoy eguality in get4 ting newly-created jobs; — the guestion of emigration is mentioned only in the proposal of the Constitutional Law of the List for Trieste/Lista per Trieste. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15, s. 90—114 Aleš "w Lokar GOSPODARSKO SODELOVANJE OBMEJNIH PODROČIJ ITALIJE IN JUGOSLAVIJE IN MOŽNOSTI VKLJUČEVANJA SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V ITALIJI 1. Obmejno gospodarsko sodelovanje po obmejnih med Italijo In Jugoslavijo sporazumih Za gospodarsko sodelovanje na obmejnem področju med Italijo in Jugoslavijo so dokajšnjega pomena preferencialni (prednostni) sporazumi o obmejnem sodelovanju, ki so nastali v povojnem obdobju na podlagi različnih družbenogospodarskih in političnih pobud. Osnova za gospodarsko sodelovanje in izmenjavo med obema jadranskima državama sta gospodrski sporazum iz let 1963, ki ga je omogočilo članstvo obeh držav v GATT (General Agreement on Tariffs 8 Trade) — sledilo mu je medsebojno priznanje klavzule »najugodneje obravnavane države«, in pa prvi (1970) ter drugi (1980) sporazum EGS—Jugoslavija.! Obmejni sporazumi so nastali pred opisanimi mednarodnimi sporazumi in neodvisno od njih, vendar pa jih omenjajo in implicite ponovno potrjujejo kot lokalne izjeme v celotni sliki razmerij med Italijo in Jugoslavijo. Že sam GATT? predvideva takšne izjeme in jih označuje za »obmejni promet«,? sporazum EGS—Jugoslavija iz leta 1980 pa z 28. členom izrecno izraža »ne vplivanje« tega sporazuma na posebne režime, ki so nastali v prejšnjih obdobjih. Na obmejnem področju med Italijo In Jugoslavijo imamo tri obmejne sporazume: tržaški, videmsko-goriški in pa sejemski sporazum Alpe-Adria. Prva dva sta nastala v prvem povojnem obdobju, in sicer iz nujnosti, da ne bi povsem ustavili tradicionalnih prometnih tokov med mestnimi središči Trsta, Gorice in Čedada ter njihovim tradicionalnim podeželjem, ki jih je ločila meja po druoi svetovni vojni. V Trstu so ti sporazumi nastali še v času Zavezniške vojaške uprave (ZVU) med posameznimi deli Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), v Go- rici pa na podlagi sporazuma, ki sta ga Italija in Jugoslavija podpisali leta 1949. Tržaški in videmsko-goriški sporazum sta dobila sedanjo obliko 31. marca 1955 kot dela novega globalnega pravilnika o gospodarskih odnosih med obema državama." S Sporazum Alpe-Adria pa so podpisali leta 1962 in urejuje sejemske posle Alpe-Adria v Ljubljani. mata Tržaški in videmsko-goriški sporazum sta si zelo podobna po strukturi: zajeobmejna področja na Goriškem in Tržaškem na obeh straneh meje, dolo- 1 Commissione della Comunita' Europea «Accordo di Cooperazione tra la Comunita' Economica Europea e la Repubblica Socialista Federativa di Jugoslavia», 1980. 2 General Agreement on Tarlffs and Trade, Vol.1, Lake Success, New York: United Nations, 1977. 3 HOČEVAR T., »The Impact of Italo-Yugoslav Frontier Trade Agreements on the Expansion and Liberalization of East-West Trade«, Seventh Annual Southern Conference of Slavic Studies, October 25—26, 1968, University of Virginia. 4 LOKAR A., »Prospettiva di sviluppo dei regimi di scambio preferenzlali nel Friuli- Venezia Glulla«. Raziskava, ki jo je avtor opravil za deželo Furlanijo-Julijsko krajino leta 1980. S VRŠAJ E., »La cooperazlone economica Italla-Jugoslavia«, Ed.: Mladika, Trst, Ul. Donizetti 3. jod Gospodarsko sodelovanje obmejnih področij italije in Jugoslavije... čata blagovne kontingente in obvezujeta podjetja, ki trgujejo po njunih določilih, da imajo sedež na obmejnem območju ter da opravljajo plačila na tako imenovanih »avtonomnih računih« pri Italijanski banki (Banca d'Italia) v Trstu oziroma Gorici. Obračunavajo jih v nekonvertibilnih lirah in zanje ne predvidevajo možnosti manipulativnih kreditov. Zato jih je treba letno uravnovešati. Morebitne salde je mogoče prenašati na naslednje leto na isti račun ali pa na generalni račun italijansko-jugoslovanske izmenjave. Blagovne liste so označene s črkami A, B, C in D. Lista A se nanaša na imena proizvodov in na kontingente, ki jih je moč uvoziti v Italijo na obmejno področje. Ta spisek vsebuje skupino 0% (prehrambeni proizvodi in žive živali), 1 (pijače in tobak) ter »druge proizvode«, ki jih je moč uvažati po carinskih predpisih splošnih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Menjava po tem spisku potemtakem, s carinskega vidika, ni nič drugačna od običajne italijansko-jugoslovanske menjave, če izvzamemo plačilo po avtonomnem računu. Lista B se nanaša na kontingente, ki jih je moč uvažati v Jugoslavijo s tržaškega in goriškega področja. Vsebuje proizvode skupin 0 (prehrambeni proizvodi in žive živali), 4 (olja in maščobe), 5 (kemijski in farmacevtski proizvod), 6 (produkti, ki jih razvrščamo po surovini; posplošeno bi lahko dejali, da so to v glavnem polizdelki, ki se uporabljajo za nadaljnjo predelavo), 8 (proizvodi s stilno in/ali napredno tehnologijo). Na listi C so proizvodi, ki jih je moč brez carine izvažati v Italijo iz Jugoslavije To so proizvodi skupin 0 (prehrambeni proizvodi in žive živali), 1 (pijače), 5 (kemični proizvodi), 6 (proizvodi, razvrščeni po surovini; polizdelki), 8 (pohištvo). Ti proizvodi so ozko kontingentirani in jih je moč porabiti le na tržaškem področju. Lista D se nanaša na italijanske proizvode, ki jih je moč brez carine uvoziti v Jugoslavijo. Tudi ti so ozko kontingentirani in jih je moč porabiti izključno na področjih Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice. Na tem spisku so skupine 0 (prehrana, rastline), 1 (pijače), 5 (kemijski proizvodi), 6 (proizvodi/polizdelki, ki jih raz- vrščamo po surovini), 7 (stroji in transportna sredstva), 8 (tehnološko in stilistično razviti proizvodi). Goriški sporazum ne vsebuje določil brezcarinskega uvažanja v Italijo, kar se uravnoveša z dejstvom, da lahko Gorica brez carine uvaža (brezcarinsko področje — Zona Franca) iz katerekoli države, ne le iz Jugoslavije, po vnaprej določenih letnih kontingentih. Izvajanje tržaškega sporazuma je pokazalo, kontingenti, izraženi v lirski vrednosti da so fiksni, z zakonom določeni (razen pri živini, kjer je kontingent izražen $ Uporabljali bomo mednarodno blagovno klasifikacijo SITC, ki je običajna v mednarodni trgovini. Po tej klasifikaciji se proizvodi najprej delijo na deset osnovnih skupin: 0 — prehrambeni proizvodi in žive živali; 1 — pijače in tobak; 2 — neprehrambene surovine, razen goriv; 3 — goriva, maziva in energetske surovine; 4 — olja in masti živalskega in rastlinskega izvora; 5 — kemični proizvodi; 6 — polizdelki, ki jih določamo po surovini; 7 — stroji in transportna sredstva; 8 — razni proizvodi visoke tehnologije in/ali stila (mode); 9 — blago in transakcije, ki jih ne označujemo po vrsti. Opisane glavne skupine so nadalje razvrščene še po podskupinah z dvema, s tremi, štirimi in celo petimi številkami, kar omogoča določanje več tisoč različnih vrst proizvodov po dokaj specialnih skupinah. Bibliografija: — Standard International Trade Classification, United Nations ries M, N. 10; 2nd Ed. — SITC Revised, UN Statistical Papers, Series M, N. 34. Statistical Papers, Se- Razpravo in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 101 v teži), hiba tega instrumenta v mednarodni menjavi in prometu. Blagovna menjava med dvema državama je namreč odvisna od obojestranske notranje ponudbe in povpraševanja, ta pa se spreminja v skladu z razvojem notranje gospodarske strukture v obeh državah. Razen tega pa je jasno, da se kontingenti, izraženi z vrednostjo, v obdobju visoke inflacijske stopnje količinsko kaj hitro zmanjšujejo. Spreminjanje teh kontingentov, kar lahko izvede le državni zakon, pa je izredno zamudno opravilo, ki po navadi stopi v veljavo šele nekaj let po začetnem do- govoru. Tako je bil recimo tovrstni sporazum z dne 31. marca 1955 spremenjen z izmenjavo not med obema vladama 10. februarja 1978. Državni zakon je bil sprejet komaj 29, novembra 1980, a objavljen v italijanskem uradnem listu šele 15. decembra 1980. Šele 22. januarja 1981 so ustrezni uradi v Trstu in Gorici prejeli nove kontingente za liste C in D, ki zamenjujejo prejšnje kontingente z dne 30. aprila 1969. Novi kontingenti za listo C dosegajo vrednost 13.000 milijonov lir, od česar je 88% proizvodov iz skupine 0 (prehrambeni proizvodi in žive živali), 2,3% iz skupine 1 (pijače), 1,4 %o iz skupine 2 (celuloza), 1,2 %o iz skupine 5 (kemijski proizvodi, PVC), 0,4% iz skupine 6 (manjši kovinski proizvodi), 1,9 %o iz skupine 7 (stroji in transportna sredstva) ter 4,7 % iz skupine 8 (stilni in tehnološko napredni proizvodi). V resnici pa je danes ta vrednost precej višja, ker je kontingent za živino in meso izražen v teži, to se pravi 5700 t, kar ne ustreza več vrednosti 9700 milijonov lir ob sklenitvi sporazuma, temveč približno današnjim 22.000 milijonom |lir. Iz opisanega je razvidno, da sestavljajo blagovno strukturo, ki jo Jugoslavija ponuja Italiji na podlagi liste C, pretežno tradicionalni prehrambeni, predvsem mesni izdelki in surovine. Le obrobno se uveljavljajo industrijski proizvodi raznih vrst, kljub popolni liberalizaciji uvoza, to se pravi brezcarinskemu tretmaju na italijanskem tržišču. Isti predpisi navajajo tudi listo D s skupnim kontingentom 13.000 milijonov lir. Od tega je 1,9% v skupini 0, 0,5 % v skupini 1, 0,07 % v skupini 3, 35,9 % v skupini 5, 39,5% v skupini 6, 9,6 %o v skupini 7, 11,5 % v skupini 8 in 0,9 %Yo v skupini 9, Lista D je namenjena brezcarinskemu izvozu v Jugoslavijo in je govna struktura precej drugačna, pač v skladu z italijansko ponudbo vanskim povpraševanjem: pretežno so to kemijski proizvodi, polizdelki žuje skupno več kot 75%. raznih vrst blaga), stroji ter tehnološko in njena blain jugoslo(kar zdrustilno na- predni kot lista C proizvodi. kljub ugodnostim Dejansko pa se brezcarinskega lista D ne izkorišča tako intenzivno režima. Razloge bomo omenili pozneje. Omenili smo že, da sporazuma vsebujeta še listi A in B, vsaka za skupni kontingent 11.000 milijonov lir. Vendar sta ti listi le bolj simboličnega pomena, ker so v njima navedeni kontingenti le indikativnega značaja in jih je moč poljubno prekoračiti, če veljajo za blago, ki ga izvažamo in uvažamo po teh listah, normalni carinski predpisi. Tudi blagovne strukture niso posebno pomembne, ker listi vsebujeta na koncu seznama blaga še postavko »drugo blago«, za katero je predviden dokaj visok kontingent za 1360 (uvoz) oziroma 880 (izvoz) milijonov lir. Zakaj se vztraja pri teh listah, bo razjasnilo nadaljevanje te razprave. Slabo stran teh sporazumov, ki je v glavnem, kakor smo dejali, povezana s težavnim in dolgotrajnim usklajevanjem, ki ga zahtevajo spremembe v gospodarskih odnosih, skušajo odpraviti na razne načine. Razpravljajo o predlogu, da bi mešana komisija, ki občasno pregleduje in uravnava delovanje avtonomnih računov, svoje predloge lahko spreminjala z vladnimi dekreti brez dolgotrajnega postopka parlamentarne odobritve. To bi dokaj skrajšalo čas med ugotovitvijo 102 Gospodarsko sodelovanje obmajnih področij itallje in Jugoslavije... po nujnosti za spremembo, izdelavo predloga, sprejetjem le-tega in odobritvijo, kar bi seveda omogočalo hitrejše prilagajanje sporazumov stvarnim razmeram. Tretji italijansko-jugoslovanski sporazum Alpe-Adria, ki so ga podpisali leta 1962, je deloma lahko izkoristil negativne izkušnje prejšnjih sporazumov. Zanj se določajo kontingenti in blagovne liste vsako leto posebej. Uporabljajo ga lahko le podjetja, ki sodelujejo na letnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, pozneje pa le tista podjetja, ki so v prejšnjem letu zadovoljivo izpolnila svojo kvoto izvoza in uvoza. Na papirju je torej sporazum Alpe-Adria ustreznejši. Če se potem dejansko ni uspel razviti, kakor bi se lahko, je to povezano, verjetno oziroma predvsem, kakor bomo še videli, z dejanskim notranjim jugoslovanskim gospodarskim položajem, ki onemogoča širše devizno razpolaganje in brezcarinsko uvažanje blaga iz inozemstva. Širšo razmahnitev trgovanja v obeh smereh po tem sejemskem sporazumu ovira dejstvo, da sta kvoti za uvoz in izvoz strogo usklajeni. 2. Dejansko delovanje obmejnih Da bi prikazali dejansko delovanje obmejnih beli 1, 2 in sliko 1. sporazumov sporazumov, smo pripravili ta- Tabela 1: GIBANJE NA TREH PREFERENCIALNIH OBMEJNIH SPORAZUMIH IN PRIMERJAVA Z GLOBALNO ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKO TRGOVINO V MILIJONIH DOLARJEV"" Leto a Indeks Izmenjava rasti spo BOKE 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 " Sporazum ker ta v trenutku "" Račun je ljene v statistikah 45,0 30,0 32,8 31,8 19,6 19,1 30,5 42,0 37,0 35,4 35,1 43,8 55,3 61,4 61,5 100,1 121,7 175,6" V odst. ital Struktura treh sporazumov v odstotkih on (64 — 100) izmenjave Trst 100,0 68,7 72,9 70,7 43,6 42,4 67,8 93,3 82,2 787 78,0 96,9 122,9 136,4 136,7 222,4 270,4 390,2 14,7 11,0 9,6 7,0 4,4 3,5 4,8 6,7 5,2 3,5 2,7 3,5 4,1 3,6 4,5 5,2 5,7 9,6 39,7 41,5 48,8 41,5 50,5 52,5 62,7 60,4 65,9 63,3 86,3 64,9 63,0 58,8 66,1 70,0 72,8 67,5 eo 45,2 43,8 48,7 46,7 517 23,2 19,1 26,1 19,1 15,2 12,6 16,7 24,4 26,4 19,0 20,8 19,7 28,5 Alpe-Adria 15,1 14,7 4,5 11,8 17,4 24,2 18,2 13,5 15,0 21,5 21,1 18,4 12,8 14,8 14,9 9,2 7,5 4,0 Alpe-Adria je tu vračunan kot kontingent in ne kot dejanska realizacija, izdelave te tabele še ni bila dokončno znana. bil izdelan na podlagi srednje letne paritete med liro in dolarjem, objavmednarodne trgovine OECD. Tabela 1 prikazuje kvantitativni obseg izmenjave po treh sporazumih v sedemnajstih letih od prve večje jugoslovanske reforme leta 1964 in leta 1965 do leta 1981. Podatki so v milijonih ameriških dolarjev in ne v lirah, kot se to dela v navadnih prikazih prometa po obmejnih sporazumih, kar ima nekaj prednosti: omogoča neposredno primerjavo tako z globalno italijansko-jugoslovansko izmenjavo kakor tudi s širšimi tokovi mednarodne blagovne izmenjave. Omogoča pa tudi Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1962, št. 15 103 delno deflacijo navedenih vrednosti, če sta bili v tem obdobju inflaciji domačih valut, lire in dinarja, višji od dolarske. Indeks rasti, prikazan v drugi koloni te tabele, je torej nekoliko realnejši od tistega, ki bi ga izračunavali v lirskih vrednostih, saj bi pri tem v realno rast zaradi inflacije lire vračunavali tudi navidezno rast. Obračuni dolar—lira so bili opravljeni po srednjih vrednostih, k jih letno prinašajo statistike mednarodne trgovine OECD. Sam indeks rasti treh sporazumov v sedemnajstih letih, od leta 1964 do 1981, kaže naslednje: če vzamemo leto 1964 za osnovo, potem opažamo, da je izmenjava po obmejnih sporazumih padala nekako do leta 1969 na manj kot polovico začetne vrednosti, v obdobju 1970—1975 se je stabilizirala približno pri 80 %o začetne izmenjave, šele leta 1976 je presegla to količino, krepko naraščala v osemdesetih letih in se lani skoraj za štirikrat povečala v razmerju z letom 1964. Splošno je znano, da se je mednarodna trgovina v tem dolgem obdobju izredno povečala po vsem svetu, zato že ta prvi podatek kaže, da naraščanje prometa po obmejnih sporazumih ni bilo posebno veliko. To dejstvo prav plastično razberemo iz naslednje navpične vrste, ki prikazuje količinsko izmenjavo po obmejnih sporazumih v odstotkih globalne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo: vidimo, da ti podatki padajo od skoraj 15 in 11 odstotkov globalne izmenjave na začetku opisanega obdobja na minimalne vrednosti v letih 1969 (3,5 %0), 1974 (2,7 %o), 1975 (3,5 %/6), 1977 (3,6 %0), šele v zadnjih štirih letih pa začenjajo zopet pomembno naraščati, tako da so lani dosegli skoraj deset odstotkov globalne izmenjave, to se pravi, da se je pomen obmejnih sporazumov približal pomenu, ki so ga imeli na začetku obdobja. Dnevni tisk je vsa ta leta ponavadi objavljal dokaj zmagoslavne novice o na- raščanju obmejne izmenjave. Podatki za obmejne prednostne sporazume kažejo, da to ne drži, razen v začetnem in končnem obdobju našega pregleda so imeli obmejni sporazumi le manjši pomen v italijansko-jugoslovanskem prometu. Zadnje tri navpične vrste tabele 1 prikazujejo odstotni prerez sporazumov po treh računih: Trst, Videm-Gorica in Alpe-Adria. Jasno opažamo dokaj stalno preminenco tržaškega dela nad goriškim, ki je nekoliko šibkejši, in Alpe-Adria, ki je najšibkejši del. Razlogi za to so, mislim, predvsem v notranjem jugoslovanskem gospodar- skem razvoju, povezanem z obstojem brezcarinskih kontingentov. Občasno pomanjkanje deviznih sredstev v Jugoslaviji verjetno ne dovoljuje širše izmenjave po sporazumu Alpe-Adria; lista C na tržaškem sporazumu pa omogoča jugoslovanskemu gospodarstvu dokaj ugodne iztržke na italijanskem tržišču na podlagi brezcarinskega režima. Goriško-videmski sporazum pa za jugoslovanske izvoznike ni tako ugoden, ker kontingenti goriške brezcarinske proste cone (Zonan franca) omogoča prost uvoz od koderkoli in ne le iz Jugoslavije. Se pravi, da ima po tržaškem sporazumu jugoslovansko gospodarstvo v nekem smislu monopolen položaj, kar omogoča, kakor je znano iz osnov eknomike, najvišji možni učinek. Da bi dobili popolno sliko, bi morali upoštevati seveda še koncentracijo podjetij, njihovo poslovno usmerjenost in produktivnost v Trstu ozirma Gorici, saj verjetno tudi ta činitelj precej vpliva na gospodarsko učinkovitost obeh sprazumov. Brezcarinski del izmenjave ustvarja vsekakor dovolj močan »pritisk« in »motor« za obmejne posle, ne more pa biti edini razlog zanje. To vidimo že po tem, da obsega tozadevni celotni kontingent po tržaškem sporazumu komaj polovico (26.000 milijonov lir) izmenjave v letu 1979, tretjino v letu 1980 in petino v letu 1981; dejansko pa še veliko manj, če upoštevamo, da se lista D uporablja v manjšem obsegu. 104 Gospodarsko sodelovanje obmejnih področij itallje In Jugoslavije... Obe gospodarstvi morata torej imeti še druge razloge, ki silijo podjetja v izmenjavo po sporazumih, saj je izmenjava po listah A in B normalno carinska in je edina dejanska posebnost uporaba avtonomnega računa. Položaj postane jasnejši, če si ogledamo ne le izmenjavo samo, pač pa grafikon na sliki 1, ki prikazuje odstotno rast oziroma padec izmenjave, vsako leto v primerjavi s prejšnjim: obmejna izmenjava je narisana črtkano, globalna pa polno. To je neke vrste »elastičnost« izmenjave v času (diferencialno spreminjanje v odstotkih). Očitno se tako obmejna kakor tudi globalna izmenjava gibljeta v nekih ciklusih, ki pa nimajo vedno iste smeri: v letih 1965 do 1969 sta ciklusa skoraj vzporedna, čeprav se vrednosti obmejnih sporazumov nižje in celo negativne, kar kaže ne le na manjšo rast izmenjave, ampak celo na padce, pozneje pa se ciklusa v glavnem križata (1970—1978), zopet uskladita med leti 1978 in 1980 (vendar je tokrat globalna izmenjava pod obmejno, kar kaže na šibkejše naraščanje globalne izmenjave), v letu 1981 se zopet križata in usmerita krepko narazen, kar pomeni procentualno naraščanje obmejne izmenjave in padanje globalne. Opisani pojav kaže na dejstvo, da obmejna izmenjava poc: stokrat raste, kadar pada globalna in obratno. Dolgoročno gledano pa opažamo, da je procentualno naraščanje iz leta v leto pri globalni izmenjavi v rahlem padcu, pri obmejni v naraščanju, kakor se kaže iz izenačenja podatkov s premicama najmanjših kvadratov: y — 0.39 X -- 16.14 za globalno izmenjavo in pa y — 3.025 X — 15.27 za obmejno Obseg italijansko-jugoslovanske blagovne izmenjave se ne giblje premočrtno, ampak periodično niha, toda to se dogaja izmenično po globalnem in po obmejnih sporazumih. To sicer ni »železni« zakon, ker najdemo v njem tudi precejšnje izjeme, kakor se običajno dogaja v gospodarskih pojavih, je pa vsekakor dokaj značilno. Očitno se izmenjava v določenih obdobjih in v določeni meri seli iz globalnih sporazumov v obmejne, v drugih obdobjih pa je pojav obraten. Razlog za pojav je v zadnji instanci lahko povezan le s plačilno-bilančnim stanjem obeh držav oziroma celotne EGS, kolikor je Italija s carinskega vidika članica te gospodarske formacije. Stvar bi lahko postavili tudi takole: globalni račun izmenjave med obema drža- vama »pretresajo« liberalnejša in restriktivnejša obdobja, odvisno od notranjih plačilnobilančnih situacij. V liberalnih obdobjih je globalni račun ugodnejši mednarodno-gospodarski inštrument in se promet seli nanj. Zakaj so v takšnem obdobju obmejni sporazumi za podjetnike manj zanimivi? Zato pač, ker določajo nekaj vinkulacij, ki blagovne operacije odbijajo, ker jih kratkomalo dražijo: predvsem morajo operacije izvajati podjetja s sedeži na obmejnem področju, ki si seveda zaračunavajo svoje marže pri poslih. Ta pa povišuje cene izmenjanih proizvodov. Kljub določilom obmejnih sporazumov je treba namreč realistično računati z dejstvom, da le manjši del teh proizvodov proizvedejo na obmejnem področju, ki z industrijskega vidika ni posebno pomembno. Podjetja na obmejnem področju se zato v glavnem le posredniki, ki se v posle vključujejo po sili razmer, to se pravi zaradi določil sporazumov. Druga limita teh sporazumov se v neki meri kontingenti, predvsem pa klirinški saldo, ki seveda ovira prosto razmahnitev in razvoj poslov na temelju čiste ponudbe in povpraševanja. V restriktivnih obdobjih globalnega računa pa postanejo mahoma obmejni sporazumi, kljub opisanim vinkulacijam, ugodnejši inštrument poslovanja in promet se začenja prelivati prek njih. 4-70 %s 4-60 %0 50 %.- j 1 N bio --40 9/0 30 %o- l A 20 %5- ; j z o L N ! —10%3 —20 0/6 m ze 4-10 %5- ,; x i V f. ' | ; Obmejni — preferencialni pe ..,/- Sporazumi v 1 Mi V 1 7 M —"Globalna / —30 Nj —40 %o- 1965 66 67 68 69 70 71 72 78 74 75 76 77 78 78 go 981 izmenjava SLI Z06I Joguencu 'e uelignfi 'oaj PR46 uj oavidzug Slika 1: Naraščanje in adanje prometa v odstot in po globalni izmenjavi kih po obmejni . 106 Gospodarsko sodelovanje obmejnih področij itallje In Jugoslavlje... S sistemskega vidika si lahko to resničnost zamislimo kot pretok (fluks), ki poteka po dveh »kanalih«, globalnem in obmejnem. V obeh stojita jezova z višino, ki jo lahko uravnavamo. Količina pretoka po obeh kanalih je odvisna od celotne količine pretoka, kar je po svoje odvisno od ponudbe in povpraševanja v obeh sosednjih gospodarskih resničnostih. Razporeditev količne v enem ali drugem kanalu pa je odvisna od relativne višine jezov: kadar je globalni jez višji od obmejnega, se začne pretok vlivati prek »obmejnega« kanala in obratno (slika 2). Slika 2: Sistemski prikaz obmejne in globalne Izmenjave. N / Pod allja: ponudba NI N, N / ss) on povpraševanje pi AJ on x g Š Globalne restrikcije pan baa —-<- —- Jez. 05 O š E 2 Restrikcije na obmejnih spora- zumih PO Jugoslavija: ponudba in povpraševanje Kaj pa je »jez« na globalnem računu? Če hočemo to pojasniti, moramo upoštevati ne le ovire carinske narave: države danes dokaj uporabljajo necarinske restrikcije. Ko zaide Italija v plačilno-bilančne težave, uvede ponavadi za uvoz blaga takoimenovane brezobrestne pologe pri Italijanski banki (Banca d'Italia), ki podražijo posle, kar brezobrestni pologi podjetja precej stanejo, še posebej v hudo inflacijskih obdobjih. Jugoslavija pa uvede kratkomalo uvozna dovoljenja in prisilno oddajo deviz. Prepoved uvoza posle ne le ovira, ampak celo onemogoča, oddaja deviz pa ukinja edino korist, ki jo pogosto imajo podjetja od prodaje v tujini. Te ovire pa v glavnem ne veljajo za obmejne sporazume, deloma iz političnih, deloma iz gospodarskih razlogov. Jugoslovanskim podjetjem, recimo, ni potrebno oddajati prisluženih deviz Narodni banki, ker lire ostajajo v Italiji na avtonomnih računih in jih je moč v celoti uporabljati za nakupe v Italiji sami, jugoslovanska vlada pa tudi nima razloga, da bi prepovedala uvoz po teh računih, saj je plačilnobilančno ravnovesje na njih zagotovljeno. Tudi Italija ni uvedla posebnih pologov za posle po avtonomnih računih, deloma ker bi to bilo v nasprotju z duhom »preferencialnosti« teh inštrumentov gospodarskega sodelovanja med obema državama, Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 107 deloma pa zato, ker je pretok blaga v tem prometu minimalen v primerjavi z globalnim in zato državi ne more prizadejati večje škode oziroma ne more bistveno vplivati na njeno plačilnobilančno stanje. Za Italijo kakor za Jugoslavijo namreč velja, da se avtonomni računi že po samem načinu delovanja avtomatično usklaJeni. Ta usklajenost je sicer v svobodnejšem ozračju izmenjave in gospodarstva precejšnja ovira, v hujših časih pa prednost, kar prek mehanizma lokalizacje podjetij v obmejnem pasu koristi obmejnemu gospodarstvu: naraščajo posli za ta podjetja, naraščajo zaslužki, raste število poslov, naraščata zaposlenost in dohodek. Člani manjšinske skupnosti, ki obvezno obvladajo oba jezika pa imajo v tem gospodarskem prostoru že — in samo — zaradi tega prednostni položaj, bodisi kot podjetniki ali delodajalci, bodisi kot delojemalci oziroma uslužbenci. 3. Blagovna struktura Blagovna struktura izmenjave po preferencialnih (prednostnih) obmejnih sporazumih in njen razvoj v zadnjem obdobju (1977—1981) sta prikazana v tabeli 2. Podana je tudi primerjava z blagovno strukturo globalne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo v celotnem desetletju 1969—1978. Tabela 2: BLAGOVNA STRUKTURA V PROMETU MED ITALIJO OGLOBALNEM RAČUNU IN PO PREFERENCIALNIH SPORAZUMIH Z Ev : Uvoz v Italijo £B EL Trst — Gorica-Videm ; Alpe-Adrla IN JUGOSLAVIJO PO Izvoz iz Itallje šs ži Trst — Gorica-Videm Alpe-Adria O ži že 1977 1981 1977 1981 1977 (1981 ži 1977 1981 1977 1981 1977 1961 0,1,4 2 3 5 37,5 25,9 23 36 65,1 9,0 02 06 58,7 15,2 00 4,5 68,3 0,3 00 0,8 50,6 34,0 00 3,9 73,8 0,0 00 0,5 76,2 12,8 00 0,7 3,5 4,2 19 10,6 47 14,8 00 23,3 121 24,3 00 38,3 1,6 0,0 05 19,2 91 6, 00 420 02 0,0 00 8,8 3,4 0,0 00 13,7 6 21,7 19,6 19,3 3,5 6,5 24,7 7,8 30,4 9,9 9,4 12,4 16,8 29,6 31,7 7 8 9 6,7 23 01 4,4 08 03 1,4 0,9 01 0,01 1,4 1,9 00 47 00 1,0 0,0 00 2,6 00 00 41,9 7,4 0,1 40,5 13,2 67 12 0,08 03 60,4 19,0 5,9 6,7 0,02 02 31,1 302 0, 29,2 22/1 0,0 Deset let uvoza v Italijo kaže da odpade vsekakor levji delež na prehrambene proizvode, neprehrambene surovine in polizdelke (skupine O, 1, 4, 2 in pa 6), ki znašajo skupaj 85 % celotnega uvoza. Med ostalimi 25% pripada prvo mesto stro- jem (6,7 % celotnega uvoza), drugo kemijskim proizvodom (3,6) ter stilnim in tehnološko naprednim proizvodom (2,3 %6). Na preferencialnih sporazumih je ta slika nekoliko drugačna: veliko višji je odstotek prehrambenih proizvodov in nižji odstotek neprehrambenih surovin in polizdelkov. Vendar opažamo, da se, v glavnem, v petletju 1977—1981 položaj tudi na preferencialnih sporazumih postopoma prilagaja globalni sliki s težnjo, da bi se povečale kvote proizvodov skupin 2, 5, 7 in zmanjšale kvote skupin 0, 1, 4 (prehrambeni proizvodi). Menimo, da je globalni račun v desetletju 1969—1978 vernejša slika sil ponudbe in povpraševanja v obeh državah, saj prek njega stopa v stik celotna najširša paleta produktivnih in porabnih sil v obeh državah. To še posebej v obdobjih relativne liberalizacije. MN... - — Gospodarsko sa sodelovanje obmejnih področij itallje in Jugoslavlje... V obdobjih pa, ko so obmejni računi restriktivnejši od globalnega, se s prometom na njih ukvarja le manjše število podjetij z obmejnega področja. Blagovna struktura na teh sporazumih pomeni tedaj tudi posebno specializacijo podjetij, ki se s tem prometom ukvarjajo na obmejnem področju. To kaže tudi dejstvo, da so razlike od računa do računa, kar spet govori o razlikah med podjetji v Gorici in Trstu ter tistimi, ki delujejo po sejemskem sporazumu Alpe-Adria (recimo v letu 1977). V obdobjih pa, ko postanejo ti računi liberalnejši, navali nanje, kakor smo že dejali, tisti promet, ki bi se v navadnih razmerah razvijal po globalnem računu, in to seveda z angažiranjem obstoječih podjetij v obmejnem pasu, a tudi z odpira- njem novih, če je potrebno. Seveda se to dogaja tako, da se prenaša nanje deloma tudi tista blagovna struktura, ki je vernejši odsev ponudbe in povpraševanja v obeh državah, to se pravi, jugoslovanskega blaga, ki je konkurenčno in zaželeno na italijanskem tržišču, in italijanskega, ki je konkurenčno in zaželeno na jugoslovanskem. Razumljivo je torej, da se v takšnih obdobjih blagovne strukture po globalnem in po preferacialnih računih približujejo. Oglejmo si še blagovno strukturo italijanskega izvoza. Že na desetletnih podatkih opažamo, da je italijanski izvoz veliko bolj uravnovešen od uvoza in razporejen po vseh možnih blagovnih vrstah: proizvodi 0, 1, 4 (prehrambeni) zavzemajo komaj 4,7 % izvoza, kar kaže na majhen delež agrarnih proizvodov v italijanskem izvozu v Jugoslavijo, neprehrambene surovine komaj 4,2%, energetski proizvodi 1,9%, kemijski proizvodi 10,6 %o, polizdelki 30,4 %o, stroji 41,9 %6, stilni in tehnološko napredni proizvodi po 7,4 %/0. Gospodarsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo ostaja slej ko prej takšno, da je Jugoslavija tradicionalni dobavitelj nekaterih surovin, Italija pa raznovrstne tehnologije in pol- izdelkov za industrijo. Če to strukturo primerjamo s sporazumi, opažamo višji in naraščajoč izvoz prehrambenih prozvodov, dokaj visok in naraščajoč izvoz surovin (celo 24,3 %o leta 1981 po tržaškem sporazumu), dokaj visok in naraščajoč izvoz kemijskih izdelkov in polizdelkov, pač pa nižji in padajoč izvoz (razen pri Alpe-Adria) strojev in stilnih ter tehnoloških proizvodov. V sporazumih je torej slika nekoliko drugačna: v zadnjem času jih jugoslovansko gospodarstvo uporablja tudi za uvoz nekaterih surovin. Menimo, da je treba to dejstvo povezati z jugoslovanskimi uvoznimi restrikcijami. Te so prizadele celotni uvoz in podjetja morajo izkoriščati celo obmejne sporazume ter italijansko tržišče za uvoz teh proizvodov kljub verjetnosti, da niso nastali na italijanskem proizvodnem področju ter jih je morala še prej tudi Italija uvoziti. Ponavljamo pa tudi že prej izrečeno mnenje, da je razlog za razlike med obmejno in globalno situacijo v specializaciji podjetij, ki se ukvarjajo z opisanimi posli, predvsem v restriktivnejših obdobjih življenja in delovanja opisanih sporazumov. V liberalnejših obdobjih, kot je sedanje, se struktura spreminja glede na širše potrebe obeh gospodarstev in seveda glede na količino in kakovost restrikcij na globalnem računu. 4. Sklepi Preferencialnih obmejnih sporazumov med italijo in Jugoslavijo ni moč obravnavati ločeno od globalne menjave med obema državama ne le zato, ker so prvi del druge, ampak tudi zato, ker podatki kažejo, da sta obe vrsti izmenjave komplementarni in funkcionalni: zelo pogosto narašča promet po obmejnih sporazumih, kadar globalna menjava pada ali stagnira in obratno. A - in gradivo, Ljubljana, november 1902, šl. 15 hazprave 1 No x. v ie s ow "RRŠNJNIJA VOL RATA a" AN T n.. 5 5 ) | ZIRS 1.000 5.000- 1960. L40.000 č o žič NS 30.000 50.000 Italijanski uvoz v milijonih dolarjev I. n S N Sllka 3: po 10.000 , o o I S NHL (lklig le ss HE. |e: pa peč Italijanski izvoz v milijonih dolarjev 1975 € 1978 nTo je povezano z restrikcijami in z večjo ali manjšo liberalizacijo obojestra poloilančnim plačilnob notranjim z zvezi v zopet svoje po je kar skega prometa, žajem obeh gospodarstev. 110 Gospodarsko sodelovanje obmejnih področij Itallje In Jugoslavije... Petrolejski šok v letih 1971—1973 je najprej prizadel EGS, znotraj nje pa predvsem Italijo, ki je močno odvisna od uvoza energije. Nastala vprašanja Je skušala reševati z restriktivnimi ukrepi pri uvozu, in ker ni mogla tega storiti v takšni meri pri uvozu energije, je ukrepe preusmerila na uvoz prehrambenih proizvodov — | 1 z y 1978 B Poroke oa oe avo oj o on o ora a spome 1 š n o BU " ša ge 3i NI ČELA | inn Ta wo RN | 8 8 $ IP 1972 8 o A S g C L t k k A Lee, 1969 3 o. l KE soli pe Jugoslovanski izvoz v milijonih dolarjev 1975 Š ni Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15: zas - 111 in surovin, predvsem mesa. To je seveda precej prizadelo prav Jugoslavijo, ki si je bila z izvozom mesa ustvarila dokaj solidno plačilnobilančno stanje z Italijo in EGS. Že te prve restrikcije so nekoliko oživile prej stagnirajoče obmejne spo- razume. V naslednjem desetletju novo nastali situaciji. Za vrstah v na prvo na tretje smo bili priče prilagajanja zapadnih gospodarstev Italijo to lepo prikazuje slika 3 o italijanskem izvozu in uvozu blagovnih milijonih dolarjev od leta 1979 do 1978. V letu 1974 poskoči uvoz energije mesto v italijanskem uvozu, prehrambeni proizvodi (0, 1, 4) pa zdrknejo mesto. Opažamo, da se italijanska proizvodna struktura dokaj žilavo sooča z nastalo krizo. To kažejo krivulje izvoza, in sicer s hitrim naraščanjem prav najkvalitetnejših blagovnih skupin, tistih, v katere je vdelanega največ tehnološkega, stilnega znanja, okusa in človeškega dela: 7 (stroji in prometna sredstva), 6 (izdelki, ki jih uvrščamo po surovini, to so v bistvu polizdelki, ki jih uporabljamo za nadaljnjo predelavo in uporabo) in 8 (proizvodi, v katere je vdelano tehnološko in stilno znanje), medtem ko ostale skupine začenjajo prav v tem obdobju močno zaostajati za prej opisanimi in se razdalja med prvimi in drugimi veča. Od leta 1969 do leta 1978 se izvoz strojev poveča za štiri in pol krat, izvoz polizdelkov za petkrat, izvoz stilnih in tehnološko naprednih proizvodov pa za šestkrat. Petrolejski šok je bil boleč za Italijo, a tudi koristen. Bil je pravi, pravcati zdravilni udarec: očitno se je italijanska produkcijska struktura premaknila za korak naprej. Italija je postala povsem zrela industrijska dežela, ki uvaža v glavnem surovine in energijo, jih spreminja v tehnološko in stilno napredne izdelke ter izvaža v zameno za prve. Da ji to v povprečju uspeva, kaže saldo trgovinske bilance: ta je bil najnižji prav v letu 1974 in je znašal —5 %o kosmatega narodnega dohodka, toda že leta 1978 je bil zopet pozitiven. Seveda je bilo treba občasno poseči tudi po restriktivnih ukrepih, vendar menimo, da se lahko izreče sodba, da je italijansko gospodarstvo kot celota dobro prestalo ta izpit: z izredno velikim številom predvsem majhnih in najmanjših podjetij, z najrazličnejšimi organizacijskimi strukturami od nekaterih multinacionalnih družb do državnih podjetij, od zadrug do zasebnih podjetij, od obrtništva do tako imenovanega »črnega dela«, predvsem pa s hitrim nastajanjem vedno novih in propadanjem starih podjetij je pokazalo, da se lahko hitro prilagodi še tako slabemu položaju. Prav hitro nastajanje novih podjetij in propadanje starih omogoča prilagajanje gospodarstva novim razmeram: stare tehnologije in vodstvene koncepte morajo zamenjati nove, iniciativne, to je bistvo vsakega napredka. Slika 4 pa kaže isto situacijo v zvezi z jugoslovanskim gospodarstvom za isto obdobje. Na levi strani opažamo nezadržno rast uvoza, predvsem iz skupin 7 (stroji in prometna sredstva) in 3 (energija), ki pa mu na desni ne sledi podoben tempo izvoza. Sicer slika ni povsem negativna, predvsem kar se tiče strukture. Tudi Juguslavija je začela izvažati predvsem proizvode iz skupin 7, 6 in 8 (stroje, polizdelke ter tehnološko napredne proizvode, podobno kakor Italija), mimo tega pa je pri Jugoslaviji pomemben še izvoz iz skupin 0, 1, 4 (prehrambeni proizvodi), vendar je tempo naraščanja izvoza v vseh teh sektorjih prepočasen v primerjavi s težnja- mi po uvozu, kar ima seveda za nujne posledico restrikcijo. Njihova sled se pozna tudi na krivuljah uvoza v posameznih blagovnih sektorjih, ki kažejo več prelomov in padcev, posebno skupina 6 (polizdelki), 5 (kemijski prizvodi), 2 (surovine), 0, 1, 4 (prehrana), celo 7 (stroji). Na splošno pa prav to zadnje področje kaže nezadržno e Jugoslavia — 7 LOKAR A., »Propensione alla cooperazione economica tra ltalia Trstu. Analisi per settori merceologici«. Raziskava, izdelana za družbo »Trieste-Consult« v mo o.o, Gospodarsko sodelovanje obmejnih področij Itallje in Jugoslavije... težnjo po naraščanju, dokaz za veliko povpraševanje po strojih, tehnologiji, investicijski mrzlici, volji do razvoja. Tej volji pa na drugi strani gospodarske resničnosti jugoslovanske dežele ne sledi adekvatna produktivnost vloženih sredstev, ki naj bi dajala rezultate tudi v zunanji trgovini. Blagovni saldo je bil negativen v vseh letih od 1970 do 1977, nihajoč med 4 in 10 odstotki kosmatega narodnega dohodka. To so velike številke, ki jih ni lahko kriti: niso dovolj prilivi od raznih servisov, kakor sta turizem ali transport, ni dovolj delo jugoslovanskih delavcev v tujini, potrebni so še inozemski krediti, ki naj bi brzdali močno iz katerih izvira današnja huda jugoslovanska zadolženost v tujini. Vendar pa so občasno potrebni še restriktivni ukrepi, povpraševanje po tujem blagu, predvsem tehnologiji. Manj pa se je doslej jugoslovanska gospodarska politika ukvarja z možnostjo, da bi izboljšala svojo globalno ponudbo z večjo produktivnostjo celotnega gospodarstva, ki bi jo omogočale najrazličnejše organizacijske oblike podjetij, podobno kakor so to storili z vidnim uspehom v Italiji. Menim, da globalne produktivosti ni moč reševati z enim samim organizacijskim modelom, ki ne ustreza za najrazličnejše zahteve in zmožnosti populacije in njene kulturne ravni. To je seveda zapleteno vprašanje, ki vodi mimo okvira te razprave, in se ga zato tukaj ne moremo lotiti. V tej celotni sliki, kakor smo jo doslej prikazali, so se obmejni sporazumi izkazali za precej koristen inštrument mednarodnega trgovanja in sodelovanja, saj je bila njihova funkcija v glavnem ta, da so pomagali premeščati težave, pred katerimi se je znašla izmenjava obeh držav v kriznih, restriktivnih obdobjih. Posebej koristni pa so bili še za obmejno področje, saj se z njihovim prometom lahko ukvarjajo le podjetja, ki imajo sedež na tem področju. Že sama obmejna izmenjava pa zahteva znanje obeh jezikov, zaradi česar pomenijo ti sporazumi tudi zelo ugodno možnost za člane slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kar se kaže tako v deležu podjetij, ki se ukvarjajo z obmejnim prometom, kakor tudi v deležu bančnih zavodov, ki posredujejo te posle, Slovenska Tržaška kreditna banka je recimo v letu 1981 posredovala 35 % vseh poslov po tržaškem avtonomnem računu, kar je največji delež vseh bančnih zavodov v Trstu, ki se ukvarjajo s tem prometom. Seveda bi obmejni sporazumi lahko veliko več nudili obmejnemu gospodar- stvu, če bi se prek njih razvijalo ne le trgovinsko posredništvo, katerega gospodarski učinek na obmejno področje in njegovo prebivastvo je omejen, ampak tudi industrijsko sodelovanje, ki omogoča delovne procese, zaposlovanje bolj kvalificirane delovne sile, uvajanje tehnologije in, ne nazadnje, veliko večji delež dohodka. Kako bi bilo mogoče doseči ta cilj? Jasno je, da bi obmejni sporazumi morali postati predvsem bolj fleksibilni in prilagodljivi raznim situacijam na terenu: potrebno bi bilo zvišati kvote vsaj v skladu s splošnimi inflacijskimi težnjami, če ne še v večjem odstotku, da bi se obmejno področje bolj uveljavilo v izmenjavi med obema državama: treba pa bi bilo tudi hitro spreminjati liste glede na potrebe obeh gospodarstev. Zato bi bilo ugodno, če bi te operacije lahko opravljal kakšen lokalni urad ali forum, ki bi bil točno seznanjen z vsakokratno situacijo. Se pravi, da bi bilo potrebno imeti več avtonomije pri uravnavanju in vodenju obmejne izmenjave. Vprašanje zase pa je seveda političnogospodarska volja obeh držav, da v vsakem primeru izvzame avtonomne račune iz problemov svoje notranje gospodarske politike in tako dopusti tisto stabilnost v obmejnem gospodarstvu, ki je osnovni pogoj za razvijanje dejavnosti, ki zahtevajo ne le kratkoročne, ampak tudi in predvsem dolgoročno investiranje. Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1982, šl. 15 113 Viri: — Gospodarska zbornica Slovenije, Oddelek za obmejno Izmenjavo. — Jugoslovanska izvozna in kreditna banka Beograd, Poslovna enota Koper, v Trstu. Izpostava — Statistički godišnjak Jugoslavije, 1981, Savezni zavod za statistiko, Beograd, Kneza Miloša 20. — Mesečni pregled privredne statistike SFRJ, 1982, |, Savezni zavod za statistiko, Beograd, Kneza Miloša 20. — Statistics of Foreign Trade, Series A 8 C, OECD/OCDE, Division des Statistigues 6conomigues et des Comptes nationaux 2, ure Andre'Pascal 75775 Paris Cedex 16 France. — Statistica mensile del commercie con I'estero Dic. 1981 anno 47", V serie n. 12. Rlassunto LA COLLABORAZIONE ECONOMIA DELLE AREE CONFINARIE E JUGOSLAVIA E POSSIBILITA D'INSERIMENTO PER IL GRUPPO SLOVENO IN ITALIA L'autore esamina il principale strumento di collaborazione D'ITALIA NAZIONALE economica confinaria tra Italia e Jugoslavia, e ciod gli scambi preferenziali confinari, che si svolgono sui cosiddetti Conti autonomi: guello di Trieste/Trst, guello di Udine/Videm-Gorizia/Gorica e lM'accordo fieristico Alpe-Adria. Dopo una breve descrizione formale e storica degli accordi, viene svolta un'analisi approfondita del loro reale funzionamento dal 1964 al 1981. Al riguardo, č interessante soprattutto is confronto delle variazioni differenziali degli scambi preferenziali con guegli svolti sul conto globale, percentualmente di anno in anno. Il fenomeno starebbe ad indicare con una certa significativita, che gli scambi tra i due stati tendono a migrare alternativamente dal conto globale a guelli preferenziali, secondo il crescere o il decrescere delle restrizioni al traffico internazionale cui sono costretti i due stati di volta in volta. Gli accordi preferenziali dimostrano pertanto di rappresentare uno strumento utile alle economie dei due Paesi adriatici, seppure i giornali abbiano talvolta riportato valutazioni esagerate sulla loro importanza, pi un'espressione di desideri che della realta delle cose. La struttura merceologica degli scambi sui conti autonomi invece non si discosta essenzialmente da guella globale: I'Italia vi si presenta soprattutto con una domanda per le materle prime ed i prodotti semilavorati Nella misura gli accordi Soprattutto alimentari ed anche — in cui una preferenziali, data jugoslavi, la Jugoslavia recentemente — di certa essi la clausola parte degli rappresentano di sloveno scambi degli coinvolgimento ai membri del gruppo nazionale a causa del loro bilinguismo. invece, materie prime una domanda italo-jugoslavi elementi di imprese di technologlia, reperibili sul mercato si riversa utili all! economia locali, in Italia, chiamati cid che risulta naturalmente italiano. attraverso confinaria, utile pure a parteciparvi, Summary ECONOMIC CO-OPERATION OF THE BORDERLANDS IN ITALY AND YUGOSLAVIA AND POSSIBILITIES THAT THE SLOVENE NATIONAL COMMUNITY SHOULD HAVE A DUE ECONOMIC SHARE IN ITALY First of all the author discusses the main instrument of the economic frontier cooperation between Italy and Yugoslavia, that is, preferential, frontier traffic which is carried out through the so-called autonomous accounts: the agreement of Trieste/Trst and of Gorizia/Gorica-Udine/Videm and the fair contract of Alpe-Adria. First the formal scribed; the side it is followed period between of these agreoments by the analysis the years 1964 and of the 1981. and a short activities From history based of their formation upon this point of view these is de- agreements it is most in interesting to compare differential changes in preferential and global exchange expressed in percentage separately for each year. The comparison shows that the exchange between the two countries alternately moves from the global account between Italy and Yugoslavia to preferential ones and vice versa and that it depends upon greater or smaller restrictions in international turnover that both countries are obliged to introduce. Preferential agreements are conseguently a useful instrument for the economy of both the Adriatic countries, although in the newspapers we could often read too high appraisals of these agreements. They were more wishes how these agreements should function Gospodarsko 114 sodelovanje obmejnih področij ltallje in Jugoslavlje... rather than their actual functioning. The trade structure of exchange based on the autonomous accounts does not essentialy differ from the global one: Italy chiefly reguires Yugoslav raw materials and food products, while Yugoslavia for technology, semy-manufactured products, and also — particularly lately — for some raw materials. As a considerable part of Italian and Yugoslav exchange is carried out via prefe- rential agreements, these means are useful also in the frontier economy, especially because there is a clause on exchange through the firms with their seas in the frontier area. Thls is also useful to the members of the Slovene national minority living in Italy as they are naturally called to take part in this activity because of their bilingualism. Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1862, št. 15, s. 115—146 Lucijan 115 Vuga VLOGA OBMEJNEGA PROSTORA PRI URESNIČEVANJU ENOTNOSTI SLOVENSKEGA KULTURNEGA IN GOSPODARSKEGA PROSTORA I. Uvod z opredelitvijo nekaterih izhodišč V tej razpravi, in tudi v resnici, imamo opraviti z dvema prostoroma: obmejni prostor je podprostor širšega slovenskega prostora, zamejski slovenski prostor pa je podprostor istega prvotnega prostora. Čeprav se bomo v tem delu bolj malo naravnost ukvarjali s slovenskim podprostorom v Italiji, se bo očitno nemogoče izogniti določenim primerjavam z njim, zlasti pa z drugim, celotnim prostorom Slovenije, ki je nedvomno federalna enota SFRJ, vendar je za obseg te razprave bistveneje ohraniti stik z njo. Prostor, ki ga tu obravnavamo, ni le fizična, geografska kategorija, temveč celota socialnih, gospodarskih, prostorskih, političnih, nosti. Zaradi prepletanja mnogih dejavnikov je često deliti njihovo težo in vpliv, pokažejo pa se določljive in opredeljenosti, ki so lahko dovolj dobra osnova za Najpomembneje je, da ta prostor spoznamo kot cev in da so vsi pravni, moralni in materialni etničnih in drugih pojav- silno težko diskretno opresintetične ugotovitve, ocene kasnejšo razširitev. determinanto ljudi, prebival- efektivi, ki so na razpolago za ta prostor, namenjeni njim. Obmejnost, meja, mejaštvo in tudi zamejstvo so rezultat mednarodnopravne ureditve prostora med državama; odnosi med ljudmi ob meji na eni ali drugi strani pa so odvisni od dinamike razmer znotraj posamezne države ali med državama. Zato tudi govorimo o uresničevanju posameznih dogovorov, pogodb in podobnega, kar med državama obstaja v pravnem življenju. Govorimo pa tudi o uresničevanju enostranskih pravnih ali tudi moralnih, humanitarnih, socialnih obveznostih do obmejnega prebivalstva. V našem posebnem primeru gre za t.i. manjšino v večinskem italijanskem narodu; ta manjšina ima svoje poselitvene, etnične, gospodarske in druge posebnosti, vendar ima nekaj skupnega tudi z večinskim narodom. Po drugi strani se ta slovenska manjšina v Italiji v marsičem razlikuje od matičnega slovenskega naroda, ki živi v drugi državi, Jugoslaviji. Ima pa marsikaj skupnega s tem matičnim narodom, npr. jezik in kulturo sploh, pa gospodarsko povezano infrastrukturo, gospodarsko tradicijo itd. Popolnoma očitno je, da je za nekatere stvari treba zagotoviti enotnost razvoja, npr. za jezik. Za nekatera druga področja pa je tolmačenje možnosti in potrebnosti enotnega razvoja odvisno od političnega in moralnega prepričanja družbenih in političnih sil in gibanj. Skladno z načeli naše socialistične, samoupravne družbe, s politiko aktivnega miroljubnega sožitja in v duhu sklenjenih meddržavnih sporazumov, dogovorov in pogodb smo sprejeli načelo enotnosti slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora. In končno pridemo še do vprašanja, ki je pravzaprav vsebina pričujočega razmišljanja, kakšno vlogo ima pri tem naš obmejni prostor. 2. Vloga obmejnega prostora NJA VLOGA obmejnega (pod)prostora je neposredno odvisna od URESNIČEVAenotnosti slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora. Torej gre za 118 Vloga obmejnega prostora prl uresničevanju enotnosil slovenskega .. . delovanje, aktivnost in ne za pasiven odnos — treba je nekaj vložiti, da bi se uresničilo načelo, ki smo si ga zastavili. Seveda ne mislimo na enkratno dejanje — proglasitve enotnosti slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora, temveč že v zasnovi zavestno pristajamo na realističen koncept postopnosti uresničevanja. Pa tudi to, da govorimo o resničnosti, ki naj sledi splošnosti in neoprijemljivosti načela o enotnosti, terja od nas, da spregovorimo: — o uresničevanju ne kot deklaraciji in — o vloženih silah in sredstvih, ki so potrebna za tako vlogo obmejnega prostora. Očitno gre torej za realne duhovne in gmotne sile, ki lahko oživijo tak ali drugačen koncept. Zato se bomo morali lotiti obdelave prav teh silnic, ki pogojujejo vlogo obmejnega prostora. Pri tem izhajamo tudi iz prepričanja, da razločnost pri uporabi dveh izrazov KULTURA in GOSPODARSTVO, ko je treba natančneje opredeliti enotnost, ni zgolj slučajna, ampak globoko vsebinska ter sistemska; izhaja iz materialističnega pojmovanja vloge ekonomske podstati pri dogajanjih v družbeni nadstavbi. Še nekaj o pojmovanju ENOTNOSTI. Nedvomno ni mišljena nikakršna toga, enkratna in vseobsegajoča popolnost, pač pa enotnost, ki jo dopuščajo dane politične, gospodarske in druge razmere. Zato so že nastajala, nastajajo in bodo nastajala različna tolmačenja, pretehtavanja in razmejevanja te enotnosti — odvisno tudi od nazorskih in drugih izhodišč ljudi, ki se pojavljajo posredno ali neposredno v procesu ustvarjanja te ENOTNOSTI. Takšni konflikti, razhajanja, različni poudarki itd. so del vsakdanjega življenja. Ocenjevati napačnost ali pravilnost pri pojmovanju »enotnosti«, še bolj pa pri njenem praktičnem izvajanju, je sila tvegano ne glede na raven v političnem ali družbenem okolju, kjer se taka črna ali bela ocena oblikuje. Nedvomno moramo ENOTNOST razumeti relativno in bi zato ne imelo smisla truditi se za precizno formulacijo. Tega ne bi smeli razumeti kot sprenevedanje ali izogibanje trudu, da bi tako preciznost dosegli. Veliko, zlasti praktičnih, izkustev je pokazalo, da bi bilo od takih definicij več škode kot koristi. Mogoče zveni trdo, vendar je res, če rečem, da bi bil tak pristop dogmatski. Marsikatera v preteklosti uspešno uresničena zamisel bi se skoraj zanesljivo razpletla manj ugodno, če bi obveljale definicije. Tudi je res, da ima obmejni prostor svojsko vlogo, ki jo moramo spoznati in ovrednotiti. 3. Nekatere geopolitične razmere Pri uresničevanju vloge, ki jo ima obmejni prostor, moramo oceniti nekatere specifičnosti, ki so nedvomno bolj ali manj učinkovite. Meja poteka od morja mimo Trsta ob gosto naseljenem, močno urbaniziranem področju; nato pa teče vse do Gorice čez redko naseljeni Kras. Na področju Gorice je meja speljana skozi mesto, med hišami in ulicami, kjer si sosedje lahko »gledajo v lonec«. Takoj za Gorico, po kratkem hribovitem vzponu na Sabotin, meja zavijuga med briškimi vasmi, ki jih določa zdaj eni, zdaj drugi državi. To so rodovitni, obdelani, gosto naseljeni predeli. Od tod pa teče meja po zelo redko naseljenem območju, ali še bolje, skoraj v celoti po nenaseljenem gorskem, hribovitem svetu vse do tromeje z Avstrijo. Mirne duše lahko zaključimo, da poteka pretežni del meje po nenaseljenem, pustem zemljišču. Še več, nad polovico meje poteka po težko prehodnem gorskem terenu. Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 — n"? Kaj se lahko dogaja med sosednjima področjema, ki ju ločuje taka meja? Očitno so ljudski in drugi stiki omejeni na nekatere laže prehodne točke, prehode ali odseke; to ne velja le za fizični promet oseb in blaga, ampak tudi za informacije: radio, TV itd., saj je gorski svet za te komunikacije sila neprikladen. Brez posebnega napora lahko ugotovimo, da je komunikativnost dokaj visoka na odseku med Koprom in Trstom, na odseku Gorice, nato Goriških Brd, v ozkem prehodu po dolini Nadiže na Tolminskem, dokaj slabo prehodna prelaza Učeja in Predel, in končno je še prehod pri Ratečah. Pri tem dali na te prehode kot na mejne postaje med državama, ampak kot prehodna področja. Naravno odprtega terena za lahko komuniciranje je torej zelo malo. Zlasti neugoden je celotni predel meje, ki poteka skem sta nismo glena naravno med ljudmi po Tolmin- in Gorenjskem. Če potem bi hoteli je več na taki kot očitno, meji izraziteje delovati da je potreben večji vsi tisti, ki so za to poklicani, materialni in subjektivni napor. Pregled značilnih odsekov meje glede na komunikativnost: Trbiž TS Rateče—Jesenice Kanalska dolina TS Dolina Save Dolinke Rezija NP Trenta Beneška Slovenija Čedad (Videm) TS TS Tolminsko Tolmin Furlanska nižina Gorica Goriška ravnina šo NS šo Brda Nova Gorica Goriški Kras Tržaško-tržiška obala Trst TS šo Sežanski Kras Koper Legenda: TS — točkovni stiki NP — ni prehodno ŠO — široko odprto NS — neposredni stik Meja z italijo: UN o —eIm IH — Skupaj Suhozemne Rečne Morske 202 km 172 km 30 km — Od tega po občinah zaokroženo: Koper Sežana 9 % 15 % Nova Gorica 30 % 2/3 Tolmin 40 % 1/3 Jesenice 6% POLITIČNO-TERITORIALNA RAZDELITEV OZEMLJA Politčno teritorialna razdelitev ozemlja na obeh straneh meje, drugače zasnovana ne le zaradi različnega družbenega sistema, v mnogočem dodatno prispeva k težavam pri komuniciranju. Občine so v Italiji praviloma dokaj manjše od naših občin. Pri tem seveda ne gre zgolj za velikost teritorija, ampak tudi za pristojnosti na gospodarskem, družbenem in političnem področju. V Italiji so še vmesne teritorialne tvorbe — pokrajine (province). Tako imamo ob meji: Tržaško, Goriško in Videmsko pokrajino, ki bi jih po neki logiki lahko vzporejal z načimi občinami: se- 118 Vloga obmejnega prostoraa pri uresničevanju enotnosti slovenskega... žansko, koprsko, novo goriško, tolminsko in jeseniško. Dežela Furlanija-Julijska krajina bi skladno s te Mm ustrezala republiki Sloveniji. Za sedaj se tudi politični in drugi stiki rangirajo s kladno s to primerjavo. Ni pa vselej tako togo, zlasti kadar re za slovenske občine v Italiji, velikost in drugi parametri niso tako pomembni. Na naši strani imamo tudi medobčinske oblike povezovanja, ki so svojske in niso upravnopolitične tvorbe; vendar imajo na nekaterih področjih in v določenih okoli- ščinah dokajšen koordinativni vpliv, čeprav niha časovno in od primera do primera. Tako se severnoprimorska regija z obmejnimi občinami Tolmin, (Jesenice) in Nova Gorica ter neobmejnima Idrijo in Ajdovščino stika z Goriško in Videmsko pokrajino, južnoprimorska regija z obmejnima občinama Sežano in Koprom ter neobmejnima Izolo in Piranom pa s Tržaško pokrajino. Pripomba o tej politično-teritorialni razdelitvi ni nepomembna, če jo soočimo s izhodišči naše zunanje politike, ki naj bi jo gradili iz komune, iz baze. Ni tako redko, da posamezne odločitve preskakujejo občine ali življenjske interese ljudi v krajevnih skupnostih. Spomnimo se samo neustreznega urnika mejnih prehodov in njihove ustrezne kategorizacije — in vendar na nekaterih področjih rabijo skoraj izključno ljudem ob meji. PROMETNE POVEZANOSTI Med najbolj kritične prometne probleme sodijo ceste. To so na obeh straneh ugotovili že velikokrat. Zlasti na naši strani pa ostaja le pri formalni ugotovitvi, in to tudi v osimskih sporazumih, ki posvečajo temu vprašanju velko pozornosti. Zlasti severnoprimorska regija je odrezana od ostale Slovenije in Jugoslavije. Pri tem ni pomembno le to, da vodijo tod prometni tokovi med zahodno in vzhodno Evropo ter Orientom, kar postaja še bolj občutno z vstopom Grčije in Turčije v EGS. Tudi področni promet je zelo močan — le za primerjavo: s področja Nove Gorice je promet tolikšen kot v koprski luki. Tudi železniški promet je zlasti v severnoprimorski regiji ran, kar je zgodovinska podedovanost: železnico so gradili ogrske, danes pa živimo v Jugoslaviji in so naše prometne prečno na prejšnje poti. Samo za ilustracijo naj navedemo, da neustrezno orientiza potrebe Avstropotrebe orientirane je: dolžina železniške proge v naravi Ljubljana—Jesenice—Nova Gorica Ljubljana—Sežana—Nova Gorica Če bi imeli primernejšo progo Ljubljana—Vrhnika—Nova Gorica 153,2 km 154,1 km 78,7 km Problem pa je še veliko hujši zaradi neugodnega terena in so virtualne dolžine naslednje: smer vzhod—zahod Ljubljana—Jesenice—Nova Gorica s Ljubljana—Sežana—nova Gorica Ljubljana—Vrhnika—nNova Gorica 843,1 km 785,7 km 78,7 km ., torej 90% prihranek v kori st ustreznejše proge; v smeri zahod—vzhod bi bil prihranek 70 do pa 75% h krati bi bila proga ugodnejša tudi za smer proti Kopru. RA, V prometn O mrtvem kotu je Tolmini ska, pa tudi za Idrijo ne moremo reči kaj Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 119 Skratka, za celoten severnoprimorski predel ugotavljamo silno slabe prometne povezave z notranjostjo Slovenije in Jugoslavije, kar nedvomno zmanjšuje pomen obmejnega prostora pri uresničevanju enotnega kulturnega in gospodarskega prostora. 4. Pogoji obmejnega prostora za uresničevanje DEMOGRAFSKA enotnosti GIBANJA Najpomembnejši dejavnik obmejnega sodelovanja je prebivalstvo. Kakšno je stanje na naši strani obmejnega podprostora: Preglednica 1. prikazuje časovno verigo gibanja števila prebivalstva; v Sloveniji je v obdobju od 1948 do 1981 narastlo prebivalstvo za 30,8%, to je v 33 letih za 444.247 ljudi, kar je nedvomno ugodno, čeprav gre deloma za notranjo jugoslovansko migracijo. Drugače pa je v SPR (severnoprimorska regija), kjer je v enakem časovnem razdoblju demografski prirastek vsega 11 %o; v JPR (južnoprimorska regija) je sicer nekoliko boljše, vendar še vedno pod povprečjem Slovenije in znaša 19,8 %0. Znotraj posameznih regij sta kritični občini Tolmin, ki vseh 33 let nazaduje, in občina Idrija, kjer se težnja k nazadovanju pojavlja v zadnjih 10 letih. Očitno se razmere popravljajo v JPR, kjer se število prebivalcev veča nad rastjo v Sloveniji v zadnjih desetih letih, medtem ko število v SPR še vedno zaostaja. Tako je v obdobju od 1971 do 1981 ko je število prebivalcev v Sloveniji naraščalo in doseglo 9,1 % višjo raven, v JPR bila ta stopnja celo 14,5 %o, medtem ko je bila v SPR le 4,5%, torej precej nižja kot v Sloveniji. Res imamo v SPR občino Nova Gorica, ki celo nekoliko presega republiško povprečje, saj ima 10 % rast, vendar tudi to ne kompenzira negativnih gibanj v celoti tega prostora. Pri že tako redko naseljenem področju, ki je še izrazito neugodno zemljepisno oblikovano, so taka upadanja prebivalstva zelo zaskrbljujoča. In ne le to, če pogledamo tudi naravna gibanja prebivalstva, ki kažejo vitalnost posameznih prostorov (gl. tab. 2), vidimo, da je ta s 5,9 v JPR rahlo nad slovenskim povprečjem, ki je 5,8 prirastka na 1000 prebivalcev, nasprotno pa je v SPR dokaj nizek s 3,1 na 1000 prebivalcev. Pa tudi na Jesenicah je s 5,6 nižji kot v Slovenji. Da Tolmina, ki ima negativno usmeritev sploh ne omenjamo. Tudi druge neobalne občine niso veliko boljše — razen Ajdovščine; zanimivo pa je, da so obalne občine dokaj nad slovenskim povprečjem. Oglejmo si še selitvena gibanja (gl. tab. 3). Tudi pri tem je SPR na slabšem, saj se priselita na tisoč prebivalcev le 2, medtem ko se na tisoč prebivalcev v JPR priseli 8,1 človek, kar je daleč nad republiškim povprečjem, ki je 2,8. Tudi na Jesenicah ni v redu. Pri priseljenih je iz drugih republik v SPR 86 %, v JPR je njihov delež v priselitvenem porastu 56 %0. medtem ko gre na Jesenicah prirast prebivalstva iz priselitev zgolj na račun drugih republik. Poglejmo še, kakšna je poseljenost obmejnega področja (gl. tab. 4). Pretežni del same meje je razen na dveh urbaniziranih točkah v Kopru in Novi Gorici, precej redkeje naseljen, kot je republiško povprečje. To pomeni, da je mejni prostor, če upoštevamo še geografske razmere, slabo komunikativen. Tudi gostota naselij, ki s politično-administrativno mrežo krajevnih skupnosti itd. lahko pospešeno deluje pri odprtosti meje, je na prevladujočem odseku meje redkejša kot v Sloveniji; to praviloma ne velja za obalni del. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je demografski dejavnik neugoden, da se z leti praviloma ne izboljšuje, in to zlasti ne na tistem najdaljšem odseku, ki je tudi geografsko najtežji, tj. v severnoprimorski regiji. 120 Vloga obmejnega prostora prli uresničevanju enotnosti slovenskega... MESTA OB MEJI Značilno je, da ima italijanska stran tik ob meji ali pa nedaleč stran nekaj velikih in večjih mest: Preb. v mestu Pokrajina Trst Štev. občin Preb. v pokraj. Gost. preb. 262.929 6 294.662 1.387 Gorica 42.748 25 146.937 315 Pokrajina Videm 103.051 137 531.244. 108 Pokrajina Ta mesta so središča pokrajin. teh pa so še pomembna mesta: Tržič (Pokrajine Pordenone (Monfalcone) nismo omenili.) Poleg 30.000 prebivalcev Čedad Trbiž 18.000 prebivalcev 6.000 prebivalcev Ta mesta so pomembna gospodarsko-politična, kulturna ii administrativna središča; zaradi tega in ker ležijo na meji, so močna nasprotna utež mestom na naši strani, ki so precej manjša; razvila so se po vojni zaradi specifičnih potreb tega prostora in nimajo vse tiste urbane opreme, ki jo mesta praviloma morajo imeti, niti nimajo take moči kot mesta onstran nost naših mest sta očitna, vendar to ni dovolj. meje. Dokajšen napredek in vital- Ob meji so naslednja naša mesta (gl. tab. 5): Štev. preb. Koper Jesenice Nova Gorica Mesto po velik. v SRS 23.683 19.519 5 8 19.326. 3 Druga mesta ob meji, ki pa niso rangirana: izola 9.775 prebivalcev Idrija 6.808 prebivalcev Piran 4.931 prebivalcev Sežana 4.811 prebivalcev Tolmin 3.403 prebivalcev Bovec Tako majhnih mest na italijanski tudi tako majhne urbane tvorbe velko Proces urbanizacije se je pri nas se tudi na italijanski strani dogajajo 1.582 prebivalcev strani praviloma nismo niti našteli, nam pa pomenijo. začel šele po vojni in se še ni končal; čeprav zanimive spremembe — pojav Pordenoneja, stagnacija in celo nazadovanje Trsta in Gorice — ima vse to svoje geografske, politične in druge razloge. Nova Gorica je po hitrosti rasti drugo mesto v SRS (gl. tab. 6), od 4.970 prebivalcev leta 1948 je zrastla na 19.326 prebivalcev v letu 1981 — skoraj za štirikrat; pri tem naj omenimo, da bo Nova Gorica v naslednjih dvajsetih letih doživela urbanistični dialektični preskok: z zlitjem Šempetra, Vrtojbe, Volčje Drage, Bukovice v enovito mestno tvorbo. Hitro rastejo tudi Sežana, Koper in Tolmin. Vendar moramo ponovno opzoriti na dokaj šibko mestotvornost večine naših obmejnih mest. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1962, ši. 15 ei Če upoštevamo, da je v primerjavi s Trstom in Vidmom, jine, naša Ljubljana razmeroma daleč kot središčem pokra- in da so komunikacije še revne, ne le pro- metnice, ampak tudi TV domet itd., si lahko predstavljamo kako neenakopravno so porazdeljene gravitacijske energije v obmejnem prostoru tostran in onstran meje. Zato je toliko bolj presentljivo, da marsikdo na republiški ali zvezni ravni tega ne razume. To so objektivne okoliščine, ki nujno terjajo ustrezno politiko. Če smo do kraja dosledni, lahko tudi ponovimo, da so npr. osimski sporazumi, pa stvo tudi kasnejši kot sporazum pomemben dejstvo, da biva na EGS-Jugoslavija, faktor, kateremu meji. Življenje KULTURNA na dosledno je potrebno meji navajali prav gotovo OSNOVA obmejno s primernimi tudi ukrepi utesnjuje prebival- olajšati in omejuje. PROSTORA Ne bomo podajali popolne analize kulturnih temeljev v tem prostoru, temveč le nekatere značilnosti. Najprej nekaj o profesionalnih temeljih kulture. Kultura brez ustrezne profesionalizacije ostaja folklora, kot je tudi narobe res-profesionalizem brez širokega amaterizma zapira kulturo v slonokoščeni stolp. Knjižnice kot silno pomembne ustanove so posejane ob vsej meji, imamo tudi dve pomembnejši knjižnici v Novi Gorici in Kopru; delujejo sodobnejše oblike knjižnične ponudbe, kot so bibliobusi ipd. Podatki za Slovenijo (gl. tab. 7) kažejo nadopovprečno število knjig iz knjižnic na prebivalca, vendar so razlike med posameznimi občinami. Normalno je in bo, da imata središči Koper in Nova Gorica z osrednjima knjižnicama višjo gostoto, vendar bi morale vse druge občine imeti — po našem mnenju — nadpovprečno število knjig na prebivalca, da bi lahko ustregle tudi potrebam onstran meje — seveda ob uvajanju novih in domiselnejših ponudb knjige. Bolj zaskrbljujoče je stanje knjižnic kot stavb in prostorov. Za primer naj povemo, da je dobršen del knjižnega sklada novogoriške knjižnice skoraj nedostopen v skladiščih, kar onemogoča delovanje knjižnice v tem prostoru. To pereče vprašanje se vleče od leta 1947 in vse doslej so bile okoliščine take, da so imeli drugi objekti prednost... Pošteno povejmo, da je ta prostor po priključitvi ostal — ne po svoji krivdi — brez kulturnih, zdravstvenih, gospodarskih itd. osnov in da iz lastnih sil vse do danes kljub vsem uspehom še ni uspel, in še lep čas ne bo, nadoknaditi, kar je bilo zamujeno ali celo uničeno pod fašizmom. Silno pomembne so tudi ustanove, ki delujejo profesionalno: muzeji v Kopru in Novi Gorici, arhiva prav tam — spet v slabih prostorskih okoliščinah, zavoda za spomeniško varstvo — to je vse za področje kulturne dediščine; njihov skupni problem so omejene gmotne možnosti za posege pri ohranjanju te dediščine. Posebej je treba obravnavati Primorsko dramsko gledališče, ki je preseglo pomen regionalnega gledališča in sodi v vrh slovenskih gledališč z jugoslovansko reputacijo; vendar smo tu spet pri vprašanju prostorov, ki naj bi gledališču omogočili nadaljnji razvoj. Naštevanje problemov v profesionalni kulturi se zdi precej rutinsko, vendar gre za iz preteklosti podedovano hudo slabost, ki temu prostoru onemogoča opravljati obmejne naloge. Tudi lokalni tisk je v obmejnem prostoru silno pomemben, saj mora obravnavati dokaj občutljivo problematiko; ne da bi ga posebej primerjali z drugo stranjo, lahko mirne duše rečemo, da nismo naredili dovolj, vendar ne po krivdi tistih, ki se trudijo in zgorevajo pri tem delu, ampak zaradi napačnega pojmovanja širše družbene skupnosti, ki enako obravnava obmejni tisk kot kateregakoli drugod... Revialni tisk je v preteklem obdobju močno nihal in še vedno ni dosegel tistega, kar bi ta prostor moral imeti; to velja tako za terintorialno pripadnost pišočih kot tudi za odmevnost — pravzaprav edine revije Srečanja. 122 - Vloga obmejnega prostora pr! uresničevanju anotnosti slovenskega... Gostota radijskih in TV naročnikov ne kaže vse problematike medija (glej tabelo 7). Vprašanja so slišnost in vidnost kot tudi področni studiji, aktualnost oddaj itd. Že primerjava s stanjem radijskega in TV standarda na drugi strani pokaže koliko moramo še storiti. Vendar ponovno pripominjamo, da to niso lokalistični problemi v slabem smislu besede... Slabost kulturnega amaterizma je, da je enostransko razvit. Pevska kultura je množična, to je že primorska tradicija. Druge oblike amaterskega delovanja pa so prepuščene posameznim entuziastom. Amaterske kulturne manifestacije ob meji so zato večinoma pevske prireditve, kar vsekakor ni dovolj. INTELEKTUALNI POTENCIAL OBMEJNEGA PROSTORA Izobraževalni ustroj je neposredno povezan s kulturnim življenjem; med seboj se prepletata, dopolnjujeta in oplajata. Zaradi objektivnih okoliščin so na italiajnski strani na sami meji ali prav blizu nje velika mesta in s tem pomembni izobraževalni potenciali, medtem ko je pri nas drugače. Poskusi, da bi z dislociranimi oddelki posameznih fakultet in visokih šol dosegli ta obmejni prostor, so naleteli na velike gmotne in druge težave in zaradi tega na hudo različne učinke. Živa so vprašanja, ali je to sploh primerno in prav. Zvečine z doseženim nismo zadovoljni, zlasti ker gre pri tem za decen- tralizacijo mreže raziskovalnih inštitutov itd. Kako naprej? Nekaj se dogaja na relacijah univerz Ljubljana—Trst in nekaterih institucij. Obmejni prostor je pri tem bore malo udeležen — objektivni opazovalec bo seveda ugotovil — s čim pa naj bo udeležen? To je res! Vendar je tudi res, da obmejna podprostora nista uravnotežena. Tudi struktura zaposlenih (gl. tab. 8) je neugodna za celoten obmejni pas — tu smo po deležu strokovnjakov z visoko izobrazbo med vsemi zaposlenimi v celoti pod republiškim povprečjem, ta pa je pod jugoslovanskim povprečjem. Prav to zbuja zaskrbljenost, da imamo zlasti v severnoprimorski regiji nadpovprečno visok delež nekvalificiranih in polkvalificiranih med zaposlenimi, kar v kombinaciji z drugimi elementi, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju, prav gotovo ne daje rožnate slike. Tudi število študentov na 1000 prebivalcev je v Sloveniji v primerjavi z Jugoslavijo nižje, v severnoprimorski regiji nižje, v južnoprimorski regiji pa višje kot v Sloveniji. Pomeni, da se zlasti v SPR nadaljuje negativna usmeritev. To je tudi v zvezi z demografskimi gibanji v Sloveniji in v regijah ter občinah (gl. tab. 10), kjer je očitna zveza med večjim deležem šolajočih se otrok in manjšim prirastkom. Temu primeren je tudi nizek inovacijski potencial obmejnega prostora, saj se ukvarja z inovacijami razmeroma manj delavcev kot v Sloveniji (gl. tab. 11), glede inovacijskih efektov pa je SPR slabša od JPR. O razvojnih programih OZD v obmejnem prostoru lahko trdimo, da so premalo usmerjeni v nove kvalitete in preveč v kvantitetno širjenje. Novo prodira zelo počasi in v tem stabilizacijskem obdobju se še bolj pozna pomanjkanje sodobnih programov. GOSPODARSKI ELEMENTI OBMEJNEGA PROSTORA Odstotek zaposlenih v združenem delu in v samostojnem osebnem delu (brez delodajalcev) je po občinah zelo različen (gl. tab. 12). V SRS je zaposlenih 42,4 % vseh prebivalcev, medtem ko jih je v SPR 40, %o, pač pa v JPR celih 44,9 %, na Jesenicah pa celo 48,2 %0. Opozoriti velja na nekatere metodološke probleme, ki zaradi migracij nastajajo pri zajemanju teh podatkov. Tudi znotraj posameznih regij so velike razlike: v SPR ima npr. Nova Gorica 47,3 %0, Ajdovščina pa 31,8 %); podobno je v JPR v Kopru 48 %o, v Sežani pa 36,6 %/0. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 123 S sociološkega vidika je zelo pomemben odstotek zaposlenih žensk z vsemi posledicami za navade družinskega življenja, enakopravnost med spoloma itd.; tu sicer med republiko in regijami ni velikih razlik, znatne pa so razlike med po- sameznimi občinami in se gibljejo v primerjavi s SRS (44,3 "%o vseh zaposlenih so ženske) od 40,1% v Sežani oziroma 37,6% oziroma 49,3 %o v Tolminu. Tudi stopnja zaposlenih med v gospodarstvu ne na Jesenicah, do 54,2% v Izoli kaže pomembnejših odstopanj regijami, znatnejša pa so med občinami. Tako ima republika 82,4% vseh zaposlenih v gospodarstvu, ob meji pa so občine kot Koper z 78,1 %o ali Sežana z 90,9% zaposlenimi v gospodarstvu. Odstotek delavcev, ki so zaposleni v samostojnem osebnem delu (brez delodajalcev), t.j. pri obrtnikih ipd., ni velik in znaša . SRS le 2,7 % ,med mejnimi občinami pa so naslednji razponi: na Jesenicah 1,3%, v Izoli pa 3,4 %o. Torej se večina družbenega proizvoda le ustvarja v združenem delu. Zelo pomemben pokazatelj (gl. tab. 12) je tudi delež zaposlenih v industriji (k temu so prišteti tudi delavci v rudarstvu). Tu so znatne razlike že med regijami, še veliko večje pa med posameznimi občinami. To je silno pomembno, saj se v razmerah, kakršne vladajo v družbeno-ekonomskih odnosih, takšna gospodarska struktura odraža v celotnem spletu alokacije družbenega proizvoda, investicijske politike itd. Medtem ko je v SRS 43,7 % vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu, jih je po naših občinah: SPR 49,9 % Nova : Gorica 48,4 9/0 Ajdovščina 48,8 9/0 Idrija 54,1 % Sežana 37,6 %6 Koper Piran 26,9 %0 9,0 9/5 Tolmin JPR 29,7 % 53,6 %0 Izola Jesenice 53,4 9/0 43,8 9% Takšne razlike vplivajo tudi na odnose med občinami, regijami, saj se nasprotujoči si interesi kažejo na najrazličnejše načine in v posameznih okoliščinah. Od tod tudi ena izmed razlag za antagonizme, ki se pojavljajo v tem prostoru. Če pogledamo še narodni dohodek, vendar ne v vseh njegovih substančnih in strukturnih posebnostih, bomo opazili (gl. tab. 13), da ustvarja obmejni prostor 13,3 % vsega narodnega dohodka SRS, čeprav je tu le 12,8% slovenskega prebivalstva. To se kaže tudi v narodnem dohodku na prebivalca, ki pa je spet raz- lično alociran med občinami. Če je bil narodni dohodek leta 1979 v SRS 90.800 din na prebivalca, so se druge občine zvrstile takole: SPR 88.855 Nova Gorica Ajdovščina Idrija Tolmin 104.771 84.717 77.996 59.495 din/preb. din/preb. din/preb. din/preb. JPR 98.441 Sežana Koper Piran Izola Jesenice 90.402 101.965 104.772 93.996 104.349 din/preb. din/preb. din/preb. din/preb. din/preb. . mo Vloga obmejnega prostora pr! uresničevanju enotnost! slovenskega... Razpon je torej znaten, mnogokratnik med Novo Gorico z najvišjim in Tolminom z najnižjim narodnim dohodkom znaša na prebivalca kar 1,76. Takšna objektivna danost v materialih osnovah družbe in njene posledice v tem prostoru, ki ima svoje specifično poslanstvo, nedvomno niso vselej pozitivne. Naj se dotaknemo še dveh zadev, ki nakazujeta možnosti za reševanje gospodarskih problemov zaradi enostranske razvitosti, alokacije narodnega dohodka itd. Investicije so v tem stabilizacijskem trenutku prav gotovo omejene in bodo, kot kaže, še nekaj časa. Vendar se pričakuje tudi vsebinsko drugačen način financiranja — mislimo na združevanje sredstev na samoupravnih osnovah. Zgolj za razmišljanje poglejmo (gl. tab. 18), kakšni so lokacijski faktorji za nove investicije, ki so bili analitično ugotovljeni pri 50 investicijah v SRS in kažejo, kolikšne so verjetnosti za združevanje sredstev v obmejnem prostoru. Investitorji v SRS menijo, da je pri novih investicijah zelo pomemben promet. In prav prometne razmere so na našem področju najneugodnejše, zlasti v severnem obmejnem predelu. O investicijah moramo reči še nekaj. Iztrošenost osnovnih sredstev (gl. tab. 14) v celotnem obmejnem podprostoru v primerjavi s SRS sicer ni kritična. Če znaša v SRS sedanja vrednost osnovnih sredstev v primerjavi z nabavno vrednostjo 46,2% ,jje ta v SPR tudi 46,2 %0, v JPR celo 50,1 %o, na Jesenicah pa le 38,7 %/0. Pa tudi po občinah je iztrošenost različna; sedanja vrednost osnovnih sredstev je v Izoli z 59,3% ugodna, medtem ko je v Ajdovščini 38,1 %o že alarmantna, pa tudi v Novi Gorici, kjer se je v zadnjem desetletju ogromno investiralo, a le v nekaj kapitalno intenzivnih objektov, stanje ni razveseljivo. Zlasti bo potrebno obnoviti opremo, ki je dražja, pri izrabi pa tržno-ekonomsko občutljiva zaradi svetovnega trga. tehnološko zahtevnejša in Pri investicijskih naporih v preseku leta 1979 (gl. tab. 15) opažamo, da je celotno obmejno področje manj kot ostala Slovenija investiralo za ohranjanje aktivnosti osnovnih sredstev. Značilen pokazatelj gospodarske dejavnosti na nekem področju je tudi gradbeništvu. Tu nas zanima bolj v funkciji demografskih gibanj. V zadnjih nekaj letih se gradbeništvo bistveno spreminja zaradi stabilizacijskih gibanj, kljub temu pa opažamo v letu 1979 nadpovprečno stanovanjsko dejavnost v obmejnem prostoru; preseneča le, da je dokaj slabša na Tolminskem kljub popotresni obnovi, kar ima prav gotovo razlog v negativnih demografskih gibanjih a Tolminskem. Čeprav skoraj četrtina vsega železniškega prometa poteka v tem podprostoru (gl. tab. 17), pa tudi NEKATERI na cestne tovorne POMEMBNI RAZVOJNI kapacitete VIDIKI odpade OBMEJNEGA pomemben delež. PROSTORA Poleg znanih dejstev o možnostih, ki jih nudi obmejno sodelovanje, zlasti še seveda gospodarsko sodelovanje, je prav, da opozorimo na nekaj dejstev in projektov, ki lahko bistveno vplivajo na nadaljnjo organizacijo v tem prostoru in tudi na obeh straneh meje — seveda z vsemi posledicami na socialni, gospodarski in prostorski vidik v tem predelu. Na sliki 1 so prikazane velike gospodarske koncentracije blizu obmejnega prostora ali v njem samem, pri čemer je očitno, da je milanski industrijski relativno zelo blizu našemu področju, na drugi strani pa je zagrebški bazen. Možnosti našega vmesnega prostora so zaradi tega izredne. Na sliki 2 so cestne povezave, tako ali drugače zasnovane, bazen industrijski pripravljene za izgradnjo, delno zgrajene ipd., vendar se zlasti na najbolj občutljivem področju od Postojnskih vrat do meje, zlasti do meje pri Novi Gorici, izgradnja ni niti Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št15s —— ————...........1285 začela. To pomeni, da bomo v najboljšem primeru do leta 1995 brez ustrezne cestne infrastrukture — z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. Podobno je z železniškimi povezavami, ki so orientirane tako, kot jih je terjal geopolitični položaj pred stoletjem. Povezava na—Vrhnika—Ljubljana po Vipavski dolini v smeri Nova Gorica—Ajdovšči- bi bistveno in pozitivno spremenila vse prometne odnose v tem prostoru. Tudi izgradnja vodne poti Jadran—Donava, ki jo predvidevajo osimski sporazumi (sl. 4), je — tako se zdi — še daleč. Ni naš namen, da bi tu utemeljevali ali zavračali ta projekt. Očitno pa je, da bi izgradnja takega objekta odločilno posegla v prostor, kar bi morali ne le tehnično in finančo ovrednotiti, ampak ga prav toliko ali še bolj obdelati tudi sociološko, ekološko itd. 4. Sklep Že v uvodu smo napovedali, da se naloge ne bomo lotili v celoti, ker tega ne dovoljujeta niti priložnost niti obseg. Obdelali smo le tista vprašanja, ki so posebej značilna in pomembna. Nekaterih ne strukture prebivalstva na naši strani, kako uresničujemo njene pravice itd. nost, se nismo kje se niti dotaknili: pojavlja npr. narodnost- italijanska narodnost, Prav tako nismo preučevali prometa na mejnih prehodih, njegovo intenzivstrukturo, spremembe, trgovine v obmejnem prostoru, gospodarskih stikov in podobnega. male so enotnost Izpustili smo tudi politične, športne, šolske in druge stike. Zani- nas pač možnosti, prek katerih obmejni predprostor lahko vpliva na slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora. Vprašanja, ki smo jih pri tem obravnavali, so se nam zdela najpomembnejša. Uresničevanje dognali smo vrsto enotnosti slovenskega prostora niti na naši strani ni lahko; stvari, ki kažejo, da tudi ta prostor ni enoten, oziroma da je le načelo, ki ga dialektično uresničujemo. Kot je postalo očitno — tudi Osima zaradi tega nismo obdelali! In še zadnje pojasilo: do določene mere bi bilo dobro vključiti pri razširjenem razmišljanju tudi tisti del Istre, ki je tesneje povezan z obmejnim prostorom — v našem primeru to ni bilo potrebno. Bistvena ugotovitev je, da potrebujemo za uspešno izvajanje vloge obmejnega (pod)prostora pri uresničevanju enotnosti slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora ustrezno infrastrukturo, primerno geografskim in drugim po- sebnostim, ki se tu pojavljajo. In razviti moramo tiste potenciale, ki naj v konkretnih okoliščinah dopuščajo pretok vplivov s širšega zaledja skozi ta podprostor, oziroma da ta podprostor sam ustrezno vpliva. Sicer bi se obmejni podprostor pojavil kot prepreka, ki bi jo bilo treba preskočiti... Opomba: Izraza severnoprimorska in južnoprimorska regija sta mi zoprna — vendar sem ju vseeno uporabljal. Udomačila sta se v družbenopolitičnem življenju. Sicer pa bi se morali domeniti, kako naj govorimo: Goriška, Posočje, Tolminsko-Goriško-Vipavska ali kar Primorska za severni del in Obala, posledica zgodovinske preteklosti. Obalno -Kraški, Slovenska Istra za južni del? Tudi to je Ri Jesenice 1971 1981 1,439.800 106.057 43.128 21.260 17.067 24.602 77.663 25.113 30.675 12.292 9.583 1,503.427 1,591.523 45.113 22.025 17.541 24.677 46.843 21.392 17.598 23.503 24.666 25.530 9.385 7.750 24.015 29.228 11.410 9.339 1,727.137 112.695 51.459 21.572 17.733 21.931 81.258 22.966 35.445 12.359 10.488 20.374 23.218 26.016 27.551 Opomba: Samo 7 občin je še nazadovalo v SRS v letih 1971/1981. Vir: Statistični letopis SRS 1981. uboja 1122 1961 sBeu[eugo 151,8 1953 usojsoid 30.925 1948 IA ud 1,884.047 117.765 58.609 22.581 17.565 21.010 93.030 23.484 41.887 15.233 12.426 — 1981 1948 130,8 111,0 131,1 106,2 102,9 85,4 119,8 93,5 136,5 123,9 129,7 Indeks 1981 1971 109,1 104,5 110,0 104,7 99,1 95,8 114,5 102,3 1182 123,3 118,5 |i$OUJOUO njue SRS SPR Nova Gorica Ajdovščina Idrija Tolmin JPR Sežana Koper Piran izola OB POPISIH "" uGON6UOAOJO Tabela 1: PREBIVALSTVO PREBIVALSTVA Rojstva skupaj SRS SPR Nova Gorica Ajdovščina Idrija Tolmin JPR Sežana Koper 30.327 na 1000 prebivalcev 1980 Smrti skupaj na 1000 Naravni prirastek na 1000 prebivalcev prebivalcev 15,8 19.053 10,0 5,8 278 15,1 16,2 16,0 1.424 648 222 218 11,5 9,8 12,6 3,1 3,6 6,4 284 13,3 336 15,8 1.787 856 369 1.388 324 13,8 638 15,1 831 315 317 13,4 7,5 3,4 —2,5 59 03 7,6 Piran 226 14,8 T19 7,8 7,0 Izola 198 18,5 80 86,7 9,8 Jesenice 473 15,8 300 101 '7e8 Jegu0adu 'suslign/] 'OAjpRIB uj oavidzuy GIBANJE Sl" Tabela 2: NARAVNO 57 zv Vir: Statistični letopis SRS 1981. sze GIBANJE PREBIVALSTVA 1980 Priseljeni ši o SRS — SPR 1.194 Nova Gorica Ajdovščina Idrija Tolmin JPR Sežana Koper Piran Izola Jesenice 657 243 (er 196 1.951 396 774 423 358 489 Vir: Statistični letopis SRS 1981. E iz IP — i z ME 11.623 360 372 453 127 83 132 193 110 254 429 219 226 14 55 700 139 333 202 26 175 314 Izseljeni v j druge skupaj — vbčine republike 6.064 —, druge —- 954 11 6 1 9 320 266 3 12 2 6 172 196 1.387 250 587 280 270 —a 472 v d veni selit. V 'W!no Br — 1000 p. 646 5.273 2,8 ie 165 237 194 160 164 65 64 Selit- — Koeficient 18 8 preb. 240 2,0 337 —23 6,0 —1,0 2 6 —74 142 397 189 219 10 26 386 87 166 86 47 21 24 5 4 564 146 187 236 88 —4,3 0 8,1 6,2 4,4 15,6 7,4 311 159 2 17 0.6 o " BŠOJSUOAOJS jiSOUJOUO NjuvAogJUSOIN jid tlojsoid e6oufowgo e6 SA: Tabela 3: SELITVENO Površina (km2) SRS Število prebivalcev na km? 'gueljgn/ 'oAjpRuB uj oanidzoy OBMEJNEGA PODROČJA Število naselij Gostota naselij na 10 m2? 20.256 93,0 5.982 2,95 2.321 605 352 425 939 45,7 93,6 64,1 41,3 22,4 374 133 61 TI7 0,62 2,20 1,73 1,48 1,25 1.044 698 74,4 33,6 294 172 2,82 2,46 Koper Piran 273 45 153,4 338,5 101 11 3,70 2,44 Izola 28 443,8 10 3,57 375 82,5 31 0,83 SPR Nova Gorica Ajdovščina Idrija Tolmin JPR Sežana Jesenice Si "Ia 'ZGGL 1eguonou Tabela 4: POSELJENOST 6zL Vir: Statistični letopis SRS 1981. 06% 1. 2. 3. 4. 5. 6. % 8. 9. 10. Število Mesto prebivalcev LJUBLJANA MARIBOR CELJE KRANJ KOPER VELENJE NOVO MESTO JESENICE NOVA GORICA TRBOVLJE —— Vsega mestnega prebivalstva Opomba: Vseh mest je po Zakonu Vir: Statistični letopis SRS 1981. oo IZOLA IDRIJA PIRAN SEŽANA TOLMIN BOVEC Oj 571.910 > 71,4% 800.7 MM o upravno-teritorialni Do mestnega prebivalstva ob meji t razdelitvi SRS MESTA Mesto 252.396 124,704 39.579 33.338 23.683 22.681 19.601 19.519 19.326 17.083 3 Skupaj 10 mest v SRS v SRS OSTALA Do mestnega prebivalstva ob meji 51. OB MEJI Z ITALIJO Število prebivalstva 9.775 6.808 4.931 4.811 3.403 1.582 93..838 (16,4 %) in jud usojsoid eBeufouigo uBOjA Zap. št. MEST V SRS 1981 99.838 (11,7%) "> UDONNUOAOJO ji$OUJOUO nju Tabela 5: DESET NAJVEČJIH u; oavidzuu 'oAjpRi8 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Mesto SRS (SKUPAJ MESTA) VELENJE NOVA GORICA SEŽANA ŽALEC RAVNE NA KOROŠKEM KOČEVJE DOMŽALE KOPER KRŠKO BREŽICE MURSKA SOBOTA SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO SLOVENJSKE KONJICE TOLMIN (MESTA V SRS PO ZAKONU O UPRAVNO-TERITORIALNI 1948 387.592 3.220 4.970 1.244 1.150 2253 2.991 3.461 8.236 2.360 1.349 4.573 2.695 7.532 1755 1.320 RAZDELITVI) 1981 800.708 22.681 19.326 4.811 4.340 8.037 9.296 10.120 23,683 6.595 3761 12.082 7.035 19.601 4.564 3.403 Število prebivalcev indeks 206,6 704,4 388,8 386,7 377,4 356,7 310,8 292,4 287.5 279,9 278,8 2642 261.0 260,2 260.1 'uuuign/] Zap. št. 1948/1981 Sl "1% 'Zegi 1oguleadu Tabela 6: RAST MEST V SRS V OBDOBJU 257,8 Hi Vir: Statistični letopis SRS 1981. 7: NEKATERI 1 2 INDIKATORJI 2/1 letno" štev. štev. preb. | obiskovalcev | obisk letno. SRS SPR NOVA GORICA AJDVOŠČINA KULTURNEGA 3 v kinemat. 1980 (000) na prebivalca 1,884.047 117.765 56.609 8.651 483 197 4,6 4,1 3,5 538,3 33,1 16,8 17.565 52 3,0 4,9 139 6,1 1/8 Naročniki 1981 22.581 ŽIVLJENJA NM v splošno izob. 1980 (000) 3,5 3,6 3,4 4,6 štev. knjig Narobe 1980 (000) 4,9 4 518,4 32,3 16,9 knjiž. na preb. (1980) 3,6 3,6 3,3 1,37 1,63 1,93 4,6 4,9 0,98 TOLMIN JPR SEŽANA KOPER PIRAN IZOLA 21.010 93.030 23.484 41.887 15.233 12.426 95 471 55 261 113 87 4,5 5,1 2.3 5,2 7,4 7,0 6,5 27,5 71 12,3 4,4 3,7 3,2 3,4 3,3 3,4 3,5 3,4 6,1 28,2 6,6 12,6 5,0 4,0 3,4 3,3 3,6 3,3 3,0 3,1 1,06 2,24 1,19 3,12 1,77 1,85 JESENICE 30.925 132 4,3 9,9 3,2 107 3,5 19 Opomba: " Vpliv turistov zlasti v obmorskih občinah. "" Tega seveda ne kaže število sprejemnikov. IDRIJA Vir: Statistični letopis SRS 1981. 3,6 4,7 3,7 2,16 ud v1ojsoud uBou/owigo vBOJA Tabela eavidzuy 8: DELEŽ Z VISOKO IZOBRAZBO V STRUKTURI Število strokovnjakov z visoko izobrazbo število vseh zaposlenih v združenem delu Rita SSSR STROKOVNJAKOV O VSEH ZAPOSLENIH Delež strokovnjakov z visoko izobrazbo V Strukturi vseh zaposlenih v letu 1971 (%) UN 78 Bolgarija Madžarska % nekvalificiranih in polkvalificiranih - 5,9 5,6 Romunija 5,4 Poljska 5,1 ČSSR 4,4 NDR 3,9 Jugoslavija Slovenija SPR' (1974) 5,3 (1972) 3,7 1.394/45.570 (1976) 32,0 (1978) 4,2 38,0 (1978) 3,1 41,8 Tolmin 138/ 6.375 (1978) 2,2 44,0 Idrija 181/ (1978) 48,7 Nova Gorlca Ajdovščina 920/26.472 155/ 6.738 o (1978) 3,5 (1978) 2,3 1.313/39.832 H JPR Piran Izola Opomba: 5.985 3,0 UM 41,0 36,9 (1978) 3,3 36,9 189/ 8.156 1978) 2,3 36,9 223/ 6.523 (1978) 3,4 33,5 (1978) 2,0 48,6 107/ 5.451 " V SPR sta všteti tudi občini Ajdovščina in Idrlja, kl sicer ne Si 1% 7961 JogueKaou 'eueljgn/] "oAjpui6B u | Tabela mejita neposredno na Italijo, vendar sodita v enovit regijski prostor. Vir: eci 1. IB št.6—7 1971 Zavod SRS za družbeno planiranje. 2. Statistični podatki po občinah SRS, Zavod SRS za statistiko (V. zvezek, maj 1982). sti Tabela 9: PRIKAZ NEKATERIH KADROVSKIH POKAZATELJEV Hrvatska 55,0 19,0 74,0 Makedonija Slovenija 1.836 33,5 13,0 46,5 1.813 Srbija ožja Kosovo 4,5 20,5 . Vojvodina 9.028 5.499 1.527 2.002 136,5 86,0 30,5 JUGOSLAVIJA 21.968 SPR Nova 15117.765 Gorica Ajdovščina Idrija Tolmin JPR Sežana Koper Piran Izola 1981 4,0 9,0 62,0— 29,5 25,6 PE 1979 v 000 —| 164 20,5 22,5 285,5 154,0 439,5— — 20,0 1.840— p- 15/7 43,0 22.581 17.565 273 261 21.010 408 93.030 1.592: 23.484 283 Viri: 1. IB št. 6—7, 1981, Zavod SRS za družbeno planiranje. 2. Statistični letopis SRS 1981. 186,2 219,5 130,0 47,5 898 15.233 I— 12.426 14,5 41978 83,0 44,0 17,0 56.609 41.887 p— 15,0 8,5 765 294 250— 24,3 23,5 30,9 21,4 15,8 12,1 14,8 1979 19,5 |" 41980 —| 1741 12,0 18,2 19,3 — 20,2 UBOJA 4.576 582 skupaj vBeufewgo 26,5 jid vJOjsoad izrednih 35,5 njugaegjusean Črna gora rednih 4.133 Število študentov na 1000 preb. JiSOUJOUO Bosna in Hercegovina Število študentov (1978) (v 000) "» UDONGUOAOJE Prebivalstvo 1 o šo sno SE PREBIVALSTVA 2 3 z Št. dijakov Število študentov : v srednji prič po 2/1 3/1 a 4 olah 79/80 šolah v občini 79/80 SRS 217.993 89.423 25.862 41,0 11,9 SPR 12.955 5.146 1.736 39,7 13,4 6.215 2.734 3.714 898 59,8 14,4 Nova Gorica j Ajdovščina Gi domi 1.969 2.037 568 456 408 273 261 304 20.8 23,2 20,0 9.575 4.376 1.591 45,7 16,6 4.592 765 294 Izola 1.411 1.244 2.555 1 98 559 250 55,6 69,5 44,9' 16,7 20,8 20,1, Jesenice 3.102 1.243 426 40,1 13,7 Idrija Tolmin JPR Sežana Koper J Piran : 2.332 283 282 12,1 SL" 'Z06L JeguoKnou "euslign/] 'OAjp0iB uj oaeidzegy Tabela 10: PREGLED ŠOLAJOČEGA Korelacija z naravnim prirastkom prebivalstva) (Op.: primerjaj tab. 9 — 10,0 13,2 14,9 12,1 Opomba: Podatek daje sliko o številu dijakov (ne glede na stalno bivališče) v srednjih šolah določene občine in zato kaže migracijo učencev. SEL Vir: Statistični letopis SRS 1981. % prihod. SRS 120.000 Ne SPR 7.174 295 41% 4.772 4 sd Nova Gorica Ajdovščina Sci inovaolj ki se ukvar- lnovac. dejav. zs a 26% 0,7 % za inov. mi če 285 15,2 % UE 259 17,8 % — 10,6 % Idrija 819 10% 8 te 1.580 ' 03% Tolmin 823 01% 1 — 2.687 200 74% Sežana 637 48 7,5% Koper 1.848 Piran 202 42,6 86% — Izola — me 1.094 35,4 387% ; Jesenice Vir: Statistični letopis SRS 1981. 28% v obč. je v m 13.175 03% oa ga NOGA 15,0 % zi — zaposl. 3.230 760 JPR PP vseh jejo ze 3 12,8 9, % 1.552 0,4% 23 12,3 0,4 39.882 27% 38 6,4 % 11.632 27% 9 7,4 % PTI 29 92% —— a 2,8 0 % — sme — za 5,2 % 37.713 69% 78 7,3 % tBOJA jajo z inov. ki imajo v OZD, % OD Poraba eBou[owigo 000 sred. % delavcev |id uiojsold v teh OZD, Delež oRkenega Zaposleni njueaogjusain 1979 POJAVLJA JiSOUJOUO INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V OZD, KJER SE TA DEJAVNOST " < UBONSUOAOJS Tabela 11: PREGLED V ZDRUŽENEM DELU IN V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU 1980 s % Delavci Združeno delo ra — (000) (000) v samo- skupaj ženske skupaj % osebnem % z % gospodarstvo stojnem delu" gi % o zaposlenih prebivalcev di ni in rudarstvu SRS 798,0 44,3 776,2 98,1 85,1 1,9 40,0 49,9 SPR 47,1 44,4 46,2 97,3 82,4 26,8 42,6 28,4 98,5 85,9 7,2 6,4 6,7 44,3 46,9 49,3 7,0 6,3 6.5 97,2 98,4 97,0 87,1 80,1 85,2 2,7 1,5 2,8 1,6 3,0 42,4 47,3 31,8 36,4 31,9 43,7 48,4 48,8 54,1 53,6 41,8 44,0 40,8 97,8 82,5 8,6 20,1 7,2 40,1 42,8 43,1 8,4 19,7 7,0 97,7 98,0 97,2 90,9 78,1 83,5 5,9 54,2 5,7 96,6 2,4 2,3 2,0 2,8 BE 44,9 36,6 48,0 47,4 472. 29,7 37,6 26,9 9,0 53,4 14,9 37,6 o 2 38 Nova Gorica Ajdovščina Idrija Tolmin JPR Sežana Koper Piran Izola Jesenice Opomba": Delavci, zaposleni pri obrtnikih Vir: Statistični letopis SRS 1981. 14,7 in zasebnih 98,7 - meč — 84,3 — 87,0. — IS Sl "IB 'Z96L Joguonou 'eudlign[/1 '04]p0i5 uj oauidzeu 12: DELAVCI delodajalcih. £4 Tabela sci 13: NARODNI DOHODEK 1979 Narodni dohodek (000.000) din delež narod. doh. narodni SRS SPR NOVA GORICA AJDOVŠČINA IDRIJA TOLMIN dohodek Vi gam združeno delež združ. dela delo v narod. doh. v % Narodni dohodek prebivalca % od SRS (din/preb.) 171.105 10.464 100 6,1 156.577 9.361 91,5 89,5 90.800 88.855 100 97,9 5.931 3,5 5.364 1.913 1.370 1.250 1,1 0,8 0,7 JPR SEŽANA KOPER PIRAN IZOLA 9.158 2.123 4.271 1.596 1.168 5,3 1.2 2,5 0,9 0,7— JESENICE 3.227 1,9—| 1.699 1.223 1.075 90,1 88,8 89,3 88,6 104.771 115,4 8.433 1.893 4,003 1.489 1.048 92,1 89,2 93,7 93,3 89,7 98.441 90.402 101.965 104,772 93.996 108,4 99,6 112,3 115,4 103,5 3.098 96,0 104.349 114,9 84.717 77.996 59.495 93,3 85,9 65,5 l Vir: Statistični letopis SRS 1981. 13,3 | "> uDO49U0AOJ6 jigoUjOUo Nfugaogjusedn jid ulojsoid uBoujewigo eBO0JA Tabela OSNOVNIH SREDSTEV OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA Sedanja vrednost. Nabavna vrednost SRS SPR NOVA GORICA AJDOVŠČINA ODRIJA TOLMIN JPR v mio din v mio din v % nabavne vrednosti 716.605 331.305 48,2 48.481 34.348 5.173 4.207 22.419 15.628 1.971 2.303 46,2 45,5 38,1 54,7 4.753 2.517 53,0 45.345 22.712 50,1 SEŽANA 10.846 5.625 51,9 PIRAN 15.118 KOPER IZOLA JESENICE 16.512 8.364 2.869 1.701 59,3 28.620 11.063 38,7 Vir: Statistični bilten SDK SR Slovenije, Centrala Ljubljana, februar 1982. 7.022 50,7 46,4 SI IE "ZEGL 1OGWoa0u 'puBljan/] '0A]pw4B uj oawidzeu Tabela 14: STANJE ori —e IN USTVARJENE mio din (%) INVESTICIJE Ustvar. invest. v osnovna sred. mio din (%) 3 2 100 411.117 57.215 2/1 (%) — in sred. skup. porabe sredstva 1 SRS 1979 100 13,9 SPR NOVA GORICA AJDOVŠČINA IDRIJA TOLMIN 28.045 16.984 3.820 2,451 4,790 6,8 3.378 1.876 387 429 686 5,9 12,0 11,0 10,1 17,5 14,3 JPR SEŽANA KOPER PIRAN IZOLA 27.743 7.113 9.626 9.162 1.842 6,7 3.215 691 1.952 316 256 5,6 11,6 9,7 20,3 3,4 13,9 JESENICE 15.658 38 921 1,6 59 17,3 Opomba: Tu gre prav gotovo za prerez dogajanj Vir: Statistični letopis SRS 1981. le v enem letu — 13,1 do- ločno v letu 1979 — in je podatek treba tako tudi ocenjevati. nfuvaogjutusoin jid viojsoid u6oulouigo 660]A Aktivna osnovna SREDSTVA jiSOUJO! ue 15: OSNOVNA """ pGOYSU0AOJS Tabela vrednost vrednost v mio din v družbeni lasti za stanovanja | del 1 1 2 1 % vrednost Štev. Raja končanih končanih 3 in stanovanj nedokon. 1stanovanj 4okon. za stanov. v druž. lasti 3 4 5 6 SRS 40.216 34.309 SPR 2.728 2.352Ž 88,2 718 263 368 51,2 3.889 go 1.379 1.260 85,2 440 297 C 232 52,7 2.075 27 275 184 68,9 113 26 23,0 816 28 76,8 soo - NOVA GORICA AJDOVŠČINA IDRIJA TOLMIN JPR — SEŽANA KOPER PIRAN 325 649 Mimo 595 1.545 336 IZOLA 225 JESENICE 663 Vir: Statistični letopis SRS 1981. 303 604 2.354 486 1.422 291 115 85,3 10.440 93,2 93,2 87,1 81,7 92,0 86,6 68,9 529 83,5 69 96 740 187 337 101 115 259 5.359 513 55.381 34 si 53 21,2 57 14,8 421 27,4 84 31,4 a 228 23,3 300 Si1o 170 26,8 a 58 m si 86 594. au ses s wB 449 nm da — 389 S7,4 uj oavidzoy % opravljenih 'OAJpRiB % 1979 'uueljgni] DEJAVNOST SL "Ig 'Za6L Jeguonou Vrednost 16: GRADBENA ze A z 7 e Ja 443 590 7 23 o 50,8 za RANJE sa Wi Tabela z Tabela 17: PROMET Železniški skupni promet blaga 1980 ždi Število tovornih avtomobilov 1 tevilo osebnih avtomobilov y Delač OE š 2 w si injakih SR9 Prebivalcev na avtomobil SRS 1 2 3 20.620 28.455 416.448 SPR 1.134 4 100 % 5 100 % 1.080 — 1.062 350 1.858 30.984 Idrija Tolmin — 54 217 229 3.806 4.114 JPR Sežana 2.001 196 1.779 331 25.733 6.488 Koper 1.805 980 12.360 3,4 — — 229 239 3.736 3.149 4,1 3,9 1.470 249 6.337 Nova Gorica Ajdovščina Piran Izola Jesenice 18.124 4.940 5,5 % 3,8 3,1 4,6 4,6 5,1 9,7 % 7,1 % — SPR Vir: Statistični letopis SRS 1981. 6,5 % 6 4,5 6,2 % 0,9 % "— -- SPR JPR -- JPR -- JES < 22,3 % JES — 13,6 % 3,6 3,6 4,9 """ ubeNSU0AOje jjsOujoue njuvaogjusein Hd v1ojsod eBoufouig o eBojA (000) t ZA NOVE INVESTICIJE V SRS OCENA Faktor Financiranje Energija" Voda Promet Delovna sila Surovine Tržišče Komunalna oprema Naselitveni odnosi Varovanje okolja Urb. teh. pogoji Zemljišče Skupaj Nepomembno % Pomembno % 13 6 19 26 12 38 18 29 16 36 58 32 — 4 26 28 8 11 25 8 asi 148 — 8 52 56 16 22 so 16 — 24 18 19 15 18 26 13 16 22 234 48 36 38 30 36 52 26 32 44 pome Ze % Total % 19 15 15 38 30 30 50 50 50 100 100 100 26 28 5 7 24 13 12 26 28 218 52 56 10 14 48 26 24 52 56 50 s0 50 50 50 50 50 50 50 600 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Opomba": Opozoriti velja, da se je verjetno vpliv energije v kratkem času radikalno spremenil — javnike, saj so se razmere z gospodarskim položajem zaobrnile. Vir: IB št. 4, 1980, Zavod SRS za družbeno planiranje. ani. Opomba: Sliki 1 in 2 na strani 144 sta zamenj Si "Ig 'Z06L Joguoagu 'eue[(gn/] 'OAjpuiB uj onvidzujj FAKTORJI (na vzorcu 50 investicij v SRS) prav tako je treba kritično oceniti druge de- ot Tabela 18: LOKACIJSKI Vloga obmejn ega sničevan ju prostora|pri ure skega onotnosti. sloven S gov Beljak pe ta ok i M: zas e BI RA AI" Triglav < Te go 4 iš: 0," so Ji S SARA II Fps Oral POR . Mu Vi oK aranik Tebe Ch kofeteh » Medvod MA s o "Riko KA VINJENE nj s! kovani: 4, E ka NK Grintavec, 241% 6; ni ugdusčnna ie 4 a x zadr STD o:oorlašče č % Žužemberk OŠ Mene RiuKamenjak i4 i Slika 1 — Velike gol miki soreaanaija obmejni ki imaj jo vpliv na 4 se . zme % 4 (0) 4 gi PELE | prostor gi čina KL" > Novigrad 8 List di le sofi N 4, Roj STE Aa AN ES dl s Slika 2 — - Cestne zk k boanjih ži sln (1 šest a d Histveno vplivale poveza; ki bodo u Ja KN KRE ivebi. ZE: prostor na obmejni . —-. K 15 november 1982, št. LLjubljana, o, Razprave in gradiv deni T— -— « me % "OU Spoji J bi po gre O ta AS A MN z CeLOVEG Ee Pe gi Slika a integralnega promet e pOVeZAVO v luči išk ezn žel ene j ječe in zamišl ose: zom — OVE, celjUE ak KE ti 4 TT Re ; ŽaY ee E Vrosko s zone be— pe Antelso /7 sa zzo 4: 4, zelim ) K j Vittorio Go 226 ? l Z), Mešti . 1 »i - A ke NK, Jok a Me k 2: Yi eš zmoči sis y h : sobane rest me s ' pri , aa Ognšsl. bova PE B arija, ž gi moti ' M —— laika te wo1? . Sn z JE ča ee 2 : 9;iytaiče o pakek ki Re nei 4 JP Pos 7 k mi (cfr. art. 2 della legge n. 48/1977). Princia ae mimo. Kwto foodaren- Toetkenes, srodkalmsate, seme: oblet storica— ce delle lingne stranšere « (cfr. art. 2 della legge Magija. vulelo Toluma PONA 9) Pid specificatamente č oblettivo degli insegnamenti linguk Pid specificatamente stici far consegulre al'alunno - anche medlante un coordi namento dl oblettivi e metodi — il possesso sicuro possibile nei ae, it «il rafforzamento della zma rilerimento AC sledica — ec delle vamente Ra della lingua h pih amplo on e italiana c della s oblettivo am zaeato di oblettivi o metodi — PRENO sb H K po s o 1 pososeso pih smelo e sigaro possibila rispettivamente della lingua slovena, italiana e della lingua stranlera. lingua. 10) Neila scuola media Hinsegnamento della lingua italiana, in Nčlla scuola media Hinsegnamento della lingua slovena c di guella Comtinulta con gli apprendimenti della scuola elementare, conitaliana, la continulta con gli apprendimenti della scuola tribulsce alla c della aa da 1 tribulsce alla maturarione c allo sviluppo deb GO ee o Sa a a a odrom " ae, parlare, leggere ivere secondo le dl diverse funzloni della lingua, e a isl e varieth dla ; Gorreti . ll primo oblettivo č volto a sviluppare le capacita di capire e di o: Ja širučtura dei dlecocel Parlati e scritti nelle rispettive caratteristiche, in guanto il Parlato e lo seritto comportano tecniche e ta espres sive diverse per guanto complementari, Il secondo obiettivo sizione della correttezza formale. Il primo oblettivo š volto a sviluppare le capacita di capire e di organirzare la strutMa o Moeni zadeli z mrbii male zapove ote stiche, in guanto il parlato a lo scritto comportano tecniche a modalita espressive diverse per guanto complementari. no le. jope e allo sviluppo della comprensi del parlato e dello scritto mediante In deli'ascoliare, parlare, leggere e serivere se A Sa te maže te laaccettabile, le, espressiva, lo seritto corretto anche a oli lettura corrente te ed punto di visa orto- O unaposesa lagarmenle seetabie, a tura corrente ed espressiva, lo tto corretto ancbe dal punto 270 Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 10 Ga fonsentira di utilizrare la DAMA alna in guanto SR aaa (a Ma a a ns Nana veicolo di valori di valori cul guanto vešcoli esacnzlali mezzl pili amela Kultlena, tla nala comunith nazioenle ola nek resi a pih smola run, sla nella comuniih nazloVincostro con le culture stranlere. sla nelj'incontro con le culture stranlere. mm aii con Finsegnamento della Ziiina materna slovena si dovramio perseguire | medesimi obiettivi, che ci si prefigge con Finsegnamento della lingua italiana per it raggitungi mento di guel'unitarieta nel'area del educazione lingulstica di cud si fa cenno nella premessa ai programmi; percid tutto ananto i programmi prevedono per Vinsegnamento delt'iteliano va li ali ilo ad del riferimento al'origine latina. L'insegnante di sloveno peraltro avra cura di sollolineare le analogie e le diversita morfoloziche e sintatriche tra le dhte linene ogni gual veta incontrera Fopportinriti di farlo. II. — INDICAZ1OXNE MFTOVOLOCICIKE no 15 Cuvpito delluduvaziune linguitica, mediante Fi dellitaliano, č oducarv ali Hespressione calla comunicazione verbale, p e svilupp k det Falunno attraverso allivith sia espressivo-crcative sia fruitivocritiche. Percid per lavoro didatlico si dara spazio in modo vario ad attivith che sollecitino MHiniziativa del'alunno e tavoriscano il ralforzarsi delle suc capacita mentali, il suo progressivo contatto con la realta hiš la analisi della esperienza, dci pensieri e sentimenti personali m esse ei Cosl pet operem stimolera nel'alunno jeib di RE, Infatli, solo se H'alunno scguisisce sempre nuove cose da dire e se la scvola valorizza limportanza dellespericuza, si danno lc condizioni del processo di riflessione su di ssa e della sva consapevole assunrionc. nima ivazione dell'i x ubi ad ap si in manicra personalc; valorirzazione pi ricco ba lettura della dela il processo. Eh dka nel senso della maturazione. espressiva. Per contro il degli strumenti linguistici favorisce anche prupria oespxrienza, 13) HM linguageio dxlle opere lciterarie di prosa e di poesia sara: consideralo anche come espressionc della tradizionu Ninguistica che ha fornito la base principale della lingua nazionale nell'uso collo come ncell'uso popolare. [ testi letterari andranno visti pertanto, olire che come espressione della personaliti deli'autore, anche nel loro aspetto estetico e comc documentlo consuetudini e degli della us! civilta, della linguistici. vita sociale, delle C pito deiVeducazionce linguistica, mediante Hinsegnainento dello sloveno c dell'italiano, e educarc alle aa! e alla comudi verbale, p endo e do le capaciti potenziali deli'alunno attraverso livih sla espressivo-crealive sia fruitivocritiche. Percid per lavoro didattico si dard sparlo in modo vario ad attivith ČE sallecitino Viniziativa dell'alunno se Pralne il rafforzarsi delle sve capacith mentali, il zur la realta kovi la consegucnie gi. analisi della da esse suscita, panoji ozre merno pi m Ja ea oi o nA Mao di esprimergli. Infatti, solo se Yalunno sbine 6pee da. OE 6 5 la obda Valorteja. Fuaporjikna dell'esperienza, si danno le condizioni del processo di rittez Pe dl eta k ala za, oo opere za Di gui la notivazioneRASA dell'i ri Ja nd ersi in maniera personale: il processo. andra cioč sob mel. seme a valorizzazione della maturazione iva. Per contro il pia ricco possesso degli strumenti linguistici favorisce anche la lettura della propria esperienza. linguaggio delle opere letterarie di prosa e di poesia sarh considcralo anche come espressione Pela tradizione a stica che ha fornito la base principale della oh slovena e rispettivaniente italiana neli'uso colto come lare, 1 testi leiterari andranno visti, pertanto, olire chepoi espressionc della personalita deli'autore, anche nc! loro aspello estetico e come documento della civilta, della vita sociale, delle consueludini e degli usi linguistici. 14) Sara ulile anche la riformulazione orale e scrilta di guanto Sara utile anche la riformulazione orale e serilta di guanto keto. Si curera che la letlura sla scorrevole, attenta alla letto. Si curerd che la lettura sia scorrevole, attenta alla fundella punteggialura, realizzata con buona zion: della punteggiatura, realizzata con buona promuncia in elasse non pudo considerarsi sulficicnate, e ee italiana. La ktlura in classe non pud considerarsi sufficientc, percid favorira in tutti i modi la kleče ka pozo e Vinseznanle, percio favorira in tutti z modi la icitura giamenio a indirizzando all a tea rei personale e Vincoraggiamento a leggere indirizzando all'uso classe, ove esistente, e della scuola, e a ee) alle biblivtedela biblioteca di classe, ove esislente, e della scvola, e all'ac. cesso aMe biblioteche pubbliche: lutto cid perehč il lezgere che pubbliche: tutto cid perchč il leggere č Vessenziale stne e nalual p ivo di č Messenziale sirumento educalivo di acoesso al patrimonio di meni Cullurale c naturale fattore di aulocultura. rale faorc di autocultura. 19 a uibovelone sali mo vivo a stranko delle, Maga va ooiglunto ad una coscienza storica che porti a cogllere nella della lingua le connessioni con la storia sociale, politica, culturale (letteraria, tecnolojica, ee). Si con- stalera per tale vla come la varieta dei nostri dialetti e le vicende della affermazione dell'itallano sono strettamente legate alla sloria della comunith itallana; o come le linguc costituiscono un documento primarlo delle civilta. 16) ad una coscienra storica che porti a cogllere nella evoluzšone della lingua |c connesaloni con la storia sociale, politika, culturale (letteraria, scientuifica, ec) lerh per tale vla come la varicih del dialetii € le vicende lermazione dello dell'italiano sono stretta una prospettiva del riferimento al'origine pid U latino materia ge dell'evoluzione S piu ll latino ge na di dell'evoluzjone delliitaliano, il latino andrh visto, cloč, come il momento genetico della nostra lingua; andra, anzi, anzi, considerato come Ja sua componente magglore, presente e riscontrabile nel- lessico, nelle strulture, nella tradizione popolare e dolta, nella lingua sclentifica, sle. Bl (eerh maka orala Ga H letiec % alla origine di altre Hogue moderne ed č elemento cosliluliro nella formazlone e nella realta della cult ouropea. La riflesalone sull'uso vivo e attuale della lingua va congiunto dl; loonalena, Za s sonali. ITI. — DaICAznopI PROGRAMMATICIKE K oaooleca, s zadi m ame a MR, MorteEv in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 16) Necessaria la lettura di passi, opportunamente acelti, di opere di fondamentale importanza per la nostra lingua e, in genere, per le nostre tradizioni letterarie; 8 parimenti necessarla la lettura, in ciascuno dei tre anni, di almeno un'opera narrativa moderna itallana ovvero straniera in buona traduzlone italiana (completa o adeguatamente ridotta in relazlone ali'cih degli alunni), 2ri Necessaria la lettura di passi, opportunamente scelti, di di fondamentale importanza per Maliana e, in genere, per le rispettiva tradizloni letterarie; % parimenti necessaria la lettura, in ciascuno del tre anni, di almeno un'opera di narrativa moderna slovena a rispettivemente italiana ovvero stranšera in buona traduzione slovena zdotia ad o leta ; H Razprave e rispetii o aše ln relarione all'eth degli alunni). 5) Riflessione sulla lingua 19) La riflesslone grammaticale non si realizzera come studio for- La riflessione grammaticale nov si realizreri come studlo for male — poco corrispondente ai modi di apprendimento del male — poco corrispondente ai modi di apprendimento del preadolescenti e percio poco produttivo — ma andra inserita preadolescenti e percid poco produttivo — ma andrh inserita nel processo di sviluppo lingulstico espressivo, come uno dei nel processo di sviluppo lingulstico espressivo, come uno del rnerri atti a promuovere tale sviluppo. Essa muovera da conmmezai sili a promuovere tale sviluppo, Essa muovera da covcretea esperienzedeilinguistiche avvlare deserivendone gli alunni a valersi crete esperiemze linguistiche awviare gli alunni a valersi riali per linguistici, gli usi coscientemente del materiali tici, descrivendone gli usi concreti ed arrivare di alle i gene | ed arrivarce successivamenta alle consegnenti gene ralizzarioni delle strutture fondamentali del'italiano sla per li 1 delle fondi li dello sli e del guanto attlene agli aspetti pih propriamente grammaticall Vitaliano sia per guanio attiene agli aspetti pih propriameste (piano semantico, sintattico, morfologico, fonologico), sia per icali (plano di di fol fonoauanto atticne alle funzioni comunicative della lingua. logico), sla per guanto attiene alle funzioni comunicative della lingua. m €) Riferimento all'originc latina della lingua e alla sua evolurjone storica c) Riferimento all'origine latina della lingua ilallana e alla sua evoluziope storica 21) Dalla varieta attuale delle linguc, all'uso vivo, dal confronto tra documenti di vario genere e di epoche diverse si ricave raano, anche attraverso ricerche del'alunno, guci dati che lo abitulno a collocare la lingua italiana nello spazio e nel tempo e lo aiutino a sisternare le sue conoscenze pih varic (storiche, geografiche, scientifiche, ecc) e le sue esperienze pratiche. Dalla varicta attuale delle linguc, all'uso vivo, dal confronte tra documenti di vario genere c di epoche diverse si ricaveranpo, anche altraverso ricerche dell'alunno, guei dati che lo, abb tuino a collocare la Hingua slovena « guella italiana nello spazlo e nel tempo e lo aiutino a sistemare le sve cono scene piu varie (storiche, geografiche, scientifiche, ec) e le sue esperienze pratiche. 22) In particolare si cerchera di cogliere adeguatamente il riflesso In p lare si cerchera di di JI riflesso che gli eventi saljenti della nostra storia hanno dvuto fino che gli eventi saljenti della sforia hanno zvuto fino ad oggi sulla nostra lingua. Si dara rilievo agli scambi con sulle lingue slovena ed italiana. Si darh rillevo agli scambi le alire linguc moderne, si mettera in luce Mapporto del can dialetti c la loro utilizrarione pratica ed espressiva (ln canti, dialetti e la loro utilizzazlone pratica ed espressiva (in canti, racconti, proverbi). Det dlaletti e delle lingue delle mino raecon! ranze etnicbe si ra alla funzi sia nel sia etniche si accennera alla funrione zia nel passato, sia nel nel presente. presente. STORIA 1. — PINALITA B OBIETTIVI 2) L'insegnamento della storia deve anzitutto proporsi di far Linsegnamento della storia deve anzitutto proporsi di far comComprendere che Hesperienra del ricordare č un essenziale non solo dell'agire guotidiano del singolo indkviduo, ma anche della vila della comunith umana (locale, regionale, nazionale, curopea, mondiale) cui Hindividuo stesso appartiene, Solo diventando in gualche modo partecipe di guesta memoria collettiva, si diventa uomini, e cittadini, a picno titolo. L'acgulsita consapevolezza del fatto che |'anno della propria nascita non č anche l'anno di nascita della prendere che |esperi del č um tasenziale non solo del!'agire guotidiano del singolo individuo, anche della vita della comunita umana (efmica, locale, regionalc, narlonale, curopea, mondiale) cui Hindividno stesso ap partiene. Solo diventando in gualche modo partecipe di gussta memoria collettiva, si diventa uomini, e cittadini, a pleno titolo. L'acguisita consapevolezza del fatto che Fanno della propria nascita pon č anche Fanno di nascita della commumita sente e di assumere elementi per progettare il futuro. Dal momento che risulta essere il prodotto di una lenta stra , il mondo circostante cessa di apparire come un dato esterno ostile ed immutabile, per proporsi come un Campo aperto a nuove esperienze che contribuiranno a farlo evolvere ulteriormente. di assumere elementi per progettare Il futuro. Dal momenta che risulta essere il prodotto di una lente stratificazione, mondo circostante cessa di apparire come un dato esterno ostile ed immutabile, per proporzi come un campo aperto a nuove rl che a farlo ute riormente. comunita di cul si viene a far parte, arricchisce Hindividuo di una dimenslone muova; radicandolo nel passato, lo inette in condirjoni di valutare con maggiore penetrazione il pre- di cul si viene a far parte, arricchlace Windividuo di una dimensione nuova; radicandolo nel paasato, lo mette in condizione di valutare con magglare penetrazione il presente e IV. — SUnNIvIsTONE PER ANNO III: dal 1815 al giorni nostri con riferimenti essen- Classe III: dal 1815 al glorni nostri con riferimenti essenrlali 24) Classe la OBA, xi zvedo, sli Meooinakmalate, 8 uk poe pe a a o ticolare riguardo al ' dro della storia mondiale, ful m cimanantennio, a teanio, ne! guadro 272 Razprave in gradivo, Ljubljana, november plino e di ogni aspetto della vita scolastica. Essa č, pertanto, m na s nani. Sa MAAE INNEM cba ha anche contenuti specifici rappresentati dalle intormaxioni sulle forme e sulle caratteris principali della vita sociale e politica del Pnese e che richlede inter venti coordinati del consigljo di classe intesi a far matu rare la coscienra delle responsabiliti morali, civiche, poli ticbe, sociali, personali e comunitarie di fronte al problemi dell'umanita, pel contesto sociale italiano, curopco, mondlale e, gulndi, a far acguisire comportamenti civilmente e sociak mente responsabili. 1982, št. 15 e di ogni aspetto della vita scolastica. Essa z, pertanto, un grande campo di raccordo culturale, lnare, ha anche suoi contenutl specifici rappresentati dalle infor mazion! sulle forme ce sullo caratteristiche vita sociale e politica del Paeso e che richlede interventi oponisii del omalalo di skin timi a čir moterane Pa MN vna mi dala, iticbe, stne che, o comunitarle di na oi del umanli, nel comteso soclale | e, gulndi a far NE OE toni so kk mente responsabili, 26) c) la crescita della voloota di p ipare come i del c) la ita della volonth di partecipazlone come coscienza del contršbuto che ciascuno deve portare alla risolurione dei o a den patae su zlata Mi no problemi del'uomo, della societi narionale ed interoablemi delluomo, della cormumita etnica slovena, della zlonale. narjonale ed internarlopale. III. — SUTDIVISTONE DELLA MATERJA PER AXNO Z) Principi s xdonale. smi della perazi ed int Principi e organismi della cooperazione europea ed interna rdonale. Tutela delie minoranie elniche in Italia con rijerimenio alla fegistazione statale e oo vigente, in particolare, nella regione Friuli Venezia Giulia, GEOGRAFIA ARTICOLAZIONE ANXUALE m mna, Zariea dalla sua reglone attraverso na studlo par deli'Ttalia, allarghera progressivamente le sne pro a It Mullenaj peso dallo studio particolareggiato del Priuli-Vene zla Giulia nei suvi aspetti pik svariati (fisici, etnici, a o A gue p pp dira la sua competenza geografica. ZA Vama bo upari. o | srnoscene jh pogalila, Kle no approfondirh argomenti o problemi relativi allo studio partiotikne drakerona 6 dol tacino smoditrnnoso: Tale stiee: mamento prendere co scena del problemi geografici nella pla articolata dimendell'Europa nel mondo. Lo studio particolaregglato deltItalia e della Jugoslavia oostk tulra il punto di partenza per Halunno che, utllizzando le e le conoscenze gih acgulsite, approfon argomenti e problemi ivi allo studio par! o del bacino mediterranco. allargamento di prospettiva consentira all'alunno di prendere coscienza del problemi geo grafici nella loro pit articolata dimensione belo politicoeconomica del'Europa nel mondo. LINGVA STRANIERA 30) Linsegnamento della ilogua stranjera nella scuola medla ba 4 compito di contribulre, in armonia con le altre discipline ed in particolare con lo studio della jtallana, alla for- marione di una cultura di base e allo delle capacith Linsegnamento della lingua stranlera nella sowola medla ke 1 compito di contribulre, ln armonia con le altre discipline in particolare con lo studio dalle lingue slovena ed italiana, di comprendere, esprimere e comunicare degli alunni. alla formazione di una cultura dl base e allo sviluppo delle capacith di comprendere, esprimere e comunicare degli alunni. Vlisto, d'ordine del Presldente della Repubblica A Ministro della pubblica istruzione Bora Vir: Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana, Roma, 1982, št. 187, str. 4840—4844 Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 c. Legge reglonale »Ordinamento della formazlone professionale« Zakon je bil sprejet 23. Julija 1982, št. 437 Art. 1 Finalita L'attivita di formaziona professionale d diretta sa costitulre un servizio pubblico finalizzato a garantira al glovani e agli adultl in eta lavoratlva una preparazlone professlonale specifica che renda eHettivo il diritto al lavoro favorendo la plena occupazlone mediante |'inserimento del giovani in attesa di prima occupazlone e del disoccupati nelle attivita lavorative, il relnserimento di lavoratori colnvolti nel processi di ristrutturazlone produttiva, la mobilita professionale nell'ambito di una poli- tica di rlegullibrio economico e sociale, La presente legge, informandosi ai principi stabiliti dalla legge 21 dicembre 1978, n. 845, attua una gestlone soclale e democratica di tutta l'attivita formativa nel territorio regionale attraverso la partecipazione degli Enti locali, delle forze soCiali, sindacali, imprenditoriall, degli operatorl del settore e degli allievi, II sistema regionale dl formazlone professlonale tende a realizzare || necessarlo collegamento tra IL sistema scolastico generale ed il mercato del lavoro. Le iniziative di formazlone professionale sono rivolta a tutti i cittadini ehne hanno assolto |'obbligo scolastico a ne siano statl prosclolti e slano in possesso del regulsiti previsti per clascun tipo di iIniziativa, Alle iniziative di formazione professionale possono essere ammessi anche cittadini stranieri, Ospiti per ragioni di lavoro o d' formazione, neli' Viben. degli accordi internazionali e delle leggi igenti. Le iniziative della formazlone professionale devono tener conto delle esigenze della minoranza slovena per la salvaguardia delle sue caratteristiche etniche e culturali, Nella realizzazlone della Inizlative formative la Reglone, nel rispetto delle esigenze della programmazione, si ispira ai principi del pluralismo istituzionale, sociale e culturale, La presente legge fissa i diritti e gli obblighi del soggetti che svolgono le attivita di formazlone professionale dalla stessa previste, Art. 4 Le iniziatlve formative Le iniziative formative promosse dalla Regione, in attuazione del principi dl cul al precendente articolo 1, tendono a realizzare un sistema di formazione permanente diretto: a) alla gualificazione dl coloro che abbiano assolto I'obbligo scolastico o ne slano stati pro- sclolti e non abbiano mal svolto attivita di lavoro; b) ali'acgulsizione di specifiche fessionali per coloro che slano competenze in possesso diploma di scuola secondarla superiore; prodel €) alla formazlone professionale degli apprendisti in conformita al principi di cul al secondo comma dell'articolo 16 della legge n. 845/1978; d) alla guallficazione, rigualificazlone o speclalizzazione dei lavoratorl; e) alla gualificazione, all'aggiornamento, alla riguallficazione o alla specializzazione dl lavoratori dlsoccupati o coinvolti in process di riconverslone o addetti a lavorazioni soggette ad innovazione technologica; 0 alla rigualificazione dei lavoratori esitl post-traumatici o da subentrate colpiti da condizloni slonale; 9) alla preparazlone, all'agglornamento fezionamento professionale del dirigenti, e al perguadrl ed sanitarle che impongano una riconverslone profes- operatori dell'industria, dell'agricoltura, della forestazlone, del commercio, dell'artigianato, del turismo e dei servizi, dei dirigenti, guadrl ed operatori della cooperazlone, nonchč del lavoratori sutonomi e del loro collaboratori: h) alla preparazione Colari patenti di al conseguimento mestiere e di all'esercizlo di attivita professlonali: di parti- autorizzazioni 1) all'agglornamento del personale insegnante della formazlone professionale, degil educatori della prima Infanzia, degli educatorl specializzati. istruttor! e personale dei servizi sociosanitari e dl assistenza domicilare, delle comunita educative e dei servizi per gli handicappati, fatte salve le competenze statali in materia; I) all'agglornamento ed al perfezionamento professlonale del personala addetto alle attivita ed ai servizi della Regione, degli Enti locall 6 di altrl enti pubblici. Le iniziative formative possono essere soggette, agli effetti di una corretta funzionalita, ad una particolare regolmentaziona, da emanarsi da parte della Giunta regionale, gualora lo richieda la presenza di allievi handicappati fisici, psichici, sensoriali e disadattati, fatta salva la possibilita di realizzare inizlative formative speciali destinative a guegli allievi che non siano in grado di partecipare, neppure con adeguata assistenza, alle iniziative, ordinarie, in armonia con le finalita previste dalla legge regionale 21 dicembre 1981, n. 87; in tali casi la Giunta regionale determina Vammontare e le modalita del relativo contributo. Le iniziative formative possono essere svolte anche in lingua slovena, tenendo conto di aspetti particolarl e specific! della situazione della minoranza slovena. Limitatamente alle effettiva possibilita di attua- zlone, le iniziatve formative possono essere organizzate, d'intesa con gli organi del Mnistero di grazla e giustizia, anche negli instituti di prevenzione e pena. Tutte le inizlative formative del presente articolo possono essere adottate in collaborazione con le Universita o con altri Istituti di ricerca sclentifica, TITOLO IH Commissione reglonale per la formazione professlonale e Comitati provinciali per il mercato del lavoro Art. 13 issl gionale per la formazi professionale e Comitati provinciali per il mercato del lavoro La Reglone assicura la partecipazlone e la consultazlone permanente tramite la Commissione regionale per -la formazione professionale gia istituta čon la legge regionale 18 maggio 1978, n. 42, ed i Comlfati provinciali per il mercato del lavoro di cul al presente articolo. La Commisslone č cosi compasta: alla all'instruzione, regionale a) L'Assessore formazione professionale e alla attivita culturali C in gualita di Presidente; b) il Direttore regionale . dell'istruzione, formazione professlonale e delle c) il Direttore reglonale del stenza soclale e dell'emigrazlone; della attivita cultural; lavoro, dell'assi- d) il Presldente dell'Osservatorlo del mercato re- glonale del lavoro o un e) ll Direttore fessionale; f) il Direttore suo delegato; del Servizlo della formazlone pro- dell'IRFoP; g) tre rappresentanti designati dagli enti gestori del corsi di formazlone professlonale finanzlati dalla Reglone; h) tre rappresentantl nati dalle assoclazloni rappresentative; rappresentanti i) tre dei di dei datorl di categoria lavoro deslg- magglormente lavoratori autonomi dalle associazioni maggiormente rapdognati resentative; 4 I) tre rappresentant del lavoratori dipendenti designati dalle organizzazioni rappresentative; sindacali magglormente Razprave 274 m) | Presidenti o loro delegati: n) il e delle Direttore della Amministrazloni dell'Ufficio massima reglonale occupazlone o un provinciali del suo lavoro delegato; 9) ll Sovrintendente scolastico reglonale o un suo delegato: p) un esperto nel settore scolastico formativo in lingua slovena deslgnato dalla Glunta regionale. Svolge le funzioni di segretario un funzlonario del Servizio della formaziona professlonale. Alla sua prima riunlone la Commisslone reglonale elegge due Vicepresidenti, di cul ono con funzioni vicarle. la Commisslone delibera a maggloranza di voti con la presenza di almeno la meta plu uno del componenti in carica, 1 membri delila Commissione sono nominati con decreto del Presidente della Glunta regionale, restano in carica per la durata della legislatura ed eserciteano le loro funzloni fino alla nomina della nuova Commissione. Relativamente ai membri di cui alle lettere h), i), 0 e p), la nomina a componente della Commissione č incompatibile con la gualificea di amministratore dl enti di formazione professionale, Bi componenti la Commisslone spetta il trattamento previsto dalle vigenti norme relative agli organi colleglali v | p regionale. La mancata o ritardata membri non pregludica la della Commisslone. V'Ammini p ' designazlone di alcuni castituzlone e I'attlvita Le Amministrazloni provinclali provvedono a dotarsi di Comitati provinciali per il mercato del lavoro, presleduti dal Presidenti delle Province o da Assessor! loro delegati, di cul dovranno far parte rappresentanti dell'Ufficio provinciali del Lavoro e della massima occupazlone, del Provvedlitorato agil studi, delle assoclazlonl del datorl di lavoro, delle organizzazioni sindacali del lavoratorl, dell'IRFoP e degli altrl enti di formazione professonale finanziati dalla Regione e operanti nel territorio della provincia. Art. 16 ole in gradivo, prove ocenti del Ljubljana, che corso delle Dette prove eseminatric! dal successivi si svolgono composte commi e dinnanzi secondo nomlnate a commissloni guanto previsto zioni sindacall del lavoratorl; €) un esperto in rappresentanza delle organizzazloni Imprenditoriali o professlonali dl cetegorla; f) il Direttore del centro o un suo delegato e un docente del corso designato dal Collegio del docenti, hi componenti lo commissioni d'esame il trattamento previsto dalle vigenti norme live agli organi collegiali operanti presso ministrazione regionale. spetta rela|'Am- La Commissslone pud avvalersi per | propri lavori dell'assistenza, senza titolo na compenso, di altri insegnanti del corso. La Commissione esprime un gludizio per clascun allievo, tenendo conto sla del risultati delle sin- št, 15 espresse a concluslone dello stesso. dal č annuale, o i moduli del secondo anno se il ciclo č biennale. Agli allievl che abblano superato le prove finali č rilascito un ottestato di avalifica o dl speclalizzaziono oalido al fini dell'avviamento al lavoro e dell'inguadramento aziendale al sens! dell'articolo 14 della legge 21 dicembre 1978, n. 845, e dell'accesso alle diverse classi delle scuola se- condaria superlore, al sensi e nei limiti dell'arti. colo 11 della legge medesima. Gli attestati di cui supra costituiscono titolo per |i'ammissione ai pubblici concorsi. Al soggetti portatori di handicaps che non abbia- no reggianto il livello di professionalita richiesto per il conseguimento dell'attestato di gualifica, viene rilasciata, in sostituzione, una relazione che certifica le specifiche epacita e le conoscenze acguaisite dallallievo. Al termine dei corsi per i guali non slano previste prooe di idonelta, viene rilascito agli allievi, previo collogulo finale, un attestato di freguenza con l'eventuale indicazione del profitto ragglunto. H collogulo č organizzato a cura dell'ente ge. store e |'Amministrazione reglonale ha facolta di farvi partecipare un proprlo rappresentante, Alle prove finali ed ai collogui di corsi relativi a professloni per || cul esercizo sta richlesta un'apposita patente, o comungue finalizzati al conseguimento di patentini previsti da norme particolari, possono partecipare su richlesta della Direzione reglonale dell'istruzlone, rappresentanti degli organi competenti al rilasclo, | passagglo da un modulo formativo all'altro dl un medesimo corso awvlene, alla fine del modulo, tramite prove intermedle interne organizzate a cura deli'ente gestore, A tall prove sono ammessl anche coloro che aspirano a freguentare direttamente un modulo intermedio o guello terminale. TITOLO VIH Modifiche al 18 maglo 1978, Titolo VI della n. 42 — Istituto Formazione Professonale legge reglonale Reglonale per la Art. 32 L'articolo 1978, n. 42, 29 della num regionale d sostituito dal seguente: dall'Assessore all'istruzione, alla formazlone professlonale e attivita culturali. Le prove finall del corsi tenuti in lingua slovena saranno svolte nella stessa lingua. A tal fine la Commisslone esaminatrice sara preferenzialmente composta da Commissar! di lingua slovena. Delle commissioni fanno parte: a) un funzionario reglonale, di livello non inferlore al V, con funzloni dl presidente; b) un rappresentante del Ministero della pubblica Istruzione; €) un rappresentante del Ministero del lavoro e della previdenza sociale; d) un esperto in rappresentanza delle organizza- valutazion! 1982, Il giudizio di idoneita a espresso In deciml; gli allievi che non abbiano superato le prove vengono gludicati »non Idonei«, Gl alllevl dichlaratl »non idonel« possono rlpetere, per una sola volta, |'intero corso, se Il ciclo Prove di accertamento | corsi di gualificazione, rigualiticazione e specializzazione si concludono con prove linali d'accertamento dell'idoneita degli allievi. Alle prove finali non sonon ammessi privatisti, salvo il caso degll apprendisti che chledano di essere ammessi al sens| dell'articolo 51 della presente legge. november 18 magglo Art. 29 Finalita L'Istituto e attribuzloni d strumento dl attuazlone del plano formazlone professlonale. Esso alla gestlone del corsi assegna« regionale per la č gulndi preposto tigli dal citato plano reglonale ed allo svolgimento del uenti compiti: a] gžetlone del centri reglonali di formazlone pro- In fesslonale e attuazlone di interventi formativi sedi isolate e occaslonall; ristrutturazlone, e soppresslone. b) Istituzlone, regloneprevla approvazlone da parte della Glunta le, de centri reglonali di formazlone in armonia con il plano reglonale; c) promozione ne professionale professlonale valorizzazlone della e attraverso formiazlo la sperimentazione Ip: techniche e metodi didatici a contenuto indicate dal tivo, o attraverso altre inizlative Amministrazione regionale; d) consulenza tecnico-didattica agli enti gestorl di corsi di formazione professlonale che ne fecclas no richlesta; e) accertamento misslone al cors| allievi del centrl attitudinale riehledenti del ae e assistenza psico-tecnica ki a deski altri enti, ai ualora guesti ne faccla no richiesta, bi b slaborazione e realizzazlone, anche per Ganaa di enti ed aziende che ne facciano richiesta, Sociale progetti ammessi al contributo del Fondo Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 Europeo, noncho assistenza tecnica alle strutturo formative |mplegate per detti progettl; g) predisposizlone o realizzazlone di progetti per la formazlone o l'agglornamento del personale implegato nelle attivita dl formazlone profasslonala deli'istituto o di altri entl, gualora guesti ne fac- elano rlehlesta; datti progetti possono essere attuati ancha mediante convenzloni con le Unlvergita e con le istituzloni speclalizzate; h) organizzazlone, secondo |e esigenze, di corsi in lingua slovena; 1) organizzazlone di corsi di agglornamento e perfezlonamento del personale reglonale, LI. R. Fo. P, pud svolgere particolari Inizlative nel settore della formazlone profesalonale su inca- rico dell'Amministrazlone reglonale nonchč su finanziamento della nstessa gualora dette inizlative comportino rilevantl onerl a carico del blilancio dell'istituto. Pud altresi curare la gestione commerclale connessa all'albergo scuola di Marlna di Aurlsina.« 275 d) da Art 31 di Amministrazlone II Consigilo di Amministrazlone č costitulto con decreto del Presidente della Glunta reglonale ed 8 cosl composto: a) dall'Assessore regionale all'istruzlone, alla formazione professlonale e alle attivita culturali, In aualita di presldente; b) dal Direttore reglonale dell'istruzlone, della formazlone professlonale e delle attivita culturali; C) da tre membrl designati dalle organizzazloni sindacali del lavorator! plu rappresentative In sede nazionale; Statuto dell'istituto Venezla Glulia reglonale di ricerca, 1. opera a tutti | livelii di funzlonamento per la rete scolastica con lingua d'insegnamento slovena, garantendole un servizlo conforme alla sua pareblara realta lingulstica, culturale e pedago. gica; 2. promuove nelle scuole itallane freguentate da popolazione ladina e slovena lo sviluppo lingulstico e culturale richlesto dal principi pedagogici e ga- rantito dalla Costituzlone; 3. favorische la reciproca Culture reglonali. conoscenza fra le varle Art. 12 Personale dell'istituto Secondo |'art. 16 del D, P. R. n. 419/1974 Il Ministro della Pubblica |struzlone dispone |'assegnazlone all'Istituto di personale comandato appartenente ai ruoll del personale della scuola, anche universitario, e a guelil del personale ammini- strativo, presso f) di cingue organizzazloni |'Istituto, tra in servi- | dipendenti esperti norinati dal Presidente della le sedute del Consiglio partecipa, con voto consultivo, il Direttore dell'Istituto il guale funge anche da segretarlo, La nomina a ministrazione componente d il incompatibila Consiglio con di la carica Am- di con- sigliere regionale o con la gualifca di amministratore o dipendente di enti di formazlone professionale, con i'eccezlone per il membro di cul alla precendente lettera 6), noncha con l'esercizlo professlonale di in attivita di formazlone professionale. di cul sile lettere c), d), 9) ed f) re- carica le per loro la durata funzloni della fino alla nuova Consiglio di Amministrazlone. UH Consiglio di Amministrazlone legislatura ed nomina del si riunisce al- meno ogni due mes! ed ogni gvalvalta, sia ritenuto dal Presidente nonchč guendo ne sie fatta domanda motlveta da almeno guattro consiglleri o dal colleglo del revlsori. La mancata partecipazlone a due rluninoni consecutive senza glustificato motlvo comparta la de- cadenza dall'incarico. La decadenza vlene rilevata dal Consiglio di Amministrazione al guale compete promuovere la sostituzione del componenti decaduti. Per la validita delle sedute ministrazione d necessarla gloranza del componentl Le deliberazioni del Consigllo sono di Am- la presenza della mag- in carica. adottate con il voto della maggloranza assoluta dei presenti; in caso di parita prevale [| voto del Presidente. La mancata o ritardata designazlone di alcuni membrl non pregludica la costituzlone e |'attivita del Consiglio di Amministrazlone.« sperimentale Per Art. 11 Attivita dell'Instituto per le minoranze lIngulstiche Per adeguare la propria attivita alla realta plurilingue della Regione |'Istituto, secondo I'art.1 del presente statuto: dalle Giunta reglonale, su proposta dell'Assessore reglonale all'istruzione, alla formazlone professionala e alle attivita culturall, dl cul uno per | corsl in We slovena. stano Consigllo designati stesal; esercitano L'articolo 31 della legge reglonale 18 magglo 1978, n.42 cosl modificato dall'articolo 214 della legge reglonale 31 agosto 1981, n.53, da sostituito dal seguente: membri zlo SoAkRo | membri Art. 33 d. tre del datorl di lavoro: e) da un membro eletto dal personale, e agglornamento per il Friuli- le attivita di agglornamento |'Istituto pud valersi della collaborazlone degli Ispettori periferici, cosi come stabllito all'ultimo av- tecnici comma dell'art. 11 del D.P. A. 419. Al personale docente di lingua itallana va agglunta una aliguota di personale di lingua slovena pari al 25 %, garantendo cosl almeno un docente per ogni Sezione e Servizlo. Analoga proporzlone va epplicata per il personale amministrativo. f£ prevista Inoltre I'assegnazlone all'istituto. neli'ambito del personale di lingua italiana, di un numero d Idocenti del gruppo lingulstico ledino nella proporzione del 10 %. autorizzazione apposita Con della Pubblica Istruzlone, |'Istituto al sensi di dell'art, 65 del personale di ruolo, incarito del potra Ministro avvalersi, 31. 5. 1974, n, 417, D.P.R. di svolgere attivita di studio, di ricerca e dl consulenza tecnica, noncha di consulenza scientifica alle sperimentazloni nel corsi di agglornamento. Con regolamento interno il C. DD, stabllisce Vasal diversi comandato personale del segnazlone uffici, alle sezloni ed al servizi, disciplinandone gli obblighi e W'orario di servizlo. 1 membri del Consiglio Direttivo possono assuo di docenza mere le funzioni di responsabili della sezloni o altri incarichi retribulti su mandato del C. D., deliberante a maggloranza gualificata del due terzi. 276 e. Razprave Proposta di legge »Nuovo Predlog zakona je poslanska ordinamento zbornica sprejela le forme e condizloni particolari di autonomia definite dal decreto del Presidente delia Repubblica 31 agosto 1972, n, 670, e relative norme di attuazlone. Per la provincia autonoma dl Bolzano le competenze dei sovrintendenti reglonali sono attribuite, per la scuola di lingua italiana, al sovrintendente scolastico, per le scuole dl lingua tedesca e per le scuole delle localita dente ladine, al rispettivo inten- scolastico. Art. 18 Utilizzazione di esperti Con decreto del Ministro della pubblica Istrazlone, sentito il Consigilo nazionale della pubblica istruzlone, č disciplinata la utilizzazlone, con contratti a termine a tempo parziale, sia di cittadini stranierl per |'insegnamento delle lingue stranlere sla di espertl per particolari eslgenze richleste dla programmi del singoli Indirizzi. GII esperti stranlerl! devono essera in possesso di diploma di istruzione secondaria superlore o di titolo di studio estero dichiarato sipolana con decreto del Ministro della pubblica istruzione, sentito il Consiglio nazionale della pubblica istruzione, Art. 27 Revislone Entro nove delle localizzazloni mesi e nuove dalla data di entrata |stituzloni in vigore del decreti delegati di cul all'articolo 24, ll Ministro della pubblica instruzlone stabillisce, con proprio decreto, un piano generale per la revislone delle istituzioni scolastiche funzionanti Ljubljana, november 1982, št. 15 della scuola secondarla superlore statale« 27. julija 1982 Art. 10 Diritti delle minoranzo lIngulstiche Nelle zone del territorlo nazlonale abitate da minoranze dl lingua diversa da guella italiana, riconosciute dalle leggi vigenti, | programmi o i plani di studio debbono essere articolatl, nel rispetto dei criteri stabiliti dalla presente legge, in modo da assicurare adeguato sviluppo allo studio della lingua e della cultura della singola minoranza, Restano salve le competenze statutarle delle regloni a statuto speciale nelle materle disciplinate dalla presente legge. Restano ferme altres! le competenze spettanti alle province autonome dl Trento e di Bolzano, secondo in gradivo, in clascun distretto, sulla base / Consigllo nazionale li plano generale di plu istituti funzioranti, in ove cid sia e gli modo del plani regionall, sentito della pubblica istruzlone. prevede compatibile popolazlone la eventuale fusione indirizzi per gll Istitutl gla da assicurare gradualmente, con scolastica la consistenza residente, neli'ambito distrettuale, la della presenza, o interdistrettudle, dl tutti gli indirizzl, esclusi guelli dell'arca artistica, e la compresenza nel medesimo istituto dl piu indirizzi appartenenti, di norma, ad aree diverse. Gli istituti cosl ristrutturatl devono tendere a costitulre, di norma, scuole avent! non meno di 500 e non plu di 1.200 studenti. E in ogni ceso fatta salva la possibilita di derogare a tali limiti negll istituti appartementi ad arce territorlali in cul slano presenti minoranze lingulstiche. 1 consigli reglonali predispongono | plani dl loro competenza entro sel mesl dalla data di entrata in vigore del decret! delegati di cui all'articolo 24. 1 plan! stessl sono formulati, in coerenza con i criterl di cul al secondo comma del presente articolo, nell'ambito del programma dl sviluppo territorlale, acgulsito il parere obbligatorio delle sovrintendenze scolastiche reglonali e sulla base delle indicazioni fornite dalle province, che acguli e prop del igli lastici provin. ciali, formulate sulla base del consigli di Istituto e di distretto. : ll plano generale ha applicazlone con l'attuazlone del nuovo ordinamento della scuola secondarla su- periore secondo guanto disposto dall'articolo 23, Analoga procedura sl segue per la programmazione delle nuove istituzloni e l'eventuale soppresslone delle unita scolastiche, a partire dal primo anno di funzionamento della scuola secondarla su: perlore riformata. L'istituzione dl unita nuove deve scolastiche ossero diretta prioritariamente a dotare di Istituti di scuola secondaria superlore | distretti che ne slano privi, e completare, ove occorra, ll numero nell'ambito distrettuale degli indirizzi funzionanti o Intedistrettuale e di regola, aventi scuole deve tendere non meno a constitulra, di 500 e non pi di 1.200 studenti, fatta salva la possibilita di derogare a tali limiti negli istituti appartenenti ad aree territoriali ranze lingulstiche. in ciu siano presenti mino- Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 ? CAMERA DEI DEPUTA' PROPOSTA DI N. 2181 LEGGE D'INIZIATIVA DEL DEPUTATI OCCHETTO, FERRI, DE GREGORIO, BIANCHI BERETTA, ALLEGRA, BARBAROSSA VOZA, BERLINGUER GIOVANNI; BOSI MARAMOTTI, MASIELLO, NESPOLO, PAGLIAI, TORTORELLA, TRIVA Presentata Riforma del Ministero il 9 dicembre della pubblica 1980 istruzione organi collegiali; riordinamento delle competenze degli enti locali CAPO HI, CONSIGLIO VIH. SCOLASTICO DISTRETTUALE Art. 45 Presso I'UAD da costituito il consiglio scolastico distrettuale con la seguente composizione: 8) il responsabile dell'Unita A.D. b) 12 appartenent! alle categorig dirattivo, docente, amministrativo e c) 6 genitori; di diritto; del personale ausillarlo; d) 6 studenti. Le elezioni del personale avvengono in analogla 8 guanto stabilito nell'arxicolo 38 per il consiglio scolastico regionale. le elezioni dei rappresentanti del genitori e degli studenti sono effettuate sulla base di liste con il sistema proporzionale. | rispettivi corpi elettoral! sono costitulti dall'in- sleme dei oonponetti | comitati di circolo o di Istituto esistenti nell'ambito distrettuale. Sono eleg- gibili anche genitori e studenti non facenti parte del comitatl ma loro elettorl. Partecipano alle elezioni anche | componenti dei SU U dani nelle scuola non statall purcha nelle: šbuno se do caratteri stiche dl guelil esistenti Con delibere delle glunte reglonali che sentiranno gli enti locall interessati, i cul pareri verranno allegati alle deliberazloni regionali, il territorlo di ciascuna reglone č suddiviso in compren- Sori denominati Ppasina per la peli eb; seli oe K bito sonon »distretti scolastici«, Criteri definizione del territorlo del considerarsi rogato articolo page ki re AE guelli gla 1 Odel decreto del Mi SNE ko, A Consiglio scolastico. JE HI del aualora non mni ragglunga presidente č eletto votanti, |l consiglio se m sune sltri Z menica pedi sa | compiti dell'UAD. si Indicatl dis! M Consigllo resta detta BE amsuol mag- a maggloranza reeleggeo nel proprlo nam che oltre dal presiJi e deli'UAD a composta da di se greterla sono nisce almeno ogni richleda almeno un di di- Presidente e. dalla consigilo distrettuale eleggo nel proprio il presidente a meggloterze assoluta dei O pomesi, pam Ne da svolti dal personale in carica un trlennio e si riu- due mesi e ogni gualvolta terzo del suoi componenti. lo e degli scolastiche II presidente del CSD rappresenta il distretto, la glunta esecutiva prepara i lavori del consigilo, fissa Pordine del giorno e cura esecuzione delle decisloni, Le funzioni dl segretarlo sono attribuite dal presidente ad uno dei membri dello stesso consiglio. Art. 46 Il consigilo a) entro guenti compiti: il scolastico mese di distrettuale luglio di svolge ogni anno, i se-« anche sulla base delle notizie documentate -fornite dall'UAD, formula una relazlone sul funzionamento delle Istituzioni scolastiche e dei relativi servizi, indicando in particolare il numero degli alunni per ordina scolastico, |'organico del personale di ruolo e aggluntivo, |'entita delle assenze e delle supplenze del personale, le modalita dl impiego del personale aggiunto, l'entita e la destinazione del personale comandato e collocato fuori ruolo, Il numero di aule funzionanti diviso per ordini scolastici, l'entita dei doppl e tripli turni, il numero medio di alunni per classe diviso per ordini sco- lastici; le modilata di utilizzo comune di locali palestre e attrezzature presenti nel distretto, le inizlative di aggiornamento e di sperimentazlone realizzate con una sommaria descrizione delle re- lative caratteristiche. La relazione č invlata all'istru- zione del comune corrispondente per o alla circoscrizlone o alla assoclazione territorio di comuni e al dipartimento scolastico reglonale; b) entro il mese di marzo di ogni anno il CSD allo scopo di concorrere alla definizione delle scelte di programmazione scolastica formula all'ente locale di livello comunale o eguivalente anche sulla base delle inftormazloni da guesto rlcevute, proposte riferite all'anno scolastico. successivo in ordine: 1. alle nuove Istituzioni, alle soppressloni e agli accorpamenti di scuole operanti nel territorlo del distretto: 2. allo sviluppo dell'attivita di tempo pleno, sulla amen delle indicazioni dei consigli di circolo e Isti3. all'organizzazione del scolastico e professionale; servizi di orientamento 4. allo sviluppo dei servizi di assistenza scolastica e socio-psico- pedagogica, di transporto e di medicina scolastica, o alle attivita extrascolastiche; 5. alla dislocazlone del corsi di istruzione adulti abilitati al rilascio del titolo di studio: degli Razprave 6. all'esercizlo e al potenzlamento delle Culturali e sportive destinate al glovani; C) entro il mese esprime poste di alla giuta acgulsto di marzo di ogni provinciale di un attrezzature attivita anno parere sulle pro- mac- patonca indicate colo 42. chinari e laborator! deliberate dal singoli consigli di circolo e di Istituto. Nel suddetto parera dovranno essere indicate le prlorita da segulrsi nell'ac- gulsto delle attrozzature, del macehinarl e del dal collegi inizlative del docenti di o agglornamento attuate dagll 1982, št. 15 lettere e), f), i) dell'artl- Nella reglone Friuli-Venezla Glulla d costitulto un distretto reglonale per le scuole slovene, Es9o opera presso il dipartimento scolastico regionale che ne assicura il funzionamento e relativamente alle scuole di lingua slovena della reglone esercita le competenze di cul all'articolo 46. Per guanto riguarda ll sua composizlone vald guanto disposto dall'articolo eppartenenti proposte alla funzionarlo IRRSAE di Dipartimento medesimi; cul 45, intendendosi minoranza alla scolastico di lingua lettera gli eletti slovena a) appartenente e ll al reglonale, 4. KULTURA a. Legge »Approvazlone ed esecuzione dell'Atto aggiuntivo stipulato tra la Presidenza del Consigllo dei Ministri, il Ministero delle poste e delle telecomunicazloni e la Socleta per azloni »R.A,I, Radiotelevisione |taliana« per la estensione al Territorio di Trieste della Convenzlone 26 gennal 1952, approvata con decreto del Presidente della Repubblica 26. gennalo 1952, n. 180, concernente la concessione in esclusiva alla R.A. |. del servizi circolarl di radioaudizlone e di lelevislone« Zakon Vir: b. IN MEDIJI MNOŽIČNEGA november Art. 47 attrezzature, macchinari o laboratorl, esistenti neli'ambito distrettuale; d) coordina, in rapporto con lo IRRSAE, la realizdelle nalle la- boratori, le possibilita di un uso distrettuale delle medesime e sl dovra tenare conto dell'esigenza di un Implego pieno e razlonale dl tutte le rlsorse eslstenti, A tal fine ogni parere distrettuale sulle rlehleste di nuovi acgulsti dovra essere corredato dalla descrizlone dello modalita di implego delle zazione Ljubljana, e) promouove inizlative di discusslone e dl verlfica pubblica delle sperimentazloni eventualmente in atto nelle scuole; f) esprime pareri obbligatori In ordine alle com- il CSD didatticha, in gradivo, je bil sprejet Gazzetta 14. aprila ufficiale OBVEŠČANJA 1956, št. 308 della Repubblica Italiana, Roma, 1956, št. 107, str. 1541—1543 Decreto-Legge »Nuove norme in materia di diffusione radlofonica e televisiva« Odlok je bil sprejet 22. januarja 1975, št. 3 21. člen La Societa concessionarla, oltre che alla gestione del servizi in concesslone, č tenuta alle seguenti prestazloni: a) a sistemare, secondo tecnici approvati piani dal Ministero dello poste e delle telecomunicazloni, le reti trasmittenti televisive nelle zone di confine bilingul, per renderle Idonee a ritrasmettere programmi di organismi esteri confinanti; ad attuare la ristrutturazlone ed assumere la gestlone degli implanti di terzi eventualmente ad essa atfidati, esistenti in dette zone alla data di entrata in vigota del presente provvedimento; ) a predisporre annualmente, sulla base delle direttive della Presidenza del Consiglio dei Mini- stri, sentita la Commisslone parlamentara per l'in- dirizzo generale e l'alta vigllanza del servizi radio- televisivi, programmi televisivi e radlofonici destinati a stazioni radiotoniche e televisive di altri Paesi per la diffusione e la conoscenza dela lingua e della cultura transmissioni itallana nel radiofoniche mondo speciali e ad effettuare ad onde corte radiofoniche e te- per l'estero, al sensi del decreto kg aa 7 maggio 1948, n. 1132 e del decreto del Presidente della Repubblica c) ad 5 agosto effettuare 1962, n, 1703: trasmissioni levisive in lingua tedesca per la provincia di Bolzano, in lingua francese per la reglone autonoma Valle d'Aosta autonoma ed in lingua Friuli-Venezia slovena per la reglone Giulia. Vir: Gazzetta ufficiale della Repubblica italiana, Roma, 1975, št. 20, str. 399 c. Legge Zakon »Nuove norme je bill sprejet in materia di diffuslone 14. aprila radlofonica e televisiva« 1975, št. 103 19. člen La socleta concesslonarla, oltre che alla gestlone dei servizi in concesslone, 8d tenuta alle seguenti prestazloni: a) a sistemare, secondo plani tecnici approvati dal Ministero delle poste e delle telecomunicazioni, le reti trasmittenti televisive nelle zone di confine bilingul, per renderle idonee a ritrasmettere programml di organismi esterl confinanti; ad attuare la ristrutturazlone ed assumere la gestlone degli implanti di terzi eventualmente ed essa affidatl, esistenti in dette zone alla data di entrata in vlgore della presente legge: b) a predisporre annualmente, sulla base delle direttive della Presidenza del Consiglio dei Ministri, sentita la Commissione parlamentare per |'indirizzo generale e la vigllanza del servizi radlotelovisivi, programmli televisivi e radlofonici destinati a stazioni radlofoniche e televisive di altri Paesi per la diffuslone e la conoscenza della lingua e della cultura itallana nel mondo e ad effettuare, sentita radlofoniche e tele- la stessa Commissione parlamentare, trasmissloni radlofoniche speciali ad onde corte per |'estero. 1948, legislativo 7 magglo ai sensl del decreto n. 1132, e del decreto del Presidente della Repubblica 5 agosto 1972, n. 1703; c) ad effettuare trasmission! visive in lingua tedesca e ladina per la provinca di Bolzano, in lingua francese per la reglone auto- noma Valle d'Aosta ed in lingua slovena regione autonoma Friuli-Venezia Glulla. Vir: Gazzetta ufficiale della Repubblica Italiana, Roma, 1975, št. 102, str. 2543 per la Razprave d. in gradivo, Legge turali« Ljubljana, reglonale november »Interventi Zakon je bil sprejet 8. septembra Vir: Bollettino ufficiale della str. 1539—1547 e. 1982, št. 15 regionali 279 per lo svlluppo e la diffuslone delle attivita cul- 1981, št. 68 regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Trieste, 1981, Odlok o stalnosti Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Odlok je bil sprejet 12. julija 1977 Mouibaralitninadel paleo DIREZIONE GENERALE DELLO SPETTACOLO Prot.n.04176/TL.2 Roma, AI PREFETTI LORO SEDI OGGETTO: 12 luglio 1977 DELLA REPUBBLICA Provvidenzea favorg delle attivita teatrali di prosa nella stagione 1977/78, ai sensi del D. L.20/2/1948 n. 62 e successive proroghe, della Legge 9/8/1973 n.513, della Legge 5/8/1975 n. 410, della Leggo 13/4/1977 n. 141, nonchš del R. D. L, 1/4/1935 n.327 o del R. D. L.16/6/1938 n. 1547. Per la stagione 1977/78 gli interventi finanziari dello Stato a favore repertorio nazionale, sono regolati, sentito aioni consultive, secondo le seguenti norme rinervare particolare attenzione, (| settembre 1977 - 30 giugno 1978) delle attivita teatrali di prosa e del il parere delle competenti Commis che tengono conto della necessitidi nell'ambito delle diaponibilitA dei fondi, alle attivita professionali e continuative, pubbliche e private, intese ad incrementare la partecipazione del pubblico alle manifestazioni teatrali di prosa, attraver 40 un'attivith gualificata anche dall'irradiazione in pih vasti coroprensori territoriali, con particolare riguardo alle zona dell'italia Meridionale ed Insulare, e dalla collaborazione con Enti ed organismi locali. ART,I Organismi di produzione teatrale a gestione pubblica Sono riconosciuti organismi di produzione teatrale a gestione pubblica guelli che Regioni o Enti locali, direttamente o attraver so istituzioni di loro emanazione, promuovono nelle seguenti aree operative: a) - cittA aventi una popolazione, al 3" comma del presente salvi i casi preesistenti ed elencati articolo, non inferiore a 500 mila tanti; b) - gamprensori territoriali, regionali o interregionali, GUM organismi di produzione teatrale a gestione pubblica deb bono gualificarsi per il livello professionale delle direzioni artistiche e dei complessi e per il livello culturale dei programmi di attiviti, per la durata della gestione che non deve essere comungue inferiore a 6 mesi, per la stabilita nel tempo e per la completezza dei guadri artistici, tecnici ed ammini strativi. ne pubblica: tro Stabile Sono riconosciufti organismi di produzione teatrale a gestioil Piccolo Teatro di Milano, il Teatro Stabile di Genova, il Tea del Friuli Venezia Giulia, il Teatro Stabile di Torino, il Teatro di Roma, il Teatro Stabile di Bolzano, il Teatro Stabile di Catania, il Teatro Stabile de L'Aguila, il Teatro Sloveno di Trieste ed il Centro Teatrale Bre- sciano in attivita nella stagiome 1976/77. abi- št.91, Razprave f. in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 Legge »Disciplina delle imprese editrici e provvidenze per I'editorla Zakon je bil sprejet 5. avgusta 1981, št. 416 Art. 22 Contributi sul prezzo francese, ladina, sutonome della carta da guotldlani Valle slovena d'Aosta, e tedesca nelle regloni Frluli-Venezla Glulia e Trentino-Alto Adige. Per | giornali di lingua italiana editi parzialmente in una delle lingue suddette, nelle stesse regionl autonome, |'aumento del contributo č limitato alla parte del glornale. pubblicata nella lingua non Italiana. 1 contributi di cul al primo comma sono aumentati del! gulndici per centro per le testate edite dalle cooperative di cui all'articolo 6, nonchč per i giornali guotidian! interamente editi in lingua Vir; Gazzetta ufficiale della Repubblica Italiana, Roma, 1981, št. 215, str. 5140—5141 5. RABA a. v izvoljenih organih JEZIKA Order USE OF No. SLOVENE 183 LANGUAGE WHEREAS umler the basic law presenily eristing in the British- Umited States Zone tha Fres Territory of Trieste tha Italian language ia and continues to be the official language, of WHEREAS the majority of the population oj the Communca o] Duino-Aurisina, San Dorligo delila Valle, Sgonico and Momupino customarily use the Slovene language, WHERKAS it ta erpedient to allow the Communat Oouncile of the said Communea žo use. should they so deaire, the Slovene language in addition to tha official language in šransacting the official businesa of the said Communes, NOW, THEREFORE, I, CLYDE Director General, Civil Ajjairs, D EDDLEMAN, Brigadier General, U.S. Army. ORDER: ARTICLE USE OF SLOVENE I LANGUAGE In those Comrunea of Duino'Aurisina, San, Dorligo della Valle, Sgonico and Monrupino. the transaotions of the Communal Councils, may, for oonvenience, be conducted in the Blovene language and may be recorded in the Blovene language, in addition to the official language. Such transactions and the recorda thereof shall be valid for all purposes, provided that in official communicationa with suthorities outside the Commune, such oommunications shall be worded either in Italian or in both Italijan and Slovene. ARTICLE II EFFECTIVE DATE 'This Order shall become effeotive on. the date it is signed by me. Dated at TRIESTE, this 2nd day of September 1949. CLYDE D. EDDLEMAN| Brigadier General, Civil Alfnirs Director General, Civil Affairs Ref.: LD|A|49[194 Vir: Allied military Government. British-United States zone Gazette. Trieste, volume II, No. 25, 1949, str. 449 free Territory of Trieste. Offical Razprave in gradivo, STATUT (Rajonski Ljubljana, RAJONSKIH november SVETOV 1982, št. 15 (RIONI) sveti so bili oblikovani 281 V OBČINI TRST na podlagi CAPO državnega zakona z dne 8, sprila 1976, št. 278) Ill — Norma speciale Art. 27 Minoranza etnica slovena L'uso della lingua slovena 8 consentito ne! funzlonamento degli organi rionali. Vir: Rivista della citta di Trieste, Trieste, 1978, št. 9, str. 15 STATUT KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI (COMUNITA MONTANA DEL CARSO) Gorska skupnost je bila oblikovana na podlagi državnega zakona z dne 3. decembra želnega zakona Gre za osnutek skupnosti, prav b. z dne 4. maja 1971, št. 1102 in de- 1973, št. 29 statuta, saj ga deželni zaradi določil v korist svet, ki je edini pristojen za dokončno odobritev statutov slovenske narodnostne manjšine, do danes še ni potrdil Gorskih v sodnih postopkih RAZSODBA ITALIJANSKEGA USTAVNEGA SODIŠČA Z DNE 11. FEBRUARJA 1982 (»PRIMER SAMO PAHOR«) REPUBBLICA IN LA composta dai NOME DEL CORTE signori: ITALIANA PoPO1.O VTALIANO COSTITUZIONALE Prof. Lrororvo Presidente ELIA, - Prof. EDOARDO VOLTERRA - Dott. MicnELE ROSSANO - Prof. ANxTOoNiNO DE STEFANO - Prof. GUGI.IE1.MO ROFHRSSEN - Avv. Onoxzo REALE - Dott. BRUNETTO BucciaRELLI Ducci - Avv. AlLRERTO MALAGUGINI - Prof. Liv10 PALADIN - Doft. ARNAI.DO MACCARONE - Prof. ANTONIO LA PERGOLA - Prof. VIRGILJO ANDRIOLI - Prof. GiusrpPE FERRARI, Civdici, ha pronunciato la segucnte SENTENZA ne] gludizio di legittimiia costituzionale dell'art. 157, commi primo c terzo, cod. proc. pen. (Uso della lingva italiana) promosso con ordinanza emessa |'8 marzo 1977 dal Tribunale di Tričste, nel procedimento penale a carico di Pahor Samo, iseritta al n. 260 del registro ordinsnze 1977 e pubblicata nella Gazzetta Ufjiciale della Repubblica n. 183 del 6 luglio 1977. Visto l'atto di intervento del Presidente del Consiglio dei ministri; z udito nell'udienza pubblica del 21 onobre 1981 il Giudice relatore Michele Rossano; udito Vavvocato dello Stato Franco Chiarotti per il Presidente del Consiglio dei ministri. Ritenute in fatto: Con sentenza in data 13 dicembre 1974 il Pretore di Triesle condanno Pahor Samo, nato a Trbovlye (Jugoslavia) e residente a Trieste, guale colpevole del rcato punito dall'artico- Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 lo 651 del codice penale, per aver rifiutato di dare indicazioni sulla propria identila personale a duc vigili urbani. Avverso la sentenza i] Pahor propose appcllo, invocando la sussistenza della causa di giustificazione dell'esercizio del dirito, fondato sull'articolo 5 dello Statuto speciale allegato al Memorandum del 5 ottobre 1954 tra Malia c Jugoslavia. Egli deduceva di aver titolo ad esigerc che il vigile urbano gli formulasse la richiesta di indicazioni sulla sua identita personale in lingua slovena, direttamente o per il tramite di un interprete, e che lo stesso vigile rispondesse in lingua slovena, direttamente o per il tramite di un interprete, alle richieste di chiarimento sulla intimazione espressa in lingua italiana. Durante il dibattimento di appello davanti al Tribunale di Trieste, all'udienza de] 28 ottobre 1976, venne nominato un interprete della Corte d'appello di Trieste, su] presupposto che il Pahor non conoscesse Ja lingua italiana. All'udienza dell'8 marzo 1977 il Pahor, invitato ad indicare le propric discolpe a mezzo di interprete, contesto la validita del procedimento, poiche la citazione a giudizio era stata formulata in lingua italiana, senza la traduzione in lingua slovena. II pubblico ministero chiese al Tribunale di procedere all'immediato giudizid del Pahor per il reato di cui all'artico- lo 157, terzo comma, del codice di procedura penale, per essersi rifutato di esprimersi in lingua italiana, pur conoscendola. Con ordinanza pronunciata nella stessa udienza dell'8 marzo 1977, il Tribunale di Trieste ha sollevato d'uflicio le guestioni di legittimita costituzionale dell'articolo 137, prima e ultima parte, del codice, di procedura penale, in rifcrimento agli articoli 3 e 6 della Costituzione e alla legge costituzionale 31 gennaio 1963, n. 1. Il primo comma dell'articolo impugnato prescrive che tutti gli atti del procedimento penale devono essere compiuti in lingua italiana a pena di nullita; il secondo comraa punisce il ri- fiuto di esprimersi in lingua italiana da parte di persona che Ja conosca, nonch£ Ja falsa attestazione di ignorarla. Ad avviso del tribunale, tali norme sono in contrasto con J'articolo 3 della Costituzione, in guanto determinano una ingiustificata disparita di trattamcnto tra gli appartenenti alla minoranza di lingua slovena nella Regione Friuli-Vcnezia Giulia e gli appar- tenenti alla minoranza di lingua tedesca nella: Regione Tren- tino-AHo Adige, ai guali č consentito da specifiche previsioni di usare la propria lingua nc] processo penale. Le stesse norme sarebbero in contrasto altresl con l'articolo 6 della Costituzione, in relazione all'articolo 3 della legge costituzionale 31 gcnnaio 1963, n. 1 (Stutulo della Regione Friuli-Vcnezia Giu- lia), perch£ violano il principio di tutela della minoranza lingua slovena nella Regione Friuli-Venezia Giulia. di Nel giudizio davanti a guesta Corte non si č costituita la parie privala. E intcrvenuto invece il Presidente del Consiglio dei ministri, rappresentato e difeso dall'Avvocato Gene- rale dello Stato, con atto depositato il 22 luglio 1977, chicdendo che le guestioni di legittimita costituzionale vengano dichiarate infondate, sulla base dei motivi di seguito esposti. Il Tribunale di Trieste ha esattamente premesso che il Memorandum Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 d'intesa di Londra del 1954 non č stato recepito nella sua infegralita e con ij suoi allegati nel nostro ordinamento giuridico. Peraliro sono sfate adotlate numerose misure a fuvore della minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia, anche prima del Memorandum, con atlti legislativi statali, con ordinanze del Governo Mililare Alleato, rimaste poi in vigore, con decreti del Commissario Gencrale del Governo per il Te;rilorio di Tyieste, con semplici atti amministrativi, con le varic norine emanate dalla Regione Friuli-Venczia Giulia. " Tutte gueste misure — soslicne J'Avvocatura -— futelano adeguatamente Ja minoranza slovena e possono ri:enersi applicative del suddetto Memorandum o adottate proprio in reJazione agli impegni assunti con il Memorandum stesso. Le medesime misure, in guanto riferibili al citato atto internazionale, sono state mantenute in vigore anche dopo la ratifica de- gli accordi italo-jugoslavi di Osimo (legge 14 marzo n. 73) in base al disposto dell'articolo 3 del trattato. 1977, Non č fondato guindi — si aggiunge — l'addotto contrasto dell'articolo 137 del codice di procedura penale con gli articoli 3 e 6 della Costituzivne e con l'articolo 3 dello Statuto della Regione Friuli-Vcnezia Giulia. Tale contrasto vicne posto in relazione con le norme emanate per gli appartenenti al gruppo tedesco del Trentino-Aldo Adige, il gualc presenta caratleristiche sostanziali che non ricorrono per la minoranza slovena. La prima ha infatti consistenza numerica assai superiore, con larghi addensamenti in alcune localita. JI] secondo ha per contro una consistenza globale molto ridotta e risulta disperso sul territorio della Regione. La difTerenza tra i due gruppi giustifica un diverso regime di tutela, anche per guanto concerne J'eguo rapporlo che deve esistere tra funzionamento e organizzazione dci pubblici uffici locali (amministrativi e giudiziuri) e Je efTeitive esigenze delle minoranze nel rapporto con gli ufTici stessi. Inolire — si conclude — ]'appartcnente al gruppo sloveno risulta sufficientemente tutelato agli efTetti della difesa in givdizio dato che pud esprimersi nella propria lingua, gualora non abbia conoscenza della lingua italiana. Va sottolincato che, in applicazione della legge 19 luglio 1967, n. 568 sul conferimento dell"incarico di traduttore interprete presso gli ufiici giudiziari, sono stati nominati sci interpreti e traduttori per il distretto di Corte d'appello di Trieste, di cui cingue per la lingua slovena ce uno per la lingua serbo-croata. Considerato in diritto: 1. — JI Tribunale di Trieste solleva guestione di legittimita costituzionale dei commi primo e terzo delWarticolo 137 del codice di procedura penale per contrasto con larticolo 3 della Costijuzione in guanto deferminano ingiustificate disparita di tratfamento tra gli appartenenti alle minoranze di lingua slovena nella Resione Friuli-Venezia Giulia e gli appartenenti alle minorznze alloglotte del Trentino-Alo Adige e della Valle d'Aosta, ai gvali č consentito, in base a spaciiche normative, l'uso della lingua madre nel processo penale. Le disposizioni citate contrasterebbero inoltre, secondo il Tribunale di Trieste, anche con Particolo 6 della Costituzione e con l'arti- 24 Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1962, št. 15 colo 3 della legge costituzionale 31 gennaio 1963, n. 1 (Statuto della Regione Friuli-Venezia Giulia). Le gvestioni non sono superate per il sopravvenire della legge 14 marzo 1977, n. 73, che autorizza la ratifica e da pie- na ed intera esecuzione al trattato tra l'Italia e la Jugoslavia firmato ad Osimo in 10 novembre 1975, in guanto tutt'opgi una normativa, che, sia pure limitatamente manca a all'uso della lingua slovena, dia specifica attuazione al contenuto delVarticolo 8 di guel trattato. Ouesta situazione di carenza, di cui č doveroso sottolincare la gravita, rende dunguc necessaria la pronuncia di guesta Corte. Peraltro, in termini di rilevanza, lc guestioni vanno circoseritte all'ambito spaziale in cui sono state sollevate e cioč al territorio di Trieste, prescindendosi dalle soluzioni adottabili per le minoranze slovene insediate nelle alfre parti della Regione Friuli-Venezia Giulia. 2. — Le guestioni proposte debbono entrambe dichiararsi non fondate. Diversi tuttavia sono i motivi della duplice dichiarazione di non fondatezza. Infatti, a proposito del primo comma del]'articolo 137 del codice di procedura penale si deve ricordare che la Costituzione conferma per implicito che il nostro sistema riconosce l'italiano come unica lingua ufficiale, da usare obbligatoriamente, salvo le deroghe disposte a tutela dci gruppi lingvistici minoritari, da parte dei pubblici uffici nell'esercizio delle loro attribuzioni. Cid č confermato testualmente dall'articolo 84 dello Statuto della Regione Trentino-Aldo Adige (ora 99 del Testo unico approvalo con d.P.R. 51 agosto 1972, n. 670) e dall'articolo 38 dello Statuto speciale per la Valle d'Aosta. Pertanto, nessun contrasto pud ravvisarsi tra il primo comma dell'articolo 137 del codice di procedura pensle ed i parametri costituzionali invocati. Per la seconda guestione di legittimita costituzionale, concernente il terzo comma dell'articolo 137 del codice di procedura penale precitato, č da dire che, di per se stessi, nč larticolo 5 n£ l'articolo 6 della Costituzione possono gar:.s!ire una specifica tutela agli appartenenti a singole minoranze linguistiche. Anzi, č chiara nell'ordinamento Ja tendenza a dare ativazione ai principi dell'articolo 6 della Costituzione secondo regimi articolati e peculiari, detlati in relazione alle difleren- ziate situazioni ambientali. Percid, anche per la Regione Friu- li-Venezia Giulia, malgrado l'esplicito riferimento della X Disposizione transitoria della Costituzione alla tutela delle mino- ranze linguistiche e dell'articolo 3 dello Statuto speciale delJa Regione alla « salvaguardia delle rispetlive csratteristiche pne € culturali » dei diversi gruppi linguistici di appartepremi m fermo che le norme di grado coslituzionale, ridall'applicazio; Pi, hanno natura di norma dircitiva e tesa fra i oven i dla, o mt Unito, M .—— ali e della poeta talia, del Regno degli UI Stati Uniti diiiiko a Pe , Concernente il territorio libero di Trieste m ndra il 5 ottobre 1954), ch e conteneva all'aricolo 5 dello Statuto speci 1 gene pa se zie in tema di uso deli BI e (allegato secondo) ampic garanua zna matema per le minoranze ctniche italiana c slovena Vena, non fu mai data picna ed inicra esecu- Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 zione all'intcrno del nostro ordinamento, risullando tale Memorandum attuato in modo parziale c prevalentemente, se non esclusivamente, a mezzo di provvedimenti amministrativi, Ma cid non esime l'interprete dall'accertare se le norme legislative vigenti bastino comungue a confcrire immediata operativita, in tema di uso della lingua nel terrilorio di Trieste, alle norme costituzionali evocate ed in parlicolare agli articoli 6 della Costituzione e 3 dello Statuto regionale. E sufficiente, a tal fine, ricordare le leggi statali 19 luglio 1961, n. 1012, e 22 dicembre 1973, n. 932, contenenti la disciplina per la istituzione di scuole con lingua di insegnamento slovena nelle province di Trieste e Gorizia; nonchč larticolo 34 del d.P.R. 31 magsio 1974, n. 416 (con Ja significativa rubrica « fulela delle minoranze... ») e Harticolo 8 della legge 14 gennaio 1975, n. 1, sull'ordinamento dei consigli scolastici nelle province di Trieste e di Gorizia in ordine al!e scuole statali con lingua di insegnamento slovena. Vanno pure menzionafe Ja legge 31 oltobre 1966, n. 935, che ha abrogato il divieto di dare nomi slavi ai bambini; la legge 14 aprile 1556, n. 508, che ha approvato e reso esecutiva la convenzione fra Presidenza del Consiglio e RAI-TV per ]'estensione al territorio triestino del servizio radiotelevisivo, con l'esplicita previsione di trasmissione di notiziari e programmi in lingua slovena per mezzo della stazione triestina. (L'impegno č ripetuto nella legge di riforma 14 aprile 1975, n. 103, prevedendosi anzi la stipula- zione di una apposita convenzione per trasmissioni televisive in lingua slovena). Un preciso riferimento a partiti o gruppi politici « espressi » dalla minoranza di lingua slovena del Friuli-Venezia Giulia č poi contenuto nell'art. 2, comma nono, della legge 24 gennaio 1979, n. 18, per l'elezione dei rapprisentanti dell'Italia al Parlamento europeo. NE mancano spe- cifici ordini del Governo Militare Allcato mai abrogati, provvedimenti del Commissariato generale del Governo italiano per il territorio di Trieste e recenti leggi regionali che valorizzano particolari aspelti della vita della minoranza slovena. Ouesto complesso di atti ha un contenulo normativo che corrisponde, sia pure per parti, a guello che avrebbcro potuto avere uno o piu provvedimenti formalmente diretti a dare attuazione agli articoli dello Statuto speciale allegato al Memorandum d'intesa; anzi, ad avviso dell'Avvocatura dello Stato, tali misure « possono o ritenersi applicative del suddetto Memorandum » o adotlate « proprio in relazione agli impegni » con esso assunti. Ma cid che conta č che tali norme danno riconoscimento alla minoranza popolazione di lingua slovena « minoranza riconosciuta », il rativita normativa dell'articolo slovena o meglio gualificano la nel territorio di Trieste come che concretizza l'ulteriore ope6 della Costituzione e dell'arti- colo 3 dello Stafuto regionale, guanto meno per il territorio triestino. Se ormai si č in presenza, al di la di ogni dubbio, di una « minoranza riconosciuta », con tale situazione č incompatibile, prima ancora Jogicamente che giuridicamente, gualsiasi sanzione che colpisca l'uso della lingua materna da parte degli appartenenti alla minoranza stessa. E guesta infatti Voperativita minima, che, in tema di trattamento delle minoranze linguistiche, deriva dal fatto ricognitivo di una singola mino- ranza. E cid a prescindere dalla circostanza, che perde ogni rilievo, della conoscenza o meno della lingua u'liciale da parte Razprave 286 in gradivo, Ljubljana, november dell'appartenente alla minoranza, sicchč gussti, ove lo volosse, potrebbe servirsi, « nell'uso pubblico », della lingua i:aliana: altrimenti nessun tratlamento particolare riceverebbe sotto guesto aspetto lo sloveno, pretendendosi da lui Jo stesso comportamento richiesto a tutte le persone, citladine e stranicre, che sappiano esprimersi in lingua italiana (art. 137, sucondo comma, cod. proc. pen.). Ouesta tutela « minima », ancke nei rapporti con le locali autorita giurisdizionali, consente gia ora agli appartenenti alla minoranza slovena di usare la lingua materna e di ricevere risposte dalle autorita in tale lingua: nelle comunicazioni verbali, direttamente o per il tramite di un interprete; nella corrispondenza, con il testo italiano accompagnato da traduzione in lingua slovena. Si puo del resto ricordare l'applicazione fornita nel Friuli-Venezia Giulia alla Jlesge 19 luglio 1967, n. 568, contenente norme sul conferimento dell'incarico di traduttore e di interprete presso gli uflici giudiziari. Peraltro l'osservanza dei precetti dell'articolo 6 della Costituzione e dell'articolo 3 dello Statuto regionale — in relazione all'articolo 3 della Costituzione — non richiede afTatto che alla minoranza slovena della Provincia di Trieste debba necessarjamente applicarsi una normativa simile a guella adottata per il Trentino-Aldo Adige o per la Valle d'Aosla: resfando rimesso al legislalore italiano, nella propria discrezionalita, di scegliere i modi e le forme della tutela da garantirc alla minoranza linguistica slovena. Circa il terzo comma dell'arlicolo 137 del codice di procedura penale si deve dungue concludere per la sua non applicabilita agli appartencnti alla minoranza slovena nel territorio di Trieste in guanto minoranza riconosciuta: sia che si voglia ravvisare in cid un caso di esclusione della punibilita da esercizio del diritto (art. 51 cod. pen.), sia che si propenda per una delimitazione ex ante, nella sfera soggettiva, della operativita della norma penale. Pertanto, cosi interpretata, la disposizione del terzo com- ma dell'articolo 137 del codice di procedura penale si sottrae alle proposte censure di costituzionalita. PER LA CORTE dichiara non fondata: OLESTI MOTIVI COSTITUZIONALE a) la guestione di legittirnita costituzionale dell'arlicolo 137, primo comma, del codice di procedura penale, sollevata con Mordinanza in epigrafe dal Tribunale di Trieste in riferinento agli articoli 3 e 6 della Costituzione e 3 dello Statuto speciale della Regione Friuli-Venezia Giulia; b) nei'sensi di cui in motivazione, la guestione di legittimita costituzionale dell'articolo 137, terzo comma, del codice di procedura penale, sollevata con l'ordinanza in cpigrafe delJo stesso Tribunale in riferimento agli articoli 3 e 6 della Costituzione e 3 dello Statuto speciale della Regione Friuli-Venezia Giulia. 1982, št. 15 Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 Cosi deciso in Roma, ncila sede della Corte costituzivnale, Palazzo della Consulla, il 20 gennaio 1982. F.to: LeopoLpo ELIA - EDOARDO VOLTERRA MicnueLEe ROSSANO - ANTONINO DE STEFANO - GUGLIELMO ROKHRSSEN ORONzo REALE - BRUNETTO BUCCIARELLI Ducci - ALBERTO MALAGUCINI Liv1o PALADIN - ARNALDO MACCARONE - ANronxjOo LA PERGOLA - VIRGILIO ANDRJOLI - GIUSEPPE FERRARI. G10vaxNI Depositata in cancelleria l'11 VITALE febbraio - Catcellicre 1982. Il Cancelliere F.to: VITALE 288 Razprave RAZSODBA TRŽAŠKEGA SODIŠČA PROTI PROF, SAMU SENTENZA nella causa PAHOR Samo Libero, — nato contro a Trbovlje il 25/5/1939, in via Brandesia n. 75, resi. presente. IMPUTATO del reato pp. dall'art. 651 C.P, per avere, richiesto dai vigili Urbani Marassi Gabriele e Antonazzo Ricciotti nell'esercizio delle loro funzioni, rifiutato d dare indicazloni Reato commesso sulla proprla in Trieste identita PAHORJU Ljubljana, personale, il 4/12/1973, Appellante avverso la senteza del Pretore di Trleste dl data 13/12/1974, con la guale veniva riconosciuto colpevole del reato ascrittogli e condannato alla pena di L,60.000 di ammenda ed al pagamento delle spese processuali, Fatto e diritto 1 Comando VV, UU., con rapporto dd 10.1.74, denunciava per rifiuto d'indicazion! sulla proprla identita Pahor Samo. || Pahor, al guale veniva addebitata una contravvenzione stradale, sl rifiutava di esibire | documenti richiestigil, esprimendosi in sloveno e rifiutando persino l'intervento di altro vigile che, per avitare storie, gli si era rivolto in guesta lingua, pretendendo un interprete ufficiale. Con senteza dd. 13. 12. 74, il Pretore lo condannava a lire 60.000 di ammenda, basandosi esclusivamente sui fatti di causa plenamente provati e respingendo | ripetut! tenativl del Pahor di spostare l|'oggetto dell'Indagine gludiziale sull'applicazione dell'art. 5 dello Statuto Speciale allegato al Memorandum di Londra, Nel processo d'appello, ad una prima udienza, avendo insistito il Pahor nell'esprimersi in sloveno, il Tribunale trasmetteva gli atti alla Corte Costituzionale perche si esprimesse sulla legiltimita costituzionale dellart. 137 C.P.P, La Corte, con senteza dd, 20.1.1982, dichiarava non fondata la guestione di legittimita costituzlonale dell'art. 137 1? comma [obbligatorieta dell'uso della lingua itallana). Nella motivazione dichiarava poi che la disposizione del 1li? comma (sanzloni) si sottrae Non si applica |'amnista ha esplicitamente V PRIMERU pr pili ik č si i i : Hiih lil ji št. 15 in guanto la Difesa la riflutata, P.O.M. Visti gli art. 523 e 213 C.P.P. conferma la sentenza pellata da del Pahor Pretore di Trleste Samo ('appellante alle grado di gludizio, Trleste, 3.5.1982 (La sentenza č V'11 maggio 1982). GORAZDA ini H I | lig: SODIŠČA ij sr TRŽAŠKEGA 1982, Z DNE 3. 5, 1982 VESELA dd. 13.12.74 ap- e condanna spese processuall stata Vir: Bolletino d'informazioni degli Sloveni in Italia, Trieste, 1982, n. 5—6 RAZSODBA november alle propteta censure di costituzionalita e non applicabile alla minoranza slovena in guanto »riconosciuta«. AlIV'odierno dibattimento il Pahor ha Insistito per l'ennesima volta ed esprimersi in sloveno ed č stato allontanato dall'aula percha distrubava ll regolare svolgersi del dibattimento, Sentiti iIP2M, e la Difesa, Il! Collegio ritiene plenamente valida la sentenza del Pretore, alle cul motivazioni si richlama, Va osservato che le sentenze della Corte Costituzionale sono vincolanti per guanto concerne Il dispositivo; non altrettanto per la motivazione, ove si esprimono gludizi, del guali deve o dovra tener conto il legislatore e non Il giudice, Del resto la motivazlone č alguanto contradditoria, sostenendo da un lato che la minoranza slovena riconosciuta ha diritto di usare la propria lingua nei rapporti con le autorita, dall'altro che non ča detto debba necessarlamente esserle applicata una normativa simile a guella adottata per il Trentino — Alto Adige e per la Valle d'Aosta. Il che, per usare | linguagglo della Corte su altro punto, ča comprensibile »logicamente prima ancora che giuridicamente«: guelle sono mlnoranze rispetto a tutta |'italia, ma maggiornanze assolute nelle rispettive regioni e province mentre la minoranza slovena č tale anche nella provincia di Trieste, ove raggiungera il 10 %, per non parlare della citta. Sincha il legislatore non provvedera in modo razionale, permettere |'uso indisceriminato dello sloveno con le autorita porterebbe al caos — ed č inutile precisare il perchča, penale dente a Trieste in gradivo, del presente il Presidente estensore in cancelleria depositata Ljubljana, november 1982, št. 15 stampa. (Nel giudizio di appello il Vesel d stato per insufficienza di prove). In ambedue Hi caratteristica dei nostri tempi tutto la splegazione, Hinterpretazione della legge: da gul la stima com cevi allora veniva circondata arte oratoria. il | GEi € li Ho Te li: letel? li |s liji [El | 7 g sal rili san i cui motivazione si afferma esplicitamente la non biliti degli appartenenti alla minoranza se usano gua materna, poichč essi si avvalgono di un diritto costituzionalmente garantito, ; 4- iiih 4 B R li li | tertig, JIH Že (S Hi lh li: Ij ih il se iL H Hat! i il i li Eh h lji BE gid nel diritto š s E i ž ij li HE EBKSE ii š E biti; s e»AEE JU h antico, che in ultima analisi costituisce 1] fondamento della pubblica accusa. processo contro il Vesel avrebbe dovuto svolgersi pretura di Trieste gih il 14 novembre 1977, Allora re Trampug aveva sospeso il MIHI 1 Vinterpretazlone cbe di ema viene otterta dai corpi pi o meno rappresentativi dello Stato, Ouesta non šč una i pro- esel si era espresso in sloveno ed veva avanrichiesta dell'intervento dell'interprete — da gui HE 289 degge> solamente guella scritta, ma ha TEA in gradivo, f Razprave Interpretazioni in senso opposto guasi non esistono; vi sono solamente alcuni articoli di professori universitari di secondo piano e alcune sentenze di primo grado sta delle decisioni dei giudici della Corte costituzionale. Naturalmente ne diamo un giudizio positivo e la accogliamo con soddisfazione, tuttavia vogliamo anche sottolineare CAOS La legge NON che simili posizioni d'ora in poi devono trasformarsi C'E STATO... č legge. Tuttavia nella prassi giudizlaria Haliana si va spesso affermando il principio cbe non Vir: Bolletino DELEGA d'informazioni LIGISLATIVA AL degli GOVERNO DICE Di PROCEDURA PENALE Pooblaščeni zakon je bil sprejet C.bis) Obbligo di esaminare ed 8appartenenti a una minoranza Sloveni DELLA prassi guotidiana, anche perchč la sentenza del pretore Trampus non ha provocato nessuna tragedia e ancora meno il emos annunciato dal giudice Brenci nel recente dibattimento giudiziario contro il prof. Pahor, č in Italia, Trieste, REPUBBLICA 22 maja 1969 interrogare gli hngusstica nella loro Pesrelingia € obbligo di redigere ; verbali in tale oda, fecmi restando gli altri diritti particolari all uso della lingua derivanti da leggi speciali dello PER Stato ovvero nali ratificati. 1982, n. 7—8, str. 2—3 L'EMANAZIONE da convenzoni DEL o NUOVO accordi CO- internazio- 2. 179. Riz. Marocco, Skerk, Musotto, Papa, Montanti. Belci, Padula, Mitterdorfer, Dietl, Luzzatto. Vir: Albin Skerk: Per il diritto all'uso della lingua materna. Discorso pronunciato alla Camera dei deputati nella seduta del 22. maggio 1969, str. 9 290 6. Razprave INSTITUCIALNE NOSTNE OBLIKE URESNIČEVANJA MANJŠINE O, in gradivo, POSEBNIH Ljubljana, PRAVIC november SLOVENSKE 1982, št. 15 NAROD- chino, tocchino comungve gli interessi della minoranza etnica La Consulto ha focolta, esprimen- COMUNE DI GORIZIA do proprio porere, di nistrazione comunale che la minoranza segnalare oll'Ammicasi in cvi si ritiene etnica possao ricevere giudizio o restrizioni alla propria pre libera af- fermazione, Lo Consulta puo promuovere e svo] gere studi e ricerche su aspetti riferiti al- REGOLAMENTO la presenza CONSULTA PER | PROBLEMI DELLA MINORANZA ETNICA CITTADINA REGOLAMENTO adottato dal Consiglio Comunale razione n.23 nelle sedute del 4 fobbrnio 1974, ravvisato immune mitato Provinciale di Controllo la seduta de! 28 fobbraio 1974 numero progr. Comit. 2780/78). Pubbl icato per guindici 0 precisemente dal 7 a tutto con delibe- 11 — 21 gennaio da e di Gorizia nel- a n. 2170 consecutivi 21 marzo 197N. E' costitvita la Consulta per i pro blemi della minoranza etnica cittadina. Essa ha sede presso la Casa comunale di Gorizio Art, 2 La Consulto č rattere seguenti esprime organo ovsiliario comunale ed ha ce. poreri intorno glle to dello etnica nell'ambito ed il svo della libe. comunito cittadina. - problemi venti ta; - 2 rappresentanti ti sloveni del specifici, o fenomeni legoti che, a porticolari laddove e si verifi. Sindacato (Sindikat kov); - 5 rappresentanti insegnan slovenskih dell'Unione slovena (Slovenska Solni culturale e Kulturno gospodarska sveza); - 5 rappresentanti dell' Unione dei circoli cattolici sloveni (Zveza slovenska katoliske prosvete). Art, minoronza et- Art. 3 materie - problemi generali, di carattere sociale, culturale, economico interessanti lo viro affermarsi minoranza La Consulta šč composta do 15 mem bri nominati dal Consiglio comunole di Gorizia fra le seguenti persone: - 3 esperti, di lingua italiana, svi problemi conomica consultivo, Essa della delle minoranze etniche di cui uno proposto dai Gruppi non rappresentati in Givn Art. 1 dell'Amministrazione al ruolo dal Co (prot. giorni il vizi ed nica nel contesto sociale, culturale ed economico cittadino, La costituzione e Mattivita della Consulta non pregiudicano in alcun modo |'autonoma e libera iniziativa delle forze politiche rappresentative della minoranzo etnica, le guali potranno sempre far valere nelle adeguate sedi la loro posizione inordine ai problemi della minoranza, indipendentemente dalle pronunce della Consulta. 4 La Consulta, nella sva prima seduta, elegge nel suo seno il presidente ed il vice presidente. || Presidente convoca la Consulta e ne dirige i lavori. || vice presidente lo sostituisce in caso di sva assenza o impedimento. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 18 La Conavlta elegge nel suo vena. | Art, 5 richiesta assoluta dei deldel- | Comune della Consulta tanti, Lo Conšyujta puo essere convoca ta, oltre che dal suo presidente, su richiesta di almeno cingue membridi esso. 6 La Cansujta dura in carica cingave anni e scage in corrispondenza alla scadenza del mendoto del Consiglio comunale che |'ha nominato, mettera un o disposizione interprete, Art. 8 componenti. Per la walidita delle votozioni č la moggieranza assoluta dei vo Art. Ciascun membro della Consulto potrč esprimersi nella proprio linguo d'u so. Per la validita delle sedute lo Consulto 8 richiasto lo presenza la maggioranza Art. 7 seno un segretario, 44a i membri di lingua slo- |] Comune mettera a disposizione della Consulta vun funzionario con conoscenza della lingua slovena, a termini del Regolamento Generale Organico del Personale, con il compito di collaborgre col Presidente ed il Segretario per il fun zionamento della Consulta stessa. Razprave 7. VLADNE a. Schema POBUDE ZA ZAŠČITO SLOVENSKE In gradivo, Ljubljana, NARODNOSTNE november 1982, št. 15 MANJŠINE di decreto del Presidente della Repubblica sull'articolo 8 del Trattato di Osimo Osnutek odloka je predsedstvo ministrskega sveta poslalo 15. julija 1978, št. 14/10.3.2 predsedniku želnega odbora dežele Furlanije-Julljske krajine z zahtevo, da poda o tem odloku ustrezno mnenje RELAZIONE Uarticolo liana 8 del Trattato e la Repubblica tra Socialista la Repubblica Federativa ita- di Ju- goslavia firmato ad Osimo i 110 novembre 1975 reca una dichiarazione congiunta con la guale le due Parti hanno affermato che, al momento in cui avrebbe cessato di avere effetto la Statuto Spe- ciale allegato a! Memorandum d'intesa di Londra del 1954, ossia al momento stesso in cui sarebbe entrato in vigore il Trattato (3 aprile 1977), esse avrebbero mantenuto in vigore le misure interne gia adottate in applicazione di detto Statuto ed avrebbero assicurato nell'ambito dei propri ordinomenti i| mantenimento del livello di protezlone dei membri dei rispettivi gruppi etnici residenti nelle ex Zone A e B — previsto dalle norme dello Statuto Speciale decaduto Per guanto concerne le misure in favore della minoranza etnica slovena nella ex zona A, con le guali č stata data in gualsiasi modo concreta at- tuczione alle norme dello Statuto Speciale, č da rilevare che tali misure sono costitvite anzitutto dalle disposizioni legislative e dalle misure pratiche fin cui emanate, ivi comprese guelle delibetate da enti ed organismi locali o comungue divenute concretamente operanti, la cui validita permane intatta, Attraverso il presente provvedimento verra adem- piuto a! ricordato obbligo internazionale, assunto dall'Italia nei riguardi del gruppo etnico sloveno dell ex zonan A, restando impreguidicato il proble. ma concernente il gruppo etnico sloveno che si trovz neli'ambito della Regione Friuli Venezia Givlia che deve essere studiato e regolato con diverso strumento. in verita, l'uso della lingua slovena agil appartenenti a guella minoranza, nei rapporti con la pubblica amministrazione in generale (ulfici loCali dello Stato, della Regione e dei vari locali non altienti Per rendere praticamente accessibile l'uso della lingua slovena nei rapporti con la pubblica amministrazlone, con l'art. 2 si provvede a costituire presso la Prefettura di Trieste un congruo contingente di traduttori — interpreti da utilizzarsi secondo una articolata valutazione delle eftettive esigenze dei vari uffici pubblici. AHfincha il servizio di traduttore — interprete possa essere assicurato anche presso le giurisdi: zioni amministrative con sede nella provincia di Trieste, l'art. 3 prevede, per tali givrisdizioni, Vestensione delle disposizioni emanate con legge 14 luglio 1967, n, 569, Con al seltore scolastico ove vige un particolare e completo regime che garantisce Vuso dello sloveno) e gia assicurato in gran parte per il tatto che in delti uffici prestano servizio implegati che appartengono al gruppo sloveno o che comungue ne conoscono la lingua, oppure lacendo ricorso ad interpreti. Si ritiene, peraltro, opportuno che il diritto all' uso della lingua slovena nei rapporti con la pub. blica amminitrazione sia Pespressamente riconosciuto, congiuntamente alla delineazione di un assetto organizzativo dell'attivita dei traduttori — interpreti, Ovanto all'uso della lingua slovena nel rapporti con gli organi giudiziari della provincia di Trieste, sembra necessario prevederne il riconoscimento nel contesto della proposta normativa delegata, atteso anche che i ITribunale di Trieste, con ordinanza n. 61 dell'8 marzo 1975, pur sollevando auestione di legittimita costituzionale nel riguardi deli'art, 137 del Codice di procedura penale, ha ritenuto applicabile nei confronti dei cittadini del ruppo sloveno il disposto di detto articolo che a obbligo alle persone che sanno esprimersi in lingua italiana dl servirsi della stessa nelle loro dichiarazioni o despozioni, comminando |'applicazlone di sanzioni penali ai trasgressori, stabilita 4 viene l'art. procedura una taci- litata per il. ripristino dei cognomi e nomi sloveni modificati durante il periodo tascista Uert. 5 riguarda la cesstone dell'edificio Narodni Dom del rione S Giovanni di Trieste, pervenuto al demanio dello Stato in base all'art, 38 — | comma dei D. Leg. vo Lgt. 27 luglio 1944, n. 159 perchč sia destinato a casa della cultura della minoranza slovena della provincia di Trieste. La norma costitulsce attuazione dell'obbligo assunto con lo scambio di lettere annesse al Me- morandum d'intesa di del Londra secondo. 1954. || guale lo Stato italiano si impeano a cedere gratultamente detto immobile per gli scopi considerati. Gli articoli 6 e 7 contengono, infine, disposizioni relative al finanziamento della spesa derivante dal provvedimento ART. | cittadini der gruppo etnico sloveno residenti nella provincia di Trieste hanno il diritto di usare la loro lingua nei rapporti con le autorita ammi- nistrative Con l'unito schema dl decreto legislativo nel. Vesercizio dei poteri di delega attribuiti al Governo dall'art.3 dela legge 14 marzo 1977, n. 73, si provvede a sanzlonare, con l'art.1 il diritto dei cittadini del gruppo etnico sloveno residenti nella provincia di Trieste, di usare la loro lingua in gualslasi rapporto con le autorita amministrative e giurisdizionali operanti In tale provincia, noncha di ricevere la traduzione degli atti giurisdizionali ed amministrativi che ll riguardino de- e giurisdizionall aventi sede lin detta in provincia e di ricevere risposta dalle stesse talle lingua: per o a) nelle comunicazioni verbali direttamente il tramite di un interprete; Italiano il testo con corrispondenza b) nella accompagnato da iraduzione Gli atti e | provvedimenti delle autorita glurisdizlonali e amministrative aventi sede nella Provinnotificati a istanza di cia di Trieste, comungue parte o di uflicio, a cittadini appartenenti, al grupcomungue po etnico sloveno o dei guali guesti da una trarichiedono copia sono accompagnati duzione in lingua slovena ART. 2 $ 8 Per l'applicazione delle disposizioni dl cul proprlo con dell'Interno, 1, il Ministro articolo Kepbredel Ministro il con decreto, di concreto | finanzigrio essercizio celascun per determina in contingente numerico dei traduttori — interpreti lva complesa essere possono lingua slovena che mente assegnati per incarico presso i vari utfici pubblici nella provincia di Trieste. v lene Con il decreto di cul al comma precedente traduttoaltresi stabilito il compenso spettante al carlco di ri — interpreti in base al prevedibile lavoro di ciascun ufficio. . conviene e L'incarico di traduttore — interpret massima ferito a tempo determinato, per la durata provindi un anno, kon decreto del Prefetto della e cocia di Trieste, previo accertamento di adeguat noscenza delle lingue italiana e slovena. tradutdei temporanea, La destinazione, anche presso tori — interpret! e disposta dal Prefetto esigenz e e accertat alle e relazlon in utfici, i vari di servizio degli uffici medesimi. | traduttori — interpreti, durante incarico, svolgono le loro funzioni nustivo secondo i compiti ad essi Prefetto. Essl prestano giuramento | periodo sali in modo smi o da assegnati di ademplere Razprave In gradivo, Ljubljana, novembor fedelmente le loro mansioni davanti al momento in cul assumono |'incarico. 1982, št. 15 Prefetto al della minoranza etnica slovena della provincia di Trieste, esclusa ogni diversa destinazione. ART, 3 Alle esigenze degli organi delle giurisdizloni ammlinistrative con sede nella provincla di Trieste si provvede con | traduttori — interpreti nel modi pravisti dalla legge 14 luglio 1967, n, 568, su conferimento dell'incarico di traduttore — Interprete presso gli uffici gludizlarl. ART. 4 | nella cittadini provincia del di gruppo etnico Trieste sloveno | cul cognomi residenti e nomi slano stati in passato modificati o comungue alterati, o | loro discendenti, possono ottenere il ripristino degli stess! nella forma originaria medlante domanda Indirizzata alla Corte d'Appello del distretto in cui risiedono, in tale caso si applicano le procedure Indicate dal RD. 3 luglio 1939, art. 158 e seguenti. n. Tale ripristino č esente accertato nel termnie dl chlesta. Gli uffici di stato civile rle annotazioni, 1238. tit. 89. Cap. Il, da spese e deve essere novanta giorni dalla riprovvedono alle necessa- La cesslone a disposta con decreto del Ministro delle Finanze, di concerto con il Ministro degli AHari Esteri, Sono Vir: Bollettino d'informazioni ART. 6 stato di previsione iscritte nello del Mini- stero del'interno le somme di lire 100 mllloni In ciascuno degli anni 1979 e 1980 e di lira 113 milionl nel 1981, per provvedere al conferimento degli em di traduttori — interpreti previsti dall'ar- ticolo 2. ART. 7 All'onere di lire 313 mlilloni 6 si fa fronte 9002 dello con le indicato nell'articolo disponibilita stato di previsione del della spesa capitolo di MI- istero del Tesoro per l'anno finanzlarlo 1978 e del corrispondenti capitoli per gli anni finanziari successivi. II Ministro del Tesoro č autorizzato ad approvara, con propri decreti, le occorrenti varlazloni di bilancio. II presente decreto, munito del sigillo dello Stato, ART. S E'autorizzata la cessione in uso gratulto dell'edificio denominato »Narodni Dom« sito in rlone S. Giovanni di Trieste, appartenente al demanio b. statale, a favore della Spa »Dom Immobiflare Triestina« per essere destinato a casa di cultura sara inserito nella Raccolta uffiicale delle leggi e dei decreti della Repubblica Italiana, E'fatto obbligo a chiungue spetti di osservarlo e di farlo osservare. Sottosegretarlo degli Sloveni in Italia, Trieste, EST, di Stato 1978, št. 17, str. 3—5 Decreto del Presidente del consiglio del ministrl »Costituzlone dl una commisslone speclale per lo studlo dei problemi interessanti la minoranza dl lingua slovena nella reglone Frluli-Venezla Glulla« Odlok Je ministrski predsednik podpisal 24. decembra 1977, št. IL PRESIDENTE DEL CONSIGLIO DE! MINISTRI DI CONCERTO CON IL MINISTRO PER IL TESORO Ravvlsata I'opportunita di procedere alla costituzlone di una commisslone speclale per lo studio del problemi interessanti la minoranza di lingua slovena nella reglone Friull-Venezia Giulla; Viste le designazloni del Ministeri di grazla e giustizia, degli affari esteri, dell'interno, della pubblica istruzione e della reglone autonoma Frlull- Venezia Glulla; Ritenuta I'opportunita zione della commissione di integrare la composisopra indicata con esperti in materla di minoranze lingulstiche; Visto il decreto del Presidente della 11 gennalo 1956, n.5, e successive Repubbilca modificazloni; potošaobaia, prof, Iskra prof. Umberto, Romano, Segretario: Scoz dottssa Carla denza del! Consiglio. in la commissione Art. 1 indicata nelle rio Porcinari della Corte dott. dei premesse da come : Leopoldo, conti; Metalli primo prof. referendaGiuliano, in rappresentanza della Presidenza del Consiglio; consigliere di Cassazlone Scardaccione dott. Prospero, in rappresentanza del Ministero di grazia e giustizla; Consigliere d'ambascita Laurlola dott, Lulgi, in Fappresentanza del Mlinistero degil affar! esterl; prefetto Rizzo dott. Fernando, in rappresentanza dei Ministero dell'interno: D'Asaro dott. Glovanni, in rappresentanza del MInistero della pubblica Sikovic dott. Carlo, istruzlone; servizlo sno Volcic prof. prof. Antonlo presso la Presi- la pro- Art. 3 della 1 membri tamento di misslone 18 dicembre parati estranel commisslone ca amministrazione alla pubbli- diritto a fruire del trat- hanno dell'art. 28 della al sensi legge 1973, n. 836, e a tali effetti sono egul- alla gualifica di dirigente generale. Art. 4 Presidente: Cassandro awv. prof. Glovanni. Membri: prefetto Gizzi prof, Ello, consigllere di Cassazlone; Gotti se, Stojan, Art.2 La commisslone di cul all'art.1 cessera prio attivita entro |'anno 1978. Decreta: appresso costitulta: pret Spetic Aljosa Suadi prof. Fabio, Malintoppi e Armaroli prof. Paolo, esperti. Sirk prof. Albino, Pacia avvo- cato Gaspare, Bartole prof. Serglo, in rappresentanza della reglone autonoma Friuli-Venezla Giulia; Al componenti della commisslona che ne abblano diritto saranno corrisposti i compensi di cul al decreto dal Presidente della Repubblica 11 gennalo 1956, n. 5. Art. 5 Le spese per il funzlonamento della commlissione graveranno sul cap. 1101 dello ststo di previslone della spesa del Ministero del tesoro — rubrica Presidenza del Consiglio del Ministri — dell'esercii zlo 1977 e successivo. Art.6 II presente decreto sara conti per la registrazione. invlato alla Corte del ome, addi 24 dicembre 1977 HI Presidente del Consiglo Andreotti I! Ministro del Ministri s per il tesoro TAMMATI Registrato alla Corte del conti addi 18 gennalo Ragistro n. 1 Presidenza, foglio n, 112 Vir: Gazzetta ufficiale della Repubblica Italiana, Roma, 1978, št. 33 1978 294 Razprave TEMELJNE PRVINE DELOVANJA »POSEBNE 3. in 6. člena ustave odobri v obeh ve- -jah italijanskega parlamenta zakon o globalni začili Slovencev v Italiji. Posebna komisija, ki je imela 21 članov s predsednikom G. Cassandrom vred — zato so jo tudi imenovali »Cassandrova komisija« — in je imela v svoji sredi kljub protestom slovenske narodne skupnosti le 5 slovenskih članov (1 predstavnika SKGZ, 1 Slovenske skupnosti, 2 KPI, 1 PSI) dela le dva člana in skima strankama, da predstavnike Slovence za leto 1978, ker pa v svojega dela, ji je bil krat za šest mesecev — vlada. pa je predvi- gre zahvala obema delavsta imenovali za svoje — je bila prvič imenovana tem obdobju ni zaključila mandat podaljšan vsakodo 31. decembra 1980. Ugotoviti je potrebno, da bi bila posebna misija morala eki svoje delo vsaj 3. sije oktobra 1978, ko je in odloke, ki jih kodo potekel rok za vse komije italijanski ratifikacijski zakon predvideval v zvezi z osimskimi sporazumi. Vendar je postalo že od vsega začetka jasno, da se vlada kljub Za amovom tedanjega mi- nistrskega predsednika G. Andreottija, da ima Italija že nekaj izkušenj z manjšinskim vprašanjem (mislil je na Južno Tirolsko) in da Je moč zadevo urediti v najkrajšem času, ne bo držala svojih šeslnih obljub, ker so stalno nastopali novi momenti. Posebna komisija je začela svoje delo v ugodnem političnem ozračju, t. j. v trenutku, ko je bil G. Andreotti interpret najširšega strankarskega loka in ko je tudi KPI izražala svoje pričakovanje s svojimi vzdržanimi glasovi, prvič po letu 1948. Splošna politična situacija je bila, vsaj na prvi pogled, najbolj ugodna: demokratične sile so bile na višku svoje moči, delavski stranki (KPI in PSI) sta imeli ugodne vladne ali privlad- ne pozicije. Skratka, »levi« in »demokratični« val, ki jes omogočil določene polena spremembe v notranjosti Italije in tudi podpis osimskih sporazumov, je nakazal možnost, da se bo vendarle rešilo tudi slovensko vprašanje, ki mu ni bilo več na poti italijansko stališče glede definitivnosti meje in makiavelistična računica, da niso demokratične sile še dovolj močne za izdelavo in odobritev globalnega zaščitnega zakona. V času, ko se je prvič sestala posebna komisija (16. januarja 1978), se je nakazovala le ovira, ki pa je demokratične sile niso preveč upoštevale: odločno nasprotovanje nekaterih trža- ških pa krogov proti Vsekakor komisiji proti osimskim industrijski pa razkrila je coni prva glavne sporazumom, na faza zlasti Krasu. razprav probleme: posebni p»italijanski državni del« ni priznaval celovitosti osimske pogodbe. ker je namreč omejeval mednarodno vene osimske pogodbe v zvezi s slovensko nase ino na njen tržaški del. Druga pomembna toč- ka, kjer sta se slovenska in Italijanska državna stran razhajali, je bila ugotovitev ozemlja, na katerem naj bi veljal zaščitni zakon, saj je itali- anaka državna in tudi delno politična stran november lja, ker jo italijanska državna stan (ne smemo pozabiti, da 1982, št. 15 tudi za- tevala ugotovitev teritorija s preštevanjem manjšine na subjektivnih Se in zaradi tega tudi obstoja določenega odstotka, Ki naj bi dovoljeval uveljavitev zakona in predvsem uporabo je- zika. Tretja sporna točka je bilo vprašanje Slovencev v videmski pokrajini in njihovega ozem- zastopniki in delno politična so bili v komisiji demokristjanske, socialdemokrat- ske, republikanske in liberalne stranke poleg zastopnikov KPI in PSI, ki pa so bili Slovenci) odločno nasprotovala obstoju Slovencev v videmski pokrajini, češ da gre za prebivalstvo z različnimi slovenskimi ali slovanskimi dialekli brez povezave s tržaškimi in goriškimi Slovenci ali s slovenskim narodom. Zato, da bi se konkretiziral pristop k razpravi, je bila marca 1978 osnovana delovna skupina 11, v kateri so bili štirje Slovenci (A, Sirk, S. Spetič, K, Siškovič, A. Volčič). Skupina je delala do novembra 1978 in ni zabeležila nobenega uspeha, ker se ni mogla zedlniti za skupno po- ročilo, saj so se sporna vprašanja pojavljala na vsakem koraku: glede ozemlja, na katerem naj bi veljala zaščita, glede preštevanja Slovencev, glede Benečije in Kanalske doline, glede obsega uporabe slovenskega jezika glede šolskega ustroja, kulturnih dejavnosti, sociogospodarskih vprašanj, ohranitve etničnega prostora, založništva in tiska, nostrifikaci plom, stikov manjši- ne z matičnim narodom itd. Ne samo to: v ime- nu skupine je njen predsednik prefekt F. Rizzo julija 1978 poslal 18, nato pa še 3 občinam v videmski provinci vprašalnik, iz katerega naj bi izhajalo narodnostno stanje, predvsem iz subjektivnega vidika. Jasno je, da so slovenski člani odrekali vsako vrednost takemu vprašalniku in že vnaprej izjavljali, da komisija ne sme upoštevati njegovih rezultatov. Na vprašalnik so odgovorile vse občine: nekatere preko župana ali komisarja, druge preko občinskih odborov, tretje preko občinskih svetov, Razen nekaj izjem so bili vsi odgovori protislovensko tendenčni, vendar pa je le izhajalo, da v interpeliranih občinah živl prebivalstvo, ki uporablja določen »slovenski ali slovanski« dialekt, čeprav je odgovor rezijanske občine, ki ga je sestavil neki lažni znanstvenik, trdil, da so Rezijani »ruskega izvora«. V času delovanja skupine pa je prišlo do zanimivega poskusa: italijanska vlada je pripravila julija 1978, sklicujoč se na svoj zakon o ratifikaciji osimskih sporazumov in predvsem na 8. člen osimske pogodbe, osnutek »izvršilnega dekreta«, ki naj bi uredil »še viseča vprašanja« iz okvira Posebnega statuta Londonskega sporazuma, in je predlagala za tržaško provinco nekaj prevajalcev in tolmačev za javne uprave in sodstvo, ureditev poitalijančenih priimkov in izročitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu (Trst) slovenski narodnostni skupnosti. Zaradi enotne zahteve Slovencev, nekaterih javnih uprav in celo deželne vlade je bil dekret umaknjen, saj je predstavljal najbolj smešen in makiavelističen poskus za »ureditev« in »uzakonitev« prez raja, saj so Slovenci na Tržaškem vedno trdili, da je bil Posebni statut Londonskega sporazuma skoraj popaona neuveljavljen in so se morali vsa leta oriti za njegovo uveljavitev, ki pa jim je delno uspela. Zaradi brezuspešnega dela delovne skupine je posebna komisija znova začela razpravo o vseh vprašanjih, Položaj se ni spremenil S.tališča so bila ista kot v delovni skupini. Kljub temu je predsednik komisije G. Cassandro izdelal 5. ju- nija v Ljubljana, KOMISIJE.,.« »Posebna komisija za preučevanje vprašanj slovenske narodne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini« je bila imenovana z odlokom predsednka ministrskega sveta G. Andreottija z dne 24. decembra 1977 in je bila sad pogovorov med istim ministrskim predsednikom in enotno slovensko delegacijo (sestavljeno iz predstavnikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, beneških društev, Slovenske skupnosti, Komunistične partije Italije in Socialistične partije Italije) na srečanju dne 9. avgusla 1977. Na tem srečanju je enotna slovenska delegacija zahtevala, sklicujoč se na osimske sporazume, predvsem pa na četrti odstavek preambule in 8. člen osimske pogodbe, da se v 18 mesecih po ratifikaciji sporazumov na podlagi italijanskega zakona z dne 14, marca 1977 in na podlagi in gradivo, 1979 »osnutek zaključnega poročila«, v ka- terem so prišla do izraza predvsem stališča italijanske vladne in delno politične strani v ostri polemiki s stališči slovenskih članov. Zaradi tega se junija 1979 slovenski člani niso udeležili plenarne seje komisije in so odposlali predsedniku svoje protiporočilo (15. julija 1979), v katerem so ponovno na 50 straneh obrazložili svoja stališča in komentirali stališča predsednika. Na ta način je komisija zašla v slepo ulico. Italijanska vladna stran je hotela, naj se govori o osnutku predsednikovega poročila, slovenski člani, podprti od enotne slovenske delegacije, pa so imeli delo komisije za zaključeno in so za- htevali, naj se obe poročili izročita predsedniku vlade, ki je bil tedaj A. Cossiga. Da bi se omogočilo nadaljnja delo, je slovenska enotna de- Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 legacija zahtevala, naj posebna komisija »umre« naravne smrti in naj se na njeno mesto imenuje »ad hoc« nova komisija, ki naj bo paritetnega značaja: pol Slovencev, pol Italijanov. Še preden se je slovenska enotna delegacija srečala z novim ministrskim predsednikom A. Cossigo (17. januarja 1980), je predsednik komisije G. Cassandro brez vednosti slovenskih članov in pred iztekom mandata, imenoval novo delovno skupino, Vsekakor je bila ta poteza zelo nelojalna do slovenskih članov, ker je s tem dokazal, da nima Slovencev za subjekt, ki mora biti zraven, ko gre za njegove življenjske prave Na tak način je bil tudi pogovor z A. Cossigo nekako manj sproščen, ker je bila zadeva že delno prejudicirana. Zato je slovenska enotna delegacija sprejela predlog, naj se »iz vrst« posebne komi- sije, ki ji je vladni predsednik podaljšal mandat za Šest mesecev, imenuje paritetna študijska skupina, ki naj skuša po analiziranju obeh poročil dobiti stične točke in naj sestavi skupno poročilo. Nova študijska skupina, v kateri lijanskih (predstavnik predsedstva stavnik ske zunanjega demokracije, 5 slovenskih K. Siškovič, ministrstva, 1 je bilo vlade, zastopnika strokovnjak brez 5 itaprod Krščan- stranke) in članov (B. Iskra, A. Sirk, S. Spetič, A, Volčič) s koordinatorjem F .Riz- zom, je začela svoje pospešeno delo ga zaključila oktobra, potem ko K ponovno podaljšal mandat komisi e aprila 1980, A. Cossiga. do 31. de- Cembra 1980. Sad intenzivnega dela študijske skupine je bilo poročilo, ki je odražalo »koncesije« italijanske vladne in delno politične večine ter zahteve slovenskih zastopnikov. To poročilo se ni ukvarjalo z vprašanjem interpretacije osimske pogodbe, ker je bilo jasno, da so Slovenci opozarjali na mednarodno obveznost Italije glede vseh Slovencev v Italiji, medtem ko je predvsem italijanska vladna stran ostala na stališču, da mednarodnopravna obveznost Italije zadeva lje, na izključno tržaške Slovence katerem Poročilo je in ozem- živijo. utrdilo, tudi z italijanske vladne Strani, da gre pri zaščitnem zakonu za ozemeljski okvir 35 občin (21 v videmski, 8 v goriški in 6 v tržaški provinci). Pri tem se je zadeva ustavila, ker je italljanska stran glede uporabe jezika na tem območju zahtevala kompliciran poSlopek preko zahteve skupine volivcev v občini ali delu občine, sklepa občinskega in deželnega sveta in dokončnega negativnega ali pozitivnega dekreta vlade v obliki dekreta predsednika republike. Slovenci so pa in stojijo na stališču, da se morajo biti upoštevani zgodovinski objek- tivni kriteriji in da imajo vsi Slovenci na območ- u 35 občin pravico do popolne uporabe svojega ezika na področju privatnega, poljavnega in javnega življenja. Glede šolskih vprašanj so slovenski zastopniki zahtevali predvsem šolsko avtonomijo na upravnem in predstavniškem področju ter razširitev šolske mreže v videmsko provinco. Šolska avtonomija po mnenju slovenskih zastopnikov pomeni šolskega intendanta za vse šole, namestnike provincijskih šolskih skrbnikov v Trstu, Gorici in Vidmu, neko izvoljeno deželno telo, Ni anjeno iz slovenskih predstavnikov, sloven- Ski šol ski. DALA ali okraji, pokrajinskih šolskih svetih. venski zastopniki postavili večja zastopanost v Poleg tega so slozahtevo po odprtju novih šol, predvsem srednjih šol poklicne in tehniške smeri, razširitev olajšav za stike z matico a na druge šole, razen tržaških, ureditev neaj problemov šolnikov, tekstov, programov, no- strifikacijo diplom, oddelke za humanistične vede v s'ovenščini na tržaški in videmski univerza, terminološke tečaje slovenščine na vseh fakultetah, sprememba šole Glasbene matice v konservatorij. Od teh zahtev je italijanska vladna stran Sprejela zamisel, naj bi se postopoma uvedli Otroški vrtci in osnovne šole v nekaterih krajih v Benečiji, predlagala urad za slovenske šole z namestnikom o za skrbnika slovenske očno je predvsem šole bila proti pa proti v Trstu in v videmski kakršnikoli slovenskim Gorici, uradni- provinci. Od- večji avtonomiji, šolskim okrajem. 295 Kvečjemu združevalo je pristajala slovenske na neko predstavnike telo, kl ah na okrajni bi in pokrajinski ravni, Bila je dovzetna za popiranje novih srednjih šol in predlagala, da bi se šola Glasbene matice spremenila v nižjo in višjo srednjo šolo glasbene smeri. Na univerzitetni ravni je bila proti vsem predlogom, o nostritikaciji ni hotela spregovoriti, češ da spada to področje med meddržavne odnose. izrazila je razumevanje za olajšave v zvezi s stiki z matico na vsem območju, kjer delujejo slovenske šole. V bistvu je torej italijanska vladna stran bila naj- bolj »kompromisna« na šolskem področju, čeprav je dejansko odklonila glavno zahtevo: avtonomijo slovenske šole. Na področju socialnih, gospodarskih in prostorskih vprašanj je slovenska stran zahtevala imenovanje slovenskih predstavnikov v vseh telesih, ki odločajo o sociogospodarskih in po storskih problemih, zato da se ohranijo etnične značilnosti in da se slovenski manjšini omogoči skladen socialni in ekonomski razvoj. Italijanska vladna stran je bila pri tem najbolj zaprta, ker se je sklicevala na »enakost« med državljani in ugotavljala, da bi posebna ureditev ustvarjala »privilegije« za Slovence. Zato je kvečjemu pristala na to, da bi se deželna vlada zavzela za posebne sklade, namenjene nerazvitim tan —jem na podlagi 50. člena deželnega—posebnega statuta. Vsekakor pa ti skladi"ne bi smeli biti dodeljeni slovenskemu prebivalstvu, marveč vsem. Glede kulturnih dejavnosti so slovenski zastopniki zahtevali finančno in drugo podporo iz državnih virov, ker ima manjšina specifične probleme, zahteve in potrebe. Na to je italijanska vladna in delno politična stran odgovorila, da ne sme biti »privilagijev«, kar pomeni, da se mora vsaka podpora izmeriti vrelativno« na številčnost in aktivnost, V zvezi s Slovenskim stalnim gledališčem je Italijanska vladna stran pripravljena omogočiti večje financiranje iz državnih skladov, za obstoje i pasiv pa si pridržuje določeno nadzorstvo. Isti odgovor je slovenska stran dobila glede tiska in založništva: nobene posebne podpore, nobenih posebnih kriterijev, čeprav zakonski osnutek o založništvu že predvideva nekaj speciličnega za manjšinski tisk. V zvezi z radiom in slovensko televizijo se je italijanska vladna stran sklicevala na obstoječo slovensko radijsko postajo v Trstu in na predvidene televizijske oddaje v slovenščini. Ni pa pristala na posebno avtonomijo obeh sredstev javnega obveščanja. Slovenski zastopniki so v svojem poreeilo julija 1979 zahtevali tudi posebno politično predstavništvo na evropski, parlamentarni in deželni ravni. To zastopstvo naj bi bilo voljeno z me- todo, ki velja za evropske volitve, t.j., da so možne kombinacije, s katerimi je lahko izvoljen tudi manjšinski predstavnik (na tej podlagi je bil na evropskih volitvah izvoljen predstavnik južnotirolskih Nemcev). Odgovor je bil: to je ustavno vprašanje in bi ustvarilo nov »privilegij«. Zato ni mogoče sprejeti te zahteve. Slovenska stran je zahtevala tudi ureditev vprašanja poitalijančenih priimkov in imen. Na to je italijanska stran pristala. Tudi glede ureditva vprašanja slovenskih deportirancev je bil odgovor kolikor toliko pozitiven. Na koncu je slovenska stran zahtevala določena juridična jamstva, t.j. komisijo ali komisije, kl bi na vladni in krajevni ravni sledile poteku uresničevanja zakona in predlaganja novih ukrepov v korist manjšine. Italijanska stran je predlagala, naj bi se na vladni ravni imenovala paritetna komisija, ki bi izdelovala izvršne norme morebitnega zakona. Skratka, stališča slovenske |n italijanske vladne, delno pa tudi politične strani, so si bile precej narazen. Edine svetle točke so naslednje: živijo italljanska krajine, demski Slovenci stran v 35 je de občinah facto priznala, Furlanije- pristaja na odprtje nekaterih provinci, namerava urediti da Julijske šol v vivprašanje Sluanskaca gledališča, predlaga znosno rešitev za šolo Glasbene matice, je odprta do nekaterih Razprave stikov ju), z matico misli (na šolskem urediti in filmskem vprašanje predlaga neko paritetno norme. Vse drugo pa na imen in Ljubljana, november 1982, št. 15 kalnja, zlasti pa je nemogoče njeno stališče do uporabe jezika z diskriminiranimi kategorijami Slovencev, do socialnih, ekonomskih in prostor- področ- prilmkov, komisijo za izvršilne ta ali drugi način od- skih Vir: Karel Siškovič: »Aktualni trenutek Slovencev v komisije in gradivo, vprašanj Slovencev. Italiji« (s posebnim ozirom na delovanje Cassandro) 3. predavanje iz ciklusa predavanj, ki jih organizira Inštitut za narodnostna v Ljubljani pod skupnim naslovom »Narodnostna vprašanja v sodobnem nim ozirom na problematiko slovenskih manjšin v sosednjih deželah« svetu vprašanja s poseb- Ljubljana, 18.5. 1981 8. CERKVENE ZADEVE Odlok msgr. A. Battistija, videmskega slovenskega jezika v cerkvah v Beneški »Nella realti della nostra Diocesi nadškofa, Sloveniji. z udinese, accanto alle comunita di lingua friulana e tedesca, vive lungo la fascia di confine che va dallo Judrio fino a Tarvisio, una numerosa Comunita di tedeli di parlata slovena. in un mondo che si fa sempre pid pluralistico, la Chilesa, per realizzare la sua universalita, č chiamata ad inserirsi ed incarnarsi nelle varie culture di cui 8 ricco il mondo. lnoltre se la Pentecoste Ad la consacrazione divina delle lingue e lo Spirito del Signore ordina di proclamare e celebrare i prodigi di Dio nelle varie lingue, la Chiesa, con la coscienza di essere universale, tura e nell'ambiente done le usanze, i meglio trasmettere La Chiesa sione anche etniche deve il immergersi di ogni costumi, nella cul- popolo, rispettanle tradizioni per messaggio evangelico. che č comunione, ha una dimenorizzontale tra diverse comunita racolte in unita nell'ambito della Diocesi, dalla guale ricevono la conoscenza autentica della lede 6 delle norme di vita cristiana, la pienezza dei mezzi di grazia, l'influenza santificatrice soprannaturale della carita, in considerazione di tutto cid, il mio vene- rato predecessore ha riconosciuto ed approvato verbalmente l'uso della lingua slovena nella sacra liturgia, sempre presente, attraverso i secoli, nella Slavia italiana. Ritengo utile e necessario, nello spirito e nel dettato del Concilio Vaticano Secondo, confermare, con il presenie documento, in forma pubblica ed ufliclale, tale riconoscimento, approvando l'uso di libri liturgici in lingua slovena, muniti della ri- Vir: Rivista Diocesana di Udine, Udine, 1976, n. 2 dne 25. marca 1976, s katerim je dovolil rabo chiesta approvazlone della competente Autorita Ecclesiastica, in tulte le parrocchie della Diocesi di parlata slovena, guando cid č richiesto dalla utilita pastorale secondo il prudente giudizio del sacerdote e d'intesa con la sua popolazione., Si abblia particolare riguardo nelle celebrazioni liturgiche alla presenza di fedeli che non capiscono la lingua slovena. Esorto i sacerdoti friulani, che sono o saran- no mandati a svolgere il loro servizio sacerdotale nelle parrocchie di parlata slovena ad apprenderla, stimolarla e usarla come segno di amore evangelico verso la gente ed i suoi alti valori umani e religiosi. Ai sacerdoti nativi o guivi svolgenti il loro apostolato rinnovo la mia stima, la mia solidarieta ed il mio vivo ringraziamento per Vopera int£lligente e la generosa dedizione sempre dimoslrata in favore delle proprie popolazloni, procurando di conciliare l'amore e la fedelta alla parlata e cultura slovena della gente ed insieme il rispetto delle leggi dello Stato. Esorto i sacerdoti nel tedeli a servire il Signore presente nelle chiese leale e sincero servizio fraterno dei Gesu, luminosamente locali di parlata slovena ancora profondamente credenti. Facendo scoprire nel cuore e nella storia di gueste popolazioni la presenza nascosta di Cristo, i pastori comunicano ad esse guella gioia e guella immensa speranza di cui c'č tanto bisogno nella nostra epoca, e che fu la gloria degli Apostoli e dei Padri della Chiesa. Razprave in gradivo, C. ZAKONSKI Ljubljana, november OSNUTKI 1982, št. 15 ZA ZAŠČITO SLOVENSKE V ITALIJI, VLOŽENI V VIII. ZAKONODAJNI 1, DISEGNO DI SLOVENO« LEGGE »NORME Vložen dne 22. junija 1979 v senatu Maravalle, Spineili, gnori, Vignola, stranke italije (PSI) SPECIALI NARODNOSTNE MANJŠINE DOBI DI TUTELA DEL GRUPPO LINGUISTICO (št. 56) na pobudo senatorjev: Lepre, Cipellini, Ferralascio, SiPetronlo in Scamarcio, ito. Poslanci so člani Soclalistične Vir: Atti Parlamentari — Disegni di legge e relazioni, Roma — 1979 Objavljeno v: Razprave in gradivo, Ljubljana, 1980, št. 11—12, str. 154—158 2. DISEGNO DI SLOVENA« Vložen dne 15, LEGGE februarja »NORME 1980 v senatu DI TUTELA (št. 747) PER na | CITTADINI pobudo senatorjev: Perna, Cossutta, Boldrini, Modica, Maftloletti, Calamandrei, Conterno De Sabbata, Mascagni, Ruhi Bonazzola Ada Valeria in Urbania. Senatorji tije Italije (PCI) ITALIANI Gabriel DI LINGUA Gherbez, Bacicchi, Degli Abbati Anna Maria, so člani Komunistične par- Vir: Atti Pariamentari — Disegni di legge e relazioni, Roma — 1980 ONOREVOLI SENATORI. — Nel 1970 il GrupPo comunista ha presentato al Parlamento un disegno di legge per la tutela globale della minoranza slovena in Italia. Tale disegno di legge č stato successivamente riproposto nella VI legislatura ed aggiornato, dopo un'ampia consultazione, anche nella VII legislatura. Alla fine del 1977 I'allora Presidente del Consiglio dei ministri, onorevole Andreotti, nominato una Commissione per l'esame della materia e per predisporre un docu- mento, da cui il Governo potesse ricavare Una propria posizione sui problemi aperti della minoranza slovena in Italia. Verso la fine della VII legislatura, inoltre, nelle competenti Commissioni del Senato č iniziato /iter del disegno di legge comunista. Esso pero č stato interrotto dalla soprav- Venuta crisi governativa e dal čonseguente scioglimento delle due Camere. Percid, dopo il Gruppo comunista ripropone, un"ulteriore consultazione di organiz- zazioni, gruppi di cittadini, assemblee po- polari, il suo disegno di legge per la tutela dei cittadini italiani di lingua slovena. H disegno di legge intende mettere in attuazione Varticolo 3 e I'articolo 6 della Costituzione, che per la minoranza slovena non SONO stati ancora attuati, mentre cio č gia avvenuto da tempo per guanto riguarda le altre due minoranze nazionali presenti in Italia, ossia per guella francese nella Valle d'Aosta e per guella tedesca nell'Alto Adige. Il disegno di legge proposto dal Gruppo comunista intende eguiparare gli sloveni alla popolazione maggioritaria e ad eliminare le differenze di trattamento e le discri. minazioni esistenti nei confronti della comunita slovena. Esso prevede il completamento della rete di scuole slovene e l'adeguamento alla situazione della struttura amministrativa della scuola slovena, assicurandole la necessaria autonomia culturale, l'uso della lingua slovena nella pubblica amministrazione e nelle assemblee elettive, il sostegno dello Stato alle attivita culturali e sociali degli sloveni, nonchš — nel guadro della programmazione regionale — misure ed iniziative idonee per la crescita economica delle zone, in cui vive e si riconosce storicamente la minoranza slovena in Italia. Bisogna fare in modo, con un complesso di norme positive, che la regione autonoma Friuli-Venezia Giulia, nel riconoscimento della piena parita di diritti della minoranza, dovungue essa sia insediata sul territorio regionale, e di situazioni di fatto, che si sono venute a creare a seguito di vicende storiche diverse, possa, tenendone conto, operare pienamente per superare le frammentazioni, i limiti ed i condizionamenti del passato e per pervenire al pieno sviluppo economico, sociale e culturale della minoranza nella sua interezza. Nel richiamarsi alle relazioni che hanno accompagnato i testi dei precedenti disegni di legge del Partito comunista, i firmatari del presente disegno. di legge ribadiscono che, attualmente, soltanto due sono le leggi dello Stato, accolte in Parlamento, a favore v 298 Razprave della minoranza slovena in Italia (la n. 1012 del 19 luglio 1961 e la n. 932 del 22 dicembre 1973), ambedue relative alla scuola, mentre innumerevoli sono invece i problemi irrisolti della minoranza slovena. Percid invitano gli onorevoli senatori ad esprimersi favorevolmente e a contribuire cosi a risolvere guesto problema annoso in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 Le proposte di modificazione dell'elenco sono effettuate con la stessa procedura di cui al comma precedente. Le modificazioni possono essere proposte al Consiglio regionale dalla Commissione di cui al successivo articolo 25 della presente legge. nello spirito degli accordi di Osimo e nel contesto dello sviluppo della democrazia nel nostro Paese. Art. 4. Per i comuni, colo, DISEGNO DI LEGGE Art. 1. Al fine di garantire ai cittadini italiani di lingua slovena, residenti nelle province di Trieste, Gorizia ed Udine della regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia, il pieno godimento dei diritti sanciti dalla Costituzione e di assicurare alla minoranza slovena nel suo complesso lo sviluppo sociale, economico e culturale, la libera espressione nella propria lingua e la tutela della propria identita nazionale, !'ordinamento statale italiano osserva le norme della presente legge. di cui al precedente č ufficialmente riconosciuta La stessa norma vale anche per le scritte sui gonfaloni, sui timbri, sui sigilli, sulle pubbliche insegne e per la segnaletica. Art. 5. I cittadini italiani di no diritto di usare la rapporti orali e scritti ziari, con gli organi e lingua slovena hanpropria lingua nei con gli uffici giudigli uffici della pub- blica amministrazione, ivi compresi scolastica, enti pubblici situati nei comuni USO DELLA I LINGUA Art. 2. La lingua slovena nella regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia č parificata a guella ufficiale italiana. Art. 3. Con la presente legge, ai sensi dell'articolo 6 dello statuto speciale della regione Friuli-Venezia Giulia,. approvato con legge costituzionale 31 gennaio 1963, n. 1, si da potesta alla regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia di emanare norme di attuazione e di integrazione per definire l'elenco dei comuni delle province di Trieste, Gorizia ed Udine in cui č insediala e storicamente si riconosce la minoranza slovena ed in cui si applicano le norme, previste dalla presente legge, sull'uso della lingua slovena negli atti e nei' procedimenti pubblici, nonchč negli enti pubblici e di pubblico interesse. la denominazione slovena. Nei comuni, di cui all'articolo 3 della presente legge, le comunicazioni, gli avvisi pubblici e le pubblicazioni dello Stato, della regione, degli enti locali, singoli o associati, di tutti gli enti pubblici o di pubblico interesse, nonchč degli enti e delle persone concessionari di pubblici servizi, sono redatti anche in lingua slovena. dell'amministrazione TiroLo arti- anche e guelli di altri di cui al precedente articolo 3 o aventi competenza regionale, nonchč con gli enti e le persone concessionari di pubblici servizi negli stessi comuni. I titolari degli uffici ed i privati, di cui al primo comma, usano negli atti, nella cor- rispondenza e nei rapporti orali la lingua del richiedente. II diritto di usare la lingua slovena, se- condo le norme di cui ai commi precedenti, spetta anche a tutti gli enti che riguardano la minoranza slovena o che da essa sono espressi. Nei rapporti fra gli uffici pubblici e fra guesti e gli esercenti pubbliche funzioni e servizi pud essere usata anche la lingua slo- vena. Art. 6. In ogni atto relativo all'esercizio delle loro funzioni, i componenti delle assemblee elettive e delle commissioni da esse istituite dalla regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia, delle province di Trieste, Gorizia ed Udine e dei comuni singoli o associati, di Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št, 15 cui all'articolo 3 della presente legge, nonchč di tutti gli organismi rappresentativi di base elettivi e non, compresi gli organi collegiali della scuola, previsti dal decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416, hanno diritto di usare la lingua slovena e di ricevere risposta oralmente e per iseritto in sloveno. Il regolamento deve prevedere |'attuazione delle norme, di cui al precedente comma, entro tre anni dalla sua emanazione. Art. 7. di pubblico impiego in cui puo essere richiesto anche l'uso della lingua slovena. La conoscenza e l'uso della lingua slovena nei pubblici uffici presenti nella regione autonoma Friuli-Venezia Giulia da parte dei dipendenti dello Stato da diritto ad una speciale indennita, calcolata secondo le norme vigenti per la regione autonoma FriuliVenezia Giulia. Gli organi e gli uffici di cui agli articoli 5 e 6 della presente legge devono essere dotati di opportuni mezzi tecnici e di personale idoneo per garantire l'attuazione delle norme previste negli articoli stessi. Art. 8. Per le zone e gli uffici in cui, in base alla presente legge, č prescritto anche l'uso della lingua slovena, nei concorsi pubblici per l'assunzione del personale civile delle amministrazioni statali, regionali e degli enti locali, nonchč della magistratura ordinaria e amministrativa, un'aliguota di posti, adeguata alle esigenze, va assegnata a candidati di lingua slovena. . E comungue richiesta la conoscenza della lingua slovena da parte dei segretari comu»nali o di almeno un funzionario addetto alla segreteria comunale, nonchč da parte di una adeguata aliguota di personale normalmente a contatto con il pubblico nei comuni singoli od associati, di cui all'articolo 3 della presente legge. Ai cittadini italiani di lingua slovena che prestano servizio negli uffici di cui al primo comma č assicurata la stabilita di sede nella regione. Nei concorsi per l'ammissione alla pubblica amministrazione ed in guelli per l'am- missione all'albo dei giornalisti, i candidati Art. 9. Nelle province di Trieste, Gorizia e Udine la conoscenza della lingua slovena costituisce titolo valutabile in termini di punteggio nei concorsi e nelle graduatorie per i posti TiToLo II SCUOLA Art. 10. Per assicurare ai cittadini italiani di lingua slovena il diritto di freguentare nelle province di Trieste, Gorizia ed Udine le scuole slovene di ogni ordine e grado, nelle guali !'insegnamento sia impartito in lingua slovena da docenti di lingua slovena, il Go- verno č delegato ad emanare, entro un anno dal provvedimento di determinazione del- Velenco dei comuni, di cui all'articolo 3, sentito il parere del Consiglio regionale della scuola slovena, di cui all'articolo 12 della presente legge, e della Commissione parlamentare per le guestioni regionali uno o piu decreti aventi valore di, legge ordinaria per riordinare ed estendere a tutti i comuni, di cui allarticolo 3, l'ordinamento delle scuole in lingua slovena, anche adeguando di lingua slovena possono, a richiesta, soStenere le prove orali e scritte in lingua slovena. In ogni caso, pero, č richiesta la conoscenza della lingua italiana. Delle commissioni esaminatrici dei conCorsi sono chiamati a far parte uno o piu rappresentanti designati dalla commissione di cui all'articolo 25 della presente legge. II Governo, sentita la commissione di cui al successivo articolo 25, emana, entro un anno dall'entrata in vigore della presente le norme contenute nelle leggi 19 luglio 1961, n. 1012, e 22 dicembre 1973, n. 932. Nell'emanazione dei decreti delegati il Governo deve attenersi ai criteri e principi direttivi espressi dalla presente legge e in particolare provvedere a: legge, Iapposito regolamento di attuazione co delle scuole slovene esistenti, compresa € le tabelle degli Organici del personale per la parte di competenza dello Stato. la scuola per l'infanzia di competenza statale, ed il riconoscimento dei diritti del corpo insegnante e direttivo; estendere a tutto delle norme previste dai precedenti commi 1) completare nei comuni, di cui all'articolo 3 della presente legge, la rete delle scuole per l'infanzia di competenza statale, elementari e secondarie; : 2) completare l'inguadramento giuridi- Razprave il corpo insegnante e direttivo il trattamento giuridico ed economico previsto dalla legislazione italiana e procedere alla ricostruzione delle carriere per i periodi anteriori al 1? novembre 1954, anche per guegli insegnanti che, per motivi politici, sono stati esclusi dal servizio durante l'amministrazione del Governo militare alleato e per coloro che a causa delle persecuzioni fasciste hanno perso il posto o, in seguito ad espatrio forzato, la cittadinanza italiana; 3) stabilire, tenendo conto delle esigenze della minoranza, il numero minimo di allievi per la formazione delle classi e l'istituzione di scuole; 4) adeguare i programmi scolastici e le norme per l'adozione dei libri di testo per le scuole slovene, oltre a guanto stabilito dall'articolo 8 della legge 22 dicembre 1973, n. 932, in modo che corrispondano alle particolarita storiche, culturali e linguistiche della minoranza slovena ed alle sue specifiche esigenze; 5) assicurare alla minoranza slovena una adeguata partecipazione agli organi di governo delle universita della regione e nelV'ambito delle stesse creare opportune strutture per lo studio della lingua, della storia, della cultura e delle tradizioni dei popoli slavi ed in particolare di guello sloveno, nonchč corsi integrativi nelle varie facolta per la piena conoscenza della terminologia slovena delle varie discipline. In ogni caso č prevista la partecipazione di un rappresentante, designato dal Consiglio ragionale della scuola slovena, come membro di diritto nel consiglio di amministrazione dell'universita di Trieste e rispettivamente dell'universita di Udine; 6) garantire con borse di studio ed al- tre forme di finanziamento per gli appartenenti alla minoranza slovena la possibilita di effettuare esperienze di studio, di freguentare corsi e di conseguire diplomi presso le scuole di ogni ordine e grado, comprese guelle professionali e le universita, della Jugoslavia; 7) riconoscere la piena validita dei titoli conseguiti per effetto degli studi di cui al precedente paragrafo 6), fissandone le rispettive eguivalenze ed estendere tale validita ai titoli conseguiti prima dell'entrata in vigore della presente legge; 8) agevolare, allo scopo di promuovere lo sviluppo ed il progresso culturale della minoranza slovena, ogni forma di scambi in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 culturali con la Repubblica socialista di Slovenia, anche attraverso l'organizzazione di conferenze, seminari, gite scolastiche, visite ed incontri di docenti e studenti. La (reguenza alla scuola di lingua slovena č aperta a tutti, compresi i cittadini stra- nieri e gli apolidi residenti nel Friuli-Venezia Giulia. A tal fine č rimosso gualsiasi ostacolo ed impedimento all'iscrizione nelle scuole con lingua di insegnamento slovena. Art. Per sovraintendere 11. alle scuole con lingua di insegnamento slovena di cui al n, 1) del secondo dell'articolo comma 10 della pre- sente legec, il Ministero della pubblica istruzione nomina un intendente per le scuole slovene nella regione autonoma del FriuliVenezia Giulia in base ad una terna proposta dal Consiglio regionale della scuola slovena. L'intendente per le scuole slovene dipende direttamente dal Ministero della pubblica istruzione ed ha le seguenti funzioni: a) adempie ai compiti di provveditore per le guestioni specifiche ed interne delle scuole con lingua di insegnamento slovena; b) opera, in accordo con i prowveditori ed il sovrintendente scolastico da una parte e le scuole slovene dall'altra, per i problemi che sono comuni per tutte le scuole indipendentemente dalla lingua di insegnamento; c) amministra il fondo annuale stabilito dalla legge 22 dicembre 1973, n. 932. L'ufficio dell'intendente per le scuole slovene č articolato in tre sezioni provinciali, che hanno sede presso i provveditori di Trieste, Gorizia ed Udine; d) nomina la commissione che approva i testi stampati in base all'articolo 8 della legge 22 dicembre 1973, n. 932. Le sezioni, di cui al comma precedente, sono dirette da un direttore o professore di ruolo delle scuole slovene con funzioni di vice provveditore, nominato dal Ministero della pubblica istruzione in base alla proposta del Consiglio regionale della scuola slovena, previsto dall'articolo 12 della pre- sente legge. A tali sezioni verra assegnato personale di lingua slovena anche con Vassegnazione o il trasferimento degli insegnanti di lingua Razprave in gradivo, Ljubljana, slovena, cui riconosciuto, verra november 1982, ši. 15 in tal caso, il servizio svolto presso l'ufficio dell'intendente a tutti gli effetti giuridici ed economici. Entro il termine di diciotto mesi dall'entrata in vigore della presente legge e sentito il Consiglio regionale della scuola slovena, di cui all'articolo 12 della presente legge, il Ministro della pubblica istruzione stabilisce l'organico dell'ufficio dell'intendente per le scuole slovene ed emana il bando di concorsi in conformita all'articolo 8 della presente legge. Art. Per garantire della scuola 12. con sui problemi lingua di insegnamento riguardanti il personale insegnante e direttivo ed il personale amministrativo addetto alle scuole slovene; gli c) sulla nomina delle commissioni per esami di Stato per le scuole slovene; d) sulla nomina delle commissioni per Vapprovazione dei libri di testo, stampati con il fondo annuo previsto dall'articolo 8 della legge 22 dicembre 1973, n. 932. Il Consiglio regionale della scuola slovena assomma prelativamente alle scuole slovene tutte le funzioni previste per il distretto scolastico dall'articolo 12 del decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416, e da ogni altra legge statale. Il Consiglio, di cui ai precedenti commi, sostituisce la partecipazione nella regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia delle Componenti della scuola slovena nei distretti scolastici, di cui all'articolo 34 del decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416. Il Consiglio regionale della scuola slovena designa dal suo seno un rappresentante nel consiglio di amministrazione dell'universita di Trieste ed un rappresentante nel consi- glio di Udine. le modalita previste per l'organo di governo dei distretti:scolastici, il cui territorio interessa piu province e piu comuni, di cui al- Varticolo 11 del decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416. Tutti i membri del consiglio regionale della scuola slovena sono scelti fra i cittadini italiani di lingua slovena. Il rappresentante del personale insegnante della scuola con lingua di insegnamento slovena nel Consiglio nazionale della pubblica istruzione, di cui al capo IV, artico- lo 16, del decreto del Presidente della Re- slovena; b) regionale č fissata secondo pubblica 31 maggio 1974, n. 416, č membro di diritto del Consiglio regionale della scuola slovena. Del Consiglio regionale della scuola slovena fanno parte i rappresentanti dei comuni di cui allarticolo 3 della presente legge. La lettera g) dell'articolo 11 del decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416, č sostituita dalla seguente: A) su tutti i problemi riguardanti le scuole slovene di ogni ordine e grado e sui vari aspetti dell'istruzione e dell'ordinamenscolastico slovena sviluppo e lo autonoma del Friuli-Venezia Giulia il Consiglio regionale della scuola slovena. Il Consiglio regionale della scuola slovena esprime pareri vincolanti per le materie demandate alla competenza dell'amministrazione scolastica periferica: to della scuola Art. 13. del Consiglio č istituito nella regione l'autonomia slovena La composizione amministrazione dell'universita di « g) otto cittadini italiani di lingua slovena, residenti nel distretto, rappresentanti delle forze sociali e di interessi generali, di cui tre designati dalla Camera di commercio, industria, agricoltura ed artigianato tra gli imprenditori e gli altri cingue designati dal consiglio provinciale, che siano espressione di enti, associazioni ed istituzioni culturali, le guali, per gli scopi perseguiti ed i risultati ottenuti, siano ritenute capaci di concorrere allo sviluppo ed al miglioramento della scuola ». Le rispettive designazioni vengono effettuate dal Consiglio regionale del Friuli-Venezia Giulia, con voto limitato. Alle elezioni del Consiglio regionale della scuola slovena, che avvengono sulla base di liste regionali, partecipano con le modalita previste dall'articolo 20 del decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416, tiitte le componenti delle scuole slo- vene di ogni ordine e grado della regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia. Art. 14. Il Consiglio regionale della scuola slovena si rinnova e svolge le sue funzioni secondo le norme previste dal decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416, e guelle previste dalla presente legge, in guanto applicabili. Razprave Il presidente del Consiglio regionale della scuola slovena partecipa alle riunioni dei presidenti dei consigli scolastici distrettuali del Friuli-Venezia Giulia previsti dall'articolo 11 del decreto del Presidente della Re: pubblica 3l maggio 1974, n. 416, per esaminare e far esaminare problemi di comune interesse. Per il coordinamento dei servizi degli enti locali relativi congiuntamente a scuole italiane ce slovene, il Consiglio regionale della scuola slovena provvede a nominare sue delegazioni che partecipano, guando si pre: sentano problemi di comune interesse, alle riunioni dei consigli distrettuali competenti per territorio. In tal caso le decisioni dei consigli distrettuali, integrati con la delegazione del Consiglio regionale della scuvla slovena, sono valide se nella maggioranza dei voti č compresa anche la maggioranza dei voti dei rappresentanti sloveni. Art. 15. Nei consigli scolastici provinciali delle province di Trieste e Gorizia le rappresentanze dei genitori degli alunni e degli alunni stessi delle scuole statali con lingua di insegnamento sloveno, previste dai commi maggioranza dei voti č compresa anche la dei voti dei Ljubljana, november 1982, št. 15 giornamento educativi della scuola con lingua di insegnamento slovena. L'Istituto, di cui al precedente comma, ha personalita giuridica di diritto pubblico e autonomia amministrativa, L'Istituto ha i compiti e l'articolazione interna previsti dagli articoli 9 e 10 del titolo III de] decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 419. La composizione degli organi dell'Istituto il loro funzionamento ed i problemi relativi al personale sono stabiliti con decreto del Presidente della Repubblica, su proposta del Consiglio dei ministri e sentito il parere del Consiglio regionale della scuola slovena, entro sessanta giorni dall'entrata in vigore della presente legge. Il presidente dell'Istituto regionale di ricerca, sperimentazione educativi proprio ed un seno ed aggiornamento rappresentante dal consiglio eletto direttivo dal dello stesso Istituto partecipano alle conferenze dei presidenti degli istituti regionali, del Centro europeo dell'educazione e della biblioteca di documentazione pedagogica, di cui all'articolo 15 del decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 419. pri- mo e secondo dell'articolo 34 del decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416, sono elevate di un guarto. Ferme restando le norme previste dal terzo comma dell'articolo 34 del decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416, e successive modificazioni, tutte le decisioni di competenza diretta dei consigli provinciali e che riguardano direttamente la minoranza slovena sono valide se nella maggioranza in gradivo, rappresentanti sloveni. Tiroro III ISTITUZIONI - ASSOCIAZIONI INFORMAZIONE BENI E STRUMENTI CULTURALI Art. 17. : Lo Stato assegna contributi annuali alla regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia, che vengono iscritti in apposito capitolo di bilancio, per sostenere l'attivita delle principali istituzioni culturali della minoranza slovena, garantehdo la loro piena autonomia. Con decreto del Presidente del Consiglio dei ministri, su proposta del Ministro della pubblica istruzione, sentito il parere del Consiglio regionale della scuola slovena, entro sessanta giorni dall'istituzione di scuole slovene nella provincia di Udine, la composizione del consiglio provinciale scolastico della provincia di Udine e le norme che ne regolano il funzionamento saranno adeguate alla normativa prevista dal presente articolo. Art. 16. E istituito con sede a Trieste !Istituto regionale di ricerca, sperimentazione e ag- Per l'anno 1979 il contributo, di cui al precedente comma, č fissato in lire 3.500 milioni. L'elenco delle istituzioni ammesse al contributo č stabilito dalla commissione, di cui all'articolo 25 della presente legge, che, ri: conosciuta la primaria importanza delle stesse, fissa anche l'entita del contributo annuo, L'erogazione del contributo avviene mediante decreto del presidente della Giunta regionale della regione autonoma FriuliVenezia Giulia. . Lo Stato concede in uso alle istituzioni, di cui al primo comma della presente legge, Razprave in gradivo, Ljubljana, edifici pubblici adeguati delle loro attivita. november allo 1982, št. 15 svolgimento Art. 18. Lo Stato contribuisce anche all'integrazione delle spese delle associazioni slovene, comprese guelle giovanili, che promuovono lo sviluppo delle attivita della minoranza slovena in campo sociale, culturale, economico, scientifico, creativo. artistico, sportivo e ri- A guesto scopo č destinato un guarto dei contributi previsti dall'articolo 17 della presente legge. L'erogazione dei contributi avviene secondo le norme previste dal terzo comma del precedente articolo 17. L'elenco delle associazioni ammesse al contributo e lentita del contributo annuo per ciascuna č determinato dalla commissione, di cui all'articolo 25 della presente legge. Art. 20. Lo Stato concede, in aggiunta a guelli Previsti nella legge sull'editoria, particolari contributi per sostenere gli organi di stampa e le attivita editoriali in lingua slovena in Italia. Nel Friuli-Venezia Giulia č fatto obbligo alle aziende di Stato, a guelle a partecipazione statale ed a tutti gli enti pubblici, che concedono pubblicita agli organi di stampa in lingua italiana di assegnare an- che, con la stessa evidenza, pubblicita ad analoghi organi in lingua Art. slovena. 21. Allo scopo di sviluppare i rapporti tra le popolazioni di confine e tra la minoranza slovena e la nazione d'origine lo Stato favorisce gli scambi culturali tra il FriuliVenezia Giulia e la Jugoslavia anche con particolari semplificazioni delle procedure amministrative e con Venezia Giulia e sentita la commissione di cui all'articolo 25 della presente legge, emana un regolamento di attuazione delle norme contenute nel precedente comma. Art. 22. II Governo č impegnato a formulare ogni due anni un programma, d'intesa con la regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia, rivolto a realizzare l'intensificazione dei rapporti tra la cultura italiana e guella slovena ed a favorire la conoscenza della lingua e la diffusione della cultura slovena anche tra i cittadini di lingua italiana del Friuli-Venezia Giulia. Il suddetto programma biennale č comunicato entro il 31 dicembre a cura del Ministro della pubblica istruzione alle competenti Commissioni parlamentari perma- nenti della Camera e del Senato. 19. La RAI-TV favorisce anche attraverso la creazione di appositi centri di produzione lo sviluppo delle trasmissioni radiofoniche e televisive in lingua slovena. Nel Friuli-Venezia Giulia la RAI-TV preordina i propri organici e le proprie strutture in modo da garantire l'autonomia funzionale e culturale sia dei programmi che dei servizi giornalistici in lingua slovena. Art. Entro sei mesi dall'entrata in vigore della presente legge il Ministero competente, su parere della regione autonoma del Friuli- esenzioni doganali per la temporanea o la definitiva importazione ed esportazione di beni culturali e strumenti artistici. TiToLo IV SVILUPPO SOCIO-ECONOMICO DELEGHE ALLA REGIONE E Art. 23. Sono delegate alla regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia le funzioni necessarie per rendere possibile l'esercizio organico da parte della regione stessa delle funzioni proprie e gia delegate al fine di tutelare..le caratteristiche etniche della minoranza slovena e per favorirne lo sviluppo sociale, economico e culturale. Sono altresi delegate le funzioni amministrative in ordine alla tutela ed alla valorizzazione del patrimonio storico, artistico, archeologico e monurmentale. Lo Stato assegna nell'ambito degli stanziamenti previsti dall'articolo 50 dello statuto speciale della regione Friuli-Venezia Giulia, approvato con legge costituzionale 31 gennaio 1963, n. 1, contributi finanziari straordinari annui destinati ai comuni, di cui al precedente articolo 3, sulla base di piani pluriennali regionali d'intervento, che costituiscono parte integrante del piano regionale di sviluppo. La regione autonoma Friuli-Venezia Giu- lja deve attuare la delega di cui al presente articolo entro il termine di un entrata in vigore della presente anno dalla legge. Razprave dn gradivo, Ljubljana, november Art. 24. I piani pluriennali regionali d'intervento, di cui al precedente articolo, sono redatti dalla regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia, d'intesa con le comunita montane interessate e con i comuni di cui all'articolo 3 della presente legge che non ne fanno parte, e debbono definire gli obiettivi di sviluppo economico delle aree mistilingui e fissare: a) le agevolazioni creditizie, i contributi, gli incentivi per i vari settori economici ed i criteri di erogazione dei fondi; b) le misure stabilite per favorire le attivita economiche a carattere operativo e/o associativo tra coltivatori diretti, allevatori, pescatori, artigiani, commercianti e piccoli imprenditori, nonchč le iniziative di turismo agricolo; c) gli interventi per sostenere le attivita tradizionali che si svolgono nei comuni di cui all'articolo 3 della presente legge, con particolare riguardo all'agricoltura, alla zootecnia ed all'agro-turismo; d) gli interventi per la gualificazione e per l'incremento dei posti di lavoro nelle aree mistilingui; e) gli interventi per la difesa dell'ambiente, per la valorizzazione del patrimonio storico-culturale della comunita slovena e per l'estensione e gualificazione dei servizi pubblici; f) le misure di salvaguardia per l'uso del territorio e per la conservazione ed il restauro dei centri storici, dei monumenti e di edifici di particolare valore storico-architettonico; £) speciali norme per limitare !'uso dei suoli nel caso di attivita extra agricole e per definire le forme di partecipazione a tali attivita da parte dei proprietari dei suoli, o le permute e/o gli indennizzi in caso eccezionale di esproprio o di occupazione temporanea o permanente dei suoli stessi; h) le misure, nel caso di utilizzazione 1982, št. 15 mazione nazionale e regionale e gli interventi da esso previsti debbono essere riferiti al piano urbanistico regionale, che li assume per la parte di competenza con apposite varianti. Il piano č sottoposto al voto del Consiglio regionale della regione autonoma del FriuliVenezia Giulia previo parere della commissione di cui all'articolo successivo. La regione autonoma del Friuli-Venezia' Giulia provvede a distribuire ai comuni interessati gli stanziamenti previsti dal piano d'intervento. L'erogazione dei contributi a terzi o di ogni altra forma di agevolazione o di incentivo viene effettuata dai comuni interessati su parere della commissione di cui all'articolo 25 della presente legge. Art. 25. Al fine di garantire la diretta partecipazione della minoranza slovena alla formulazione ed all'attuazione dei piani d'intervento, di cui al precedente articolo, ed a tutte le altre scelte riguardanti la minoranza stessa e le materie oggetto di delega dello Stato alla regione autonoma del FriuliVenezia Giulia per effetto della presente legge, šč costituita presso la regione una commissione consultiva, espressione della minoranza slovena. La commissione č composta esclusivamente da cittadini italiani di lingua slovena ed č nominata dal Consiglio regionale della regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia entro trenta giorni dall'inizio di ogni legislatura su designazioni effettuate dai comuni, di cui all'articolo 3 della presente legge, e dalle principali organizzazioni socio-economiche e culturali, in cui si esprime la minoranza slovena. Il Consiglio regionale della regione auto- noma del Friuli-Venezia Giulia, sulla base delle lisce sione, zioni, norme del precedente comma, stabiil numero dei membri della commisle modalita per effettuare le designae ne regolamenta il funzionamento. di aree provenienti dagli usi civici, per l'impiego da parte dei comuni interessati dei fondi destinati al risarcimento del bene alienato e per la gestione delle iniziative che ne derivano da parte della comunita che lo aveva in godimento. Il piano regionale d'intervento per lo sviluppo socio-economico della minoranza slovena s'inguadra nella piu generale program- TiToLo NORME V TRANSITORIE . E FINALI Art. 26. I cittadini, i cui cognomi o nomi siano stati comungue modificati o determinati da imposizioni nel periodo fascista o, per altre Razprave in gradivo, Ljubljana, november ragioni, anche precedentemente 1982, št. 15 o successi- vamente, ed i loro discendenti hanno il diritto di ottenere il ripristino degli stessi nella forma originaria su semplice richiesta indirizzata alla corte d'appello competente per il territorio del comune di residenza. In tale caso si applicano le procedure di cui al regio decreto 9 luglio 1939, n. 1238, titolo VIII, capo II, articoli 158 e seguenti. Il ripristino č esente da spese e deve essere esperito nel termine di novanta giorni dalla richiesta. Gli uffici di stato civile provvedono alle necessarie annotazioni. Le richieste possono essere avanzate anche in forma collettiva sulla base di elenchi, sottoscritti con firma autenticata dagli interessati, riportanti i nomi ed i cognomi da modificare e la relativa forma originaria ed i dati anagrafici necessari all'identificazione dei proponenti. Art. 27. Entro un anno dall'entrata in vigore della presente legge lo Stato provvedera alla restituzione, alla reintegrazione, al ripristino o Comungue al risarcimento di valore analogo alla comunita slovena di tutti i beni immo- bili a destinazione culturale e sociale, gia appartenenti alle organizzazioni slovene ed espropriati, distolti o comungue sottratti alle stesse durante il regime fascista. Tali beni restituiti, reintegrati, risarciti o ripristinati in valore analogo passano in Proprieta ai comuni in cui sorgono o sorgevano e sono dati dagli stessi in godimento alle associazioni ed istituzioni della minoranza slovena con apposito regolamento. Il provvedimento di cui al precedente £omma non comportera gravami finanziari o fiscali a carico del destinatario. L'elenco dei beni t proposto dalla comMmissione di cui all'articolo 25 della presente €, mentre all'attuazione delle presenti norme prowvedera la regione sulla base del- le verifiche effettuate dagli uffici territoriali Sompetenti dell'intendenza di finanza e con i finanziamenti di cuj all'articolo 34 della Presente legge. I Comuni provvedono alla manutenzione degli stabili ad essi trasferiti per effetto della presente legge. Art. Sli apolidi di lingua dimoranti stabilmente 28. slovena, da residenti almeno e cingue anni nel territorio della Repubblica, che ne facciano richiesta entro un anno dall'entrata In vigore della presente legge, hanno diritto ad ottenere articoli 4 e n. 555, la anno dalla con le modalita previste dagli 9 della legge 13 giugno 1912, cittadinanza italiana entro un presentazione della domanda. Art. 29. I cittadini che prestarono servizio nei cosiddetti < battaglioni speciali» dell'Esercito italiano ed i civili che furono internati nei campi di concentramento o inguadrati nei «x reparti di lavoro» a seguito, in tale caso, di dimostrate discriminazioni politiche ed etniche —- per i periodi in cui ne fecero parte o in cui in altri reparti subirono lo stesso trattamento — sono eguiparati ai perseguitati politici. Art. 30. Oualsiasi atto, tendente ad impedire o limitare alla minoranza slovena Vespletamento delle sue specifiche attivita ed agli appartenenti alla stessa l'uso della lingua materna, č punito con le pene previste dall'articolo 291 del codice penale. ' Art. 31. Tutte le pendenze a carico di cittadini italiani di nazionalita slovena, indiziati a causa dell'uso della lingua slovena in atti pubblici e nell'esercizio dei doveri dei cittadini verso la pubblica amrninistrazione, decadono con la presente legge. Sono altresi depennate tutte le condanne gia inflitte, per i motivi di cui al precedente comma, prima dell'entrata in vigore della presente legge. Art. 32. L'uso della lingua slovena non comporta oneri fiscali aggiuntivi. Art. 33. Tutte le disposizioni in contrasto con la presente legge sono abrogate. Art. 34. . All'onere derivante dall'applicazione della presente legge per l'anno finanziario 1980 si fara fronte con i fondi stanziati sul capitolo n. 6856 dello stato di previsione della spesa del Ministero del tesoro per l'anno medesimo. Il Ministro del tesoro č autorizzato ad apportare, con propri decreti, le occorrenti variazioni di bilancio. 306 Razprave 3. in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 PROPOSITA DI LEGGE »NORME PER LA DIFESA DELLE MINORANZE ETNICO-LINGUISTICHE, FRIULIANA, SLOVENA E TEDESCA, DELLA REGIONE AUTONOMA FARIULI-VENEZIA GIULIA« Vložen dne 15, julija 1980 Poslanka je članica Liste v poslanski zbornici (št. za Trst (LpT). Zakonski Vir; Atti Parlamentari — Disegni 1884) na predlog di legge e relazioni pobudo poslanke Aurelie Gruber Benco. je poslanka umaknila aprila 1982. Roma — 1980 Objavljeno v: Razprave in gradivo, Ljubljana, 1980, št. 11—12, str. 158—165 4. DISEGNO Vložen 12. DI LEGGE novembra »TUTELA 1980 v senatu Vir: Atti Parlamentari — (gre za zakonski predlog Sudtiroler Volkspartei — GLOBALE (št. 1175) Disegni na DELLA pobudo MINORANZA senatorja di legge e relazioni — Slovenske skupnosti, ki ga zato, ker SSk nima svojega SLOVENA«; Fontanarija 1980 je v senatu vložil senator Fontanari — predslavnika v italijanskem parlamentu) član Objavljen v: Razprave in gradivo, Ljubljana, 1979, št. 9—10, str. 189—192 5. DISEGNO DI LEGGE »TUTELA E VALORIZZAZIONE VENO NEL FRIULI-VENEZIA GIULIA« Vložen dne 17. Beorchia, Toros, DEL GRUPPO februarja 1982 v senatu (št. 1779) na pobudo senatorjev: De Tonutti in Giust. Senatorji so člani Krščanske demokracije (DC) Vir: Atti Parlamentari — Disegni di legge e relazioni, Roma — OxoRcvota SENaToRI. — Con la nostra ini- ziativa ci proponiamo di contribuire ad una piu puntualu e sistematica applicazione delVavticolo 6 della Costituzione al gruppo linsuislico sloveno. Anch'esso, al pari delle altre minoranze nazionali esistenti in Italia, va tutelato nelle , sve peculiari caratteristiche etnico-culturali, | salvaguardandone e volorizzandone |'identita. Gia oggi, in vero, non mancano nell'ordinamento della Repubblica disposizioni miranti a tale scopo: guelle emanate in attuazione dul Memorandum di intesa di Londra e dell'annesso statuto speciale per la tutela della minoranza slovena nella provincia di Trieste (ex zona A) e, corrispettivamente, di guella italiana nei comuni di Capodistria e Buje (ex zuna B). Tra esse, in partico!are, le leggi dello Stato con cuj sono state istituite scuole di osni ordina e grado con lingua di inseenamento slovena, nonclič adottate, in guel'ambito amnuiuistrativa, con altre misure territoriale, in via provvedimentu formale o anche di fatto. Anche la regione FriuliVenezia Giulia, da parte sua, ha emanato norme a favore della minoranza slovena, nelle materic di sua competenza. Lo staiulo speciale, di cui si č detto, ha cessato di avere effetto al momento in cui č vnirato in vigore il trattato italo-jugoslavo firmato a Osimo il 10 novembre 1975. In exso. peraltro e contenuto parti ad assicurare LINGUISTICO l'impegno delle il mantenimento del li- Giuseppe, SLO- Mancino, 1982 vello di protezione dei rispettivi gruppi etni- ci residenti nelle ex zone A e B, previsto dalle norme dello statuto speciale decaduto Kicordiamo guvstu per precisare il signilicato e la portata di guella lepge di tutela ver la minoranza slovena la ewi approvazone iptendiamo, anche per guesta patle, solleci tare con la nostra iniziativa Al di li di obblishi internazionali (che ri guardano; peralijv, la sola provincia di Trieste) la leggc di uuela sara un atto di diritto interno dello Stato, emaniuo nell'esercizio della via sovranita; un atto che costi(uird una realizzazione autonoma del principio di protezione dei cittadini appartenenti ad un gruppo etnico differenziato sancito nell'articolo 6 della Carta costituzionale e riaffermato all'articolo 3 dello statuto speciale della regione Friuli-Venezia Giulia. AUuare larticolo 6 della Legge fondamentale significa, nel caso della minoranza slovena, non solo confermare misure di cui essa gia fruisce, ma anche integrare c perfezionare le disposizioni esistenti, componendole in un sistema normativo che sia suscettibile di applicazione a tutto il gruppo linguistico. La proposta normativa, nella previsione dell'articolo 1, interessa, direttamente o virtualmente, le comunita etniche slovene che vivono nella regione Friuli-Venezia Giulia con un insieme di disposizioni che investono gli aspetti che sono fondamentali in ogni regime di protezione: sono guelli che toc- Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 cano la salvaguardia e la valorizzazione delle caratteristiche culturali e linguistiche del gruppo minoritario. Proponendoci di apprestare gli strumenti per una tutela complessiva della minoranza slovena, non dimentichiamo, peraltro, nč sottovalutiamo cio che a nostro awviso č un incontrovertibile dato di fatto; e cioč che nell'ambito di guelle popolazioni, che pure hanno una comune derivazivne etnica, vi sono situazioni diverse, Hi loro insediamento sul guel territorio, che oggi č della regione Friuli-Venezia Giulia, č avvenuto nell'arco di un millenniv, in momenti diversi, remoti nel tempo o a noi piu prossimi, della storia di guel popolo, che solo in epoca relativamente recente ha assunto coscienza di una propria identita nazionale, nell'universo dei popoli slavi. Ouegli stessi territori non hanno avuto una sorte comune. Seguendo separate vicende storico-politiche le popolazioni che su di essi vivevano si sono trovate ad apparlenere a comunita diverse per la composizione sociale, per lHordinamento statuale, per la cultura prevalente. A cid si aggiunga guell'integrazione che si č realizzata non soltanto per la forza cogente delle istituzioni, ma anche per la generale evoluzione dci rapporti economicosociali, in modo piu o meno accentuato a seconda delle condizioni geografiche e politiche, e allora non apparira strano come, in popolazioni che hanno una comune derivazione etnica, diversa sia la « memoria» della propria origine; non solo, ma anche Come in esse non abbia uguale intensita Vaspirazione ad un regime giuridico differenziato rispetto a guello della nazione mag- parlate locali alla lingua slovena e afferma la necessita dell'apprendimento e dell'uso di guesultima, anche per rivitalizzare le prime; la contrapposizivne tra chi considera una piena integrazionc nella comunita nazionale italiana indispensabile per uscire da una condizione di isolamento e di emarginazione dallo sviluppo economico-sociale e chi invece ravvisa nella rivendicazione di una identita linguistica di minoranza, e dello status covrelativo, i] presupposto di ogni uzione diretta alla promozione sociale di guclle popolazioni e ad arrestarc il declino demografico di gu»197/198« UDC 008/453.3 < 863:497.12) NOVAK-LUKANOVIČ Sonja, ŽABJEK for Ethnic Problems, YU-51000 Saša, Ljubljana, Cultural and educational Po opoatjen minority in Friuli-Venezia Research Cankarjeva with members Giulia/Furlanija-Julijska Razprave in gradivo — Treatises and Documents, Ljubljana 1982, No. 15, pp. 225—230, assistants of the Institute 5 of the Slovene national krajina Institute tor Ethnic Problems, 8 notes norities retaln their character of special national communities. Members of the national minority in Frlull-Venezla Gliulia/Furlanija-Julljska krajina cowith their motherland on bilateral and reglonal levels, and by way of direct contacts, The bilis on global protection that are being discussed do not underline these direct contacts explicitly to the national minority certain rights in the KLOPČIČ Vera, Research Collaborator of of Yugoslavla article describes Ljubljana The article nija presents strophle the Institute for Ethnic Problems, Agreement Institute for Ethnic Problems, 10 notes on the protection of minorities were Interpreted in both States at the time of the they have been brought forward and Interpreted in the framework of the official after the ratification of 1977, contacts between and demographic defines situatlon numerlcally in Venetian the of the demographic Slovenia/Beneška processes picture. which led to turning of the It is concluded Slove- the cata- with the UDC 338(453.18—863) the provislons about impoverishment UDC 327.58(45:497.1»1977/1982«) after the ratification of the Osimo way Institute for Ethnlc Problems, No. 15, pp. 239—243 Sn (It, En, Sn, En) ascertaining CLAVORA vidale del Italy and the SFA of a Yugoslavla Author's abstract that the neu initlatives give hope for the Ferrucclo, |n charge of the Slovene Frlull/Čedad, Via Monastero Maggiore Economic situatlon and prospects of the Udine/Videm Province of economlc Razprave in gradivo — Treatlses and Documents, The Research 18 Institute, situatlon. 1-33043 GI- development Ljubljana 1982, No. 15, pp. 245—250 Sn the 1982, Peter Beltram Sn (It, En, Sn, En) in the Osimo Agreement ratificatlon, and the way 1-33043 Civi- abstract ' 1982, No. 15, pp. 231—237, Institute, Author's Razprave in gradivo — Treatises and Documents, The Maggiore ensure culture. Minority guestion in the official contacts between the Republic of Italy Ljubljana 18 Vla Monastero enough, sedah they domaln of instruction and Ljubljana, Cankarjeva 5 and the SFR Research Frluli/Čedad, Razprave In gradivo — Treatises and Documents, Language and cultural contacts and the ties with the corresponding institutlons and activities in the mother country ensure that the members of national mi- YU-61000 Riccardo, Collobarator of the Slovene del Analysis of the demographic situation in the Province of Udine/Videm Sn (it, En, Sn, En) Slovene operate RUTYTAR dale Institute for Ethni ma Problem; (It, En, Sn, En) article describes tian Slovenla/Benaška appreclatlon and with baslo conditlons Slovenija the revival that are sed to reestab in its »natural and DROHEI role of its own social ditlons for the revival In this area are the rediscov and tha independent use of the means of development. structures 1 The V m m baslce con- SE KE: NEESIJ RNE Peter Beltram UDK 323.15(453,18—863) :376,744 PETRICIG Paolo, dr., pokrajinski svetovalec tisone, Via Naranni 30 Politični položaj Beneške Slovenije in varstvo na področju šolstva Razprave in gradivo — Treatises glede and šanja, Ljubljana 1982, št. 15, s. 251—255 KPI, [-33049 Špeter/S. Pietro al Nana pobude Documents, za slovensko inštitut za izobraževanje narodnostna vpra- Sn (Ht, En, Sn, En) V članku je prikazan razvoj procesa uveljavljanja pozitivnih premikov, kl so pripomogli k zavestnejšemu in aktivnejšemu pristopu pri razvijajnu In ohranjanju narodnostne skupnosti Slovencev v Videmski pokrajini, Našteti In opredeljeni so uspehi in problemi, ki se pojavljajo predvsem na področju Izobraževanja, poudarjena je vloga Zavoda za slovensko izobraževanje. V zvezl s emanjem zakona o globalni zaščiti so naznačene vse pobude, pogoji in predvidene možnosti za ustrezno reševanje vprašanja šolstva v Videmski pokrajini, Peter Beltram UDK 323.15(453.18) BELTRAM Peter, dipl. soc., raziskovalni šanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5 asistent, Inštitut za narodnostna vpra- inštitut za narodnostna vpra- Kanalska dolina Razprave in gradivo — Treatises and Documents, šanja, Ljubljana 1982, št. 15, s. 257—260, 12 cit. Sn (it, En, Sn, En) Članek na kratko povzema glavne značilnosti zgodovinskega razvoja In darskega položaja kanalskih Slovencev, Omenjeni so tudi pla anje narodnostne zavesti in napori, da bl se le-ta krepila in razvijala, zadnjem času so bili napravljen! veliki koraki na poti postopnega oživljanja Vslovenstva na tem območju, kl pa jih Je potrebno še vsebinsko dopolniti in obogatiti. Avtorski izvleček UDC 323.15(453.18—863) :376.744 PETRICIG Paolo, Provincia! consultant of tha Communist S. Pietro al Natisone, Via Naranni 30, Udine/Videm Party of Italy, |-33049, Political situation In Venetian Slovenia/Beneška Slovenija regardi the Slovene Razprave Instruction and protection of the Slovene in gradivo — Trestises Ljubljana 1982, No. 15, pp. 251—255 and Documents, oa re institute ma for Ethnic Problems, Sn (It, En, Sn, En) The article presents the development of the process in which favorable shlfta are brought forward that contribute to a more consclous and active approach to the development and preservatlon of the Slovene national community in the Udine/Videm province. Achlevements and problems especially in the field of education tha ere Slovene on Global summarized Instruction Protectlon, and defined, is emphasized, the article and In indicates possibilities designed for a suitable the Udine/Videm province. the functlon reference all the solutlon to of the to the the Institute passing Initiatives, problem of tho conditions, of instructlon Pater for Act and in Beltram UDC 323.15(453.18) BELTRAM Peter, YU-61000 Ljubljana, R ch Cankarjeva Val Canale/Kanalska dolina Razprave — in gradivo Assist: of the Insti for Ethnic Problems, 5 Treatises and Ljubljana 1982, No. 15, pp. 257—260, D 12 notes Ilnsti for Ethnic Probi Sn (It, En, Sn, En) The article summarizes and of the economic the maln situatlon characteristics of the Slovends of the historical In Val development Canale/Kanalska it also touches on the indicators of natlonal consclousness ina, and on the efforts made toward its growth and development, Recently steps have been taken to gradually revlve the Slovene aaa that nevertheless stlil regulre additlons and enrichment in terms of content. ei Slani