Leto 26__________ANGELČEK_________Stran 171'
Mali črni mučenec.
(Pripoveduje afriški misijonski škof Le Roy.)
Ogova je velika reka v temni, vroči Afriki. Za-kaj imenujemo Afriko temno, boste, ljubi bralci, pač najložje spoznali iz sledeče genljive zgodbice, ki se je pripetila na obrežju te vaJovite reke.
Le med velikimi napori — pravi misijonski škof — sem dospel s svojim duhovnims sobratom, patrom Biketom, v dolgih izdolbljenih hlodih v misi-jon Lastorvile, ki jc posvečen svetemu Petru Kla-verju. Urnosti in spretnosti svojih črnih veslačev sem se imel zahvaliti, da nas niso pokrili valovi. Pogosto smo se ustavili, koder smo zapazili na ob-režju večje zamorske vasice, da si nakupimo dežel-nih pridelkov; banan, sladkega manijoka, divjih ptic, kavčuka, slonove kosti itd. Teh reči sicer nismo potrebovali, a morali smo se jih posluževati, da smo bili varni pred napadi divjih paganskih prebivalcev.
Ravno smo se zopct približali eni teh vasi. Svoje čolne smo potegnili prav ob obrežje. Tam nas je sprejela tolpa oboroženih zamorcev z ognjcnimi pogledi. V takih položajih misijonar pač ni varen lastne kože; vedno mora biti pripravljen, da dlaruje svojc življenje za rcšitcv duš teh ubogih paganov. Saj le to je njegova srčna želja, ko zapušča svo) dom in svoje drage ter odpotuje čez širno morje.
Medtem, ko so se veslači pogajali za robo, vesel vendar niso izpustili iz rok, da v slučaju ne-varnosti takoj lahko nadaljujemo .svojo pot. Sedel sem v svojem čolnu in motril kričečo množico. Kar zapazim otroka kakih 12 do 14 let. Bled kot zid, je bil shujšan do kosti. Roke in noge so mu visele kot lesene palčice ob telesu. Le njegove velike steklene oči so bile nenavadno žive. Okrog usten mu jc igral tih, čudno žalosten nasmch. Liki kostenjak, ki je prav-kar vstal iz groba, jc stal pred mano.
»Dober dan, očc!« mc pozdravi popolnoma pravilno francoski.
Stran 172_________ANGELČEK___________Leto 26
Skoro sem se prestrašil te prikazni, ki me je nagovorila!  »Kaj, ti govoriš francoski?« vprašam.
¦i
Krščanski zamorski deček.
»Da, Bil sem v misijonu svete Marije v Gabu-nu in tam sem se naučil pri misijonarjih.ssc »In ti si me spoznal?«
Leto 26                    ANGELČEK                 Stran /^^
»Jaz vas nisem še nikdar vidcl. A nosite oble-ko kot naši menisi (misijonarji). Kaj ne, oče, vi ste misijonar?«
»Da. In ti, ljubi otrok, ali si krščen?«
»Sem.«
»Kako ti je ime?«
»Florentin.«
»Toda, Florentin, ti si bolan!«
»Zastrupili so me,«
»Zastrupili, ubogi otrok? Kdo?«
»Ti ljudjc, ki jih vidite tukaj.«
»A zakaj? Kaj si storil?«
»S silo so me hoteli pripraviti do tega, da bi molil njih bogove, tistc grde malike. Dva dni seim se ustavljal, ker bi bil to greh, velik grch; a tretji dan so me zastrupili.«
»In kaj je rekel tvoj očc k temu?«
»Nimam vcč  očeta.«
»In tvoja mati?«
»Tudi matere nimam vcč.« Zakril si je otrok obraz in zajokal — tudi moje oko je postalo rosno>...
Oba sva potem molčala, Jaz nisem vedel, kaj naj rečem. »Oče,« je naposled dejal otrok, »rad bi se spovedal. Še deset dai imam živeti; čarovnik je tako odločil.«
Okrogstofeči naju niso razumeli. A med tem, ko so eni kričali in barantali za robo, so naju drugi strogo opazovali.
Globoko ginjen sem poslušal vi čobiu spoved tega ponižnega mučenca, ki je stal na bregu. Žc se je bližal veliki čarovni duhovnik in je naju motril z grozečimi pogledi. Veslači so me priganjali, naj končam, Deček je pokleknil, in medtem, ko se je čoln počasi pričel pomikati, sem mu poclelil sveto odvezo.
»Hvala vam, oče!« je zaklical otrok za menoj. »Kako sem sedaj srečen!«
Nikdar več potem nisem videl tega ubogega malega zamorčka, ki je tako počasi umiral za svojo sveto vero, V neizrečeno vzvišeni preprostosti je umiral birez duhovnika, brez brata ali prijatelja, ki bi ga podpiral — v popolni nepoznanosti. Gotovo so ga,
Stran 174                 ANGELČEK                  Leto 26
ko je bil že blizu smrti, vrgli v reko, kot po navadi storijo z obsojenci, Jaz pa uipam, da so sprcmili an-geli čme Afrike to čisto dušo v nebo, in da fi je pri-pravil ljubi Bog prostor v vrsti mučencev,
Pogosto mi je ta dečkova podoba pred očmi in misHm si, naj jo postavim senikaj m(alim kristja-nom v Evropi v zgled. Saj so tudi oni krščeni in bir-mani, in kicpko se bodo morali boriti, da uidejo zankam, ki jim jih bo nastavljal svet, in bojevati sc bado morali z lastno izprijcno naravo.
*     *
Ljubi bralec! Gotovo  se ti  smilijo v srce    ti ubogi zamorčki, in rad bi jim pomagal. Da( zares! A še bolj pomilovanja vre-dni so oni zamorčki,  ki živijo v temi paganstva in   ljubega  Boga  še nič ne poznajo.   In takih je                       ^^
v   Afriki   mnogo,   prav       |        \^rf^^ mnogo, nad poldrug sto           ^t^t^k'
milijonov. Posebno otro-          ,'fl^^^^Hl'
ci! O, koliko morajo pre-       *'    ^^^^^^HBF trpeti   od  svojih pagan-          ^^^^^^^H^^^
skih staršev, ali pa mo-     *      j^^^^^l« ^V rajo   delati   kot   zaniče-          fl^^^^^ftl^^^k
vani   sužnji.   Če umrjejo        '.^^^^^^^k^^HIK
tako brez svetega krsta,         ^^^^^^m~    ^^V
njih usoda tudi po smrti         ^^^^^H^Bt^^'
ni nič boljša.                        ^^^^^^^^^B^*.
Misijonarji  se  tru-          ^^^P^^^^BbL    .
dijo in delajo noč in dan,                        ^BBMfefi'-
pa potujejo od kraja do      ^tj^a.^- s^šsasli         ^^
kraja, da rešijo in izpre-
obrnejo te nesrečne star- Sv-Peter Klaver rešuje zamorce. še,   ki   sedijo v temi  in
v smrtni senci. A kaj — misijonar je ubog in mora prav pogosto s krvavečim srcem le gledati uboge otroke in jim ne more pomagati, ker mu manjka sredstev, manjka denarja, da reši in odkupi take uboge sužnje, jih po-uči v sveti veri ter krsti za otroke božje.
Leto 26___________ANGELČEK________Stran 175 ™
Sveti Peter Klaver, ki so ga imenovali sveti oče Leon XIII. za apostola zamorcev, je krstil z lastno roko nad 300 tisoč zamorskih sužnjev. Štiri-deset let se je trudil, jih izpreobračal in, kar je mo-gel, vse storil za njih rešitev. Ljubi bralec, ali ineniš, da ti ne moreš nič storiti, da tudi ti rešiš katerega teh ubogih črnih paganskih svojih bratcev in se-stric? O da, ljubi otrok Marijin! Ti laliko moliš v ta riamen. Posebno pri svetem obhajilu prosi ljubega Jezusa in preblaženo Devico, da se usmilita teh ne-srečnih duš. A tudi drugače lahko -pomiagaš na prav lahek način. Družba svetega Petra Klavcrja izda vsako leto lep misijonski »Klaverjev koledar« v prid ubogim zamorskim misijonom. Vsak, kdor kupi ta ko-ledar, pomaga reševati uboge duše. Stane pa kole-dar samo 60 vinarjev s poštnino vred. Kdor pa na-roči en ali več tucatov koledarja skupaj, dobi pa pri vsakem tucatu en koledar povrhu. Prinaša ta kole-dar jako lepe in poučne povesti in slike iz življenja mladih zamorskih kristjanov. Tudi pove v lepi pove-sti, kako lahko vsak otrok postane misijonar — cclo mal otrok, ne da bi zapustil dom in šel v tufe kraje, Če kdo sam ne zmore, naj pa prosi ljube starše, da mu kupijo ta koledar, pa ga potem priporočite tudi svojim tovarišem. Ker pa je Klaverjev koledar vsled splošne priljubljenosti in genljivih povesti navadno kmalu razprodan, zato ne odlaŠaite, mladi bralci, in naročite ga že sedaj za leto 1919. Dobi se priDruž-bi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Prcd škofijo št, 8.
Kako sladko zavest boste imeli, da rešite zna-biti vsaj eno dušo večnega pogubljenja in jo večno osrečite. Ob smrtni uri se vam bo prišla zab-valit in vas bo spremila v nebo.