PoStnlno platana o gotovini
Posamezna ttevllka t din
DELAVSKA ENOTNOST
LETNIK XI., št. 40.
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE
LJUBLJANA, 26. SEPTEMBRA 1952
PRED PARTIJSKIM KONGRESOM
Dohažimo. haho draga nam je Partija!
Sindikalni odDornihi premalo posegajo v javno in politično življenje
Ze nekaj časa sem nameraval na- | lavcev-upravljalcev. Vseh napak je v pisati nekaj misli o javnem in politič- ! podjetju kriv samo direktor! Kdo pa
nem delu — morda bo bolje, če rečem delovanju — . sindikalnih odbornikov. Tokrat sem se dokončno odločil. Zakaj? Čutim (prepričan pa sem, da nisem v tem sam), da je še vedno precej velik del odbornikov naših organizacij cehovsko zaprt v neka ozka, izrazito prakticistična opravila, kar škoduje njihovemu javnemu in političnemu udejstvovanju.
Odkod tak zaključek? Predvsem dve stvari govorita, da je tak zaključek upravičen. Ena je ta, da v številnih razpravah o vprašanjih, pojavih, nalogah, ki jih je odprlo v našem družbenem življenju delavsko upravljanje, doslej ni še sodeloval tako širok krog sindikalnih odbornikov, kot bi bilo to pričakovati. Seveda se je moralo to po svoje odraziti često tudi v samem načinu obravnav. Drugo pa je, da so sindikalne organizacije marsikje izbrale razmeroma ozko področje tekmovanja v počastitev VI. kongresa Partije, čeprav obstaja med delavci velika pripravljenost, saj so vendar sami dali tudi pobudo zanj.
Naj malo natančneje obrazložim svoji trditvi! Vsekakor je problematika delavskega upravljanja zelo razgibala naše celotno družbeno življenje. Vsa področja so oživela. V gospodarstvu, socialnem, prosvetnem, političnem življenju je občutiti pravi preporod. Boj za socialistično družbeno ureditev je smelo krenil naprej, odprla so se mu nova pota. V kakšno smer? Z vsemi družbenimi in javnimi opravili so se začeli neposredno ukvarjati delovni ljudje sami. Tako se je začel torej prehod v pravo delavsko demokracijo, ki jo mi razumemo tako, da o vseh delovnim ljudem skupnih zadevah odločajo oni sami preko svojih nepoklicnih predstavniških organov. To mora biti njena končna oblika!
Seveda pa ta globoka notranje-družbena sprememba ne gre kar sama po sebi. Zato, da preoblikujemo naše družbeno življenje, se je treba boriti in trdo delati. Pa saj se delavski razred niti trdemu delu niti težkim bojem ni nikdar umikal, kadar je vedel, da bo to rodilo koristnih plodov. Tudi sedaj velika večina delavcev čuti, da je napočil čas, da je vroče železo, da se uresničijo davni snovi delavcev po delavskih pravicah in postavah. Toda, kako? Kaj moramo napraviti, da izpolnimo svoje dolžnosti?
Dve stvari sta odločilnega pomena: z vsemi silami se moramo posvetiti ‘spoznavanju, obravnavanju in urejevanju sploh vseh javnih in političnih zadev — to je prva. Druga stvar pa je, da smotrno odpravljamo stare navade ■ in načine urejevanja družbenih zadev. To je, da izčistimo birokratizem iz našega javnega delovanja. Ti dve stvari sta danes osnovna družbena naloga delavskega razreda. Oni predstavljata dano obliko razrednega boja v teh pogojih. Usposobiti delavski razred, da to bitko dobi — to se pravi zaščititi njegove razredne težnje.
Menim, da se je o teh vprašanjih doslej premalo slišala beseda širokega kroga sindikalnih odbornikov (čeprav sem daleč od tega, da bi se upal trditi, da niso razmišljali in tudi v »ožjih« krogih govorili o stvareh) in da je daleč preozek krog tistih sindikalnih odbornikov, ki neposredno deluje v novih družbenih organih. Naj svojo trditev tudi utemeljim z nekaterimi dokazi.
V zadnjem času so po kolektivih precej strogo stopili delavci »na prste« vsem, ki so hoteli gospodariti samovoljno, gospodovalno, kratko in malo po starem. To je bilo prav in potrebno. Toda ugotoviti moramo, da so pri teh obravnavah sindikalni odborniki razmeroma slabo sodelovali. Velik del naših odbornikov še vedno misli, da je tako imenovani »množični« sestanek edina »zveličavna« oblika dela sindikalnih odbornikov in da je samo ta njihovo področje dela. Zato tudi ne posegajo dovolj v javne razprave. Če pa menijo, da nekatere stvari niso čisto take, kot se v javnosti o njih govori in piše, se pa malo kregajo — spet na sestanku — kako je nekaj takega možno, potem pa stvar zaradi »preobremenjenosti z drugim delom« spet zaspi
Pri tem seveda pozabljajo na to, da je treba stvari postaviti na pravo mesto, in pa na to, da se vendar ob napačnih vesteh ustvarja napačno javno mnenje. Stvari postaviti na pravo mesto pa so poleg partijskih javnih delavcev v prvi vrsti poklicani sindikalni odborniki. Nekatere sicer izrazito birokratske napake posameznih direktor-torjev, ki jih je treba najodločneje odpraviti, so v posameznih primerih v javnosti tako grajali, da je že kar takole izzvenelo: prišel je čas, sedaj pa po direktorjih! Nekaj takega se je lahko godilo seveda samo posameznim za »velike stvari« vnetim malomeščanom 'in pa lumperproletersko nastrojenim ostankom v podjetjih. Povsem zgneteno pa je vplivalo na pozornost de-
vendar upravlja s podjetjem? Kdo ima končno besedo? Pa bodo nekateri dejali — glej ga, direktorja zagovarja. Nikakor ne! Toda, če upravni odbor in delavski svet res temeljito primeta stvari v roke in če 'v neposredno reševanje vse bolj pritegneta kolektiv — ali je' potem mogoče vse tisto, kar so nekateri direktorji res počeli? Ni! To so mnogi kolektivi dokazali. To se pravi, če direktor res lahko počne vse mogoče stvari, je to v veliki meri slabo spričevalo organom delavskega upravljanja. Tudi v to smer bi morali obrniti hkrati pozornost, ko ugotavljamo
napake. Boj proti birokratizmu bo te pojave zlomil samo tako, da bodo stvari delavci temeljito prijeli v roke. Pa še ena stvar je pri tem. Kadar so se nekje »skopali na direktorja«, so mu naložili na grbo vse, kar je bilo slabega v podjetju. Vse, kar so ga skupno polomili delavci in uslužbenci. To pa je seveda, po domače povedano, ner moralno. Tako so nekateri mislili, da delajo prav in da jih je samo direktor »zapeljal«. Pa tudi upravni odbori, ki so recimo sklenili stvari, ki so se kasneje v praksi pokazale kot napačne, se morajo tega zavedati, ker bo samo to povečalo v njih čut odgovornosti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Volitve za sKupščino socialnega zavarovania v Mariboru so Ze raiplssll
Kovinarji bodo izvolili 8 delegatov
V Mariboru so volitve za skupščino socialnega zavarovanja že razpisane in bodo 26. oktobra t. L V kovinskih pod-1 jetjih je 6 volilnih enot, 12 volišč s skupno 6463 članov. Volili bodo 8 delegatov.
Mestni odbor kovinarjev je že določil ljudi, ki bodo te volitve v kovinskih podjetjih pripravili. S predvolilno agitacijo bodo pričeli naslednji teden.
Ne odlašajmo več z zbiranjem dokumentov za delovne knjižice
V trgovskem podjetju »Železnina« v Ljubljani so zbrali že vse dokumente
Pol leta bo že od tega, odkar smo začeli govoriti o izdajanju novih delovnih knjižic. Danes pa še vedno ne moremo reči, da smo kaj prida napravili. Priprave za izdajanje delovnih knjižic gredo vse prepočasi od rok.
Po podjetjih in ustanovah so šele v zadnjem času bolj poprijeli. Skoraj vsa velika podjetja so že dvignila prijave: ustanovili so tudi podkomisije za izdajanje delovnih knjižic. Vendar so prijave izpolnili v zelo majhnem številu podjetij in ustanov. Pohvaliti je treba delovni kolektiv trgovskega podjetja »Železnina« iz Ljubljane, kjer so izpolnili že vse prijave in zbrali vse dokumente.
Seveda pa pri izpolnjevanju prijav ne kaže preveč hiteti. Bolje je to delo opraviti počasi in preudarno, da ne bo nepotrebnih pomot in popravkov. Najbolje bo, če podkomisija pokliče vsakega delavca in vpričo njega sama izpolni prijavo s pisalnim strojem.
Ljudje, ki imajo opravka z izdajanjem delovnih knjižic, pravijo, da je še premalo resnosti pri tem delu. Veliko je še komisij po podjetjih in usta-
novah, ki niso še niti zahtevale, da bi začeli delavci in uslužbenci zbirati dokumente. Tako čakanje pa ne daje nič kaj lepega spričevala sindikalnim odbornikom v teh podjetjih in ustanovah. Tudi potrebnih navodil, ki jih je natisnila »Delavska enotnost« v posebni izdaji »Obzornika«, mnogi kolektivi sploh še niso naročili.
Ves čas do partijskega kongresa delamo v počastitev naše Partije. Tekmuješ tudi ti? Kaj si napravil?
IMAMO JIH, IMAMO PRIJATELJEV NA SVETU
NA KOROŠKEM SMO BILI
Nekaj vtisov s potovanja trboveljske »Svobode« po Koroškem
Trboveljski Svobodaši smo radostni sprejeli povabilo Deželne vlade za Koroško, da vrnemo obisk koroških pevcev, ki so bili gostje naših sindikatov ob priliki obiska poglavarja deželne vlade za Koroško Wedenigga na Slovenskem.
Veseli smo bili vesti, da mi rudarji ponesemo slovensko pesem v nam tako drago Koroško. Za vse nas je bilo to lepo priznanje za napore, ki smo jih vložili za zlet »Svobod«, in še mnogo več. Prav dobro smo se zavedali, da gremo krepit prijateljske vezi med našo domovino in ljudstvom na Koroškem.
Zato smo se tudi temeljito pripravili.
V soboto, 20. t. m., smo se v Ljubljani vkrcali v udobne Putrfikove avtobuse ter ob sedmih zjutraj krenili proti Jezerskemu. Bili smo sicer veseli, nekoliko pa vznemirjeni, saj je bila to naša prva skupno pot v inozemstvo,
Iz Trbovelj nas je bilo 114. Pevski zbor in godba. Z nami pa so odpotovali predstavniki naše vlade tov. Ivan
Regent s svojo soprogo in tov. Lev Modic, sekretar Sveta za znanost in kulturo pri vladi LRS, ter predsednik Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo tov. Janko Rudolf.
Čeprav je v petek in prej neprestano deževalo, je zjutraj obetalo, da bo vreme lepo. Nismo se zmotili.
Na meji se nismo mnogo zadrževali. Bili pa smo malo radovedni, kako nas bodo sprejeli. Pričakali so nas predstavniki deželne vlade Koroške. Pozdravil nas je namestnik poglavarja deželne vlade gospod Kressnig. K sprejemu je prišel tudi naš konzularni predstavnik na Koroškem tov. Mitja Vošnjak, ki nas je spremljal ves čas gostovanja. Poleg njiju so bili navzoči dvorni svetnik g. Moor, dvorni svetnik g. Ileingel in inšpektor za dvojezične šole g. Just.
Za sprejem se je zahvalil tovariš Regent. Zapeli smo in zaigrali nekaj pesmi, potem pa smo odbrzeli navzdol po serpentinah proti Celovcu. V mestu so nas pred poslopjem Delavske zbor-
Ob robu tekmovanja v počastitev partijskega kongresa
Kmalu potem, ko je CK naše Partije sama na sebi tudi ni nič zgrešena. Teda zabili na ose življenje, ki se okrog nas razglasil, da sklicuje partijski kongres beseda >tekmovanjei je za nas vse tako odvija in ki čaka, da ga bomo mi obliža letošnjo jesen, je iz naših delavskih presneto ozko vezana na golo material- kovali. Proizvodnja je samo del tega orst izšla plemenita pobuda: počastimo no proizvodnjo, da nam često nehote življenja, seveda zelo važen, ta pomemben dogodekI Vsi smo namreč tudi naša dosedanja prizadevanja uidejo Vse naše dejanje in nehanje v tem občutili, da je partijski kongres za nas o stare kolesnice. Marsikje se zato pri predkongresnem času je nekako posve-delavce nekaj velikega in naš delavski najboljši volji ne morejo skobacati iz čeno partijskemu kongresu in prav je ponos nam je narekoval, da moramo takega tekmovanja. Zelo ekonomski so tako. V tem času mnogi izmed nas oe-dati duška svojemu notranjemu raz- — govore samo o *tonali, metrih«. Se- liko sami s seboj in svojimi najbližjimi položenju.	veda ni nič hudega, če celotni kolektiv tovariši, o dobri meri pa tudi n organi-
Kako? Občutili smo. da morajno še dela z oso vnemo o proizvodnji. To je zacijah, v katerih delujemo, širše pre-tesneje, še krepkeje strniti krog svoje prav. Toda napak je to, če pod iz go- gledujemo tok dogodkov zadnjih let in Partije. Iz vsega, kar delamo in ustvar- oorom, da so se povsem posvetili pro- vrednotimo ose to pomembno dogaja-jamo pa naj se še bolj kot doslej čuti izoodnji nimajo časa za nobeno drugo nje, ki smo ga opraviliDelo Partije, da bijo o nas zvesta delavska srca in stvar. Ponekod slabo gospodarijo s pod- take kot je naša in o deželi kakršna je da si z vsemi svojimi mislimi in deli jetjem. V nekaterih primerih gre to naša ter v tako razburkanem revolu-iskreno in vztrajno prizadevamo, da bi tako daleč, da bo moralo podjetje pre- cionarnem obdobju, kot ga doživljamo čim lepše uredili socialistične odnose v nehati z obratovanjem — pa kolektiv mi, je vendar povsem neločljivo pove-' ~ ''	ne tekmuje, ne išče možnosti in načinov, zano z življenjem celotnega naroda in
vodjet-je spravil na noge o počastitev gled na delo naše Partije med dvema
naši deželi.	......... .
Nekaj mesecev je že poteklo, odkar da bi obstoječe slabosti odpravil in vsakega posameznika. Zato je tudi po-smo sklenili počastiti o svojim delom partijski kongres, Za nami je veliko
lepih in iskrenih prizadevanj, pa tudi dokazati, da si sposoben razveseljivih uspehov ne manjka. Kako uspešno družbeno lastnino, bi tudi moglo biti drugače — saj izpolnjujemo svojo delavsko besedo.
Ko pa že govorimo o uspehih, ki
ongresa. In kaj more biti lepšega kot kongresoma, dejansko pogled na živ-
upravljati Ijenjsko pot, ki smo jo prebrodili delovni ljudje utirajoč delavskim pravi-Ponekje se pojavlja v upravnem vod- cam in postavam pot o naše življenje
in braneč neodvisnost naše dežele. To je istočasno pogled na to, kako se je o vsakem izmed nas izoblikoval človek
stou, o delavskih svetih samovolja, ko mandantstvo, a kolektiv se ni v poča
seveda niso majhni, precenimo jih še stiteo kongresa dovolj odločno spoprijel z ene strani! Ali so ti naši uspehi že s takimi pojavi, niti ne zdravi odnosov — delavskih naziranj in tekmovanj, tolikšni, da smo z njimi že dostojno v podjetju. V nekaterih slučajih pro- Takim razgovorom in razpravam počastili Partijo in pokazali svojo lju- glase nekaj posameznikov za vesoljne pa o tem tekmovanju naše organizacije bežen do nje in do naše socialistične krivce in jih naženejo iz podjetja, soo- posvečajo premalo pozornosti. Tudi tu skupnosti? Ko tako pogledamo in oce- jega načina dela pa ne spremene čisto se čuti preveč navad starega tekmova-nimo naša dosedanja prizadevanja spo- nič. In še drugih stvari je nebroj. Na nja. Takih razgovorov ni mogoče zaznamo, da še nismo izrazili vsega tiste- pogled so drobne, toda za bodočnost pisati o nobena statistična poročila, kol ga. kar čutimo, kar nosijo v sebi in da našega delavskega razreda zelo važne, so nekateri Dajeni^ vrednotiti tekmooa-smo marsikdaj nesrečno izbrali način.
Take stvari so ostanki starih navad v kako izraziti ta naša notranja hotenja. Zasebnem, družinskem, družbenem živ-
Oglejmo si nekatere naše napake, ki Ijenju nas samih Zdraviti take grde in lahko napraoimol jih bomo morali v bodoče odpravitil
nje. Res je to. Toda take razgovore zapišemo o srca — in to je največ, kar Na to pa nekatere
Morda smo imeli vsi skupaj malo reda je vendar najuspešnejši način tek smole, ko smo se odločili, da bomo ime- mooanja o počastitev kongresa Partije novali ta naša prizadevanja v počastitev partijskega kongresa >1ekmovanje<.
Sedaj jih že tako imenujemo in ne bi imelo smisla preimenovati jih. Stpar samo o suho proizvodnjo in pri tem po-
slabe navade v vrstah delavskega raz- naše organizacije večkrat pozabijo. To
pozabo pa mirne duše, in ne da bi komur koli delali krivico, lahko ime-
Torej, napak je, če mislimo, da smo nujemo birokratsko plesen. Tej pa ne že vse napravili, kar se da v tekmo- sme biti prostora v nobeni delavski vanju pa smo se vsi zagrizli recimo organizaciji, najmanj pa v sindikatu
(.Nadaljevanje na i. strani)
niče pričakovali predstavniki deželne vlade na Koroškem z njihovim poglavarjem Wedeniggom na čelu.
V veliki dvorani so nas pozdravili deželni glavar, župan mesta Celovca in prvi tajnik deželne zveze sindikatov Koroške. Vsi so nam povedali, da si koroški socialisti iskreno žele prijateljstva in sodelovanja z nami, ker je to osnova miru in napredka. V imenu vlade LRS in v imenu vseh nas se je za topel sprejem zahvalil tov. Regent.
Potem, ko smo si ogledali lepo poslopje Delavske zbornice, ki so jo zgradili v zadnjih letih po zaslugi socialistov in sindikatov, smo se odpeljali na grad Ojstrica. Med potjo smo opazili, da mnogo grade, predvsem stanovanja, bolnišnice, šole itd. Koroški tovariši so nas opozorili, da je to koroška posebnost. Tu imajo socialisti namreč veliko večino. Samo klerikalci jim mečejo poleno pod noge. Med prijetnim razgovorom smo prišli do cilja. Povzpeli smo se na grad, ki je bil zgrajen v XI IT. stoletju in ni bil nikdar zavzet. Velik grad in prostrano posestvo, vse polno dragocenosti in umetnin, vse to je še lastnina dediča propadlega plemiškega rodu.
Nekaj posebnega pa smo občutili, ko nam je tolmač skoraj pri vsaki stvari in kraju povedal, da je slovenskega porekla. Ta resnica je sedaj skrita le za imeni Visok državni funkcionar Koroške ie ob neki priliki z roko opisal krog daleč po obzorju in dejal: »Vse tod pred 200 do 250 leti še ni bilo ene nemške družine. Tod so živeli sami Slovenci!« Stisne te to pri srcu. pa vendar si vesel, da tega danes ne tajijo, kot je bilo to v preteklosti. Ker čutiš,, da vse bolj tudi avstrijski ljudje teže za prijateljstvom in ne slepim šovinizmom, ki prinaša lahko toliko gorja.
Na pol poti od Celovca do gradu Ojstrice stoji svetinja slavne slovenske preteklosti: »knežji kamen«. 1 n tja in nazaj grede smo se pomudili ob njem.
*
Zvečer. Koncert v mestnem gledališču v Celovcu. Celovško gledališče je znatno večje od ljubljanske Opere. Vendar je bilo polno. To ni majhna reč! Kajti koncert je imel nekakšno uradno obeležje. Zato tudi ni bilo neke posebne propagande. Na koncert so prišli v večji meri koroški socialisti in tisti, ki žele prijateljske stike z Jugoslavijo. Koncert zato tudi ni bil nekakšna manifestacija koroških Slovencev, temveč znak prijateljstva koroškega naroda kot celote. Razumljivo je, da smo nekoliko nemirni pričakovali, kako bodo Celovčani sprejeli našo pesem. Tudi nastopajoči so bili vznemirjeni. Toda že po prvi pesmi je bil led prebit. Navdušenje je vse bolj raslo in doseglo svoj višek z izvajanjem »Slovenske rapsodije«, ki jo je ob zaključku zaigrala godba.
*
Drugi dan. nedelja. Vrsta dogodkov, srečanj in obiskov nam bo ostala v neizbrisnem spominu. Kmalu dopoldne so nam gostitelji v predmestju Celovca pokazali vzorno šolo, ki nosi naslov po nedavno umrlem predsedniku avstrijske republike »Rennerjeva šola«. Takih šol je na Koroškem več. Tn ta (Nadaljevanje na 7, strani)
BESEDA BRALCEV
Mal dobe tudi uslužbenci del dobička?
KAJ MISLITE VI O TEM?
Tako kot v drugih podjetjih v Sloveniji smo tudi v našem podjetju delili dobiček. Razprava o delitvi dobička pa je bila zelo živa. Na koncu pa smo dobiček razdelili tako. kot smo določili v tarifnem pravilniku. Vsakemu smo dali po eno mesečno plačo, nekaterim pa še posebne nagrade.
Povedal bom, o katerih stvareh smo pri nas razpravljali in si nismo prišli na čisto. Precej delavcev pri nas misli, da bi uslužbenci podjetja ne smeli biti udeleženi na dobičku, ker pravzaprav niso prav nič doprinesli, da smo ga ustvarili. Ko smo tako govorili, smo si bili vsi edini, da je treba uslužbencem iz tehničnega vodstva podjetja priznati pravico na dobiček. To so namreč ljudje, ki so z organizacijo dela v podjetju nedvomno doprinesli velik delež k temu, da smo dobiček lahko delili.
Pa smo se razgovarjali tudi o komerciali. Nekateri so trdili, da bi brez dobre prodaje naših izdelkov dobička prav gotovo ne imeli in da jim za to gre pravica tudi na dobiček. Drugi pa jim zaslug za dobro prodajo niso odrekali, bili pa so mnenja, da so izdelke ■"■'»»»»ik delavske roke in da gre vodji
komerciale le nagrada, nikakor pa ne dobiček. Za ostalo administrativno osebje v knjigovodstvu, komerciali, tehnični pisarni in pomožnemu osebju (kurirjem, vratarjem) pa smo vsi prišli do zaključka, da zaslužijo le nagrade in še za te bi se težko odločili, ker prav v zadnjem času niso bili preveč pridni.
Takole mislimo pri nas. Napisal sem te misli zaradi tega, ker drugod tudi o teh stvareh razmišljajo, pa naj še drugi povedo, kaj mislijo.	B.R.,
»Nočemo delati za lenuhe«
pravijo pri »Konstruktorju« iz Maribora
Delovni kolektiv podjetja »Konstruktor« iz Maribora, ki dela na gradbišču Tovarne avtomobilov je sklenil, da noče delati več skupaj s tistimi, ki lenarijo. Iz takih je sestavil posebno skupino in jim dodelil posebno delo. Pravijo, da nOčejo delati zanje.
Sedaj bodo ti delavci plačani res po svojem delu, saj se prej, ko so delali po brigadah ni dalo točno ugotoviti, koliko je kdo napravil in so živeli dobesedno na tuj račun. Tovariše iz tega kolektiva pa prosimo, naj nam poročajo, kako se je to obneslo. S. R.
DELOVNEMU KOLEKTIVU »ODPADA«!
NE »DOBIČEK ZA VSAMO CENO«!
Sedaj, ko v vrsti delovnih kolekti-vovo delijo dobiček, so se tudi pri trgovskem podjetju »Odpad« iz Ljubljane domislili, da ne bi bilo napak, če bi tudi pri njih prinesli prvega nekaj več domov kot sicer. Toda...
Ko je banka pregledovala njihovo poslovanje, je ugotovila, da so jim železarne Jesenice, Store in Ravne nakazale okrog 70 milijonov dinarjev kot prednjem za staro železo. Podjetje
NAROBE SO SKLENILI
»Železničarji pa bodo že kako«
Občinski ljudski odbor Lovrenc na Pohorju je prejel od okrajnega ljudskega odbora v Mariboru, kakor sam navaja, premalo »K» kart zp kurivo za leto 1952. Zato ni mogel zadostiti vsem upravičencem. Občinski tajnik je iz seznama upravičencev črtal vse železničarje. Ta svoj ukrep je takole pojasnil: OLO Maribor-okolica je’ poslal premalo kart. V prvi vrsti so krili potrebe tržanov in tamkajšnjih upokojen-
cev. Železničarjem pa je dejal, da bodo »že kako«!!!
Podobno napako so napravili tudi v občinskem ljudskem odboru v Logatcu. Tudi tam so povsem nezakonito izločili železničarje od upravičencev za prejemanje »K» kart«
Te odbornike naj odgovorni organi poučijo, ker je tako ravnanje neodgovorno.	5. J.
O gibanju cen na naših tržiščih
»Odpad« pa je doslej odposlalo starega železa le za 14 milijonov dinarjev. V računih je seveda nastala razlika in. v blagajni se je pokazal presežek, ki bi ga radi sedaj delili.
Denimo, da bi »dobiček« res razdelili. Plačali bi precej davka na presežek plačnega fonda. Kaj bi bilo pa naslednji mesec? In takrat, ko bi bilo treba poslati blago in bi denarja več ne bilo? Nastane pa tudi vprašanje, odkod železarnam toliko denarja, da ga lahko posojajo brez obresti. L. S.
IZ MARIBORSKE LIVARNE
Tahlh sindikalnih
odbornikov nočemo
Delovni kolektiv Mariborske livarne je pred dnevi izključil iz svoje srede tajnika sindikalne podružnice Rakuša zaradi poneverbe industrijskih bonov. Ko so o tem razpravljali na sindikalnem sestanku, je moral takoj zapustiti podjetje.	T. D.
Živlicnlshl slrošhl so sc od zaCcfho lanshega leta
pocenili shoraf za Irenino
KMETIJSKI DELAVCI IMAJO V TARIENI POLITIKI TEŽAVE
Nekaj problemov iz kmetijskih gospodarskih podjetij
Letošnja suša je močno prizadejala tudi naša državna kmetijska posestva. Mnoga posestva ne bodo dosegla normalnih hektarskih donosov. Seveda bodo cene nekaterim kmetijskim pridelkom višje kot pa so v začetku leta predvidevali za normalen hektarski donos. To bo že nekaj izravnalo primanjkljaj. Prav veliko pa tudi ne.
Julija meseca letos so izplačevali na državnih posestvih povprečno nekaj manj kot 6000 din na osebo. To je le 80 odstotkov plače. Na državnem posestvu Beltinci pa so dobili delavci po 6000 din, na državnem posestvu Apače Crhci so znašale minimalne plače povprečno 6274 din. Ko gledamo te številke, se vprašamo, od kod razlike? Vedeti je treba, da so tarifne postavke računane za vsako vrsto dela posebej in da so za bolj kvalificirana dela, na primer ob žetvi in mlačvi, te postavke višje. In prav v juliju so na državnem posestvu v Apačah imeli prav taka dela. Zato so bili prejemki višji.
Poglejmo še, kako so porabljali predvideni plačni fond. Na državnem posestvu v Beltincih so v prvem polletju porabili 5 milijonov dinarjev za plače od letnega zneska 11 milijonov. Pri tem so izpolnili vse proizvodne naloge. Na državnem posestvu v Gornji Radgoni so predvideli za vse leto 32 milijonov din plačnega fonda. V prvih sedmih mesecih pa so porabili 17 mili-
jonov. Tudi ti bodo, kot kaže, s plačnim fdndom lahko izhajali. Težje pa bo delovnemu kolektivu državnega posestva v Dornavi pri Ptuju, kjer so od letnih 4,400.000 din porabili v prvih sedmih mesecih že 3,298.000 din. Pred seboj imajo še štiri mesece in jih resno skrbi, od kod bodo vzeli denar za plače. Na tem posestvu prav gotovo niso preudarno gospodarili. Ali so imeli preveč delovne sile, ali so bile norme prevelike, morda pa je tudi organizacija dela zelo slaba. O tem naj dobro premislijo.
Poglejmo še, kako zaposlujejo delovno silo. V vinogradniškem posestvu Zavrč pri Ptuju imajo stare zapuščene vinograde. Zato so že po planu predvideli 9,000.000 din zgube. V avgustu letos je bilo največ delavcev, ki so imeli le deset do dvanajst delovnih dni, ker ni bilo dela. Neki delavec je n. pr. imel v tem mesecu 132 delovnih ur in je za to dobil 2332 din za deseturni delavnik. Zaposlen je pri nekvalificiranih delih. Sedaj se pa zamislite, . če ima ta človek družino in. veliko otrok. Otroška doklada se mu namreč računa tudi samo od delovnega dneva. Cim manj je delal, tem manjša je otroška doklada. To vprašanje je bilo mogoče rešiti le tako, da bi državno posestvo v mesecih, ko ni dela, odstopilo odvišno delovno silo drugim podjetjem.	O. S.
ODPRT PARTIJSKI SESTANEK
Na železniški postaji v šiški
Večkrat radi malo pogodrnjamo, kako težko se živi, da so visoke cene, da gre vse »za sproti« itd. Življenje pa teče dalje in niti ne opazimo, kaj vse se je spremenilo že v enem samem letu. Tako je tudi s cenami. Res tožimo, če pa se usedemo, vzamemo v roke statistične podatke o gibanju cen, potem skoraj sami sebi ne verjamemo. Položaj se popravlja, počasi sicer, toda vendar, Pa poglejmo, kaj nam povedo številke.
Če vzamemo, da smo v januarju lanskega leta porabili za prehrano štiričlanske delavske družine 100, je ista družina porabila za nakup istih prehranbenih proizvodov komaj polovico tega. Tobak in pijača se je nekaj podražila, od 100 na 141 v juliju 1952. Za stanovanje smo dali prav toliko, medtem ko smo za obleko in obutev dali precej manj. Pocenilo se je tudi pohištvo od 100 na 74. Za obrtniške usluge smo dali precej več (169), za kulturne potrebe pa ve.Č. kot še enkrat več. Vendar, če vse to skupaj seštejemo, so se življenjski stroški pocenili od januarja 1951 do julija 1952 za eno tretjino.
Zanimiva je primerjava cen nekaterim predmetom iz leta 1939 z julijem 1952. Kruh iz pšenične moke je stal 1939. leta 3.50 din, julija 1952 pa 38 din. Goveje meso je stalo 1939. leta 10.3 din, sedaj pa 166 din. Mast 15, sedaj 197 din. Mleko 2.4 din, sedaj 25. Za krompir smo dali 1939 leta 1.40 din, julija 1952 pa 27.7 din. Fižol je stal takrat 4 din, sedaj 43, vino 8 din, julija 1952 pa 80 din. Moški čevlji so stali 170 din, sedaj stanejo 2337 din. Za stanovanje smo dali takrat 604 din, sedaj 410 din. Za elektriko smo dali 4.9 din, sedaj 16 din itd, Cene so povprečne za vso Jugoslavijo.
Kot vidite, se povprečje vseh teh cen giblje tako, da so današnje cene za okrog desetkrat višje od cen iz leta 1939. Pri nekaterih stvareh so seveda znatne razlike. Kljub temu, da računamo danes vsako stvar desetkrat dražje kot prej, dajemo za
stanovanje še celo manj kot leta 1939. Vsak pa lahko opazi, da so tkanine v primeri z drugimi proizvodi še zelo drage
Pa poglejmo, kako so se gibale cene v nekaterih glavnih mestih Jugoslavije julija 1952. Pšenični kruh je stal v Ljubljani, Sarajevu in Titogradu 42 din, v Skoplju in Zagrebu 39 din, v Beogradu pa 36 dinarjev. Goveje meso je bilo naj dražje v Beogradu (170 din), v Ljubljani in Sarajevu so ga prodajali po 162 din, v Skoplju in Titogradu pa po 130 din. Svinjska mast je bila povsod po 200 din, razen v Beogradu, kjer je bila po 190 din. Kravje mleko je bilo najdražje v Titogradu (42 din), najceneje pa v Ljubljani (24 din). Krompir je bil pa naj cenejši v Titogradu, najdražji pa v Sarajevu, v Ljubljani je bil iznad povprečja v Jugoslaviji. Vino so prodajali v Beogradu povprečno po 65 din, v Zagrebu po 83 din, v Ljubljani po 101 din, v Sarajevu po- 100 din. v Skoplju po 70 din, v Titogradu pa so 75 dinarjev. Moško srajco ste lahko kupili v Skoplju po 800 din, v Sarajevu po 1200. v Beogradu pa po . 925 din. Šivanje moške obleke je stalo v Titogradu povprečno 2800 dinarjev, v Beogradu 2325 din in v Ljubljani 2100 din. Nove podplate so vam dali na čevlje v Sarajevu za 711 din. v Beogradu za 453 din, v Ljubljani pa za 567 din.
Če primerjamo povprečje življenjskih stroškov delavske družine lani sredi leta z letošnjimi stroški, bomo ugotovili, da je znašal indeks cen lani 1352, letos pa samo 950. Stroški prehrane so se zmanjšali od 2357 na 1371, za obleko in obutev pa od 2830 na 2201. Povprečno so se torej življenjski stroški zmanjšali za 30 odstotkov.
S sprostitvijo trga industrijskih izdelkov, posebno pa še, ker so delavci prijeli upravljanje tovarn v svoje roke, se cene tudi industrijskim izdelkom stalno nižajo. Ze je opaziti vpliv zadnjega znižanja stopnje akumulacije nekaterim tekstilnim tovarnam. Poročali smo že, da je tekstilna tovarna »Ti-
O PREHRANI PREBIVALSTVA NA SVETU
DVIG SVETOVNE KMETIJSKE PROIZVODNJE JE ODVISEN OD NAPREDKA PROIZVODNE MOČI SLABO RAZVITIH DEŽEL
Le en izhod je: odpraviti fevdalne odnose v kmetijstvu in z mednarodnimi posojili pomagati slabo razvitim deželam, pa bo kmetijska proizvodnja dosegla tako raven kot je potrebna v sedanjem položaju
Na vseh mednarodnih gospodarskih organizacijah se danes razpravlja o tem. kako bi zagotovili človeštvu prehrano. Iz podatkov teh organizacij je razvidno, da je pomanjkanje* prehrane iz leta v leto večje. V poročilu Organizacije združenih narodov o socialnem stanju v svetu je rečeno, da po količini in kakovosti sedanja svetovna proizvodnja prehranbenih predmetov ne zadošča in da se je po drugi svetovni vojni količina prehrane v odnosu na število prebivalcev še zmanjšala. Zato je ekonomsko-socialni svet Organizacije združenih narodov predlagal vsem svojim članom, da bi za dvig kmetijske proizvodnje sprejeli naslednje predloge: izvedba agrarne reforme, ustanovitev kreditov za kmetijstvo, tehnična pomoč slabo razvitim deželam, zagotovitev primernih cen od države in ustanovitev mednarodnega sklada rezervne hrane.
Tudi Mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano razpravlja o tem vpra šanju. Izdelala je predlog za ustanovitev svetovnega rezervnega sklada za pomoč državam, ki jih doletijo elementarne nesreče. Izdelala je tudi predlog petletnih pianov za napredek svetovne kmetijske proizvodnje.
Vse te svetovne organizacije ugotavljajo, da število prebivalstva hitreje raste od količine letne proizvodnje hrane. Poglejmo -amo nekaj številk: če primerjamo dvig kmetijske proizvodnje z dvigom števila prebivalstva, lahko ugotovimo, da je kmetijska proizvodnja padla v primerjavi s predvojno kmetiisko proizvodnjo v Aziji in na Daljnem vzhjdu za skoro 12%, v Avstraliji in Novi Zelandiji za 7.6 %, v Latinski Ameriki za 13 %, v Evropi brez Sovjetske zveze za 14%. v Kanadi in ZDA pa se je povečala za 35 %. Iz navedenih številk se vidi, da je v vseh industrijsko slabo razvitih predelih sveta kmetijska proizvodnja mnogo premajhna. obenem pa da so Združene države in Kanada postale prevladujoč činitelj v svetovni kmetijski proizvodnji. Torej je napredek kmetijske proizvodnje odvisen od hitrega razvoja proizvodnih sil v zaostalih deželah.
Velik vzrok za pomanjkanje prehrane v svetu je vse manjša proizvodnja riža v Aziji in deželah Daljnega vzhoda, kjer riž predstavlja glavni del prehrane. Bred vojno • so samo Burma. Siam in Indokina izvozile okrog 8 milijonov ton riža, danes pa vse
države na svetu izvozijo le 4 milijone ton. Če upoštevamo prirastek prebivalstva, bi morale države, ki pridelujejo riž, izvoziti letno okrog 9 milijonov ton.
Največji vzrok pomanjkanja kmetijskih pridelkov pa je zaostalost velikega dela sveta. Pomanjkanje denarnih sredstev, fevdalni odnosi v kmetijstvu, vse večje narodnoosvobodilno gibanje v kolonijah itd. — vse to so razlogi majhne kmetijske proizvodnje v zaostalih državah. Te države so prisiljene uvažati kmetijske pridelke, za nje pa izdajo skoro vsa svoja, že tako majhna denarna sredstva, namesto da bi ta denar uporabile za napredek kmetijske .proizvodnje. Tako se iz leta v leto njihov položaj prav nič ne izboljša.
Iz vse te prehrambene krize, v kateri je danes skoro ves svet, pa je le en izhod: odpraviti je treba fevdalne odnose v kmetijstvu in z mednarodnimi posojili ter s pomočjo razvitih dežel manj razvitim deželam omogočiti hiter napredek kmetijstva v svetu. In končno — odprava kolonialnega izkoriščanja bo lahko mnogo doprinesla k izboljšanju prehrane prebivalstva na svetu.
Tudi v Ljutomeru se že pripravljajo na volitve v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
Na zadnji seji okrajnega sindikalnega sveta v Ljutomeru so se dogovorili, kaj vse bodo pripravili za bližnje volitve v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.
Volitve bodo po nomenklaturi, s katero razpolaga Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora. Na seji so izvolili volilno komisijo, ki jo sestavljajo: uslužbenec okrajnega sodišča, uslužbenec OLO, opekarniški delavec, obrato-vodja Slatine Radenci in upokojenec. Sklenili so, da bosta dva sindikalna odbornika obiskala vse delovne kolektive in pripravila volitve.
skanina« v Kranju znižala cene svojim izdelkom za okrog 15 odstotkov. Prav tako so znižale cene nekatere druge tekstilne tovarne v Sloveniji in v državi. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk je takole znižala cene: volnenemu blagu za moške obleke od 100 do 150 din, volnenemu blagu za ženske obleke za okrog 200 din, blagu za ženske plašče za 25 dinarjev, za moške plašče pa tudi do 600 din pri metru.
Tovarna Varteks iz Varaždina je pocenila volneno moško blago za 100 do 150 din, volnenemu blagu za ženske obleke pa za okrog 200 din. Povprečno sta ti tovarni znižali cene za 6 odstotkov.
Takole se torej gibljejo cene na našem trgu. Zanimivo pa Je vedeti, da pri nas cene padajo, medtem ko povsod drugje po svetu kažejo neprestano težnjo po porastu.
L. T.
Na odprtem partijskem sestanku železniške postaje Ljubljana-Siška so partijci, pa tudi ostali navzoči, živahno razpravljali. Največ so govorili o tem, kakšen naj bo član Partije. Nek mlajši član je vprašal, zakaj sta bila ob odpuščanju in premeščanju delovnih moči odpuščena tudi dva člana Partije. Po njegovem mnenju bi bilo nepravilno odpuščati partijce. — Pojasnili so mu, da nima prav. Člani Partije nimajo nobenih predpravic. Če že mora podjetje odpustiti nekaj delavcev, ne bo gledalo, kdo je član Partije in kdo ni. Pregledalo bo, kdo bo laže dobil drugo zaposlitev (mlajši delavci, kmečki sinovi), precenilo pa bo tudi vsakega, koliko doprinaša podjetju. Dobrega delavca bo vsak kolektiv težko odpustil. Tovariša, ki sta bila odpuščena, pa sta hotela biti člana Partije samo takrat, ko bi to članstvo potrebovala. Ko so jima povedali, da sta odpuščena, sta kazala partijske izkaznice in se jezila. Kdor je vstopil v Partijo zato, da bi imel več pravic kot drugi njegovi tovariši, se je bridko zmotil. Taki ljudje nimajo kaj iskati v Partiji.
Med razpravo so tudi pograjali nekatere člane Partije, ki se ne zavedajo
SEDAJ JE ZE SKRAJNI ČAS
Med gradbenimi podjetji so še štiri brez tarifnega pravilnika
Skoro vsa gradbena podjetja v Sloveniji imajo tarifne pravilnike že potrjene. Le štirje delovni kolektivi jih še nimajo. Poglejmo kateri so tako »urni«. Gradbeno podjetje »Zidar« iz Ilirske Bistrice, proizvodno podjetje prav tako iz Ilirske Bistrice, »Ograd« iz Dravogfada in »Dekor« iz Ljubljane še vedno nimajo tarifnih pravilnikov. Prvi trije delovni kolektivi ga še niso niti sestavili. Iz Republiškega odbora so vsa ta podjetja že večkrat osebno obiskali. Obljubovali so jim, da bodo takoj tarifne pravilnike sestavili in poslali, toda — danes smo še vedno tam kot smo bili.
Nekoliko drugačna pa je stvar s tarifnim pravilnikom tovarne »Dekor« iz Ljubljane. Prvič so čakali direktorja, ker je bil na dopustu in tarifnega pravilnika niso mogli sestaviti. No, direktor je prišel, tarifni pravilnik so sestavili in ga poslali Republiškemu odboru. Ta je predlagal nekatere spremembe, sedaj pa čakajo na predsednika delav-
skega sveta. Koga bodo v tretje čakali pa še ne moremo povedati.
S SEJE OSS LJUBLJANA - OKOLICA
ŠKODO NAJ POVRNE TISTI,
KI JO JE POVZROČIL
Na tretji seji okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana - okolica so razpravljali o mnogočem. Tovariš Alič nam je na primer povedal tole: .
Bili so primeri, da so nekateri direktorji kar sami odpovedovali delavcem in uslužbencem. Delavci so se pritožili in stvar se je vlekla nekaj mesecev. Spore je reševala tudi arbitraža in sodišče, ki je konec koncev razsodilo, da so bili odpuščeni po krivici in je moralo podjetje plačati delavcem za vse mesece nazaj. Tako je plačalo podjetje direktorjevo samovoljnost, škodo, trpi pa ves delovni kolektiv.
Kar dobro je povedal, ko je dejal, da bi moral upravni odbor ali delavski svet zahtevati, da naj škodo poravna tisti, ki jo je zagrešil.	Z. F.
dovolj dolžnosti, ki jih imajo kot člani delavskega sveta Sklenili so, da se bo v bodoče partijska organizacija bolj zanimala za delo delavskega sveta in mu pomagala. Izrazili so tudi željo, da bi delavski sveti na železnici dobili čim prej iste pravice, kot j iti imajo delavski sveti v tovarnah. Vsi navzoči so bili mnenja, da delavski sveti posvetovalnega značaja niso več zadostni. »Dovolj smo sposobni, da bi lahko sami upravljali z zaupanim nam ljudskim premoženjem.«
Tudi o tatvinah na vlaku kosovcu, ki vozi iz Ljubljane do Beograda, so se pogovarjali. Sklenili so, da bodo v bodoče bolj budno čuvali imovino, ki jim je zaupana. Železničarje, ki kradejo, pa je treba najstrožje kaznovati.
NA POLZELI BI RADI GRADILI ZDRAVSTVENI DOM
Gradnjo doma naj bi financiral Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS, za opremo doma in za instrumente pa bi poskrbeli v okraju
Pred kratkim je razpravljal Svet za zdravstvo in socialno politiko celjskega okoliškega okraja o zdravstvenih prilikah na svojem področju. Člani Sveta ser ugotovili, da je slaba zdravstvena služba pri. njih v glavnem.sama še na Polzeli. Tam nimajo še zgradbe za zdravstveno službo, zdravnik, ki je že prileten, vrši ordinacije v svoji zasebni hiši, kjer je tudi materinska posvetovalnica. Zobarja na Polzeli nimajo. Če pride mlajši zdravnik ne bo imel kje ordinirati.
Okoliš Polzele ima okoli 2000 zavarovancev in veže na sebe 9 tisoč prebivalcev. Na Polzeli -je tekstilna tovarna z nad 630 delavci. Poleg te pa so v kraju invalidske delavnice in obrati lesne industrije. Tu prebiva precej upokojencev. V kraju pa je tudi mladinski dom s 120 posteljami.
Svet se je zaradi tega pred kratkim obrnil na Svet za socialno politiko LRS s prošnjo, da v svojem programu za bodoče leto predvidi gradnjo zdravstvenega doma na Polzeli, v katerem bi bila splošna ordinacija, preobvezo-valnica. laboratorij, rengentski aparat, zobna ordinacija s tehniko, materinska posvetovalnica, diagnostična postaja, čakalnice, stanovanja za zdravnika, sestro in oskrbnika. Za vso opremo doma in potrebne instrumente bi poskrbel okraj sam.	st
STRAN * 26. IX. 1952
DELAVSKA ENOTNOST
OB OBISKU BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
Danes te boi| Kot hda| Koli prej potrebno prijateljstvo med narodi
Ne vem, če se je v zadnjem času dogodil v svetu še kakšen dogodek, o katerem bi po svetu toliko govorili, kot govore o obisku britanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji. Vsa mogoča mnenja lahko slišimo. Nekateri novinarji m politiki zaupajo v uspeh tega obiska in trdijo, da bodo razgovori britanskega zunanjega ministra z našimi državniki mnogo doprinesli k utrditvi svetovnega miru. Drugi pa zopet ne »verujejo« v to, predvsem zato, ker jim to ne gre v račun. Najbolj glasni so italijanski novinarji io njihovi državniki. Oni so na vse načine poskušali potisniti v Edenovo diplomatsko torbo svoje zahteve po tržaškem ozemlju in še drugih »popolnoma Italijanskih pokrajinah«, ki so si jih baje prisvojili »barbarski Slovani«. Kolikor je prinesel s seboj minister Eden k nam prijateljstva, dobre volje, želje po miru, v kolikor zna ceniti naše napore za ohranitev neodvisnosti, v toliko je njegov obisk pri nas vsem dobrodošel.
državah, ki je dal priznanje našemu narodnoosvobodilnemu boju in zahteval, naj zavezniki pomagajo naši partizanski vojski. 2e 1943. leta je dejal v britanski skupščini: »V minulih mesecih je bil glavni nosilec odpora proti okupatorju v Jugoslaviji partizanski poveljnik general Tito. Iz vseh poročil, ki smo jih prejeli, je razvidno, da partizani zadržujejo veliko število nemških divizij in mi moramo napraviti vse, kar moremo, da bi jim pošiljali municijo in gali na vse možne načine.«
Res živi prijateljstvo med našimi narodi in angleškim narodom, ^o prijateljstvo se je skovalo na bojnih poljanah. V prvi svetovni vojni smo se skupaj bojevali, pa tudi v drugi svetovni vojni smo se znašli na istih bojnih poljanah proti istemu sovražniku pred se ho j. In danes ko se še niso zacelile rane zadnje volne, ko nam še niso izginile izpred oči grozne slike vojnega uničevanja, se svet ponovno pripravlja na vojno. Danes je morda bolj kot kdajkoli prej potrebno prijateljstvo med narodi. Cim tesnejše bo to prijateljstvo, tem manj grozeč je oblak nove vojne.
Prav zaradi tega smo povabili v našo domovino britanskega državnika. Narodi, ki jih veže tesno prijateljstvo in ki so pripravljeni na vse morebitnosti. so danes naj dragocenejši porok, da vojna vihra ni tako blizu kot nekateri mislijo.
Jugoslavija je v zadnjem času vložila poma- mnogo naporov, da bi izboljšala odnose s sosednimi državami. Zbližali smo se z Grčijo in danes to zbližanje že rodi prve sadove.
non*° os?mljmi94podletgosTo1iaUkima'lnP°po'l!- ^boljšah So se tudi naši odnosi s Turčijo,
tičnim pritiskom Sovjetske zveze, je bil zopet Anthony Eden prvi zahodni državnik, ki je opozoril zahodni svet na težak položaj, v katerem se je znašla Jugoslavija. Tedaj
zakaj tudi Turčija ie v večni nevarnosti, da jo bodo prišli »osvobajat« sovjetski birokrati. Težimo tudi, da bi se čimbolj razumeli z Avstrijo, ki se do danes, sedem let po kon-
je tudi predlagal, naj bi zahodne velesile čani vojni še vedno ni otresla okupator)^
pomagale Jugoslaviji, kar bi mnogo doprineslo obrambi miru, obenem pa ohrabrilo narode, ki ječe pod sovjetskim izkoriščanjem. Dejal je, da bi napad na Jugoslavijo
Anthony Eden si je s svojimi simpatijami do osvobodilnega boja naših narodov in razumevanjem položaja nove Jugoslavije že sBodareko 7n vojaško" utrditi. - če" po Vsem
Edino z Italijo se nikakor ne moremo sporazumeti. Pa nismo mi krivi. Dokler bo rimske oblastnike v odnosih z Jugoslavijo vodil Mussolinijev fašistični duh ln njegov
pomenil novo svetovno vojno ln zaradi tega osvajalni pohlep, toliko časa naši odnosi ne je treba to državo kolikor je mogoče go- kodo	1 Prav mČ napredovati.
pred leti pridobil ugied med našimi narodi. Zato je prav, da pogledamo nekoliko v preteklost tega državnika.
Svoja mlada leta je Eden preživel kot britanski častnik. Toda kmalu ga zasledimo na politični zbornici. Ze s šestindvajsetimi leti je postal poslanec Spodnjega doma. Od tedaj je opravljal razne dolžnosti v parlamentu, dokler se ni začel baviti z zunanjepolitičnimi vprašanji Velike Britanije. — 1935. leta je postal zunanji minister. Iz tistih let je znan njegov nastop v Društvu narodov, ko je zahteval kaznovanje Italije, ki je tedaj vodila v Abesiniji eno izmed najbolj okrutnih vojn, kar jih pozna svet.
V začetku druge svetovne vojne je postal Eden minister za vojsko. 1944. leta pa je zopet prevzel dolžnost zunanjega ministra.
Anthony Eden je prvi britanski državnik, pa morda tudi prvi državnik v zahodnih
Tako se na Balkanu ustvarja skupina prijateljskih držav, ki so pripravljene braniti svojo neodvisnost pred vsakim napadalcem. V Angliji z zaupanjem gledajo na to zbližanje. Toda še vedno je tii vrsta nerešenih vprašanj, ki si jih oni razlagajo po svoje, mi pa po svoje, in o katerih se je bilo treba pogovoriti. Treba je bilo od-Ko se je pred dobrim mesecem razve- krito povedati vse podrobnosti, kaj mi ho-
vzrok
naštetem ocenjujemo tega zahodnega državnika. potem so opravičene naše nade, da tudi danes pošteno gleda na našo državo in na vlogo, ki jo naša domovina v svetu odigrava.
delo, da bo obiskal Jugoslavijo britanski zunanji minister, so vsi vidni časopisi v svetu začeli komentirati ta obisk. Mnogi so ga uporabili za senzacijo, češ — zagrizeni nasprotnik komunizma, najvidnejši državnik konservativne vlade bo obiskal komunističnega voditelja. Mnogi pa so tudi trezno presojali, ugotavljali slabosti v odnosih med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ugibali kako bi se ti odnosi izboljšali, m poudarjali tradicionalno prijateljstvo med ang’eškim narodom in jugoslovanskimi narodi.
čemo in kaj hočejo oni. To ie že en za obisk britanskega zunanjega ministra v naši državi.
Po vojni smo sprejeli od Zahoda že precej pomoči, ki smo jo s pridom uporabili za gospodarsko in vojaško utrditev naše države. Res ta pomoč ni tolikšna kot jo prejemajo nekatere zahodne države, toda ml smo jim kliub temu hvaležni za to. kar so nam dali. Se to bi bilo morda dobro povedati. da nam zahodne velesile ne dajejo te pomoči zaradi kakšnih posebnih nagnjenj
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
PRED PLENUMOM SINDIKATA DRŽAVNIH USTANOV SLOVENIJE
l ravnati bo ircba razimo med p,atami
uslužbencev v ustanovah in nodietilh
V	nedeljo 28 t. m. bo imel Republiški odbor sindikata uslužbencev državnih ustanov plenum. Na plenumu bodo razpravljali o položaju državnih uslužbencev po prevedbi v nove nazive m plače ter o organizaciji tega sindikata.
Plače uslužbencev v državnih ustanovah so precej nižje kot plače uslužbencev z istim zvanjem v gospodarskih podjetjih. Poglejmo le nekaj primerov!
Uslužbenci z višjo strokovno izobrazbo imajo v gospodarskih podjetjih povprečno po 14.860 dinarjev, takih uslužbencev je v gospodarskih podjetjih 11 %. Državni uslužbenci, ki imajo 15.000 in več mesečne plače pa je le 5 % vseh državnih uslužbencev v LRS.
V	gospodarskih podjetjih je ena tretjina uslužbencev s srednjo strokovno izobrazbo in povprečno plačo 10.685 dinarjev. Državni uslužbenci, ki imajo 10.500 do 15.000 dinarjev mesečne plače pa je le 20 % od vseh državnih uslužbencev. Plače uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo in s povprečno mesečno plačo 8060 dinarjev, je v gospodarskih podjetjih v LRS 52 %, državnih uslužbencev z mesečno plačo 7800 do 10.500 pa je 21 %.
Pri nižjih in pomožnih uslužbencih pa je slika drugačna. Teb je v gospodarskih podjetjih 14 % (povprečno 6532 dinarjev mesečno), medtem ko je uslužbencev v državnih ustanovah z mesečno plačo 5000 do 6400 dinarjev
32 %. Manj kot 6532 dinarjev ima 22 % državnih uslužbencev. To sicer ne pomeni, da v gospodarskih podjetjih ni uslužbencev, ki bi imeli nižjo plačo, saj je v metalurgiji najnižja tarifna postavka za uslužbenca za 4898 dinarjev.
Hudo kri povzročajo tudi občutne razlike, ki jih določa dopolnilo Uredbe o potnih stroških in odpovednih rokih.
Marsikateri uslužbenci, ki so po prevedbi obdržali prejšnje prejemke, dobivajo sedaj takšne plače, da praktično deset ali še več let sploh ne morejo napredovati. Urediti bo treba tudi določanje višine dopustov. Republiški odbor smatra, da bi bilo treba urediti tako, da bi bila višina službenih let osnovno merilo za določanje dopusta. Upoštevati pa bi bilo treba tudi pogoje službenega mesta (odgovornost, strokovnost itd.).
Iz teh podatkov lahko vidimo, da imajo naše sindikalne organizacije še precej dela na pravilni vskladitvi _ plač uslužbencev v gospodarskih podjetjih s plačami državnih uslužbencev.
S SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA ZDRUŽENJA UČITELJEV SLOVENIJE
Urediti bo treba nekaj vprašanj tarifne politike
Republiški odbor Združenja učiteljev Slovenije je na svoji seji, ki so jo imeli v začetku tega meseca, sprejel več važnih sklepov.
Združenje je predlagalo svojemu I centralnemu odboru, da bi bilo nujno urediti izplačevanje honorarjev za tiste učitelje, ki žive po težkih mestih, ki imajo veliko število učencev v razredih, ali pa dalj časa poučujejo v enem ali več oddelkih. Smatrajo, da ni pravično, da dobivajo profesorji za nadurno delo honorar, učitelji pa ne. Dalje so sklenili, da se bo Združenje trudilo, da bo vsak odpust utemeljen. V nekaterih okrajih še vedno odpuščajo učitelje iz službe in pri tem ne navedejo nobenih razlogov. Prav tako bo treba urediti tudi honorarje za upravitelje šol učencev v gospodarstvu, ker
se učitelji branijo sprejemati upravi-teljska mesta na teh šolah.
še eno vprašanje je, ki terja rešitve. Združenje je že vprašalo disciplinsko sodišče II stopnje pri Predsedstvu vlar de LRS, ali so veljavne razsodbe okrajnih disciplinskih sodišč, kadar niso bili prisotni zastopniki učiteljskih društev. Predsedstvo vlade na to vprašanje še vedno ni odgovorilo.
S PLENUMA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
URESNICiLC SO Sl MSI IEŽNJC
Vsi upokojenci gredo na volitve v skupščine zavodov za socialno zavarovanje. —» Upokojenci se zahvaljujejo maršalu Titu in drugim voditeljem ter njihovim sodelavcem za novo uredbo o pokojninah
V torek, dne 16. t. m., so se zbrali predstavniki Društva upokojencev iz vseh delov Slovenije na seji Republiškega odbora v Ljubljani. Obravnavali so vse tekoče društvene zadeve na osnovi splošnega poročila predsedstva, v katerem sta bili poudarjeni zlasti obe za upokojence najpomembnejši pridobitvi v zadnjem času: reorganizacija službe socialnega zavarovanja in prevedba pokojnin.
Pri obrazložitvi prvega vprašanja je poročevalec predsedstva posebej opozoril na važnost volitev v zbornice zavodov za socialno zavarovanje. Te zbornice bomo izvolili v okrajih do konca meseca oktobra. Zbornico Republiškega zavoda pa do konca meseca decembra t. 1. Prvikrat v zgodovini bodo tudi upokojenci sami iz svojih vrst izvolili predstavnike v te zbornjce. Plenum je pozval vse enote in vse člane društva, da se polnoštevilno udeleže teh volitev.
Pri oceni nove uredbe o prevedbi pokojnih je poročevalec po vrsti naštel vse predloge upokojencev, ki jih je Republiški odbor postavil v resoluciji,
PLODNO DELO PTUJSKIH TEKSTILNIH DELAVCEV
Smelo so začeli obravnavati pomembna znanstvena vprašanja
Delovna kolektiva tekstilnih tovarn I dokaze iz izkopanin na Javi, pri Hei-v Ptuju sta zadnje čase posebno skrb- j delbergu, Neanderthalu, na Kitajskem no sestavila načrt ideološko vzgojnega '	” tr—p
dela svojih članov. Nekaj predavanj so že imeli, ostali del načrta pa nameravajo izvesti do VI. kongresa KPJ.
Poglejmo, o čem bodo predavali!
Imeli so že predavanje o materialističnem pojmovanju sveta, nastanku življenja in razvoju človeške družbe.
Za predavanje je bilo veliko zanimanje. Bilo pa je nekoliko težje razumljivo. Govorili so tudi o nastanku prvih živih bitij, o rastlinskih in živalskih vrstah ter njihovi medseb -jni zvezi.
Posebej so govorili o nastanku živali in človeka in pri tem nazorno prikazali
Ali se bosta sindikat kovinarjev in metalurgov združila?
V kratkem bo imelo predsedstvo Centralnega odbora sindikata kovinarjev v Beogradu sejo. Razpravljali bodo o tarifnih pravilnikih in drugih problemih tarifne politike. Med drugim bodo razpravljali tudi o možnosti spojitve sindikata kovinarjev in metalurgov.
in pri nas v Krapini. Poleg tega bodo imeli še nekaj predavanj iz bojev kolonialnih in polkolonialnih narodov za svojo osamosvojitev, iz delavskega gibanja v Jugoslaviji do leta 1918 in od 1918 do 1941. Posebno predavanje o zgodovini SKOJ ter eno predavanje o zgodovini naše Partije.
Program je torej zelo pester in kaže, da se ptujski tekstilni delavci zavedajo velikega pomena vzgojnega dela.
PARACINSKI STEKLARJI NA OBISKU V SLOVENIJI
Pred nekaj dnevi so paračinski steklarji obiskali steklarni v Rogaški Slatini in Hrastniku. Ob tej priliki so imeli skupna zasedanja delavskih svetov, na katerih so se pogovorili o gospodarskih vprašanjih, o organizaciji dela itd.
Ne smete misliti, da bi to povezovanje služilo dogovarjanju za enotne cene. Ti trije kolektivi so si med seboj veliki konkurenti. V Hrastniku in Pa-račinu na primer izdelujejo valčke za petrolejke. Paračinski steklarji so znižali ceno skoraj za polovico, Hrastničani pa so jo potem prodajali še ceneje.
ODKLANJAMO CENENI »Nit«
V sindikalne dvorane in delavske domove spadajo kakovostne umetniške podobe
V zadnjih dneh se pojavljajo v Ljubljani in v nekaterih drugih industrijskih središčih Slovenije nekakšni agenti, ki vsiljujejo sindikalnim odbornikom barvane, povečane fotografije nekaterih naših voditeljev in pri tem izsiljujejo naročila s sumljivimi dokazili in legitimacijami. Ponekod nastopajo prav surovo. Te portrete s kričečem! barvami in osladnimi toni prodajajo kar po 3000 dinarjev in še dražje.
Ti primeri prodajanja »likovne kulture« so precej podobni onim iz časov stare Jugoslavije, ko so razni agenti preplavljali slovenske domove z najrazličnejšimi znaki in ničvredno slikovno roko ter z visokimi cenami odirali naše ljudi.
Taki in podobni zmazki in »izdelki« seveda ne predstavljajo nobene vrednosti. Še več; s temi »izdelki« kvarijo
okus in žalijo estetsko pojmovanje našega delovnega človeka. Razumljivo je, da take podobe ne spadajo niti v naše zasebne domove =e manj pa v javne prostore, v naše sindikalne dvorane in delavske domove. Kjerkoli so še sindikalne dvorane prazne in brez likovnih umetnin naj se praznine nadomeste s kakovostnimi in izvirnimi umetniškimi deli, pa ne z zmazki.
VSI ČLANI KOLEKTIVA
NAJ SODELUJEJO V UPRAVLJANJU PODJETJA
V tovarni emajlirane posode prirejajo seminarje in predavanja o gospodarskih vprašanjih
nar za člane delavskega sveta, za sindikalne in partijske odbornike ter ostale člane in pojasnjevali finačno poslovanje v podjetju in druga gospodarska
______ _______ _ ,	_ __ . vprašanja, katerih delavci še niso dobro
so 'bile sicer večkrat tudi po- i poznali. Povabili so tudi tri uslužbence mu,.J.,.ii,vf, razpravljali o delavski za- iz Narodne banke, ki so pojasnili po-konodaji. Pripravili so poseben šemi- 1 slovanje in naloge
Iz tovarne emajlirane posode iz Celja nam poročajo, da so uspeli posebno v prejšnjem mesecu pritegniti ves delovni kolektiv k upravljanju podjetja.
Sindikalni odbori so na s vojih sejah, ki so bile sicer večkrat tudi po- i poznan, _ruvau.ii »u mu. m u3.ufv manjkljive, razpravljali o delavski za- iz Narodne banke, ki so pojasnili i; Prinravil; en noseben somi- ' slovanie in naloge te ustanove.
sprejeti na plenarni seji dne 20. dec. 1951, in navedel, koliko jih je nova uredba o prevedbi pokojnin upoštevala. Na podlagi te primerjave je ugotovil, da je v bistvu ugodeno vsem predlogom. Naša mlada država je z uredbo o pokojninah pred celim svetom neovrgljivo dokazala, da pri nas v resnici gradimo socializem kljub ogromnim materialnim žrtvam. Zategadelj je plenum z navdušenjem sprejel predlog, da tudi ob tej priliki izrazijo upokojenci svojo iskreno zahvalo vsem, ki so tako poskrbeli za nje. Predvsem so se zahvalili predsedniku zvezne vlade maršalu Titu, ki se je osebno zavzel za to. da so upokojenci prejeli to, kar jim prinaša nova uredba. Nadalje ministru Edvardu Kardelju, ministru dr. Pavlu Gregoriču, Borisu Kidriču in ne najmanj predsedniku vlade LRS Mihi Marinku,' ki se je zavzel za njihove težnje, in Republiškemu svetu sindikatov.
Plenum je poslal vsem naštetim voditeljem in njihovim sodelavcem pismene pozdrave kot izraz hvaležnosti. Predsedniku vlade LR Slovenije Mihi Marinku pa želi poslati predsedstvo Republiškega odbora posebno poslanstvo, ki se mu bo za njegov trud osebno zahvalilo.
POSNEMANJA VREDEN SKLEP
DELAVSKI SVET JE ODOBRIL 20 MILIJONOV DINARJEV ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HlS
Delavski svet tovarne emajlirane posode v Celju je na slavnostnem zasedanju v počastitev 500-letnice mesta Celja sklenil, da odstopi Mestnemu ljudskemu odboru 20 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš.
GOSPODARSKE NOVICE
Sindikalni odborniki sindikata metalurgov iz ‘ 'je bodo obiskali Slovenijo
Čez nekaj dni bo prispelo 11 sindikalnih odbornikov iz metalurških podjetij iz Srbije na obisk v Slovenijo. Srbsko delegacijo sestavljajo sindikalni odborniki iz Bora, Trepče, Majdan-peka in iz Republiškega odbora sindi-
Nikakor nePnovol"	zumTS zaftfSaSlh ^iatki S	/a* trg
vid. na bomo videli, da zavzema Jugoslavija odnosom med tema državama, ampak po- ško vprašanje. Takole je dejal. Ali lazde-eno izmed najvažnejših strateških pokrajin staja vse bolj zavora za mirno ureditev litev ozemlja po narodnostni meji (ta nji-v zahodnem obrambnem sistemu.	Prepustiti	povojne	Evrope, tako nerešeno	pa voda	na	hova narodnostna meja pa bi	pripojila nato državo svoji usodi, bi pomenilo	omogočiti	mlin sovjetskega imperializma.	liji poleg cone A tudi skoraj	vso cono B),
sovjetskim enotam prihod na sredozemske Svetovne velesile, ki imajo zasedeno ali pa takojšen plebiscit. Seveda ,e Pouda-obale. Italija. Grčija in Turčija bi bile tako Avstrijo, se že sedem let pogajajo, kako bi ril, da je za plebiscit potiebno, 9a se vse mnogo bolj neposredno ogrožene.	Torej, če	sklenile	mirovno pogodbo s to	državo,	pa	jugoslovanske čete umaknejo	s Trzafkeg3
hoče Zahod imeti čvrst obrambni	sistem, Je	nikakor	ne pridejo na zeleno	vejo. Ruski	ozemlja. Ce pa se jugoslovanska vlada ne
treba Jugoslaviji pomagati.	diplomati so pomešali tržaško vprašanje z bi strinjala z vsemi temi »predlogi«, potem
V zadnjem času pa je nekaj veljakov mirovno pogodbo z Avstrijo in stoje na pa je treba z vso odločnostjo poprijeti po tam onkraj velike luže ugotovilo, da je pri- stališču, da se ne bodo umaknili prej iz
šel ugoden čas, v katerem bi lahko kaj iz- Avstrije, dokler ne bo rešena usoda trža- ...	.	.	. ..
tisnili iz Jugoslavije. Čedalje glasneje se škega ozemlja To trdovratnost ruskih diplo- Eden popo noma razumel in da bo biitan-slišijo gesla, da je treba postaviti Jugoslo- matov pa se da odpraviti le s sporazumom ski zunanji minister v razgovoru s Titom vanom pogoje za sprejemanje pomoči. Po- glede Trsta. Spor zaradi Trsta pa je tudi znal zagovarjati »interese italijanskega n sebno je ohrabrila te politične intrigante velika nevarnost za učinkovitost obramb- roda«.	;
letošnja suša. Mnenja so, da bo Jugoslavija, nega sistema v tem delu Evrope. Sploh pa Toda Ed.e.n .]e	V aB?2gr^’ rS'
jo je suša oškodovala za 130 milijard Rusi zelo radi uporabljajo za boj proti varjal z našimi voditelji, a od De Gospe-J .	. . , ,- -»-»-i—»i--------1 ---tv,- -7„u»m jo tnh-n maihpn cnnr ki njevih predlogov ni ostalo niti sledu. Bri-
Nad tisoč razstavltalccv na zaarebšHem velesefmn
Ka velesejmu razstavlja 680 tujih razvijalcev. - Italijanska vlada ovira
svojim izvoznim podjetjem udeležbo na velesejmu.	ben dogodek v našem gospodarskem
življenju. Kakor vsako leto je tudi letos na velesejmu viden nagel napredek našega gospodarstva, saj lahko prav na tem velesejmu primerjamo kvaliteto naših izdelkov s tujimi. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da naši izdelki prav nič ne zaostajajo za tujimi.
Zanimivo je, da razstavlja na zagrebškem velesejmu več tujih razstav-ljalcev kot domačih. Domačih razstav-ljalcev je 473, tujih pa 680. Letos italijanska vlada ovira svojim podjetjem udeležbo na zagrebškem velesejmu in so prostori, kjer bi naj razstavljale italijanske tvrdke, še vedno prazni.
PRI GRADISU IMM V STRNlSCU SO PREJŠNJI MESEC PRIHRANILI CEZ 1 MILIJON DINARJEV
Po knjigovodskih podatkih delovnega kolektiva »Gradis IMM« v Strnišču so prejšnji mesec prihranili 1,312.000 dinarjev, medtem ko je vrednost uporabljenega materiala znašala 13 milijonov dinarjev. Prihranili so torej nekaj več kot desetino. Ta prihranek so dosegli tako. da so uporabili staro železo in bolje gospodarili s cementom. Tudi les so bolje izkoristili. Z redno preiskavo cementa v gradbenem laboratoriju so zmanjšali količino cementa na kubik (7,2 %), dosegli pa so prav tako in še večjo trdnost.
Oktobra bo Narodna banka izplačevala minimalne plače vsakomur, ki ni dosegel plačnega fonda
Iz direkcije Narodne banke smo zvedeli, da bo Narodna banka izplačevala v oktobru minimalne plače, ki jih zagotavlja država, vsakemu podjetju, ki ne bo doseglo plačnega fonda. Doslej je banka v večini primerov izplačevala polne plače po tarifnem pravilniku kljub temu, da nekatera podjetja plačnega fonda niso dosegla. Rešeno pa še ni vprašanje, ali bodo morala podjetja vrniti razliko, ki so jo doslej več prejemala.
V Sloveniji je po obračunu Narodne banke, ki je pregledala 999 podjetij, 306 takih podjetij, ki niso dosegla plačnega fonda. Ta bodo s tem močno prizadeta. Sicer pa so imeli do sedaj dovolj časa, da uredijo svoje finančno poslovanje in si utrdijo položaj na tržišču.
Pogled na razstavišče Zagrebškega velesejma IZ TOVARNE LESOVINSKIH PLOŠČ V ILIRSKI BISTRICI
VSAK ČLAN KOLEKTIVA JE DOBIL 151 <>/o SVOJE PLAČE IZ SKUPNEGA DOBIČKA TOVARNE
Delovni kolektiv tovarne lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici se je te dni dogovoril, da bo tekmoval na čast šestega kongresa Partije. V tem času bodo
kata metalurških delavcev Srbije. Obiskali bodo železarni Jesenice in Ravne, cinkarno v Celju, tovarno glinice v Strnišču ter rudnik in topilnico svinca v Mežici. Zanimali se bodo za organizacijo sindikatov v teh podjetjih.
pa je treba z vso	_ _	„
tristranski izjavi. Po razgovoru z Edenom je De Gasperi ves vesel izjavljal, da ga je
EEZF^iEiriiiHFnkHe^E
^SVe^Te0^ &2S&V Sf- ^^IJPSeuBo,,'t1“soZteZ^: S!? flenTe^^sp^al^a
skieXem”tkitinonIiatmUenujeeTo0 našo^dsko korak^naprep TrisUanska^izjlva, "kTsMo vlad.3On M samo Tak °sporaTTm pozdravil, demokracijo ter dovolimo delovanje večlm še danes na vse krlplje prizadeva obuditi Prav je tako. Vprašanje Trsta naj rešita
tolfko^ogrev^lo’epa' Is^ne^žele ustanovitev »	Jr“	T ‘i* rSuveVSo
^^k»r“ in Mnf0? MT ne kater i h* ° z ah o d n fh
. . državnikov, ki so Italiji bolj naklonjeni kot jateljske vezi, pa se bomo enkrat tudi mno-Povedali smo ,im te da smo mi kar nam zaradi tega_ ker je ta stopila v Atlant- go lažje domenili, kako bo s Trstom, lepo zadovoljni s svojo demokracijo in aa	skJ pakt Ti drjavniki pozabljajo, da je Ita-	Seveda se	italijanski	diplomati tega predle ne bomo nikoli zamenjali za njihovo	^ v vsej svojj zgodovini vedno pristopala	loga na vse	mile viže	otepajo. Drugo	leto
toliko opevano »demokracijo«, ki	v razne pakte in to samo v one. v katerih bodo imeli volitve in če bi dobili Trst, bt
na primer prodajanje otrok italijanskim . slutjl, da se bo dalo kaj pribarantati. bil to kar dober predvolivni golaž za itali-veleposestmkom ali pa nečloveško pretepa- y zadnjem času italijanski vladni časopisi janske volivce. Toda kaj moremo mi, če se nje stavkajočih delavcev. Tako demokracijo odkrlto namigujejo, da jim mora Zahod krščanskodemokratska stranka ne more dru-smo Imeli, pa smo se uprli proti njej. po- prepustlti Trst, če hoče imeti v njih res- gače obdržati na oblasti kot s prisvajanjem vedali smo jim tudi, da smo neodvisna „lčne„a zaveznika.	tujih ozemelj. Mi pa ne bomo nikdar do-
država in da hočemo taki tudi ostati, sami Ko se je razvedelo, da hoče britanski volili, da bi naše ozemlje uporabljala za hočemo biti svoje sreče kovači. Lepo v miru zunanj[ minister obiskati Jugoslavijo, so za- volilne spletke rimska krščanska vlada, naj nas pustijo, da gradimo svojo tiomo- -eU italijanski ln njim naklonjeni časopisi Tako jasno so povedali naši predstavniki vino, pa bomo lahko prijatelji.	zei0 obširno pisati o tem, kako »upravičene« britanskemu zunanjemu ministru in upamo,
Tudi zaradi tega je prav, da je prišel	so njihove zahteve. Pa tudi zbali so se, da	da	nas je razumel
britanski zunanji minister v našo državo.	bi britanski zunanji minister »ne nasedel	Se mnogo	je vprašanj, o katerih so	raz-
Bo vsaj spoznal, kako zelo cenimo svojo Titu«, kot je v raznih zavitih oblikah pisal pravljali naši državniki z ministrom Ede-neodvisnost, spoznal, da nas nobena sila na „popoio«. Spustili so na delo vse svoje nom. Toliko je protislovij v svetu in tako svetu ne bo mogla odvrniti od poti, po ka- .dobro preizkušene« diplomate, da bi na nek so povezana med seboj, da ne more biti teri hodimo. Spoznal pa bo tudi lahko, da najin uspeli pripraviti sestanek med De Ga- niti ene miroljubne države, ki bi stala je le prav še nadalje pomagati Jugoslaviji, speri jem in Edenom, še preden bi ta od- sama zase in se zadovoljila sama s seboj, pa čeprav ta tako odločno odklanja kakršno potoval v Jugoslavijo. Na vsak način so Prepričani smo, da bodo vsi ti razgovori koli vmešavanje v njene notranje zadeve, hoteli uporabiti Edena za svojega kurirja, koristili naši državi pa tudi Veliki Britaniji e- „ oprpfa vorašanla ki jih moramo ki bi ponesel v Beograd njihove »predloge«, in da bodo dali svoj prispevek k utrditvi Mediti Eno od njih je tudi — Trst.	kot oni imenujejo svoje osvajalne zahteve, svetovnega miru.	i. V.
odborniki skrbeli za to, da čim podrobneje seznanijo člane s spremembami v naši državni upravi, s pomenom in nalogami svetov proizvajalcev, v katerih bo prišla volja neposrednih proizvajalcev še bolj do izraza.
Na tem polju so dosegli že sedaj lepe uspehe. Pred kratkim pa so delili dobiček tako, da je vsak član kolektiva dobil iz ustvarjenega dobička 151 odstotkov svoje plače.
Znamkice XI. razreda morejo deliti le sindikalni sveti
V zapisniku sindikalnega sveta Medvode je zapisano, da svet izroči sindikalne znamkice XI. razreda (za začasno nezaposlene) sindikalnim podružnicam, da jih one dele. Tak način razdeljevanja teh znamkic pa ni pravilen. Po sklepu Centralnega sveta ZSJ lahko te znamkice delijo le sindikalni sveti in nihče drug.
Dobro pa dela tak svet, ker pošilja zapisnike vseh svojih sej sindikalnim podružnicam. Na ta način so podružnice seznanjene z vsemi sklepi sveta in se lahko sindikalni odborniki pripravijo za vsako sejo sindikalnega sveta.	\
NOV KORAK K POPOLNI SPROSTITVI TRGOVINE
Z novim letom ne bo več industrijskih bonov
Gospodarski svet vlade FLRJ je sklenil odpraviti bone za nakup industrijskega blaga. Industrijski boni bodo veljali še do konca tega leta. Po tem roku trgovska podjetja industrijskih bonov ne bodo več sprejemala.
Tisti del plače, ki so ga delavci in uslužbenci prejemali doslej v industrijskih bonih, bodo z novim letom izplačevali v gotovini!
Položaj na tržišču je že tak, da ni potreba, da bi z industrijskimi boni odrejali potrošniku, koliko bo porabljal za industrijsko blago in koliko za živila. V Gospodarskem svetu poudarjajo, da ni strahu, da bi mogla odprava industrijskih bonov in prehod k popolnemu de-
narnemu plačevanju povzročiti motnje v obtoku denarja in na tržišču.
Vsem nadzornih odborom podružnic, krajevnih in okrajnih sindikalnih svetov
Iz zapisnikov sej in sestankov ter poročil, ki jih prejema Republiški svet, je razvidno, da so zbrali kolektivi precej denarja za Jugoslovanski komite miru. Nadzorne odbore sindikalnih podružnic krajevnih in okrajnih sindikalnih svetov pozivamo, da pregledajo, če so denar že poslali. Ta denar je treba namreč poslati preko Centralnega sveta ZSJ Beograd (čekovni rač. 103-:)532028) na Nacionalni komitet.
Preberite si okrožnico št. 6 z dne 9. maja t. 1., ki jo je izdal Republiški svet ZS Slovenije.
Iz tajništva Republiškega sveta ZSS
i Vajvečja osebnost naše kulturne zgodovine v 19. stol. poleg Prešerna je bil Fran Levstik. Toda Levstik ni bit genialni umetnik kakor Prešeren, k) je v tanki knjigi lirskih pesmi upodobit veliko in tragično življenje nacionalno m kulturno prebujenega Slovenca in revolucionarnega Evropca v Metternichovem predmarču med jiflijsko (1830) in marčno revolucijo (1848). Levstik je bil porevolucijski pesnik, pripovednik, dramatik, kritik, politični publicist in jezikoslovec. Ta mnogostranost je njegova odlika in slabost Izvirala pa, je iz Levstikovega temperamenta in značaja ter njegovega spoznanja, da je bila po 1848. letu, ztasti pa po 1859. letu (padec Bachovega absolutizma) prva dolžnost slovenskega ljudskega izobražen stva, da razširi, spodbujen po Prešernovih nacionalnih in človečanskih mislih, kulturno delo na vsa področja duhovnega in socialnega življenja in da tako prenese Prešernove misli v ljudstvo.
Levstik je spoznal že kot četrtošolec ljubljanske gimnazije v dobi največjegn kulta spretnega ponarejevalca pesniških vrednot Jovana Vesela Koseskega, da je v Prešernovih Poezijah spregovoril največji duh našega, ljudstva. Odslej se je vse življenje bojevat z nasprotniki te poezije in ni nikdar podvomil o njeni večni lepoti in vrednosti. Kljub temu se je vse življenje mučil, da bi na temelju življenja povprečnega slovenskega človeka, zlasti kmeta, ki je .v njegovi dobi tvoril jedro naroda, napisal drugačno lirsko pesem, zlasti pa povest in igro. V teh bi sicer naj živele Pre šernoVe misli kot najbolj aktivne moči, ki gibljejo ljudstvo in ga vodijo k naprednejšim družbenim oblikam, toda predvsem pa bi naj v njih zaživelo ljudstvo samo, in sicer v besedah ter podobah, ki bi mu bile znane, razumljive in ljube. Spoznal je, da je treba kakor kmeta tako tudi meščana šele vzgojiti, da bo slovensko knjigo čital in spoštoval. Tako se je v praksi in teoriji krepko zavzemal za domačijski realizem ter je zavračal posnemanje Prešernove in ljudske poezije. Oboje je obsojal kot spakovanje, ker je bil prepričan, da mora vsak pisatelj in pesnik najti izraz svoji dobi, ker se ne more nikdar tako zediniti niti 8 predhodnim umetnim pesnikom, niti z anonimnim ljudskim pevcem ali pripovednikom, da bi mogel obnavljati in nadaljevati delo tega ali onega. Pač pa se naj vedno uči življenja in izraza od ljudstva.
Levstikovi rojaki v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah in v bližnji okolici so sloveli takrat po svoji zgovornosti in ljubezni do pripovedovanja. Stritar pripoveduje, da so se v njegovi in Levstikovi mladost» zbirali ob nedeljskih in prazničnih popoldnevih mlajši in starejši ljudje pred vaškimi hišami in tekmovali, kdo bo povedni bolj pametno ali šaljivo, kdo bo komu bolje zasolil ali odgovoril. Ta tekmovanja so se ■vršila brez pijače, bila so dostojna in nežni j iv a in so vrela po Stritarjevem prepričanju iz čistega veselja do pripovedovanja in besednega oblikovanja. In prav Levstik je bil v mladih letih po Stritarjevem prepričanju v tem pogledu »potencirani Laščan«. In iz take rodovne zasnove je po tekel dobršen del njegovega literarnega delovanja.
Razumljivo je, da je zato v svojem delu brez tavanja in iskanja našel svoj slog, ki bi ga mogli označiti kot domačijski realizem. Iz takšnega realizma je rastel v kritični realizem, zlasti ko se je prebudila v njem zaradi resnicoljubnega in koleričnega značaja kritičnost do vsega, kar se mu ni zdelo naravno in resnično. Zato je kmalu prav osebno in nepomirljivo zasovražil vse, kar ni bilo v takratnem našem književnem, političnem in družbenem življenju naravno, pošteno in pravično.
Sprva je pisal lirske in epske pesmi. V prvih je pel o mladeniški ljubezni, o veselih doživetjih v kmečki in dijaški družbi, o radosti in bolesti mladeniške ali dekliške duše. le tedaj je šibal ponarejeno gromo-glas je Koseskega in puhlo preobčutljivost sodobnikov. Izogibal se je modnega domoljubja, o katerem so prepevali takrat mladi in stari. Kljub temu dihajo ljubezen do ljudstva in domače zemlje vse njegove pesmi, saj so Osebne in ljudske, saj ustrezajo pesnikovemu čustvovanju in mišljenju in so tudi izražene v tako preprostih in jasnih podobah, da jih more umeti vsak zdrav človek.
Levstikovemu duševnemu zdravju sprva niso mogli škodovati ne pritisk domačih služabnikov obnovljenega fevdalno-absolutističnega režima, ne njihove očitne krivice in beda, ki je bila zato njegov pogosti delež. Koliko više so se po 1849. letu dvigali po vseh slovenskih deželah valovi nemškega jezika in »kranjske Šprahe«, toliko bolj je bil Levstik prepričan, da je samo v kulturnem delu, izraženem v 0oplemenitenem kmečkem govoru, poroštvo, da ti valovi ne bodo zalili slovenske zemlje, temveč da bo iz pravega kulturnega dela vzrasla organska zveza med kmečkim ljudstvom in meščanskimi izobraženci, skratka vseobjema-joča narodna zavest.
Z istim prepričanjem se je krepilo tudi njegovo politično in socialno mišljenje ter delovanje. Žalostna usoda njegove prve knjige (Pesmi 1854)t vzete 12 let na duhovniški pritisk iz knjigotrškega prometa, razgovori s preporodit el jem srbskega književnega jezika in kulturnega življenja sploh Vukom Karadžičem. s slavistom Miklošičem in študij Lessingovih spisov so dali njegovemu, do tedaj bolj nagonskemu kakor pr o gramatičnemu uporu zoper domače kulturne razmere določeno obliko in jasni cilj Spoznal je. da naše meščanstvo in izobra ženstvo sploh, ki je hvalilo pesmi Koseskega in njegovih učencev, ni niti moralno niti narodno zdravo Zato ga je sklenil zdraviti in ker tedanji politični režim ni dovoljeval ne društvenega ne političnega dela. je sklenil to doseči z literarnim de-
28. SEPTEMBRA 1931
16. NOVEMBRA 1887
FRAN LEVSTIK
LETA 1869 JE USTANOVIL DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO
lom. Zato se je zagnal pogumno »v trnovo ogrado«, s katero se je obdala, naša takratna družba, da bi se zagradila pred ljudskimi socialnimi in svetovnimi kulturnimi silami.
Levstik je začel s kritiko, povestjo in igro. Po značaju in temperamentu mu je bila najbližja dramatika. Toda ker sam ni mogel ustanoviti slovenskega gledališča,
v laškem družbenem okolju poglobljene ra dosti do šaljivega in bistrega pripovedovanja. Kljub temu pa ji je dal globljo narodno in socialno misel, ker je zapisal v nji marsikatero »resnico v prijetni šalit. S to povestjo je začel novo dobo v našem pripovedništvu. Krpan je prvo slovensko pripovedno delo v prozi, ki je popolnoma domače in napisano z resničnim umetniškim
meščanska družba mu pa ni dovolj pomagala. je njegovo dramatsko snovanje ostalo v načrtih in odlomkih Nekoliko laže je uspel s kritiko in povestjo, dasi je moral tudi v teh dveh panogah premagovati hude ovire. Prve kritične osnutke je napisal že 1855. leta. Tedaj je poudarjal zoper domačo diletantsko literarno teorijo in prakso, da je edino človek pravi predmet poezije in da je poznavati je človeške duše pesniku tako potrebno kakor slikarju ali kiparju poznavanje človeškega telesa. Toda te misli so bile za našo tedanjo duševno revščino še preuranjene in moral je pričeti z jezikovno kritiko. Skrajna jezikovna samovoljnost in nevednost takratnih literatov in njihova napol nemška, napol latinska skladnja sta ga silili, da jim našteje najprej njihove najbolj pogoste napake in skritizira njihov nenaravni slog. Zato je napisal jezikovno kritično razpravo Napake slovenskega pisanja (1858). Tu je obsodil skoraj vse naše takratno pisanje in poudaril, da je naša literatura — prazno početje, če se ne bodo naši literati lotili prikazovanja domačega. človeka z domačo besedo. Da bi
pokazal, česa se jim je treba posebno ogi bati. je označil njihove najbolj pogoste na pake in povedat, kako se jih morejo izogi bati. Zabičal jim je. naj proučujejo ljudski govor in ljudsko življenje. Na koncu je zanosno zaklical po objektivni kritiki, češ brez nje ni napredka.
Kot dopolnilo je	%
spis Popotovanje iz Litije do Čateža. V njem je dokazal, da za domačo povest in igro m dovolj samo domača beseda, poglavitni pogoj ji je domača vsebina, izražena z domačo besedo. Če bi Slovenec končno našel samega sebe v domači knjigi, bi ga gotovo začela zanimati. V Popotovan ju je Levstik orisal nekaj kmečkih oseb in diskretno, toda realistično jasno podobo njihovega domačega kraja. Ob tem je analiziral možnosti, ki jih dajeta ljudska tradicija in življenje slovenskemu dramatiku in pripovedniku Glede na dramo je ugotovil, da je trenutno mogoča sa mo še kmečka igra. ker še ni slovenskega meščanskega razgovornega jezika. Roman in povest pa bi naj pisatelji ustvarjali »na slovenskega življenja«.. Naštel
čisti podlagi	. .	.
je vrsto motivov in tipov, ki bi bili po njegovem najprimernejši za obdelavo. Tako je postalo Popotovanje program za Jurčiča in druge mladoslovenske pripovednike
Umetniški sad Levstikovih razmišljanj o vsebini, slogu in miselnosti slovenske povesti je pa Martin Kr p a n (1858). Ta povest je Levstiku potekla iz prirojene in
znanjem in okusom, tako da še danes velja Stritarjeva ocena iz 1870. leta: *Kdor bo nekoč (danes morebiti še to ni potrebno) pisal zgodovino slovenske proze, se mora ustaviti, ko pride do Krpana, pa pogledati najprej v preteklost, nato pa v prihodnost in govoriti o prozi pred Krpanom in o prozi po njem.« Po -JjO-tih letih lahko ugotovimo, da je še dandairčs to, kar je v našem pripovedništvu najznačilnejše in najbolj dragoceno:	kompozicija posameznih epizod,
ljudskost v besedi in podobi — zelo sorodno istim elementom Krpana, ki je izvršil potemtakem enako vlogo v našem pripovedništvu, kakor so jo izvršile Prešernove Poezije v našem pesništvu
Napake slovenskega pisanja so potegnile Levstika v hude književne boje z Bleiivei-som in njegovimi pristaši. Ti boji so pre-suknili težišče njegove delavnosti še bolj na kritično in jezikovno področje. Lirskd pesem, ki jo je neposredno pred temi boji gojil v obliki ljubezenske poslanice in izpovedi. (Tonine p e s m i), je začel opuščati, pišoč v stihih v glavnem samo še literarno in politično satiro. Odpor zoper njegova kritična in zlasti jezikovna načela je budil v njem prepričanje, da je slovenska meščanska družba bolna in da jo more ozdraviti samo radikalna preobrazba slovenskega književnega jezika na. ta način, da iztrebi iz njega vse tuje oblike in vplive. V večnem strahu, da bi mogel zapisati tisto leto priobčil tudi sam kaj neslovenskega, je Levstik za-T 1 * * * - J ~ čel od 1860 dalje podrobno študirati zgodovino našega jezika in to je posebno delal od 1865. ko je prevzel izdelavo slovenskega slovarja. Dntedaj pa je bil že doživel vrsto porazov v društvenem življenju (tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu in Slovenske Matice v Ljubljani) v časnikarskem delu kot sourednik Vilharjevega političnega časnika Naprej (1863. leta). Vse to je pospeševalo v njem usodno strast do očiščene slovenske besede kot edinega dokumenta nepopačenega slovenskega življenja in kot najvažnejše. čarobno sredstvu, ki edino more pospešiti preobrazbo slovenskega ljudstva v narod. Zato se je zagrize/ v slovarsko delo, ki si ga je zamislil tako temeljito, da bi mu po besedi največjega tedanjega jezikoslovca Franca Miklošiča pero moralo zgoreti od pisanja, preden bi izdelal polovico zasnovanega slovarja Kljub temu je tudi poslej delal v mladinskih društvih, tako v Južnem Sokolu in v Dramatičnem društvu Ko so mu pa vzeli politični in književni nasprotniki delo pri slovarju, so mu zadali najhujši udarec, ki ga ni nikdar prebolel. V prvem navalu odpora in srda zoper tiste.
ki so mu v slepi politični strasti odrekali pravico do tega dela, se je zagnal v politiko in Časnikarstvo. V celovškem Sloven cm in v mariborskem Slovenskem narodu je priobčeval srdite politične članke, podlistke in satire zoper domače konservativce in zoper po dualizmu razbesnele nosilce liberalno - kapitalistične germanizacije. Tiste dni se je začela zbirati okrog njega študentska in obrtniška mladina, ki si je želela dosledno nacionalno ali socialno politiko. 1869. leta jo je hotel Levstik združiti celo v dveh močnih organizacijah. Toda prišlo je samo do ustanovitve delavskega prosvetnega društva, čeprav je zagovarjal pri delavskem društvu predvsem prosvetno-politični program. Visokošolska mladina pa ga je ob uri preizkušnje zapustila in se zgrinjala okrog mladoslovenske malome ščanske politične stranke, ki je sicer tudi rasla pod vplivom Levstikpvili misli, a je vendar kot izrazita politična organizacija bila premnogokrat v službi osebnih interesov vodij in polagoma se razvijajočega domačega kapitala.
V tej dobi je Levstik doživel ljubezen do Franje Malenškove. In med najhujšimi političnimi boji je napisal nov venec ljubezenskih pesmi — Franji n e p e s m i. To so preprosto realne slike te silne ljubezni od prvega srečanja do ponosno hladne Lev stikove odpovedi zaradi Franjine resnične, kakor je mislil pesnik, odnosno dozdevne nezvestobe, kakor je pozneje trdila Franja. Levstik se je namreč spomladi 1870. leta preselil na Dunaj, da bi tam s prijateljsko pomočjo dajal na svetlo satirični list Blisk ali Pavliha, kakor ga je po Stritarjevem nasvetu končno imenoval Ločitev od Franje pa je bila usodna za njuno ljubezen V Pavlihi je Levstik bičal nemške in nemškutar ske kulturonosce in domače nasprotnike v verzih in prozi, a je vsaj spočetka nekoliko prizanašal drugim Ko je pa zvedel o političnih paktih, ki so jih sklepali liberalni mladoslovenci s konservativnimi staroslovenci, je udaril s satirično gorjačo po starih in mladih. Ti so ga nato složno proglasili za narodnega izdajalca in vladnega plačanca. Na mah so odpovedali naročnino skoraj vsi naročniki Pavlihe in Levstik je doživljal najbridkejše trenutke, ko so slovenski visokošolci na Dunaju pred njim pljuvali, da bi mu tako kazali svoje zaničevanje. V tej nesreči ga je ohranil v življenju rojak Stritar, ki mu je prepustiI del zaslužka in mu dal prostor za polemiko v svojem literarnem časopisu Zvonu. Pomagal mu je tudi z ostrim satiričnim peresom v tem boju. Čeprav je Levstik v članku Gospodom naročnikom Pavlihe izpričal poštenost in doslednost svojega časnikarskega dela. vendar ni mo gel preboleti krivičnega očitka. V satiri Sveti doktor B e ž an e c v Tožba nji vasi je moral napisati mračno satiro na lahkoverno slovensko ljudstvo in njego ve zvite politične vodnike.
Toda obsodba, ki sta jo izrekli slovenski politični stranki nad njim, je zlomila nje-
govo veselje do dela in zaokrenila njegovo zanimanje z dnevnega književnega in gabil-cističnega področja v kritične razgovore z redkimi preostalimi prijatelji in na področje jezikoslovja, v anonimni uredniški <n prevajalski posel, v tiho. brezkončno in brezuspešno borbo z nerešenimi problemi lastnega pisateljevanja in življenja. Ta kriza je postala še ostrejša, ko se je po vrnitvi v domovino (1872)	»prepričal*. vsaj
tako je mislil do smrti, da je bila njegovo ljubosumnost upravičena. Umaknil se je v tišino licejske biblioteke in v najožji prijateljski krog Tam ga je 1875 poiskal Jurčič, ki je izšel kot pisatelj iz Popotovanja in Krpana. Zdaj mu je prinesel tragedijo Tugomer v prozi in ga prosil, da. bi mu pomagal preliti njeno nacionalno borbeno vsebino v verze Levstik se je zavzel za prijateljevo delo in je napisal skupno z njim novo dramo, ki ji je dal aktualno ostro proti germansko vsebino in jo utemeljil z marsikatero lastno življenjsko izkušnjo Drama je skupni sad Jurčičevega >n Levstikovega duha, vendar je v končni tiskani redakciji Levstikova ustvarjalna misel potisnila Jurčičevo ob stran Oblika, slog in jezik razodevajo Tugomera kot Levstikovo delo.
1876 leta je hotel dati Levstik svojim pesmim novo. do zadnjega odtenka pravilno jezikovno podobo. S tem je odvzel marsikateri pesmi preprosto svežost in naravnost prve zasnove. Zato jih menda končno ni publiciral v tej redakciji. V poslednjih letih je postajal vse bolj in bolj »vsega sveta Pilatuž«, kakor se je sam ironično imenoval, pravi pravcati narodni tlačan, ki je popravljal skoraj vse, kar se je takrat na Slovenskem tiskalo Kot kritik je v tej dobi dal na svetlo skupno z Levcem Pravdo o slovenskem Šest o mer u (187H), sam pa je 1881 dovršil obširno, temeljito in ostro Kritiko K l e i n m a g e r o v e slovstvene zgodovine. S to kritiko je postavil dragocene temelje za temeljito zgodovino naše književnosti. Razočaran nad odraslimi je sodeloval že od 1873. leta v otroškem časopisu Vrtec in v njem je 1880. leta priobčil venec pesmi O t r o š k e igre v pes e n c a h Od 1876. leta je vodil priprave za ustanovitev literarnega ča-.sontsiz. glasila realistov, ki bi se naj buril tako zoper Pajkovo diletantsko površno Zoro, kakor tudi zoper Stritarjev sentimen-talno-svetožaljski Zvon. V tej dobi je tudi kritično Študiral Prešernove pesmi in je obljubil Prešernovi hčeri Ernestini in literarnemu občinstvu definitivno izdajo Prešernovega dela. Toda v hudi ledvični bolezni, ki je bila posledica pomanjkanja v mladosti in globokih duševnih pretresov, ni mogel dovršiti tega načrta V zadnjem letu življenja se mu je s pismi približala spet Franja, toda po večmesečnem dopisovanju se je obrnil srdit od nje in padal tise bolj in bolj v duhovno temo. katere ga je končno rešila po silnih mukah — smrt.
Na Levstikovem delu in na vzgledih njegovega trdnega značaja stoji velik del našega kulturnega in političnega napredka v drugi polovici 19. stol., ko je bilo treba organsko povezati vas in mesto v političnem in narodno-obrambnem boju zoper germanizacijo in dati našemu nacionalnemu gibanju demokratsko in socialno smer. Koliko je to Slovencem tedaj uspelo, je v poglavitnem zasluga Frana Levstika, ki je bil v tej dobi najdoslednejši bojevnik za nacionalno in socialno preobrazbo našega ljudstva. v narod in za to. da si to ljudstvo ustvarja kulturo vzporedno s kulturnim razvojem drugih narodov, vendar na temelju lastnega življenja.	A. Slodnjak
Naši prosvetni delavci imato vedno več prijateljev v drugih deželah
Naši prosvetni delavci so posebno letos zelo razširili zveze s prosvetnimi delavci iz drugih dežel. Tovariš Miroslav Ravbar je bil v juliju v Niimbergu (Nemčija) na mednarodni konferenci. Tja so ga povabili bavarski učitelji. Te dni se nahaja tovariš Winkler v Sonnenbergu v Zapadni Nemčiji.
Iz dela začasnega odbora Zavoda za socialno zavarovanje
Sedež okrajnega zavoda za socialno za. varovanje bo na Jesenicah
Na prvj seji začasnega izvršilnega odbora zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah so si izvolili tovariša Tomana Franca in Avsenika Janka za predsednika in njegovega namestnika.
Sklenili so, da bo sedež okrajnega zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah, ker je velika večina zavarovancev z Jesenic, ki bi imeli veliko stroškov, če bi se morali voziti v Radovljico.
Na eni zadnjih sej so izvolili zdravniško komisijo za bolovan je nad dve-mi meseci, stalno zdravniško komisijo za klimatsko in topliško zdravljenje, začasnemu Republiškemu zavodu za socialno zavarovanje pa so predlagali stalno pokojninsko komisijo.
Začasni izvršilni odbor okrajnega ZSS je tudi sklenil, da dosedanje ekspoziture na Bledu in v Radovljici ukinejo, njihovo delo pa prevzame okrajni zavod. Ekspozitura v železarni bo ostala še naprej.
prav tako na mednarodni konferenci prosvetnih delavcev. Tam je gost organizacije Erziehung und \Vissenschaft.
V avgustu so bili štirje tovariši v mednarodnem prosvetnem letovišču Menton v Franciji. To letovanje je organiziralo Združenje učiteljev in Združenje profesorjev .1 u-goplavije Istočasno pa se štirje francoski prosvetni delavci nahajajo na letovanju v Jugoslaviji.
Aprila so obiskali Jugoslavijo angleški prosvetni delavci. Dve skupini sta bili v gozd Martuljku, dve pa v Crikvenici. Se letos pa bodo odpotovali v Anglijo profesor Cemažar iz Ljubljane na enomesečni študij angleškega šolstva ter tovarišica profesor Melita Breznik iz Maribora za tri.mesece na študij angleškega jezika Združenje prosvetnih delavcev na Danskem je povabilo naša Združenje, da pošlje svojega predstavnika na štiridesetdnevno bivanje na Dansko.
Kot vidite so prosvetni delavci zelo delavni in vzpostavljajo tesne stike s prosvetnimi delavci iz drugih dežel.
DELOVNEMU KOLEKTIVU PODJETJA »BETON« IZ CELJA V PREMISLEK
Med raznimi poročili iz delovnega kolektiva gradbenega podjetja »Betone iz Celja smo našli podatek, da je od 1220 članov sindikata v tem kolektivu naročenih na naš delavski list le 31 članov.
Kaj pravijo sindikalni odborniki in člani tega kolektiva k tej številki? Po našem mišljenju bi moral biti vsak član sindikata naročen na svoje delavsko glasilo in tako majhno število naročnikov kolektivu ravno ne more biti v ponos.
PRED PARTIJSKIM KONGRESOM
Dokažimo, kako draga nam le Par lila!
Sindikalni odborniki premalo posegajo v javno in politično življenje
(Nadaljevanje s 1 strani)
K osvetlitvi teh problemov bi sindikalni odborniki lahko ogromno prispevali. Ta prispevek bi pomagal stvari jasno razsvetliti in pravilno usmeriti delo organov delavskega upravljanja. Ob razpravah bi se delavci obilo naučili. In tega dela so sindikalni odborniki premalo izvršili.
Seveda to ni edino vprašanje, o katerem smo v zadnjem času precej razpravljali. Takih vprašanj je še cela vrsta. Toda naj bo dovolj ta primer! Ne gre mi za naštevanje važnih vprašanj, rad bi le opozoril sindikalne odbornike, da se že davno več ne rešijo in razčistijo vsa za delavce važna vprašanja le na »množičnem« sestanku v podjetju. To je treba razumeti. In z;ato je treba, da posežejo sindikalni odborniki povsod tja, kjer se kakor koli razpravlja in odloča o zadevah, ki se tičejo delavcev. V tem splošnem javnem in političnem življenju pa bomo imeli takšen delež, kakršnega si bomo s sodelovanjem ustvarili.
Pri tem pa mislim predvsem na aktivno delo v javnih in družbenih organih. To je v "delavskih svetih, občinskih odborih, organih socialnega zavarovanja. društvih »Svobode«, v delavskem ' tisku itd. V teh organih so povsod tudi sindikalni odborniki. Toda še vedno precej odbornikov pojmuje svoje delo po starem, »češ da so tam zaradi
koordinacije s sindikatom«. Potem se zadovolje tudi z neke vrste podrejeno vlogo, češ da bodo »prenesli sklepe« na delavce. To je napak — v teh organih morajo odborniki jasno povedati o vseh vprašanjih stališče organizacije, delavcev, ki so organizirani. Poseči morajo v načelne razprave v samem organu in v javnosti. Ob pripravah za izvolitev samoupravnih organov socialnega zavarovanja so se recimo sindikalni odborniki spet omejili v glavnem na tehnično delo (koliko kandidatov, kakšne listke, kje se bo volilo — čeprav je to tudi potrebno), medtem ko so edino oni poklicani, da delavcem pojasnijo, da se sedaj uresničuje staro delavsko geslo — socialno zavarovanje v roke samih zavarovancev. Delavci morajo sedaj pokazati, da so zreli to prevzeti.
Zanimivo je, recimo, da so na sestanku sindikalne organizacije v nekem podjetju, ki se je krčevito otepalo z birokratskimi manirami direktorja in z gospodarskimi težavami, v istem času razpravljali o pripravi družabnega večera in O tem, da jim je zmanjkalo nekaj sindikalnih znamkic. (Mimogrede naj povem še to, da so ugotovili na tem sestanku, da je sindikat sedaj bolj delaven.) Na široko so na seji govorili o tem. kakšna naj bo veselica in katere dolžnosti bo posamezni član odbora prevzel — medtem ko so o družbenih pojavih v podjetju, od
katerih je odvisna bodočnost vseh, govorili delavci sami. To je tak primer zaprtosti organizacije same vase. Ko pa se je začelo zelo na široko govoriti o napakah v podjetju, je pa zastopnik sindikata napisal na Republiški odbor pismo in »zatožil«, kaj ga lomijo upravni ljudje v podjetju, ter se strašno razhudil. Ni se pa potrudil sindikat, da bi pomagal razčistiti in urediti, čeprav »zastopniki« sede v delavskem svetu in v upravnem odboru. Niti se niso oglasili v javni razpravi, ki je bila načeta. (Seveda tega primera ne gre posploševati!)
Kjer delajo take in podobne napake. pa potem sindikalni odborniki čutijo premalo potrebe, da bi svoja stališča ali stališča organizacije iznesli v javno razpravo in se borili za svoja pojmovanja v tisku. To recimo zelo jasno občutimo pri »Delavski enotnosti«, ki ima med odborniki daleko premajhno število sodelavcev. Precej odbornikov je še navajenih tako, da ne obravnavajo pojavov in napak v celoti. Če bi jih obravnavali tako, bi na mah uredili morda na desetine posameznih primerov in odvrnili možnost, da se spet pojavi enaka slabost. Sicer pa se morajo z enakimi težavami otepati iz dneva v dan.
Zakaj sem zapisal ta vprašanja? Zato, ker še precejšen del odbornikov misli, da so to stvari, s katerimi se ukvarjajo pač »drugi ljudje«, ali pa, da jih bodo že »višji forumi« rešili! In to je treba popraviti! Ne samo, da bodo odborniki posegli v to javno in politično življenje, ampak morajo na to navajati vse člane naših organizacij. Tukaj pa se srečamo z že neštetokrat povedano nalogo: učimo se in navajajmo vse svoje člane, da se bodo učili. Ob tej priliki naj povem to, da bodo v naši republiki morale mnoge delavske gimnazije prenehati s svojim delom (brezplačnim poukom delavcev)
4 stran * 26. ,X. ,952 DELAVSKA ENOTNOST
zato, ker za to hi slušateljev. Ali se zavedamo, kaj to pomeni? Vsak dan, na vsakem koraku nam gre težko, ker tega in onega ne znamo — v šolo pa ne gremo. Ce rečemo odborniku, zakaj nam nikoli ne piše, bo mirne duše rekel — meni ne teče pero! V gimnazijo pa se ne vpiše, da bi se naučil. Kako pa si predstavljamo delavsko demokracijo, popolno samoupravljanje — ne da bi se vsega naučili, kar je treba vedeti in znati za upravljanje in vodenje javnega življenja. Tudi v »Svobodah« nas je še daleč premalo, če pomislimo, česa se moramo vse naučiti.
Toliko o prvi trditvi. S tem pa sem tudi veliko povedal o svoji drugi trdi-
tvi. Zato, ker dobršen del sindikalnih odbornikov ne posega v javno in politično življenje tako, kot to morajo sindikalni odborniki, so tudi delovni programi, ki so jih v nekaterih organizacijah napravili v počastitev VI. kongresa Partije, pomanjkljivi. Zelo težko bi o tem povedal kaj več! Če sem uspel odgovoriti na prvo vprašanje, potem sem opozoril tudi na to, kam bodi tekmovanje, posvečeno partijskemu kongresu, predvsem usmerjeno. Kako in kaj bodo dosegli posamezni kolektivi, to pa je stvar kolektivov. Vedeti pa moramo nekaj, da so delavci s polnim srcem pripravljeni čim več napraviti v čast tega kongresa.
Roman Albreht
Ob roba tekmovanja v počastitev partijskega kongresa
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ponekod pa kar vse običajno in redno družbeno in športno življenje ikrsti-jos s tekmovanjem v čast partijskega kongresa. To samo na sebi ni nič sla bega. celo lepo je, če bi organizatorji takih prireditev potem tudi poskrbeli, da bi te prireditve preveval tak duh. kakršen bi bil dostojen posvetilu. Toda. tega često manjka. To se pravi, da so se prireditelji zadovoljili s samim posvetilom, To pa ni prav Take pojave je treba iz tekmovanja odpraviti, ker dejanski počastitvi kongresa prav bore malo prispevajo. Vsako prireditev, ki nosi posvetilo partijskemu kongresu, mora prevevali iudi duh, ki je takega posvetila dostojen.
Se na nekaj moramo misliti v tem tekmovanju, kar so mnoge organizacije prezrle. Krepitev naših delavskih nrga nizacij. Dobršen del delavcev, ki so že precej časa o podjetjih in uživajo polno
| pomoč naših organizacij, še niso člani sindikatov. Treba jih je pridobiti za organizacijo. In naprej! Nekateri sv v organizacizi tsuhes številke. Treba jim je pomagati, da se bodo vživeli v delo organizacije. Dobršen del članov sindikata sploh ni naročenih na naše sindikalno glasilo >Delavsko enotnosti, čeprav bi bilo prav in pošteno, da bi vsak naš član imel ta delavski časopis v hiši. In nebroj drugih stvari je, od katerih je odvisno delo in razvoj naše organizacije, ki smo jih v tekmovanju doslej prezrli. Tudi na to bi morale malo pomisliti naše organizacije, da so poklicane opozarjati partijske organizacije na delavce, ki bi po svojih vrlinah lahko bili sprejeti o Partijo.
Popravimo take slabosti v našem tekmovanju in naša .prizadevanja, posvečena partijskemu kongresu, bodo o bodoče še plodnejša kot so bila doslej. To pa je edina naša želja.
PIŠEJO NAM
Vseh delavci nai ve, hako dre podlellu!
Delovni kolektiv Elektrarne Fala je spre.jel poziv upravnega odbora Elektro Gorica na tekmovanje vseh podjetij elektrogospodarstva Slovenije na čast VI. kongresu Partije
Dogovorili so se, da bodo za člane upravnega odbora in delavskega sveta Priredili posebna predavanja, s katerimi jih bodo seznanili o novem finančnem sistemu in pravicami ter dolžnostmi delavskega sveta in upravnega odbora. Sklenili so, da bodo vsak mesec | obveščali celotni kolektiv o gospodar- 1 skem uspehu podjetja, da bodo sproti zasledovali izvajanje tarifnega pravilnika in že sedaj zbirali predloge za njegovo izboljšanje. Pozabili tudi niso na politično in kulturno delo in bodo
v ta namen priredili več predavanj o demokratizaciji našega družbenega življenja, posebej še o novem zakonu o ljudskih odborih ter o zadnjih ukrepih našega gospodarskega vodstva. S. B.
NA ŠPORTNIH TEKMOVANJIH
GRADBENIH DELAVCEV JE SODELOVALO 750 ŠPORTNIKOV
V začetku septembra so imvli kolektivi podjetja »Gradis IMM< veliko športno prireditev na gradbišču v Str-nišču pri Ptuju. Tekmovali so v odbojki, namiznem tenisu, nogometu in šahu. Tekmovanj se je udeležilo čez 750 članov »Gradisovih« kolektivov. B. G.
KAKO BODO DELILI DOBIČEK V ELEKTROOBRATU V AJDOVŠČINI
Tisti, ki so bili odsotni, ne bodo dobili deleža
Te dni je imel delovni kolektiv podjetja Elektro Gorica, obrat Ajdovščina, množični sestanek.
IZ TOVARNE »PLETENINA« V KRANJU
Delavci so šele sedaj izvedeli, da lahko pridejo na predavanja
V delovnem kolektivu tovarne Pie- i tenina v Kranju so imeli prve mesece I tega leta velike težave. Premagali so | jih in danes bodo že delili 66 odstot- ! kov plače iz dobička. Pri tem pa imajo | precejšnjo zalogo rokavic, ki danes še ne gredo v promet. Ko bodo te prodali, bodo lahko delili še več dobička.
Delavski svet torej dobro gospodari in člani sveta se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo. Le redkokdaj se zgodi, da bi kateri član manjkal na zasedanju delavskega sveta.
Pred kratkim so imeli odprt partijski sestanek, na katerem so se pogovorili o vsem, kar je še slabega in kar teži delovni kolektiv. Pokazalo pa se je, da delavci niso vedeli, da lahko pridejo na predavanje ali pa na študij, ker so mislili, da je študij pripravljen le za ozek krog članov Partije. Pokazalo pa se je še nekaj. Marsikdo je šele takrat zvedel, kdo je član Partije, kar je zelo slabo spričevalo za- tiste, za katere člani kolektiva niso vedeli.
Na sestanku so se med drugim pogovorili tudi o izpolnjevanju družbenega plana in o dobičku, ki so ga ustvarili.
Kakor je pokazala bilanca, se je Elektro Gorica v prvem polletju najboljše odrezala. Dosegli so 66 odstotkov plana, medtem ko so ostala podjetja v Sloveniji s planom precej zaostajala.
Dogovorili so se, da bo dobil vsak član delovnega kolektiva kot predujem enako vsoto, ne glede na kakšnem delovnem mestu je zaposlen. Za uslužbence so pa takole sklenili: »Uslužbencem, ki so bili v prvem polletju zaradi bolezni odsotni ali pa so bili na orožnih vajah, za tisti čas ne bodo dobili' deleža od dobička. Menijo, da je tako najbolj prav in so slišali, da so tudi v Cementarni v Anhovem napravili tako.
L. M.
Jesen je tu — oživeli so vinogradi
Delovni kolektiv tovarne »Javor« na Pivki skrbi za zdravje delavcev
Zvedeli smo, da se sindikalna organizacija podjetja »Javor« na Pivki stalno prizadeva, da bi se tarifni pravilnik izvajal tako, kot je napisano in da bi bili delavci nagrajeni po delu in sposobnosti.
Zadnje čase pa so se posebno zanimali za zaščitne naprave. Uredili so te naprave nad lupilnim oddelkom in nad stiskalnico. Opremili so tudi lepo higiensko sobo za ženske. Nameravajo pa še zgraditi moderno kopalnico.
Delovni kolektiv »Konstruktorja« iz Maribora si gradi sindikalni dom
Že dolgo je tega, ko se je delovni kolektiv gradbenega podjetja »Konstruktor« odločil, da si zgradi svoj sindikalni dom. Dela so že v teku. Pri delih so v prejšnjem mesecu prihranili okrog 150.000 dinarjev.	L. M.
OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Dspela r(izsilita
ntintcv Industrijske šele Litostroj
Ob peti obletnici obratovanja Litostroja so učenci industrijsko-kovinarske šole Litostroja razstavili svoje izdelke. Razstava je vzbudila veliko zanimanje ne samo med litostrojskimi delavci, ampak tudi med velikim številom Ljubljančanov. Posebno so se zanimali za razstavljene predmete učitelji in profesorji industrijskih šol v Ljubljani. Razstavo je obiskal tudi bivši francoski minister Jules Moch, ki je bil prav tedaj na obisku v naši domovini.
Razstavljeni predmeti so pokazali, da so učenci kar dobro obvladali učno snov. Industrijsko šolo Litostroja so doslej končali že štirje letniki in z večino teh mladih delavcev se mojstri kar pohvalijo.
PRIDNO DELO JE OBRODILO SAD
ŠošlaiTsk! usnjarji so sl zčrddiii dom
Na pobudo sindikalne organizacije eo lani začeli graditi šoštanjski usjnar-ji v Št. Vidu (nadmorska višina 1096 m) svoj počitniški dom. Pridno so delali in do zime so v glavnem s prostovoljnim delom spravili dom pod streho. Najmarljivejši so bili člani planinske »sekcije. Letos so nadaljevali z delom — In 27. septembra	slovesno od-
prli svoj novi dom.
Dom je okusno in praktično opremljen in ima 40 postelj in 80 prenočišč
na skupnih ležiščih. V sobah je tekoča voda, v domu pa so tudi kopalnice. V domu bo dovolj prostora za oddih članov domače podružnice in tudi drugim bodo lahko v domu nudili gostoljubje.
Rado Barovič
KOLIKO NOVIH NAROČNIKOV SI ZE PRIDOBIL ZA NAS LIST?
Dne 15. septembra pa so se po skoraj trimesečnem odmoru zopet odprla šolska vrata. Fantje so vedrih lic hiteli v učilnice. Brezskrbni meseci, ki so jih mnogi preživeli na letovanjih, so minuli. Začelo se je resno delo. A. Z.
VSE KAZE, DA BODO LESNI DELAVCI MED NAJBOLJŠIMI V SLOVENIJI
Pred dnevi so se v Slovenskih Konjicah sestali predsedniki in tajniki podružnic in se pogovorili o tekmovanju v počastitev VI. kongresa KPJ.
Velika večina delovnih kolektivov je že sestavila svoj tekmovalni načrt in prvi uspehi so že vidni. Tako so na primer imeli v tovarni usnja že več strokovnih predavanj. Podobna predavanja so imeli tudi na državnem posestvu. Iz lesnega obrata so poročali, da se je pri njih močno izboljšala delovna disciplina, imeli pa so tudi več predavanj o tekočih gospodarskih in političnih vprašanjih. Področni odbor gozdnih delavcev je pridobil že 52 novih naročnikov na »Delavsko enotnost«. Nedavno ustanovljena podružnica nameščencev MLO in Narodne banke pa bo študirala zakon o ljudskih odborih in o kreditnem sistemu.
Kulturni večer v spomin slovenskih brigad
Istega večera so se poslovili od mladincev, ki so šli k vojakom
V podružnicah trgovskih nameščen- | praktičnih daril ih knjig ter naročili:
»Čuvajte ono, za kar so se borili naši borci!« Obljubili so, da bodo dostojni svetlih vzornikov iz naše osvobodilne vojne.
Potem so se vsi skupaj prisrčno
cev »Kolonijale« in »Grmada« v Ljubljani so se dogovorili in pripravili v počastitev spomina slovenskih brigad prisrčen kulturni večer. Ob tej priliki so se spomnili v kratkih obrisih zgodovinske poti naših brigad, zapeli nekaj partizanskih pesmi in poslušali nekaj recitacij. Za zaključek sporeda pa sta Tinka in Franci zaplesala nekaj narodnih plesov in zapela nekaj narodnih pesmi. Tovariš Franci je sicer že leto dni pri vojakih — toda. sedaj je bil slučajno na dopustu in rad je prišel med stare znance.
Ta večer pa so se poslovili člani kolektiva tudi od fantov, ki odhajajo letos k vojakom. Podarili so jim nekaj
Strelske družine ljubljanskih železničarjev bodo dostojno dočakale partijski kongres
Železničarji ljubljanskega vozlišča imajo dvanajst strelskih družin. V njih je okrog 600 članov. Te strelske družine so sklenile, (la bodo dostojno pričakale kongres naše Partije. Poleg politično vzgojnih in organizacijskih nalog so si zadale, da bodo vse do kongresa med seboj tekmovale, na sam dan kongresa pa bodo priredile veliko strelsko tekmovanje na železničarskem telovadišču.
Ljubljanski železničarji - strelci pa bodo tekmovali tudi z zagrebškimi železničarji v streljanju z vojaško puško. Za to tekmovanje se zelo pridno pripravljajo.	—č
razveselili.
B. N.
Draga Nuša! Večkrat se še oglasi s kakšnim dopisom. Oprosti, tokrat smo ti nekatere stvari tnalo skrajšali. Saj ne boš huda.	Uredništvo
Most čez Muro v Gornji Radgoni smo na naši strani zgradili sedem dni prej kot na oni
Most čez Muro v Gornji Radgoni je na naši strani gradilo podjetje »Konstruktor« iz Maribora. Vse priprave za gradnjo eo bile izvršene v predvidenem času. Glavno konstrukcijo pa so napravili tri dni pred rokom in sedem dni prej kot graditelji — Avstrijci na levem bregu, čeprav so imeli za tretjino manj dela. -	ek.
I tovarni ..Celuloza “ Videm-Krško bi (udi radi delili dobiček
Tak je dom na Slemenu (St. Vid), ki so ga zgradili delavci iz šoštanjske
tovarne usnja
Hrvatski in slovenski delavci kemične industrije se bodo pomerili na športnem polju
V nedeljo se bodo slovenski in hrvaški športniki iz delovnih kolektivov kemične industrije pomerili na športnem polju in to v streljanju, v odbojki, šahu, namiznem tenisu in nogometu. Iz Slovenije bo odpotovalo v Zagreb, kjer bo to tekmovanje, 80 športnikov.-
Zadnje čase se v tovarni »Celuloza« v Vidmu pri Krškem precej govori o delitvi dobička. Delavci se pritožujejo, zakaj tudi pri njih ne delijo dobička, ko so ga v marsikaterem podjetju v okraju že delili.
O tem je pred kratkim razpravljal Okrajni sindikalni svet v Krškem. Podjetje do julija ni dosegalo plačnega fonda. Tovarna je bila 15 dni v po- j pravilu, pa tudi kupci slabo plačujejo. No, Narodna banka jim je kljub temu '
izplačevala cele plače. V juliju se je položaj že izboljšal. Sredi avgusta pa so si prihranili že okrog 400.000 din, ki bi jih lahko razdelili med delavce.
Vse kaže, da člani delavskega sveta in upravnega odbora kaj malo seznanjajo delavce z gospodarskim stanjem podjetja, sicer bi se kaj takega ne moglo zgoditi. Nekaj krivde, če ne že glavni del, pa leži na sindikalnih odbornikih.	K. L.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiHiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiii
KULTURNI ZAPISKI
iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiii
UMRL DR. FRAN RAMOVŠ, PREDSEDNIK SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V minulem ■ tednu je v Ljubljani umrl predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti dr. Fran Ramovš. Z njim je izgubila slovenska Akademija in univerza enega izmed svojih glavnih ustanoviteljev in organizatorjev, vsa slovenska javnost pa enega najmočnejših kulturnoznanstvenih. delavcev.
Dr. Fran Ramovš je bil takoj po prvi svetovni vojni eden izmed prvih in najdelavnejših organizatorjev slovenske univerze in eden izmed prvih njenih profesorjev. Pozneje je postal dekan filozofske fakultete in rektor univerze. Napisal je več znanstvenih del, med katerimi so najvažnejša: Historična gramatika slovenskega jezika, Kratka zgodovina slovenskega jezika in Brižinski spomeniki. Pripravljal pa je tudi Slovenski lingvistični atlas, Slovar slovenskega književnega jezika, Veliki historični slovar itd.
TUDI NA HRVATSKEM NAMERAVAJO IZBOLJŠATI DELO DELAVSKIH PROSVETNIH ORGANIZACIJ
Tudi na H^vatskem ugotavljajo, da bo treba izboljšati delo delavskih prosvetnih organizacij. Sklenili so, da bodo po vaseh, mestih in industrijskih središčih ustanovili posebne skupnosti >zajednice«, kakor jih oni imenujejo, ki bodo imele nalogo povezovati vse delavsko prosvetno življenje tistega kraja. Te »zajednice« bodo sodelovale s sindikalnimi sveti, ki se bodo tako
mnogo bolj zanimali za delavsko prosv. življenje. Pot, na katero so krenila delavska prosvetna društva na Hrvat-skem, je podobna poti, po kateri danes že hodijo delavska prosvetria društva »Svobode« na Slovenskem.
FILMSKEMU UMETNIKU CHARLEVU CHAPLINU JE PREPOVEDANA VRNITEV V ZDA
Ameriški minister za pravosodje je prepovedal vrnitev v ZDA filmskemu umetniku Char\eyu Chaplinu, ki je sedaj na obisku v Veliki Britaniji. O vzroku prepovedi ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, sodijo pa, da mu je prepovedana vrnitev zato, ker je pristaš nekaterih »levičarskih idej in organizacij«. Ko je Charleg Chaplin izvedel za to prepoved, je izjavil, da se bo kljub temu vrnil v ZDA.
VELIK USPEH »PREKMURSKEGA TEDNA«
»Prekmurski teden» je obiskalo nad 80.000 ljudi. Od tega si je ogledalo gospodarsko razstavo 60.000, 20.000 obiskovalcev pa je prisostvovalo raznim kulturno-prosvetnim in športnim prireditvam. Samo Držičevo komedijo >>Dundo Maroje«, ki jo je pripravilo sindikalno kulturno-umetniško društvo »Štefan Kovač« in Murske Sobote, je gledalo okrog 2000 ljudi, veliki Aero-miting pa okrog 5000 ljudi. Tudi vse ostale prireditve so bile polnoštevilno obiskane. Ves dobiček »Prekmurskega tedna« je namenjen gradnji kulturnega doma v Murski Soboti.
V MARIBORU SE PRIPRAVLJAJO NA VELIKO KULTURNO REVIJO
V	minulem tednu je bilo v Mariboru posvetovanje predstavnikov kul-turno-umetniških društev in »Svobod«, na katerem so razpravljali o udeležbi na kulturni reviji, ki jo bodo priredili med okrajno kmetijsko razstavo. Ves čas, ko bo razstava odprta, bodo nastopale godbe, pevski zbori in folklorne skupine. Konec septembra pa bo na razstavnem prostoru nastopil pevski zbor iz Ruš.
NEMŠKI DELAVCI SI NE MOREJO PRIVOŠČITI OGLEDA DRAMSKIH PREDSTAV IN FILMOV
V	Zahodni Nemčiji obiskujejo lahko kino in gledališče samo bogataši. Dijaško stojišče v mestnem gledališču stane 1,20 nemške marke (okrog 85 dinarjev) in najslabši sedeži v kinu so zelo redko cenejši od ene nemške marke. Zato razmeroma malo ljudi obiskuje kinematografe in gledališča. Nikjer ni opaziti gneče, pa čeprav posamezne filme predvajajo le nekaj dni. Prikazujejo v glavnem ameriške filme povprečne kakovosti, precej pa je tudi nemških in francoskih filmov.
PREUREDILI SO KNJIŽNICO
Zagorski rudarji so preuredili svojo knjižnico, ki je doslej životarila v majhnem tesnem, prostoru, v katerem sploh ni bilo mogoče poslovati. Nabavili so si tudi novo opremo in uredili knjižnico tako, da se vsak obiskovalec počuti v njej prav udobno. Sedaj ima
knjižnica že več kot 3000 knjig. Treba bi bilo nabaviti še nekaj sto novejših knjig leposlovne vsebine, toda zaenkrat nimajo potrebnega denarja. Pričakujejo pa, da jim bodo podjetja priskočila na pomoč.
PETNAJSTA LIKOVNA RAZSTAVA V UMETNIŠKI ZADRUGI
Med pomembne razstave v salonu Umetniške zadruge lahko štejemo razstavo Nikolaja Omerze, ki je naši javnosti znan kot dober likovni ustvarjalec. Omerza razstavlja 15 najnovejših del. To je že XV. letošnja razstava v salonu Umetniške zadruge, kar dokazuje izredno živahno razstavno dejavnost naših domačih upodobijalcev.
BRITANSKI SINDIKATI ZAHTEVAJO ZAŠČITO ANGLEŠKEGA FILMA
Na nedavnem kongresu britanskih sindikatov je bilo govora tudi o angleškem filmu. Delegati so zahtevali od vlade, naj zmanjša dolarske izdatke za ameriške filme. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se zmanjša število uvoženih ameriških filmov. Sekretar britanskih sindikatov je izjavil, da se je zaradi poplave ameriških filmov število angleških filmskih delavcev zmanjšalo za več kakor polovico.
PRIPRAVLJAJO AKADEMIJE
NA ČAST VI. KONGRESA KPJ
V mariborskem okoliškem okraju so sklenili, da bodo na dan začetka VI. kongresa KPJ priredili v vseh občinah slavnostne akademije z izbranim sporedom. V Cezljaku, Oplotnici, Malečniku, Lenartu in v Slovenski Bistrici so se za akademije že začeli pripravljati.
ALBANCI MORAJO IZROČITI
OBLASTEM VSE TUJE KNJIGE RAZEN RUSKIH
Albansko prosvetno ministrstvo je izdalo uredbo, po kateri morajo zasebniki in knjižnice izročiti oblastem vse knjige tujih avtorjev. Izvzete so knjige sovjetskih pisateljev in tiste knjige, ki so jih v zadnjih letih tiskali v Sovjetski zvezi v albanskem jeziku.
POSEBNE KRIŽANKE ZA PROUČEVANJE SOVJETSKEGA
ZEMLJEPISA NA MADŽARSKEM
Sovjetski »osvoboditelji« Madžarske so doslej brez pravega uspeha ubijali v glave Madžarov zemljepis Sovjetske zveze. Ker so se dosedanji učni načini izkazali neuspešni, se je Madžarsko-sovjetsko društvo odločilo za zelo zanimivo metodo. V svojem glasilu je začelo poučevati zemljepisje Sovjetske zveze s — križankami.
DELAVSKA ENOTNOST 26. ix. 1952 * stran O
j**8..................................................................................................—M.............
v

Brzojav: Slovpromet. jubljana Telefon 42-12, 29-05
M
v.#

Kupujemo in izvažamo vse vrste goveje živine, svinje, delovne in klavne konje ter drobnico
LJUBLJANA • PARMOVA 33
TRGOVSKO
PODJETJE
KOVINA
LJUBLJANA, Stritarjeva 7
TELEFON 53-74, 21-38
NUDI POTROŠNIKOM
vsakovrstno železnino, štedilnike, peči, stavbno in pohištveno okovje, kolesa in kolesne dele, ves gradbeni, sanitarni, instalacijski in električni material
NA DEBELO IN DROBNO V SVOJIH POSLOVALNICAH-
„ZELEZ0‘ Stritar,eva 7 »OPREMA" Gosposvetska 4 ,,KLADIVAR“ Zaloška 21 „PR1 KOSI" Miklošičeva 15 „VERIGA*' Celovška 59 »OKOVJE" St. Vid 91 ..KOLESAR*' Karlovška 4 »ELEKTROOPREMA" Mestni trg 2 „SVETLA“ Gosposvetska 10 „ELEKTRA“ Cesta 29. okiobra 19 »CEMENT OPEKA" Smartinska 21 »SLOVENIJA FURNIR" Gosposvetske 13
Prodaja in dovoljuje POTROŠNIŠKI KREDIT za kuhinjsko posodo, jedilni pribor, štedilnike, peči, električne kuhalnike, lestence in otroške vozičke
Ugodne cene!	Kulturna oostreibal
ŽELEZNINA
TRGOVSKO PODJETJE Z ŽELEZNINO
/ '
UUBLIANfl
PARMOVA 33
Zima se bližal Nudimo vam bogato izbiro vseh vrst emajliranih in črnih štedilnikov in peči. Na zalogi imamo vedno dovolj dimnih cevi in kolen.
Oglejte si ostalo zalogo železninel CENE UGODNE! Postrežba hitra in solidna!


IZVAŽA tj
vse vrste svežega in suhega sadja povrtnine) sadne sokove krmila.
UVAŽA:
kolonialno blago, agrume, industrijska semena. Vrši Komisijske prodaje v inozemstvu. TELEFON št. 53-01, 53-02, 53-03 TELEGRAM:
SLOVENIJA SADJE Ljubljana

IZ ZAPUŠČIN PREDVOJNE »SVOBODE«
'N
IMAMO JIH, IMAMO,PRIJATELJEV NA SVETU
NA KOROŠKEM SMO BILI
Nekaj vtisov s potovanja trboveljske »Svobode« po Koroškem
Lažnemu moralistu v album
Vrban Klepec
Oj, krivi prerok,
resnico žališ
in potvarjaš,
besedo, misel čisto,
svobodno — kvariš in preganjaš!
EJ, ti »pravični« naš nasprotnik, »resnicoljubni« ti zaplotnik!
Prav dobro te poznamo in nate nič ne damo.
Ne boš glasu resnice ti prevpil, le slabo vest si z grožnjami razkrili
A glej, prijatelj reakcionarni, resnice preganjalec, teme pospeševalec, nergač nemarni:
Enkrat, prav kmalu, jerobstva bo kraj, cel narod se oddahnil bo tedajl
(Nadaljevanje e J ntrani.)
v Celovcu ni najlepša. Vse so zgrajene v zadnjih letih in nanje so socialisti po pravici ponosni. Mirno lahko trdimo, da pri nas kaj sličnega še nimamo. Navdušile so nas. Še med potjo na Glavni trg v Celovcu z znamenitim zmajem v sredini smo mislili na njo. Razumljivo, da smo vzbujali v Celovcu splošno pozornost: dolga kolona elegantnih avtobusov, s katerimi je vozila vrsta ošeb-nih avtomobilov. Tu na Glavnem trgu so naši zaigrali partizanske koračnice. Na mah se je trg napolnil. Celovčani so s ploskanjem dali duška svojim čustvom. Sicer je bilo tudi takih primerov, ki govore, da nekaterim ni všeč prijateljstvo med našimi narodi in Avstrijo. Tako sem prav ko so pevci zapeli: »Le vkup uboga gmajna«, za mojim hrbtom slišal glasen protest: »Ha, saj ti hudiči itak drugega ne znajo!« Ozrl sem se in pogledal v oči elegantnemu »gospodu«, ki je pod pazduho držal še bolj elegantno damo. Nekaj časa je poskušal zdržati, potem pa se je potuhnil in izginil v množico. Bil je to eden tistih, ki ga prezirajo naši narodi, pa tudi avstrijski, še posebno koroški.
Naši Svobodaši bi kar naprej igrali. Toda treba je bilo dalje, v Hodiše ob Hodiškem jezeru.
Tu so nas že čakale množice vaščanov. Sprejem je bil tak, da ga ne bo
VESTI IZ DRUŠTEV »SVOBODE«
z INTERNACIONALO SND POZDRAVILI USTANOVITEV ..SVOBODE V IIUSAD
Ustanovni občni zbor »Svobode« na Teznem bo konec septembra
nihče pozabil. Hodiški zbor je zapel dve slovenski, eno koroško narodno in »V gorenjsko oziram se skalnato stran«. Moški kvintet pa je zapel dve nemški. Potem pa otroci! Lahko, čustveno kot znajo menda samo otroci na Koroškem, je vzvalovalo v zraku: ... Gor čez izaro... in potem Slovenska mat me je rodila... in še Sijaj, sijaj sončece. No, po pravici rečeno, kar težko nam je bilo pri srcu. Tamkajšnji župan nam je zaželel dobrodošlico: Sodelujmo, bodimo prijatelji...
Tovariš Janko Rudolf je dejal, da mi to hočemo, ker je prijateljstvo med narodi pot miru, pot boljše bodočnosti
prav na vrh, ki se vzpenja do 1911 m visoko nad Osojskim jezerom. Vrh se imenuje Gerlitzc. Slovenci pa mu pravijo Olojčica. Vzpenjače so odprle široko vrata turizmu. Več kot 15 hotelov se skriva v teh pobočjih. Od jezera se vzpneš na vrh v bore pol ure! Posebno pozimi je vse polno smučarjev, saj je tu pravi smučarski raj.
In kakšen razgled! Vsa koroška zemlja leži kot na dlani pod teboj kot pravljična dežela jezer in gozdov. Na samem Koroškem je več kot 250 jezer in zato je turizem zelo razvit. Drava se tu in tam blišči v popoldanskem soncu, tam v daljavi pa se mogočno
X' » <-Xvl"»wx-x

V nedeljo se je zbralo v fizkultur-nem domu v Rušah okrog 130 delavcev na zborovanju, na katerem so ustanovili delavsko kulturno društvo »Svoboda«. Za uvod so zapeli Pesem o svobodi, Slava delavstvu in Hej brigade, godba na pihala pa je zaigrala Internacionalo.	,	.
Star svobodaš tov. Magdič je orisal delo »Svobode« v letih 1921	1935 in
sekcij »Vzajemnosti« od 1936. do 1940. leta. Povedal je, kaj vse so morali delavci takrat pretrpeti in kakšne borbe so imeli svobodaši s takratnimi organi oblasti, ki so hoteli zatreti v Rušah
TUDI NA VICU V LJUBLJANI
SO USTANOVILI »SVOBODO«
Pretekli četrtek so imeli na Viču v Ljubljani ustanovni občni zbor. delavskega prosvetnega društva »Svobode«.
V	novo ustanovljeno prosvetno društvo so vstopili člani dosedanjega sindikal-kalnega kulturno-umetniškega društva »Oton Zupančič« iz Tobačne tovarne, člani kulturno-umetniškega društva »Fran Levstik« z Viča. člani mladinske kulturne skupine iz Doma za slepo mladino v Ljubljani, delavci tovarn, raznih podjetij in zadrug na Viču, Brdu itd. Kakor vse kaže, bo delovanje novega društva zelo živahno in mnogo-stransko.
V	Slovenj Gradcu so ustanovili
»Svobodo«
Kot nam poroča Okrajni sindikalni svet v Slovenjem Gradcu, so tudi tam ustanovili delavsko društvo »Svoboda«. Občni zbor je bil že 24. avgusta in sindikalne organizacije so pozvale vse delavce in uslužbence, da se tega ustanovnega zbora udeležijo.
vsako napredno delavsko gibanje. Tovariš Magdič je govoril tudi o nekaterih dobrih in slabih straneh dosedanjega KUD »Miha Pintar« iz Ruš in dejal, da bo treba marsikaj spremeniti, da bo novo društvo, ki so ga danes ustanovili, zares delavsko.	G. G.
»Svoboda« v Toplicah pri Zagorju je ustanovila ženski pevski zbor
V okviru delavskega kulturnega društva »Svobode« so v Toplicah pri Zagorju ustanovili ženski pevski zbor. Zbor šteje 20 članic, toda še vedno se prijavljajo nove. Z vajami bodo v kratkem začeli. Pozneje mislijo ustanoviti mešani pevski zbor in če bodo pridobili dovolj članov, tudi mladinski pevski zbor.
Mestni odbor kovinarjev iz Maribora nam poroča, da bodo vsa kulturna društva na Teznem s celotnim inventarjem pristopila k »Svobodi«, ki jo bodo v Kratkem ustanovili.
Tudi v Melju je že ustanovljen iniciativni odbor, ki ga sestavljajo trije zastopniki Mariborske livarne in član kolektiva tovarne poljedelskih strojev. Tudi prostore za delo novega društva so že preskrbeli. Občni zbor meljske »Svobode« bo najbrž oktobra meseca.
Sindikalna podružnica tovarne emaj-I Hrane posode v Celju se zaveda velike I važnosti delavskega kulturnega dru-
delovnih ljudi. In spet je zadonela pe- i sem naših »knapov«, ki bi najraje ostali pri dragih Korošcih, kot pri svojih j starih znancih in prijateljih. Treba je i bilo iti dalje.
Čudovita je koroška zemlja. Koder . seže oko, se odkrivajo nove lepote, j Dalje! Ob Hodiškem jezeru, mimo Be- I ljaka. k Osojskemu jezeru! Tu smo ne- j koliko počili, potem pa smo se povzpeli j z vzpenjačo na Kanzl. Nekateri so šli
štva »Svoboda« in telesno vzgojnih društev »Partizan«, saj se v teh društvih vzgajajo njihovi člani. Sindikalni odborniki so zbudili zanimanje med članstvom za ta društva in se je precej delavcev vpisalo v »Svobodo« in »Partizana«. Upravni odbor pa je nakazal »Svobodi« 100.000 dinarjev, društvu »Partizan« pa 50,000 dinarjev.
Zleta »Svobode« v Trbovljah sc je iz te tovarne udeležilo 864 članov kolektiva in so organizirali kar posebni vlak v Trbovlje.
Prvo železniško progo na svetu so zgradili v Angliji, takrat najrazvitejši kapitalistični deželi na svetu. Iznajditelj parne lokomotive Anglež Stephenson je preizkusil svojo lokomotivo na progi Stockton—Darlington 17. septembra 1825. leta. Lokomotiva je vlekla 12 tovornih vagonov in 22 vagonov s potniki. Ta dan so peljali 90 ton blaga in 450 potnikov. Lokomotiva je dosegla
dvigajo vrhovi naših Julijskih Alp, Karavank in Kamniških planin. Se dlje se na severni strani komaj zaznavno vidijo vrhovi Visokih Tur in malo bolj na levo Tirolske Alpe. Čas ie vse prehitro mineval. Toplo slovo: Trboveljčani smo sklenili krog in za-eli nekaj pesmi. Deželnemu svetniku ahstu se je zahvalil tovariš iz Trbovelj in v imenu vseh zaželel, naj bi bil naš obisk samo eden izmed korakov, ki mu naj slede še mnogi na poti poglabljanja prisrčnih vezi med narodi.
V mraku, veseli, s pesmijo in pozdravi smo zapuščali prelepo Koroško, katere predstavniki so nas tako lepo sprejeli, in se preko Gradca vrnili nazaj v domovino, na delo.
*
Vsem bo ta obisk ostal v globokem in lepem spominu. Ni bil to navaden izlet, temveč mnogo več. Bolj kot kdajkoli smo začutili, kako važno je prijateljstvo med narodi. Takega sodelovanja in prijateljstva si želi vsak delovni človek. Pri tem obisku pa smo se tudi marsikaj naučili in videli, kar bomo lahko s pridom uporabili v naši domovini.	F. B.
zelo veliko »hitrost« za tiste čase — 19 kilometrov na uro.
Pet let pozneje pa so v Angliji že odprli prvo železniško progo za javni promet od Liverpoola do Manchestra, središča tekstilne industrije v Angliji. Ta proga je bila dolga 308 kilometrov. Železnice so se potem zelo hitro razširile po Evropi. V Ljubljano je prispel prvi vlak že 1849. leta.
SINDIKAT TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU JE DAL DRUŠTVU »SVOBODA« 100.000 DINARJEV
lio le v Angliil prvič stmn železnica
17. september — rojstni dan železnic
SE O PEREČIH GOSPODARSKIH TEŽAVAH SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Itlimatsho ztiravlienle bodi namenicno tistim, hi so go neobhodno potrebni
Že v zadnji številki našega lista smo pisali. da bo treba bolj varčno in skrbno razpolagati e sredstvi socialnega zavarovanja, ker naši trenutni izdatki presegajo naše denarne možnosti. Prepričani pa smo, da se da marsikaj prihraniti brez vsake ŠKode za obstoječe zakonite pravice zavarovancev. Zadnjič smo tudi pograjali nekatere, ki vidijo ‘rešitev težav enostavno v -rezanju m zmanjševanju« pravic zavarovancev, la tv predlagajo, da bi podaljšali starostni staž. da bi zmanjšali otroške doklade itd., ne da bi se pri tem ostali odnosi popravili Nekateri predlagajo tudi, da bi ukinili pravico na klimatsko in kopališko zdravljenje svojcem zavarovancev in upokojencev. No, danes bi se pogovorili o tej zadnji ugodnosti zavarovancev in njihovih svojcev. Tudi tokrat pravimo, da je treba najprej preprečiti izrabljanja takih ugodnosti in šele potem. če nikakor drugače ne bi Šlo, zmanjševati.	, .
Gre torej za to, da sredstva socialnega zavarovanja pametno in čim bolj smotrno uporabimo in da pošiljamo na klimatsko zdravljenje najprej tiste, ki so zdravljenja najbolj potrebni Mi smo celo prepričam, da je ‘ razpoložljivih sredstev toliko, da nikogar ne bo treba prikrajšati, če bomo preprečili zlorabo in nesmotrno dodeljevanje.
Poglejmo, kaj nam povedo številke!
Lani je bilo odobreno klimatsko ali kopališko zdravljenje 451)0 delavcem. 4163 uslužbencem ter 1786 upokojencem in svojcem zavarovancev. Skupaj torej 10-539 zavarovancem. Prvih osem mesecev letošnjega leta pa so napotili na zdravljenje 10.396 ljudi. Od tega je bilo najmanj delavcev (3165) in največ uslužbencev (3788), medtem ko je bilo svojcev in upokojencev v tem času še enkrat več kot lani vse leto.
Te številke dajo misliti. V Sloveniji je skoraj trikrat več delavcev kot uslužbencev, v zdravilišča pa je šlo sorazmerno dvakrat toliko uslužbencev kot delavcev. Ali smo proti uslužbencem? Še daleč ne. toda težko nas je prepričati, da je njihovo delo zdravju bolj škodljivo kot delo delavcev.
Še bolj zanimive- so številke iz letošnjega avgusta! Prejšnji mesec so poslali v kil matska zdravilišča 33 delavcev. 106 (!) uslužbencev iz podjetij in ustanov, 11 upokojencev in 14 svojcev zavarovancev. Tudi te številke bi nas navajale na misel, da so delovni pogoji uslužbencev daleč težji in zdravju bdlj škodljivi kot pa delovni pogoji v tovarnah, na gradbiščih, v kamnolomih, rudnikih, železarnah, kemičnih tovarnah itd. Seveda, to pa ne drži. Vzroke za tako Hiliko je treba iskati drugje.
Poglejmo stvar še bližje. Od 106 usluž-encev je bilo 28 profesorjev, učiteljev in ledaliških umetnikov. 16 uslužbencev iz re-ubliških in okrajnih oblastnih organov, ) uslužbencev iz republiških ter drugih dravstvenih ustanov (Svet za ljudsko dravstvo. Medicinska fakulteta. Zavod za ocialno zavarovanje) in drugih zdravstve-,ih ustanov v Sloveniji, ostalih 47 pa je z raznih podjetij in ustanov in med temi b znaten odstotek uslužbencev iz upravne-a vodstva podjetij in ustanov. Med enaj-timi upokojenci pa sta dva bivša uslužben-a Zavoda za socialno zavarovanje. Med vojci, ki so šli na zdravljenje na stroške ocialnega zavarovanja, pa so pojavi pre-ej sorodni.
Ponovno povemo, da se razumemo: daleč mo od tega, da bi odrekali tem, ki so šli ia zdravljenje, pravico do tega. Tudi ne rdimo, da niso bili potrebni (čeprav so am v ustanovah, kjer smo podatke dobili, ami priznali, da je okrog 5 % takih, ki jim dravljenje ne bi bilo prav nujno potretv o). Hočemo le opozoriti na to, da so pri em pošiljanju na zdravljenja prezrli mno-■o tistih, ki bi sicer bili še bolj potrebni ot oni, ki so to pravico užili. In da je endar določen odstotek dobil napotilo za dravljenje, ki ni bil ravno tako potreben
Nedvomno si uslužbenci znajo bolj po-skati svoje pravice kot delavci, ker pozna-o bližje predpise in malo zato. ker imajo veze. Drugače si ne bi znali razlagati, da e od skupnega števila uslužbencev, ki so ili na zdravljenju prejšnji mesec, bila ena
fttivi o i 1 7lIl.OTTBtvOniVl n ct A Tl n V
Takšna je. kot vidite, ta stvar. Z dru-gačnimi merili bi torej morali napotiti uslužbence na zdravljenje kot delavce. Sedaj se pa da zaključiti, da so merila za delavce ostrejša kot za uslužbence. Za vse naj bodo enako ostra. Nekateri tovariši iz ustanov, ki pošiljajo na zdravljenje, so zelo občutljivi, kadar jih kdo opozori na njihove napake, zlasti kar se tiče skrajno »uradnega« postopka do delavcev. Prav je, da so vestni. Toda. vestnost in uradni postopek morajo dosledno izvajati!
Da pa ni vedno tako strogo, nam pa pove tudi tale primer. Ko sem zbiral podatke o klimatskem zdravljenju po odgovornih ustanovah, sem na lastna ušesa cul tale telefonski razgovor: Halo. so tam Toplice? Imate kaj prostora? Tovariš ta in ta bi rad šel na zdravljenje Čez mesec bo dobil odgovorno delo. pa bi šel rad takoj v Toplice . . .
,	— Kdaj pravite? Šestindvajsetega bo pro-
sta soba z dvema posteljama, prvega pa z
eno? Dobro, prihranite to sobo, prvega TV* mu dajte svojo sobo! Revma ga malo mu vi
Je k temu če potrebna razlaga? Tako posredujejo v ustanovi, ki odgovarja za delo socialnega zavarovanja! Ta primer najbrž ni osamljen. Je pa nepravilen, ludi telefonski razgovor za tako posredovanje je strošek, ki ga plača socialno zavarovanje. Včasih pa je treba cel kup papirja, da si pridobiš pravico!
Treba pa je reči tudi nekaj besed o za varovancih in njihovih »navadah«. Zdravniška komisija je pred kratkim poslala na zdravljenje otroka v neko obmorsko letovišče. Z otrokom je šla seveda tudi mati Na to ima pravico. Po nekaj dneh se pripelje Še tašča, da bo »spremljala otrokovo mater«, ki je noseča. Nato se je pripeljal Še mož in vsi štirje so se stisnili v dve postelji Zajetna tašča je legla k otroku, mož se je stisnil pa k ženi. Upravnik hotela je bil nemočen pred brezobzirnostjo
družinskih članov. Kakšno pa je bilo otrokovo zdravljenje, si lahko sami mislite. In takih primerov je več. Tudi take stvari gredo v škodo sredstev socialnega za v aro vanja.
Recimo še nekaj besed o spremljevalkah Socialno zavarovanje razpolaga čez poletje z nekaterimi hoteli, kamor pošilja otroke Takrat gredo otroci na zdravljenje brez spremljevalca. Če ga pa pošljejo v drug hotel, mora pa seveda spremljevalec z otrokom in oba preživljata dobo zdravljenja na stroške socialnega zavarovanja. Bi se ne dalo morda to urediti drugače? Morda hi bilo pametno, da bi v vsakem od teh hotelov postavili otroško negovalko, ki bi skrbela za več otrok skupaj. Tudi na ta način bi se dalo precej prihraniti.
To je nekaj opažanj dosedanje prakse pošiljanja na klimatsko in kopališko zdravljenje, ki kažejo, da bi sc dalo res marsikaj prihraniti.	J- L.
OB ZAKLJUČNEM OCENJEVANJU TEKMOVANJA DELAVSKEGA
UPRAVLJANJA
Star način nebulama in vrednotenja lehmoiama sc v pobojih delavskega noravtianla ne bo obnesei
Pred kratkim smo objavili v »Delavski enotnosti« seznam zmagovalcev v tekmovanju delavskega upravljanja. Tekmovanje je obrodilo dobrih plodov. Toda takoj v začetku je treba povedati, da je šel notranji proces delavskega upravljanja tako hitro pri nas naprej, da je postavil precej ob stran vsako centralno vodeno in usmerjeno tekmo, kakršna je bila tudi naše tekmovanje. Zato so se v samem tekmovanju pokazale določene razpoke. V kolektivih so se zagrizli bolj v »svoje« probleme. Po starih pojmovanjih o tekmovanju to ni bilo v programu in zato o tem tudi niso poročali. Zato so bila poročila Cesto zelo oskubljena in človek bi dobil vtis, če ne bi poznali dejanskih naporov kolektivov, da gre tekmovanje slabo. Toda po mojem mnenju ni bilo tako. Pokazalo se je samo. da je že sedaj nemogoče iz enega središča usmerjati in na star način vrednotiti pobudo delovnih kolektivov, da se je kratkomalo star način tekmovanja v novih prilikah delavskega upravljanja preživel.
V tem zadnjem tekmovanju so bili kaj slabo zastopani delovni kolektivi ustanov. Ko razmišljam o vzrokih za to, ga vidim predvsem v tem: Verjetno je dobršen del kolektivov pri ustanovah tekmovanja delavskega upravljanja pojmoval kot izključno stvar proizvodnih podjetij, ne pa kot posvetitev našega dela boju za utrditev delavske demokracije. Zaradi tako napačnega mne-
nja (ki pa govori tudi o tem, da je bila splošna propaganda za tekmovanje politično premalo temeljita) potem v ustanovah niso našli vsebine tekmovanju. V istem času pa sindikalne organizacije v ustanovah niso stvari dobro prijele
Bili pa so kljub temu lepi uspehi, za katere so vedeli organi ocenjevalnih- komisij. često pa tudi ne.
Zelo razveseljiv uspeh tega tekmovanja je bil ravno v tem, da so mnogi delovni kolektivi (naštevam samo nekatere kot so v jeseniški železarni, v kranjski »Iskri«, v MTT v Mariboru in drugi) pripravili skrbne razprave in debate ob sprejemanju družbenega plana, ob izdelavi tarifnih pravilnikov, ob priliki zasedanj delavskih svetov. To je vse v veliki meri razgibalo razredno politično dejavnost kolektivov. V nekaterih podjetjih so se v času tekmovanja zbrali na taka razpravljanja tudi po 50 pa do 70-krat. Cisto naravno je, da so se delavci potem začeli bolj zanimati za podjetja, da so začeli pritiskati s predlogi in podobno, kakor tudi zahtevati, da se sliši njihove besede.
Številke povedo, da so v železarni Jesenice zaradi boljše organizacije dela in Štednje prihranili v enem samem mesecu okrog 24 milijonov dinarjev Tudi drugje so precej prihranili. V Steklarni Hrastnik so znižali cene svojim proizvodom in istočasno izboljšali njih kakovost. Poleg materialnih uspehov pa so se kolektivi tudi močno lotili urejevanja odnosov v tovarni.
Precej je oživelo tudi kulturno-prosvetno delo. Živahno so začeli snovati društva »Svobode«. Kolektiv Steklarne Hrastnik ima recimo že 250 aktivnih članov v društvu »Svobode«. Kolektiv »Iskra« pa je na raznih prireditvah gorenjskega festivala nastopil s 568 aktivnimi člani. V podjetju »Kamnik« si je kolektiv zgradil lastni kulturni dom, ki je najlepši v okolišu Lepo so uspevali tudi v kolektivu »Konstruktor« Maribor, v Elek-trokovini. Maribor in tudi drugje.
Lepe uspehe so dosegali tudi kolektivi Gradisa IMM. Ta kolektiv je na svoje uspehe lahko ponosen. Vendar pa bi rad nekaj povedal. Tekmovanje teh kolektivov je bilo centralistično in . to je bilo po mojem prepričanju slabo. O tem je že tekla polemika med Republiškim odborom gradbenih delavcev in upravnim odborom Gradisa IMM. Takrat menda stvari niso načelno dovolj jasno razčistili. Zakaj torej gre?
Upravni odbor Centrale Gradisa zagovarja centralizirano tekmovanje in ocenjevanje. To se pravi, vsa gradbišča Gradisa naj tekmujejo kot enotno podjetje. Pri tem se tamošnji tovariši sklicujejo na neke posebnosti, ki zahtevajo centraliziran sistem. Jaz sodim, da bi bili nekaj podobnega bolj upravičeni zahtevati kolektivi železnice, pošte, elektrogospodarstva, katerih značaj dela jih trdo veže na center. Vsekakor mnogo več kot podjetje Gradis IMM. Vendar ti kolektivi niso zahtevali centralnega tekmovanja in ocenjevanja, kot je to zahtevala centrala Gradisa. Tako centralistično tekmovanje pa potem povsem zabriše prizadevnost gradbišč. In to ni prav. O tem bodo morali gradbeni, delavci # tudi v bodoče razmišljati, ker to ni samo vprašanje, kako ocenjevati v enem tekmovanju, ampak kako sploh urediti organizacijo samoupravljanja v gradbeništvu. Prav pa je, da je tekmovanje odprlo to vprašanje.
Tekmovanje delavskega upravljanja je torej zaključeno. Zmagovalci prejemajo od Republiškega sveta ZSS zastave v trajno last. Slovenski delavci pa že tekmujejo v počastitev VI kongresa Partije. V tem tekmovanju pa bodo nedvomno še bolj uspeli kot v vseh dosedanjih. In tega si Želimo prav vsi!	D. B,
DELAVSKA ENOTNOST 26. ix. 1952 * stran 7
DOMA IN PO SVETU
NEKAJ BESED O SOCIALISTIČNI STRANKI LIBANONA
Socialistična stranka Libanona in nien program
Libanonski socialisti se zavzemajo za izvedbo agrarne reforme, nacionalizacijo težke industrije, odpravo razlik med ljudmi in za izgradnjo brezrazredne družbe. — Menijo, da so evropske Socialistične stranke premalo revolucionarne. — Predsednik Socialistične stranke Libanona bo verjetno obiskal Jugoslavijo
Libanon je državica med Sirijo in Izraelom ob obali Sredozemskega morja. Ima le 1,200.000 prebivalcev. Dolga leta je bila pod turško oblastjo, 1920. leta pa si jo je prisvojila Francija. 1941. leta je postala neodvisna, toda šele 1946. leta so se francoske kolonialne čete umaknile.
Politične stranke v tej deželi so še zelo mlade. Ena izmed njih je napredna socialistična stranka, ki jo je ustanovil njen sedanji predsednik Kemal Džumblat šele pred tremi leti.
Kemal Džumblat trdi, da je ena glavnih zahtev libanonskih socialistov izvedba agrarne reforme. Socialistična stranka zahteva tudi nacionalizacijo velike industrije; z malimi obrati pa naj bi upravljali delavci samostojno. Program libanonskih socialistov j evropskih, teži za odpravo razredov in ustanovitev na- t nonski so
predne brezrazredne družbe svobodnih in enakopravnih ljudi. Kemal Džumblat je dejal, da teži njegova stranka za izgraditev resnične demokratične družbe, v kateri bo vladalo blagostanje, mir in svoboda in kjer bi bile zagotovljene človečanske pravice. Zato usvaja njihova Socialistična stranka izkušnje naprednih gibanj in ideologij, se uči ob revolucionarnih zmagah Socialističnih strank drugih dežel in se pripravlja na revolucionarno preobrazbo svoje lastne domovine.
O evropskih Socialističnih strankah pravijo libanonski socialisti, da so premalo revolucionarne. Menijo, da so Socialistične stranke . azijskih dežela zaradi svoje proti-imperialistične vsebine naprednejše od V svojem delu se ravnajo libanonski socialisti po socialističnih načelih,
priznavajo marksističen nauk, za katerega pa pravijo, da ni dogma, temveč le napotilo za dejanje.
Kemal Džumblat namerava v kratkem obiskati Indijo, da bi se spoznal z delom indijskih socialistov. Ko se bo vrnil iz Indije pa namerava obiskati našo domovino.
NEKAJ BELEŽK O PISANJU AVSTRIJSKEGA SOCIALISTIČNEGA
TISKA
Čudno pojmujejo nekateri avstrijski socialisti željo do prijateljskih odnos?h
Socialistični tisk Avstrije prinaša članke vojnega zločinca Zdravka Topaloviča. — Nekateri časopisi zahtevajo, da kot dokaz naše »dobre volje« izpustimo iz zapora vohunko Hildegardo Hami. — Komu koristijo taki članki? — Prijateljstvu in medsebojnemu sodelovanju prav gotovo ne. ,
Predstavniki socialistične stranke Avstrije so se na zasedanju socialistične Internacionale 1950. leta zelo zavzemali za to, da se učvrste kulturni in gospodarski odnosi Avstrije z Jugoslavijo. Ko pa smo pred nedavnim prelistovali časopise, ki jih izdaja ta, stranka, so nas nekateri članki začudili.
Ni dolgo od tega, ko so se v Gleichen-bergu končala pogajanja o malem obmej-
NEKAJ UTRINKOV IZ DELA AMERIŠKIH SINDIKATOV
MNOGI VODITELJI AMERiSK H SINDIKATOV SO S£ Z&ROKRATiZIRALI
Dva napredna delavca odpuščena iz tovarne po nalogu sindikalnega voditelja, ki se je zbal njunega ugleda med delavci. — Mnogi sindikalni voditelji so na tem položaju le zaradi dobrih plač. — Izključili so iz sindikata in odpustili iz tovarne delavca, ki ni mogel plačati članarine.
O TAFT-HARTLEYJEVEM ZAKONU
v AMERIKI - »DEŽELI DEMOKRACIJE« - OBSTOJA ZAKON, KI OMEJUJE SINDIKATOM SVOBODNO DELOVANJE IN UKINJA PRAVICE, KI SO JIH DELAVCI IZBOJEVALI ŽE PRED VEČ DESETLETJI
S Taft Hartlevjevim zakonom se delavski sindikati postavljeni pod kontrolo države. — Predsednik ZDA ima pravico, da stavko prepove. — Sindikalne zveze morajo poirniti škodo, ki je nastala zaradi stavke. Državni nameščenci ne smejo stavkati. Sindikalne organizacije, katerih odborniki nočejo priseči, da niso člani Komunistične partije ali njeni somišljeniki, ne morejo delovati
Uprava jeklarne »Keiser« pri Los Angelesu v ZDA je pred nedavnim odpustila z dela nekega dobrega delavca in požrtvovalnega sindikalnega odbornika. Kot vzrok je navedla, da je pred nekaj tedni prišel prepozno na delo. Kmalu potem pa je ista uprava odpustila še enega delavca, ki je bil prav tako zelo delaven sindikalni odbornik delavske zveze CIO — Kongresa industrijskih organizacij. Zopet je navedla zelo čuden vzrok. Delavec je bil odpuščen zato, »ker se je pred več tedni oddaljil od svojega stroja med delovnim časom«. Na prvi pogled bi človek sodil, da se je hotela uprava odkrižati dveh delovnih sindikalnih voditeljev.
V podjetju »Keiser« pa velja dogovor, ki so ga sklenili sindikat in delodajalci, da bo uprava sprejemala na delo samo delavce, ki so člani sindikata. Zaradi tega bi površen opazovalec sodil, da je sindikalna organizacija v tem podjetju zelo močna, saj je le malo sindikalnim organizacijam v Ameriki uspelo skleniti tak sporazum. Toda ni tako.
Odpuščena delavca sta zaprosila sindikalno organizacijo, naj posreduje pri upravi in zahteva preklic odločbe o odpovedi delovnega razmerja. Toda glej — sindikalni odborniki so, namesto, da bi se vsaj na zunaj zavzeli za ta delavca, brž zbrisali s kandidatne liste ime enega od njih, ki je kandidiral za predsednika tovarniške sindikalne organizacije
Ker oba odpuščena delavca nista dobila od sindikata nobene pomoči, sta najela advokata. Ta je zagrozil, da bo celotno zadevo predal sodišču. Tedaj je zastopnik uprave izjavil, da sta bila oba delavca odpuščena na zahtevo sindikata.
Odnos sindikalnega vodstva do teh dveh delavcev je postal razumljiv. Predstavnik Glavnega odbora Zveze metalurških delavcev (ki ni voljen, temveč postavljen od višjega vodstva), se je zbal velikanskega vpliva, ki sta ga imela ta dva odbornika na delavce, zbal se je za svoj stolček in se ju je na tak način odkrižal. In ko sta odpuščena delavca zahtevala sodni postopek, ju je očrnil kot sovražnika delavskega razreda. ki sta padla tako globoko, da sta pred sodiščem obtožila sindikalno vodstvo.
Se to je treba povedati, da so sedanji sindikalni odborniki s tem predstavnikom Glavnega odbora vred zelo veliki prijatelji bogataša Keiserja. Celo tako mu gredo na roko, da zadnjič, ko so stavkali vsi ameriški jeklarji, svojim članom niso dovolili, da bi se pridružili stakujočim. Keiser si je zaradi tega nabral precej denarja, v zahvalo pa je sindikalnim odbornikom dodelil uradne prostore v upravni zgradbi tovarne.
Takih in podobnih sindikalnih odbornikov je v Ameriki precej. Kamor koli se obrneš, najdeš ljudi, ki jim je delavsko gibanje deveta briga in ki so sindikalni odborniki le zato, da se lahko bogato plačujejo.
Poglejmo še en primer!
V neko majhno tovarno v Los Angelesu so sprejeli na delo delavca, ki je bil pol leta brezposeln. Ta delavec je bil že dolga leta član sindikata in je vestno izpolnjeval vse dolžnosti, ki mu jih je nalagala organizacija. 2e prve dni ga je obiskal plačan sindikalni odbornik in zahteval, naj plača sindikalno članarino. Seveda delavec, ki se je med brezposelnostjo precej zadolžil, tega ni mogel storiti. (Treba je vedeti, da je sindikalna članarina v Ameriki zelo visoka.) Toda sindikalni odbornik ni hotel poslušati delavčevih prošenj. Odšel je k predsedniku tovarniške organizacije in dan na to je bil delavec, ki ni mogel plačati članarine, izključen iz sindikata in s tem tudi iz podjetja. Tudi v tistem podjetju je veljal dogovor, da delavci, ki niso člani sindikata, ne morejo delati v podjetju.
Še mnogo primerov o podobnem delovanju sindikalnih odbornikov bi lahko navedli,
toda že ta dva nam zgovorno pripovedujeta, da se je v ameriško delavsko gibanje vrinila množica sindikalnih birokratov, ki nimajo ničesar skupnega z delavskim gibanjem. Čudni patroni!
V predvolilnih pripravah za ameriške predsedniške volitve se mnogo govori o pro-tidelavskem Taft-Hartleyevem zakonu. Delavski sindikati izjavljajo, da bodo podprli tistega kandidata, ki bo zagotovil odpravo tega zakona. Predsedniški kandidat demokratske stranke Stevenson je že izjavil, da ga bo odpravil, če bo izvoljen, kandidat republikanske stranke Eisenhower pa se zadovoljuje le z demagoškimi obljubami z namenom, da bi delavce pridobil na svojo stran. Prav je, da se tudi mi spoznamo s tem zakonom, o katerem se v zadnjem času tudi pri nas precej piše.

Iz pisarne tovarniškega odbora sindikata v eni izmed tovarn v ZDA, kjer mora biti vsak zaposlen delavec član sindikalne organizacije
KRIZA MED FRANCOSKIMI INFORMBIROJEVCI
FRANCOSKI INFORMBiROJEVSKI PARTtJI GROZI RAZPAD
Iz politbiroja francoske Partije so izključili Charlesa Tillona. ki je bil med okupacijo voditelj upora proti fašistom. — Iz sekretariata Centralnega komiteja pa so izključili znanega komunističnega voditelja Andrea Martya. — Oba ukrepa sta vzbudila med delom članstva francoske Partije ogorčenje in odpor
V	minulem tednu smo zvedeli, da je tudi francoske inf ormbiro j e vce zajel val čiščenja. Iz politbiroja Centralnega komiteja je bil izključen Charles lillon, ki je bil med okupacijo voditelj odpora proti nemškim fašistom, takrat ko so Thores in njegovi sedeli na varnem za Uralom. Iz sekretariata Centralnega komiteja pa je bil izključen Andre Marty, star komunist, ki je med intervencijsko vojno proti Sovjetski zvezi 1919. leta organiziral odpor francoskih vojakov proti intervencionistom. Marty je bil tudi voditelj Partije, medtem ko je bil Jaques Duclos zaprt.
Oba sta bila obdolžena, da sta hotela rušiti ugled drugih partijskih voditeljev, da nista izvrševala sklepov Partije in da sta hotela omajati enotnost v Partiji. Tillon pa je dejal, da so ga vrgli iz politbiroja, »kakor toliko drugih, ki so se bojevali med okupacijo«.
Iz uradnega poročila Centralnega komiteja je razvidno, da je v Partiji zavladal občuten razdor; — Na eni strani so Stalinovi agentje, ki so se dokopali do vodstva, na drugi pa stari komunisti, ki so se med okupacijo bojevali proti okupatorju ter marsikdaj prekršili moskovske direktive v prid francoskim delavcem.
V	kratkem se bo iz Moskve vrnil v Francijo sekretar francoskih inf ormbiro j e v-cev Maurice Thores. Naj brž e si hoče možakar »pripraviti teren«, kot temu pravijo.
Po pariških ulicah so se pojavili progla-
si, ki pozivajo delavce, bivše pripadnike odporniškega gibanja, borce internacionalnih brigad in bivše črnomorske bojevnike, naj dvignejo svoj glas proti tem »nepravičnim sklepom« partijskega vodstva
V januarju mesecu 1947. leta je Truman zahteval, da se izda poseben zakon, ki bo uredil odnose med delavci in delodajalci in odnose sindikatov do države. Ze aprila meseca je na zasedanju predstavniškega doma republikanec Fred . Hartley predložil načrt tega zakona. Predstavniški dom je predloženi načrt sprejel. Osnovno načelo Hartleye-vega predloga je bila prepoved stavk iz solidarnosti, bojkotov in stavkovnih straž. Načrt, ki ga je sprejel predstavniški dom, je kongresu predlagal in ga tudi zagovarjal znan republikanski vročekrvnež Robert Taft. Po daljši razpravi je kongres zakon sprejel kljub temu, da se z njim predsednik Truman ni strinjal.
Taft-Hartleyev zakon ima namen slabiti moč sindikalnih organizacij. 2e v svoji prvi točki nasprotuje tako imenovanemu »Union Shopu« — pogodbi med delodajalci in sindikati, ki zagotavlja delo v tovarnah samo članom sindikatov. Za odpovedni rok določa zakon 60 dni. V tem času ostanejo v veljavi vse pogodbe med delavci in delodajalci. Ce pa delavci med tem stavkajo, se jim gotove pravice odvzamejo. Zakon predpisuje tudi, da smejo imeti sindikalne zveze največ tri plačane sindikalne odbornike. Sindikalne organizacije morajo predložiti posebnim državnim organom svoja pravila v potrditev, obračun dohodkov in izdatkov, predlog za višino članarine in vpisnine, način volitev in pravilnik glasovanja o stavki. S temi predpisi se vse ameriške sindikalne organizacije postavljajo pod kontrolo države.
Nadalje zakon določa kazni za sindikalne zveze in tudi delodajalce, ki se ne bi po njem ravnali. Posebno hitre in ostre kazni so zaradi bojkotov in stavk. Predsednik ZDA ima celo pravico prepovedati stavko v 80 dneh, če ta »škoduje blaginji naroda« ali obrambi države. Prav dobro vemo, da je pod tisto »blaginjo naroda« mišljena blaginja kapitalistov, ki lahko zaradi stavke veliko izgube. Za materialno škodo, ki je nastala zaradi stavke, so odgovorne sindikalne zveze. Sicer piše v zakonu, da so odgovorni tudi delodajalci, toda doslej so vso krivdo zvračali le na sindikate.
Taft-Hartleyev zakon prepoveduje stavke državnih uslužbencev in »politične volitve v sindikalnih zvezah«. Po zakonu morajo vsi sindikalni odborniki priseči pred državo, da niso člani komunistične partije, njeni simpatizerji in da niso pristaši kakšne druge politične stranke, ki bi delovala proti »sedanji državni ureditvi«. Ce odborniki sindikalne organizacije ne prisežejo, potem izgubi sindikat vse pravice delovanja.
To je le nekaj osnovnih misli, ki jih uzakonjuje Taft-Hartleyev zakon. Se med tem, ko je kongres razpravljal o njem, sta dve največji sindikalni organizaciji — Ameriška federacija dela in Kongres industrijskih organizacij — protestirali proti njegovemu sprejemu. Od tedaj pa do danes ameriški delavci zahtevajo ukinitev tega zakona, toda njihove zahteve se še niso izpolnile. Ker je predsedniški kandidat demo-
Če bo to »čiščenje« imelo kakšne globlje j kratske stranke Stevenson izjavil, da bo od-
posledice za francosko komunistično Partijo, se sedaj še ne vidi dovolj jasno. Gotovo pa je že, da kriza ni ostala samo pri vodstvu, ampak da se je prenesla tudi med član-| stvo. Kakšnega mnenja pa je članstvo Komunistične partije, bomo lahko kmalu videli.
pravil ta zakon, če bo izvoljen, se delavci zavzemajo za njegovo izvolitev. Toda v Ameriki je že tako, da se pred volitvami mnogo obljublja. Kako pa bo potem, ko bo eden ali drugi izvoljen, pa bomo lahko videli v bližnji bodočnosti.
nem prometu in dvolastniških posestvih med našimi in avstrijskimi zastopniki. O teh pogajanjih so meščanski listi zelo obširno pisali. T°da socialistični časopisi, z osrednjim socialističnim glasilom »Arbeiter Zeitung« vred, pa so dolgo in trmasto molčali.
Kmalu po začetku razgovorov v Glei-chenbergu je socialistična časopisna agencija »Socialistische Korrespondenz« priobčila daljši članek, ki so ga takoj priobčili vsi socialistični časopisi.
V tem članku svetujejo avstrijski socialisti (verujemo, da so to le nekateri voditelji), da naše oblasti spuste iz zapora vohunko Hildegardo Hann, ki je bila 1948. leta obsojena na procesu proti skupini gestapovskih agentov. V članku nadalje piše. da bi pomenila osvoboditev te vohunke »dokaz dobre želje Jugoslavije po prijateljskih odnosih z Avstrijo«.
Torej bi po njihovem mi pokazali dobro voljo z izpustitvijo zakrknjene vohunke. In to piše v avstrijskih socialističnih časopisih?!
Ob koncu pogajanj v Gleichenbergu so mnogi socialistični časniki omalovaževali uspehe pogajanj, grajali svojo vlado in klerikalno ljudsko stranko, češ, da so oni odgovorni za »neuspeh«. Po njihovem so se pogajanja neuspešno končala zato, ker bivši nacisti niso dobili vrnjene svoje nekdanje zemlje na slovenskem ozemlju. In zopet so pozivali Jugoslavijo, naj pokaže svojo dobro voljo in vrne nacistom zemljo. Tako so postali nekateri avstrijski socialisti zagovorniki mednarodnih vohunov in nekdanjih nacistov, ki niso samo sovražniki naših delovnih ljudi, temveč tudi in v prvi vrsti sovražniki avstrijskih delavcev.
Poleg vseh teh člankov pa so se v avstrijskih socialističnih glasilih pojavili tudi članki Zdravka Topaloviča, znanega jugoslovanskega vojnega zločinca. V teh člankih pisec kleveta našo državo. Ti članki so dobili svoje mesto v glavnem teoretičnem glasilu socialistične stranke »Die Zukunft«.
Čudi nas, zakaj avstrijski socialisti dovolijo nekaj takega. Vedno so pripravljeni deliti prijazne besede o prijateljstvu in sodelovanju. Ce to iskreno hočejo, kar govore, potem naj predvsem stopijo na prste vsem tistim pisunom, ki hočejo s svojimi članki ovirati resnično prijateljsko sodelovanje med avstrijskim narodom in jugoslovanskimi na-
BREZPOSELNOST V »DEŽELI KRŠČANSKE DEMOKRACIJE«
Brezposelnim predilniškim delavkam grozi beda in lakota
Iz predilnice v Podgori pri Gorici so odpustili 529 delavk, iz predilnice v Konkah pa 182. — Zastopnice odpuščenih delavk pri goriškem podžupanu
Skupina zastopnic brezposelnih predilni-ških delavk iz Podgore pri Gorici je obiskala goričko občino, kjer je obrazložila podžupanu Devetagu svoj težak položaj in zahtevala naj italijanske oblasti podvzaraejo ustrezne mere, da brezposelne delavke za-
2e pred mesecem dni so iz podgorske predilnice odpustili 529 delavk z izgovorom, da niso več potrebne. Te delavke sedaj životarijo s skromno podporo, ki nikakor ne zadošča za zivl.T3n.ie. Čeprav so predilniške delavke pred nedavnim demonstrirale pred goričko prefekturo in zahtevale ponovno zaposlitev. vendar italijanske oblasti niso ničesar ukrenile za izboljšanje njihovega položaja. Prav tako niso ničesar ukrenili, da bi zaposlili 182 delavk iz predilnice v Ron-kah. Za delavce so tam samo obljube.
V Srbiji so že 1871. leta izdali »Manifest Komunistične partije«
Marx in Engels sta izdala »Manifest Komunistične partije 1849. leta. Pri nas so ga prvi natisnili srbski socialisti, in to že leta 1871. — po padcu Pariške komune. Slovenski delavci smo dobili prvi prevod »Manifesta« 1. 1908. Prevedel ga je neki M. J-č. Do danes je bil tiskan na Slovenskem že desetkrat.
IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA
POD VODSTVOM MARKA IN ENGELSA JE BILA USTANOVLJENA »PRVA MEDNARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA«
Prva internacionala je bila ustanovljena 28. septembra 1864
Pred devetdesetimi leti (28. septembra 1864) so se v Londonu zbrali predstavniki delavcev iz štirih dežel: Anglije, Francije, Italije in Švice. Na tem velikem mednarodnem delavskem zborovanju je sedel za predsedniško mizo tudi Karel Marx. Prisotni delegati so sklenili, da ustanovijo mednarodno delavsko organizacijo — I. Internacionalo — ter izvolili komisije, ki bi naj izdelale statut in program.
Že dve leti kasneje se je v Ženevi sestal
Razglabljale o ameriških sindikatih
Po članku »Ameriški sindikati« M. Miihlena v »Der Monat« št. 32
sestavil F. Svetek
Ul. -
S sodelovanjem pri pravični razdelitvi socialnega produkta se udeležujejo ameriški sindikati v politiki svoje države. Tako ugotavlja pisatelj. (Pri tem pa najbrž ni opazil, da je prišel sam s svojo prejšnjo trditvijo v protislovje. Prej je trdil, da so ameriški sindikati v nasprotju z evropskimi povsem nepolitični.) Potem pa nadaljuje: Obe veliki sindikalni zvezi sta postavili vsak? sroj »politični akcijski odsek« in poslali s„oje zastopnike v politične stranke. Kljub temu pa se še vedno držita svoje-časnega napotila očeta ameriškega sindikalnega gibanja Samuela Gompersa. ki je dejal: »Mi nagrajujemo svoje prijatelje in kaznujemo svoje nasprotnike.«
Pisatelj zaključuje svoja razglabljanja, da • ameriške »Unije« (sindikalne zveze) ne morejo, tako kot evropske, biti v službi politike, ampak trdi, da je njihovo politično udejstvovanje posvečeno izključno sindikalnim težnjam in ciljem Za te cilje pa se zelo brezobzirno postavijo. Boj gre v prvi vrsti za delež pri socialnem produktu in za odstotek višine delavskega deleža pri splošnem narodnem dohodku. (Za kaj pa gre kje drugje po svetu — ali se za kaj drugega bore?)
Sindikalno članstvo pa razpravlja o tem, ali ne bi kazalo sindikalno udejstvovanje razširiti od golih tarifnih pogodb na širše polje udejstvovanja Predsednik sindikata delavstva damske konfekcije, ki deluje na sodobnih načelih sindikalnega udejstvovanja, Dubinsky, in predsednik zveze avtomobilskih delavcev Walter Reuther. ki je po mnenju pisatelja najprominentnejši med mlajšimi ameriškimi strokovničarji in velja za bodočega voditelja združenih sindikatov, zastopata mnenje, da je treba razširiti boj sindikatov v tem smislu, da bi sindikati sami izboljševali produkcijske me-
tem dosegli l delavce po-
tode v industriji in da bi od povečanega dohodka tudi višani delež.
Walter Reutherjeva organizacija delavcev avtomobilske industrije je ' pa sklenila pred kratkim z avtomobilsko industrijo tarifno pogodbo s tako imenovano tekočo tarifno skalo, ki zasluži po mnenju pisatelja posebno pozornost. Ona sprejema višino sedanjih plačilnih razmer za dobo pet let. Popravki plače naj bi se izvrševali po časovno določenih obdobjih in vzporedno s premiki nakupnih cen življenjskim potrebščinam. (N. pr. če se zviša ali zniža draginja za več kot 5 odstotkov — po indeksu — se za toliko tudi zvišajo ali znižajo pogodbeno določene plače.) Tudi v tekstilni industriji so po nekaj kratkih stavkah sklenili slično tarifno pogodbo »s tekočo tarifno skalo«.
Pisatelj zaključuje ta odstavek z ugotovitvijo, da so dobile te pogodbe daleč preko gospodarskega prav zgodovinski pomen. Po njegovem se je sedaj prvič izločilo vprašanje delavskih plač iz sfere boja za politično moč, ko so sindikati priznali razrpere v industriji za zadovoljujoče in priznavajo za razlog bodočim premaknitvam plač le objektivna gospodarska dejstva. (Ko se pisatelj navdušuje nad tem, pa spet pozablja | na to, da se sindikati vendar bojujejo za 1 pravično delitev socialnega produkta, ki pa , s tem ni rešena.)	J
reden mir. Ko se je potem ustanovila »Zveza industrijskih delavcev« (Congres of In dustrial Organisations), ki je po evropskem vzoru zajela do tedaj neorganizirane industrijske (pomožne in priučene) delavce, se je zdelo, da je tak očitek v resnici potrjen. To tem bolj, ker se je nova organizacija postavila na levico starejše, častitljivejše in konservativnejše A. F. L. V zadnjih desetih letih pa je tudi C. I. O. zgubila svoj levičarski značaj in se ideološko še komaj razlikuje od A. F. L.
Pisec članka nadalje pripoveduje, da si ob priliki pogajanj stojita delojemalec in podjetnik na ravni nogi,, ugotavlja pa, da do sedaj še sindikatom ni uspelo izvojevati delavstvu popolne socialne varnosti. (Pred kom pa ta varnost?) V poslednjih letih jQ glavni cilj prizadevanj sindikatov, da bi upeljali starostno in invalidsko zavarovanje, ki je doslej neenotno in ga skupno vzdržujejo delodajalci in sindikati, upravljajo pa te ustanove večinoma sami sindikati. V nekaterih industrijskih panogah so dosegli že to, da imajo delavci zagotovljeno penzijo, ki znaša tretjino polne plače, (če res sindikati priznajo razmere v industriji kot zadovoljujoče, potem se to tudi ne bo spremenilo.)
Pisec nadalje trdi, da je stavka — ultima ratio (zadnje sredstvo), ki se ga delojemalci in podjetniki enako bojijo. Če stavka dolgo traja, povzroči žrtve na obeh straneh, ki so tako velike, da sta bitko pravzaprav oba bojujoča nasprotnika izgubila. (Zelo sentimentalno obravnavanje	tako važnega sred-
stva delavskega boja.)
V svojih zaključnih	razmišljanjih pravi
pisec Članka, da čuti mlajši rod strokovni-i čarjev, da nastopa v zgodovini ameriških j sindikatov novo obdobje. V prvem obdobju TV	I delovanja ameriških sindikatov so se te or-
1V-	j ganizacije morale boriti za to. da so jih
Do	tridesetih	let	(1930)	so	veljali	ameri-	priznali delavci, za to,	da so jih upoštevali
ški	sindikati	poleg	japonskih	za	najšibke‘jše , delodajalci, in končno	tudi za to, da jih
od vseh industrijskih držav. V »Ameriški , .ie priznala celotna javnost. To so sindi-delavski federaciji« (A. F. L.) združene pro- i kati dosegli. (Od 65 milijonov delavcev fesionnlne zveze — tako je bilo takrat re- ZDA jih je v sindikatih 17 milijonov. To
čeno — se je usidrala »delavska aristokra- ----------- "' —'—*"-* - 11	’ * 1	'	*
cija«, ki v glavnem samo paktira z delodajalci in proglaša v njihovo korist raz-
8
stran ★ 26. IX. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
ZDA . _	___ ...	.........
ravno ni največji poklon delavstva tem organizacijam.)
Bodočnost bo pokazala — zaključuje pisatelj svoj članek — če bo sindikatom v bodočem razvoju uspelo za svoje članstvo doseči koristne pridobitve.	(Konec)
Opomba: V zadnji številki nam je v istoimenskem članku na 6. strani v 3. stolpcu nastala neljuba pomota. Prvi stavek se j pravilno glasi takole: Pojem delavski razred so nadomestili s pojmom delojemalec.
ustanovni kongres I. Internacionale. Sprejeli so statut in program, ki pravi, da si morajo delavci sami priboriti svojo svobodo.
Duhovni voditelj in organizacijski vodja te prve mednarodne delavske organizacije je bil Karel Mars. Skupno s svojim prijateljem Engelsom sta se borila proti vsem škodljivcem delavskega gibanja. Neusmiljena sta bila v tem boju.
Že na prvem kongresu so sprejeli pomembne sklepe tudi glede sindikalnega dela. Sprejeli so resolucijo, ki je zahtevala osemurni delavnik in obsežno organizacijo delavske zaščite.
Internacionala je vodila precej štrajkov v Angliji, Švici in v Franciji. Naj omenimo le štrajk gradbinskih delavcev v Ženevi 1866. leta. Delavce je zastopal mestni odbor Internacionale in postavil delodajalcem zahteve. Ko nanje niso hoteli pristati, so sklicali veliko zborovanje, na katerem se je zbralo čez pet tisoč delavcev. To je bilo
za tiste čase zelo veliko število. Ko pa sd delodajalci zvedeli, da so o štrajku obvestili tudi London, Pariš. Lyon in Bruxel!es in da je Generalni svet Internacionale obljubil ženevskim gradbincem štirideset tisoč frankov, so delodajalci popustili. Delovni dan so skrajšali za eno do dve uri, plače pa so se povečale za 10 odstotkov.
„ Internacionala se je izkazala tudi ob
Panski komuni. Marx sam je sestavil manifest in v imenu Internacionale izjavil svojo solidarnost s pariškimi komunarji. Veliko dela je opravila pri preskrbovanju komunar jev in drugih revolucionarjev v dneh belega terorja.
Zaradi vse močnejšega pritiska huržoazi-je se je 1872. leta preselila v Ameriko, kjer so 1876 leta sklenili, da preneha z delom.
I. Internacionala je izpolnila svojo nalogo. Naučila je delavce, da morajo povezovati ekonomsko s politično borbo in pripravila pot h končni zmagi marksizma v delavskem gibanju.
V vrstah Prve internacionale so se pod Marxovim in Engelsovim vodstvom vzgojili revolucionarji, ki so organizirali in vodili delavska gibanja po svetu. Eden takih delavcev je bil na Slovenskem tudi Fran Železnikar.
SPREMINJA SE LICE NASE DRŽAVE
Naše de avne roke rišeio
nov zemljevid naše domovine
Nastajajo nova mesta, jezera, železnice, ceste, mostovi in tovarne
V	teh letih po osvoboditvi se je lice Jugoslavije tako spremenilo, da zemljevidi iz dneva v dan zastarevajo. Zgradili smo nova mesta, nove hidrocentrale, nastajajo nova jezera, širi se mreža cest in železnic, vstaja j o^ nove tovarne itd.
Vse to narekuje, da je treba izdelati nove zemljevide, na katerih bodo vnesena vsaj glavna dela naših delovnih rok iz zadnjih let. Naštejmo le nekatera!
1950. leta smo zgradili cesto Bratstva in enotnosti, ki veže Beograd in Zagreb in je dolga 390 km. Poleg tega bo treba zarisati tudi 1000 km dolgo cesto, ki veže vso jadransko obalo od Reke do Ulcinja. Gradimo jo v etapah in je v nekaterih predelih že dokončana. Zgrajena je že tudi cesta od Zagreba do Karlovca, medtem ko je od Karlovca do Reke v gradnji.
V	teh letih smo zgradili precej novih železniških prog. Prva mladinska proga Brčko —Banoviči je dolga 128 km, druga mladinska proga Šamac—Sarajevo je dolga 242 km in tretja proga, ki jo je mladina zgradila lani med Banja Luko in Dobojem, je dolga nad 90 km. Poleg tega smo zgradili še progo med Bihacem in Kninom in Lupoglav—Italije. Pospešeno se gradi tudi kanal Donava—Tisa
Donava, ki bo dolg okrog 260 km in je
ve!lkega pomena za namakanje najrodovit-nejsih predelov Vojvodine.
V zemljevid bo treba vnesti veliko število hidrocentral, ki smo jih po vojni zgradili. •Mod naj večjimi je prav gotovo Jablanica na reki Drini. Samo v Sloveniji smo zgradili ze več hidrocentral n. pr. Moste. Mariborski otok, Vuzenica, Medvode in Savica, na Hrvatskem Vinodol, v Srbiji Vlasina in Zvornik, v Makedoniji Mavrovo in Došnjica, v Črni gori Glava Zete. da niti ne omenjamo manjših hidrocentral. Poleg tega pa so ob hidrocentralah nastala nova umetna jezera in spremenila okolico v letoviški kraj.
Od novih mest, ki so nastala v zadnjih letih, je treba omeniti Novi Beograd, Novo Gorico in Kardeljevo ob Jadranu, kjer je bilo prej neznatno mestece Plode. Tu bo eno največjih pristanišč ob naši obali. V Črni gori je na ruševinah stare Podgorice nastalo popolnoma novo mesto Titograd. Samo v tem mestu se bo zgradilo še okrog 3000 stanovanjskih zgradb in bo kaj kmalu štelo 60.000 prebivalcev. V Bosni. pa je nastalo novo mesto Litva.
Poraja se nova Jugoslavija, delovne roke naših narodov rišejo nov zemljevid naše domovine.
Izdaja ttepobUSki evei gveze •lndifcatoi za ttioveojjo Predstavnik jm« j«,«* urednik Homan Albreht Tisk tiskarne .Ljodske pravieeTV LJobnam NJlun? n oprave, Mikličev. e»sta » . LjnhUan, - ^,.0^».^,
It 604 90MlT'liri	?r®d»' JMDR*4n,n or* podružnici Narodne banke v Ldnbljani
It 604-90221-4. List Uhaja »sak petek Bokopl»„» ne vračamo Mesečna naročnina O din. četrtletna It din. polletne U0 din ln celoletna MO din.