49UU lZ1.lSii.OV
V Gradcu, 1. marca 1911.
60. Letnik.
St. 5.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List gospodarstvo iri umno k:metijstvo.
Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
Lisi relja na leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto S krone.	U<tye dobd list zastonj.
Vsebina: Dr. Ivan Geršak f — Skrbite za sadno drevje. — Pozor pri kupovanju močnih krmil. — Breje prašiče. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Opozarjanje. — Tržna pomočila. — Zadruga:	Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. —
Oznanila. — Priloga: Prospekt združenih tovaren Tomasfosfata o Tomaževi žlindri.
Dr. Ivan Geršak -fr
l)ne 26. februarja 1911 je zatisnil svoje dela-trudne oči mož, čegar ime se je imenovalo vedno le tedaj, če se je storilo ali priredilo kaj v resnici dobrega. Ni tukaj mesta, da bi se osvežil spomin na vse njegove zasluge. Pribiti hočemo samo to golo dejstvo, da je mož razumel migljaj časa, ter posvetil svoje moči iz lastnega nagiba in prepričanja tistemu stanu, ki je dandanes gmotne in duševne podpore najbolj vreden in potreben. Od leta 1887 je bil načelnik podružnice c. k. kmetijske družbe štajerske v Ormožu. Kot tak ni le storil kar je moral, ampak kolikor je mogel. Blagor našega kmeta trpina mu je bil vedno pred očmi. Mož si je ohranil trezno razsodnost in je posegel vedno vmes, če je šlo za kmetske koristi. 86. glavna skupščina c. k. kmetijske družbe je priznala to s tem, da mu je naklonila srebrno kolajno, ter ga zapisala med one ude, na katere se bo še v bodoče sklicevala s ponosom. Velikih zaslug si je mož stekel zlasti pri vinarstvu. V tej, spodnještajerskim kmetovavcem več ali manj po pravici toli priljubljeni kmetijski panogi, je bil dr. Geršak poseben veščak; v priznanje njegovih zaslug na tem polju je bil tudi imenovan za člana vinorejskega odbora c. k. kmetijske družbe štajerske, ter je kot tak zastopal koristi svojih tudi na pristojnomerodajnih mestih. Doma si je stekel nevenljivih zaslug z organizacijo vinogradnikov v „vinarski in kletarski zadrugi". Rajnki je zapustil mnogo lepih spominov, ki bodo služili še mlajšim v spodbudo. Vsekakor je lep in za kmetijski stan vesel pojav, če se izobraženci začnejo zavzemati za tisti stan, iz katerega so bodisi neposredno ali posredno izšli.
Hvaležni sin svoje rodne grude bo našel v njej zasluženi sladki počitek.	H.
Skrbite za sadno drevje!
„Žalostna resnica je" — je rekel enkrat profesor dr. Rebliolz, bavarski svetovavec za sadjarstvo — „da ljudje sadno drevje sicer pridno sadijo, da pa ga prav malo ali celo nič ne oskrbujejo."
A ravno od pravilnega oskrbovanja sadnega drevja je odvisen uspeh sadjarstva. Kaj pomaga če, prepričani, da se da s sadjarstvom kaj pridobiti, sicer sadimo obsežne sadovnjake, a ne skrbimo, da bi se nam v njih naloženi kapital Primerno obrestoval.
Sedaj je še čas, da se za sadovnjak lahko kaj stori. Vse to delo pa delimo v dva dela; pred vsem je zelo važno delo gnojenje in obdelovanje zemlje in potem pri kmetih skoro nepoznano a zelo potrebno delo: zatiranje in pokončevanje drevesnih škodljivcev.
Najvažnejše je gnojenje, ki se da večkrat v jeseni ali spomladi celo boljše opraviti ko po zimi. Sicer pa lahko tudi zimske dneve porabimo v ta namen, samo če le pravilno gnojimo.
Samo drevesa, ki nimajo znamenj, da stradajo, ki imajo vse redilne in hranilne snovi v dovoljni množini na razpolago, imajo poleg posebne odpornosti proti nezgodam tudi to lastnost, da dajejo redno dovolj sadov. V kmetskih sadov-njakih pa navadno primanjkuje drevju dovoljna
množina hrane. Taka drevesa rodijo potem samo v letih, ko je tako vsepovsodi dovolj sadja, ko nima sadje zaradi velike množine nobene prave vrednosti in potrebujejo potem vsaj eno leto, da si odpočijejo in naberejo novih moči. Zato se redno, vsakoletno gnojenje pri sadnem drevju vedno plača. Daši ne moremo, kar je popolnoma naravno, podati nikakih splošno veljavnih pravil za gnojenje sadnega drevja, vendar lahko podamo sledeča navodila: Kakor so dognali dr. Steglich, dr. B a r t h , W a g n e r in dr. na poskušališču Hornu pri Hamburgu, potrebuje sadno drevo na vsak kvadratni meter: kakih 10 g dušika, 5 g fosforjeve kisline, Iti g apna in 15 <7 kalija. Te redilne snovi moramo dati zemlji na vsak način in sicer vse; brez pomena bi bilo, če bi dali eno leto samo dušik (gnojnico, hlevski gnoj, čilski soliter, žveplovokisli amonijak, apneni dušik), drugo leto mogoče potrebnih 15 <7 kalija (v kajnitu, kalijevi soli ali čem drugem), tretje leto fosforjevo kislino (Tomaževo moko, superfosfat, kostno moko i. t. d.)!
V naših navadnih sadunosnikih se po mojem mnenju gnoji najboljše kar vse vprek. Za drevesa, ki stoje na samem in nove nasade, kjer so danes posamezna drevesa mnogo bolj narazen ko druge krati, se površina v kvadratnih metrih izračuna takole: Premer krone je n. pr. 9 metrov, ker gredo korenine na vsako stran še dalje, moramo vzeti na obeh straneh še en meter, torej = 11 m; da dobimo površino, moramo najprej množiti p o 1 u m e r sam s seboj in potem ta produkt še z 3’14; ker je znašal v našem primeru premer 11»», znaša polumer 5'5«; 5-5 X 5-5 = 30-25; 30-25 X 3-14 = 94-985 ali okroglo 95 (namreč kvadratnih metrov); namesto s 3-14, množino lahko navadno tudi kar na okroglo s 3; tako moramo v našem primeru pognojiti 90 do 95 kvadratnih metrov.
Na kvadratni meter pa potrebujemo, da dobi vsaki zgore navedeno množino čiste redilne snovi, vsakega gnojila, kakor kaže sledeči pregled:
Gnojnice. 5 iv spomladi in v poletju, k tem še 50 do 80 g Tomaževe moke s 14 do 14 odstotno raztopljivostjo v citronski kislini. Na-mestu gnojnice lahko vzamemo tudi 3 do 4 i latrine s presejanim lesovim pepelom; k temu 60 do 90 g kajnita (12% kalija) v jeseni, zimi in v zgodnji spomladi; za težjo zemljo je prikladnejši klorov kalij (50%) 20 do 30 g ali pa 25 do 30 g kalijeve soli; potem 4-5 kg hlevskega gnoja v jeseni, zimi ali spomladi (tudi kompost je dober —• 10 kg) ali namestu tega 25 g čilskega solitra skupno s Tomaževo moko in kajnitom, in 25 g čilskega solitra v spomladi; namesto čilskega solitra velja tudi 15 do 30 g žveplovokislega amonijaka (20 do 21%) ali 15 do 30 g apnovega dušca (20%) v jeseni ali zimi.
Ko je gnojilo raztrošeno, se trava pograblja ali pobrana, da pride gnojilo dobro v prst.
Kjer je gosto drevje in je boljše gnojiti celo površino, se da najboljše na hektar 500 do 800 7^ Tomaževe moke; 600 do 900 kg kajnita, (oziroma 200 do 300 kg klorovega kalija ali 40% kalijeve soli) v jeseni ali v zimi; 150 do 300 kg žveplovokislega amonijaka v jeseni ali zgodnji spomladi, (oziroma 200 do 400 kg čilskega solitra v spomladi) v dveh porcijah.
Nikdar ne smemo pozabiti na gnojenje z apnom, 25 do 50 g na hektar. Sicer ni treba vsako leto gnojiti ali kadar se gnoji, se mora gnojiti pošteno.
Na kmetih bo to gnojenje pač najbolj primerno.
Tudi je važno prekapanje in rahljanje zemlje pod krono, tudi pri nizkih drevesih in grmičih, ki jih navadno nasadimo okoli hiše, posebno v novih nasadih.
Tukaj sega gnojenje in zatiranje golazni in škodljivcev eno v drugo. Če spustimo kokoši na tako prekopano rušo, bomo videli, kako veliko množino kebrov, ličink in mrčesa bodo našle. Mah in lišaje, ki jih postrgamo s starih dreves, moramo sežgati; tudi tukaj je strganje dobro na dve strani: drevo dobi več zraka in se iznebi zajedavcev, v mahu in lišajih pa so skrita jajca drevesnih škodljivcev, ki se na ta način ugonobijo.
Pri nadaljnjem zatiranju in pokončevanju rastlinskih in živalskih škodljivcev se moramo ravnati po tozadevnih navodilih.
Predvsem skrbimo za to, da se žive meje obrežejo, ker se potem zgostijo in dobijo ptiči priliko, da lahko v njih gnezdijo; glog se naj brez obzira odstrani, ker ravno na njem živijo mnogi škodljivci, kakor n. pr. glogov belin, zlato-ritka i. t. d. Najboljša živa meja je gabrova; obreže se vsako leto enkrat. Smreke ne trpe obrezovanja na strani in se pozneje spodaj ogolijo.
Nadalje je treba spomladi zgodaj poskrbeti za to, da se nastavijo po drevesih za koristne ptiče potrebne škatlje. To delo se prav lahko pripravi po zimi.
Po zimi je dovolj časa, da zbiramo in zažigamo zapredke in gnezda zlatoritke in glogovega belina. Kadar otresamo sneg z drevja, da nam ga ne polomi, lahko pazimo tudi na to. V večjih zapredkih prezimujejo zamazano žolte, pozneje bolj sive, pikičasto žolte gosenice zlatoritke, v manjših pa črnikaste gosenice glogovega belina. Niti najhujša zima jim ne škodi, zato moramo njihova gnezda zbirati in sežigati. Junija in julija, ko leta drugi rod in nese jajca (po 150 do 200 na spodnjo plat listja), se morajo ta jajca stiskati.
Nadalje moramo stara, nepotrebna drevesa, ki stoje zelo na gosto, izsekati. Taka drevesa ne nesejo dovolj obresti za prostor in trud; stari les moramo kakor hitro se da spraviti v peč, da pokončamo rastlinske in živalske škodljivce drevja, ki so v njem, da se ne razlezejo. Iz votlih debel pa se dado narediti zelo primerne škatlje in Staniče za ptiče.
Pozna jesen in zgodnja zima je najboljši čas za snaženje dreves. Dovolj pa ni, če samo os-tržemo lišaje, mah in staro skorjo, treba je tudi odstraniti odmrle veje, gobe, lim, divjake in one veje, ki ne rastejo pravilno. Vse rane, ki nastanejo pri tem čiščenju in so večje ko kronski pe-tak, se morajo z ostrim nožem ogladiti, posebno robovi in potem zamazati z voskom ali karboli-nejem. S tem preprečimo razširjevanje zajedavcev in gnilobo lesa. Večje veje narežemo najprej na eni in potem na drugi strani, da se nam ne za-česnejo. Če treba, jih odrezavamo tudi po kosih.
Posebno važno je, da škropimo debla z apneno raztopino; za to se dobijo tudi posebni
stroji, ki jim lahko strežeta en odraščeni in en deček in ki se kmalu plačajo, ker se lahko rabjjo tudi za beljenje hlevov in drugih stavb. Tudi dragi niso; stanejo 80 do 100 K. Primeša se lahko nekoliko ilovice, krvi, limove vode, krav-jeka (brez slame, da se stroj ne zapaži ali zamaši), nikdar pa ne saj. Še boljše je, če se celo drevo poškropi zmešanico karbolineja in apna (12%).
Proti zajcem in drugi divjačini zavarujemo drevje z žičnatimi mrežami, ki pa morajo v krajih, kjer pada mnogo snega, biti dovolj visoke. Za cen denar se dobe povsod; plot, skozi katerega bi ne prišel zajec, pa je težko narediti.
Končno moramo mlada drevesca varno privezati h kolom; te kole pa moramo oprezno vsaditi, da ne poškodimo korenin. Tudi se mora večkrat pogledati, ali ni treba priveze obnoviti. Kol ne sme segati v krono in tudi ne drevesa drgniti.
To so dela, ki se po zimi zelo laliko opravijo. Drevje, ki je dobro gnojeno in oskrbljeno, daje več in lepšega sadja, zato se oskrbovanje drevesa že plača. V Frankfurtu so bili kalvili tako dragi, da so ljudje plačevali za posamezne (ne mogoče za kilogram!) po 3 K 60 v in celo 4 K 80 v.
Torej zapomnite si: ne samo vsaditi, ampak tudi oskrbovati moramo drevje.
R. Steppes.
-------- j
Pozor pri kupovanju močnih krmil.
Nekako dvajset let sem, odkar se je poraba močnih krmil, posebno inozemskih, v srednjih in malih gospodarstvih močno vkoreninila in razširila, se je njih število zelo povečalo, ob enem pa so zanja nastopili tudi surogati ali pa so se prodajala celo izpačena, manj vredna krmila. Kakor gobe po toplem dežu so nastajale fabrike za izdelovanje raznih močnih krmil, živinskih praškov i. t. d. V najnovejšem času je celo na Gornjem Štajerskem nastala taka fabrika in skuša osrečevati živinorejce s svojimi izdelki. Z velikansko reklamo in raznimi agenti se pridobi sicer vendar tako nezaupni kmet, da kupi taka „patentirana" krnila, ki imajo prevečkrat zelo dvomljivo vrednost in neprimerno ceno. Prepričevalne besede zgovornega agenta pomagajo kmetiču izvabiti iz žepa težko prislužene groše. Posebe eno krmilo za svinje je — vsled obsežne reklame v dnevnem in strokovnem časopisu — pri nas žali-bog jako zelo razširjeno, dasi je, kakor je dvorni svetnik dr. von Weinzierl dokazal, razmeroma vse predrago. Na to krmilo bi posebe rad opozoril.
Pri nas najbolj rabljena, prava močna krmila so otrobi, razne prge in melase. K tako imenovanim „močnim" krmilom spada tudi fos-forovokislo apno (klajno apno) in skoro neštevilni živinski praški, ki se že leto za letom prodajajo.
Pred vsem so pšenični otrobi, ki prihajajo kot močno krmilo v vpoštev. Cena se jim ravna po tem, ali so bolj ali manj fino zdrobljeni. Na to je treba paziti pri nakupu, kakor tudi na to, ali so čisti in pravilno označeni. Seveda ne smejo biti plesnjivi, ali zatohlo smrdeti, tudi ne smejo imeti primešanih rožičkov ali drugih sneti. Mešajo se otrobi z odpadki trinura, koree, riža, ovsa, ječmena, kave (posebno lupin), lupinami pozemelj-skega oreha, peskom, gipsom, kredo, prstjo, mlinarskimi odpadki in plevelovim semenjem. Naravno je, da je vsak tak dodatek manj vreden ko otrobi sami.
Med oljnatimi prgami imajo največjo vrednost: lanene, repičine, zemeljskega oreha, morskega semena, posolnčničine in tikvine, oziroma moka, narejena iz takih prg. Omeniti pa je treba, da je boljše kupovati cele prge in jih doma mleti, ko pa moko, ker se moka rada skvari in kar je največ vredno, ker se moki laže kaj manj vrednega primeša ko pa prgam.
Pred vsem moramo torej gledati na to, da močna krmila niso plesnjiva, da imajo svoj pravi duh in da nimajo nobenih sledov, da so prežgana. Najbolj se pači moka iz raznih prg in sicer z riževo moko, plevelovim semenjem in moko iz kamnega oreha.
Iz moje prakse mi je znan slučaj, da je imela kokosova prga primešanih vse polno žrebljev, žice, porcelanovih črepin in stekla, tako da so se pri mlenju kameni venomer poškodovali. Dve lepi kravi sta poginili, ker sta v taki moki požrli igle.
O raznih vrstah melase pa pravi dr. F. W. Dafert v „Wiener landwirtschaftliche Zeitung" sledeče: „Takozvane melase, to je, mešanice, se-stoječe iz enakih delov melase in kakega močnega krmila, ki jo posesa, imajo vse slabe lastnosti takih mešanic, pred vsem pa to, da so šablonsko sestavljene in da so zelo drage. Pomisliti je treba tudi, daje melasa temnobarvasta tvarina, ki služi izboruo v ta namen, da prikrije slabe lastnosti tvarine, s katero je zmešana. Ker je med fabrikami za melaso jako velika konkurenca, se vedno bolj množijo slučaji, da se za spojino z melaso jemljejo tvariue, ki bi se sicer na noben drugi način ne mogle porabiti kot krmilo. Zgodilo se je celo že, da so se rabile v ta namen luskine bombaževega semena, torej stvar, ki še niti za kompost ali gnoj ni prav primerna, pa je tukaj služiia za „krmo". Iz vseh teh razlogov moramo biti pri nakupovanju melase zelo previdni; najboljše je, če krmimo tako-zvano melaso, to je, če si delamo melaso sami.
Ravno tako oprezni moramo biti pri klajnem apnu, ki je, kolikor vemo doslej in kolikor so pokazali tozadevni poskusi, nepotrebno. Kjer pa se mora krmiti fosforovokislo apno, tam se naj kupuje samo precipitat, ne pa kostni pepel in enaki surogati, ki se danes kmetom tako ponujajo in naravnost vsiljujejo.
Kot sleparija pa se nazadnje lahko označi I velika množina skrivnih sredstev, ki se kot „živinski praški" prodajajo pod najrazličnejšimi imeni: sestavljeni so iz mokinih odpadkov, fos-forovokislega apna, soli, raznih vegetabiličnih drog, večkrat jim je primešano tudi žveplo i. t. d. Njihov učinek je večkrat zelo dvomljiv, lahko pa, posebno pri molzni živini, tudi naravnost škodljiv. Cena takih preparatov ni v prav nobenem razmerju ž njihovo vrednostjo in stroški pri njih izdelovanju. Da so ti praški tako zelo razširjeni, to Se da razložiti iz stare resnice, da so nepoučeni ljudje najboljši kupci in pa iz dejstva, da imajo naše postave, ki sicer kar mrgolijo raznih prepovedi, ravno proti takim stvarem neverjetno široko vest. A ko bomo dobili novo živinozdravsko postavo, se bodo te stvari že odpravile, saj je za to že davno čas.
Vkljub vsemu temu pa je pri kupovanju dovolj prilike, da prodajavec, oziroma agent oškodi kupca in zato morajo kmetovavci pri kupovanju krmil vedno paziti. Posebno je to dolž: nost malih posestnikov, ki imajo največ posla z agenti in ki morajo v prvi vrsti zahtevati, da se ustvari postava za promet z močnimi krmili, kakor jo imajo druge dežele, na primer Amerika, Angleška, Francoska in Belgija. Taka postava bi morala siliti v to, da bi bilo vsako tako krmilo točno označeno, to je, da bi bilo resnično povedano, iz česa je sestavljeno in koliko je vsake sestavine, posebno rastlinskih in živalskih redilnih snovi v njem. Dokler pa nimamo take postave, si mora kupujoči kmetovavec sam pomagati, ne sme nič kupiti, ne da bi se mu vsebina garantirala, mora narediti pismeno kupno pogodbo in biti bolj ko doslej v zvezi s kmetijskimi kemičnimi poskušališči. Najboljše pa je, če se vsa taka krmila kupujejo s posredovanjem c. k. kmetijske družbe ali Zveze gospodarskih zadrug. Naredi.
Breje prašiče.
V veliki meri je uspeh naše svmjereje odvisen od primernega krmljenja in gojenja brejih prašič. Veliko število neuspehov, pritožbe o zvrženju in poginjanju praset in njih težavni vzreji izhajajo v veliki meri od tega, ker nismo breje prašiče primerno krmili in gojili. Prava resnica je, da se začne vzreja praset že od tistega časa, ko smo prasico pripustili.
Prve tedne, odkar je prašiča bila pripuščena, se težko reče, ali je že breja. Če se več ne goni, kar bi se morala zopet po treh tednih, še to ni zanesljivo znamenje, ker se fine, plemenite pasme svinj, posebno one, ki postajajo debele in stoje mnogo v hlevu, večkrat po mnogo tednov, celo po 2 do 3 mesece ne gonijo.
Navadno se pri breji prašiči obnašanje popolnoma spremeni; prašiča postane bolj mirna in bolj žirovna. Hlapci, ki opazujejo svojo živad dobro in jo dobro poznajo, spoznajo že čre4 nekoliko tednov iz teh znamenj popolnoma zanesljivo, da je prašiča obrejena. Navadno pa se črez 2 meseca prašiči život že tako razširi, da lahko tudi nevajeno oko spozna brejost. Nekako 3 tedne pred porodom prašičkov prašiči seski tako močno
nabreknejo in se napnejo, da ni več nobenega dvoma o brejosti.
Najlaže in najbolj varno se obrejijo one prašiče, ki se pasejo in sploh one, ki se naravno krmijo in ki se lahko mnogo gibljejo na prostem. Suha in surova piča nam je skoro vedno zanesljivo jamstvo, da bo svinja obrejena. Za breje prašiče pa je najboljše, če se še dalje pasejo ali če se lahko vsaj dovolj prosto gibljejo pod milini nebom.
V takem slučaju se zaplodek lepo razvija in mlečne žleze se nič neugodno ne izpremene; zavrže taka prašiča skoro nikdar in sploh se pri takih prašičkih še tedaj, ko so že odstavljeni, pozna ugodni vpliv naravne reje prašiče.
Navadno pa ljudje menijo, da za brejo prasico ni ugo Ino, če se mnogo giblje na prostem in jo zato drže vedno zaprto v hlevu. To mnenje in ravnanje pa je popolnoma napačno. Vsled tega prašiča odebeli, seski se ji nepravilno razvijejo, mleka je manj, praseta pa so nenaravno velika, tako da prašiča težko povrže. Ker se prašiča ni mogla gibati, ima ohlapne mišice, tako da ne more lahko povreči. Vsled tega ima velike bolečine in to je pogosto vzrok, da prašiča praseta raztrga.
Breja prašiča pa ne potrebuje gibanja samo v poletju, ampak tudi po zimi; opoldne se lahko, če je vreme solnčno in lepo, na vsak način giblje nekaj ur na prostem. Bati se ni treba, da bi se prehladila, to se bo tem manj, če jo izpuščamo vsak dan, tako da je na to že navajena.
če so prašiče navajene ena na drugo in jih je več v eni staji, potem jih lahko pustimo do kakih 14 dni pred porodom skupaj. Staja pa mora biti dovolj velika in imeti suho ležišče, da živali nimajo stiske. Za povrženje se izbere najboljša, najbolj svetla, mirna in topla staja. V temni staji prašiča lahko praseta stisne. Po noči se mora staja razsvetliti.
Kakor pravilna reja in gojenje, tako je velike važnosti pri prašiči tudi pravilna piča.
Ko zaplodek v prašiči raste, jemlje za to potrebno hrano od matere, to pa mu je mogoče le tedaj, če se pravilno hrani. Pred vsem moramo paziti, da prašiče ne pitamo enostransko na debelost, ker se sicer prašiča izpita, prašički pa zaostanejo v razvoju. Ravno tako napačno je tudi nezadostno krmljenje ob tem času. Vsa piča, ki jo dajemo prašiči ob tem času, mora biti pred vsem popolnoma zdrava, nepokvarjena in sploh za svinje prikladna. Pred vsem ne smemo dajati krme, ki je prestana, plesniva ali kakor koli izkvarjena, ker sicer prašiča rada in lahko zvrže. Tudi je škodljivo krmiti svinje samo s krompirjem in belo repo, ker ima ta piča preveč vode in premalo redilnih soli in apna. Pač pa je dobra vsaka vrsta zelene piče, posebno če ji dodamo ovsa ali ječmena. Po zimi dajemo namesto zelene krme senski zdrob (pa ne steri!) ali fino zrezana deteljo, malo poškropljeno z vodo in pomešano z otrobi, zdrobljeno ržjo, potem rono, peso in sploh korenje vsake vrste. Samo po sebi se razume, da morajo svinje imeti dovolj vode za pitje. V okolu pa naj ima priliko, da dobi oglje, pepel in razpadlo zidovje. S tem si prihranimo drago klajno apno ali kredo. Kri, meseni odpadki ali kaj enakega pa se ne sme krmiti, ker bi potem prašiča trgala prašičke.
Na vse to pa moramo, če hočemo dobiti dobre svinje in imeti uspehe pri svinjereji, paziti, še predno so prašički povrženi; kdor začne šele takrat, ta pride prepozno.	pl. Naredi.
Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
743. seja dne 10. januarja 1911. Začetek ob 10. uri predpoldne.
(Konec.)
S pomočjo teh podpor in zneskov, ki so jih dale stranke same, se je pri Zvezi kupilo 6768 kg mešanice travinega semenja in oddalo: na Gornje Štajersko 2673 kg, na Srednje 1995 kg, na Spodnje Štajersko pa 2100 kg. Iz vposlanih prašalnih pol se da posneti, da je vlažno vreme ugodno vplivalo na razvoj nasevov in da so bili vsi, ki so se udeležili teh poskusov, z uspehi zadovoljni. Če posnamemo podatke teh številnih poročil, potem lahko rečemo, da se je izvršena akcija za pospeševanje pridelovanja krme popolnoma posrečila in da je vredna posnemanja in priporo-
Čanja. Z ozirom na vse to priporoča poročavec, naj se sprejmejo naslednji predlogi:
1.	Osrednji odbor blagovoli vzeti poročilo o subvencij8kem pospeševanju pridelovanja krme v letu 1910 z odobravanjem na znanje.
2.	Ta akcija se naj nadaljuje tudi še v letu 1911 in se naj takoj razpiše v družbinem glasilu. Subvencionirana površina se določi na %—2 joh; subvencija se naj daje samo tedaj, če se izpolni primerna prašalna pola, sicer se naj prošnjik z reverzom obveže, da bo prejeto podporo vrnil.
3.	Če državni prispevek 5000 K za izvršitev te akcije v tem letu ne bo zadoščal, se naj zaprosi pri visokem c. k. poljedelskem ministrstvu in visokem deželnem odboru iz izredne dotacije za pospeševanje živinoreje v znesku 377.000 K prispevek 10.000 K v ta namen.
4.	Vsi posestniki, ki dosedaj še niso vrnili poslanih prašalnili pol o uspehu subvencioniranega pridelovanja krme, se naj znovič pozovejo z grožnjo, da se bo v teku določenega roka (največ 14 dni) plačana subvencija s pomočjo politične oblasti izterjala, če ne bodo izpolnili pra-šalnih pol, za kar so se z reverzom obvezali.
Predlogi so bili sprejeti.
b) Poročilo o uspehih poskusov s sajenjem cikorije, kolikor se dado posneti iz prašalnih pol, vposlanih od podružnic.
Poročavec član O. O. Klammer odkrito obžaluje, da se je med 38 na Srednjem in Spodnjem Štajerskem poprašanimi podružnicami o tej stvari izreklo samo 7 (med njimi 3 neugodno), dočim 31 podružnic sploh ni poslalo nobenega odgovora. Vkljub temu neugodnemu uspehu meni poročavec, naj se ta akcija ne opusti in sicer posebno z ozirom na ugodne uspehe pri poskusnem sajenju, o katerih podrobno poroča. Zato priporoča, naj se sprejmejo naslednji predlogi:
1.	O. O. naj stopi v zvezo s tvrdko Henrika Francka sinovi v Zagrebu, ki se naj za slučaj, da se ji garantira površina 3—500 ha pridelovanja cikorije, obveže, da bo v kakem primernem kraju Štajerske ustanovila sušilnico.
2.	Naj se poizvejo vožninski nastavki za ci-korijino korenje v vagonih od vseh v poštev prihajajočih podružnic do Vuhreda in do Zagreba, da se poizve, v katerih krajih in pri katerih podružnicah bi se sajenje cikorije plačalo.
3.	One podružnice, ki so pripravljene, delati poskuse s sajenjem cikorije, se naj pozovejo, da naj s tem še letos začnejo. Dobro bi bilo, če bi se v družbinem glasilu priobčilo primerno vabilo. Tudi bi kazalo, če bi se podružnicam dala potrebna, pač ne velika množina semenja za poskuse brezplačno na razpolago.
4.	Ob času žetve se naj da tem poskušav-cem na razpolago plug za rovanje cikorije.
5.	Poskušavcem se naj dado navodila in nasveti glede pridelovanja cikorije.
Vsi predlogi so bili sprejeti.
e)	Poročilo o poskusnem sajenju krompirja na Češkem.
Poroča član O. O. baron Ec ker.
Poročavec poda pregled o teh poskusih, omenja posebno ugodne in plodne vrste in predlaga v imenu odseka, naj stori O. O. vse potrebno, da se bodo tudi pri nas v letu 1912 lahko vršili taki poskusi.
Predlog je bil sprejet.
f)	Nadalje priporoča dr. Hotter, naj se uspehi poskusrtih sajenj priobčujejo in zato se naj visoki deželni odbor naprosi, naj se o poskusnih sajenjih, ki jih prirejajo razni deželni kmetijski zavodi, v družbinem glasilu Poroča.
Predlog je bil sprejet.
Od glavnega tajnika prečitano poročilo knjigovodstva o računih pri akciji za pospeševanje pridelovanja krme v letu 1910, ki kažejo 12.713 K ()2 v izdatkov in 116 K 53 v preostanka, se vzame z odobravanjem na znanje in sklene poslati Zvezi gospodarskih zadrug znesek 11.583 K 37 v.
4. Zapisnik c. k. železniškega ministrstva o osnutku mednarodno določenega enotnega prometa za osebe in n lag o.
Poroča član 0.0. Sutter.
Poročavec govori o novostih v §§ 4, 17 in 28 ''-apisnika o mednarodni ureditvi osebnega in "lagovnega prometa, po katerih morajo železniške uprave imeti na končnih postajah dovolj vozov na razpolago; da se lahko z doplačilom brez po-
sebne pristojbine prestopi tudi med vožnjo v višji razred, da se prtljaga pri velikih mednarodnih vlakih revidira na vlaku ali na postaji določitve ali pa eventuelno na zadnji prehodni postaji in končno, da lahko potnik odda svojo prtljago na kaki postaji, ne da bi tam tudi izstopil.
Se vzame na znanje.
Dodatno k temu poroča referent o predlogih, ki jih je stavil in ki so bili sprejeti v zadnji seji železniškega sveta in sicer:
1.	O predlogu glede hitrejšega prometa na Wechselski železnici, ki ga je stavil v prejšnji seji železniškega sveta, ki pa ga železniško ministrstvo ni upoštevalo in ki se je sedaj znovič predložil imenovanemu ministrstvu;
2.	glede razširitve železniškega prometa med Gradcem in Zelenim Travnikom;
3.	glede vlaka štv. 136 med Aspangom in Friedbergom, ki naj vozi v FUrstenfeld vsaj vsaki teden enkrat.
Poročilo se vzame na znanje in predsednik se zahvali poročavcu za njegov trud v železniškem svetu.
5.	Nato se 0.0. posvetuje in reši prošnji za sejem občin Preding in Št. IIj pri Velenju (poročavca člana 0.0. Edels-brunner in Robič), oziroma se sklene, priporočiti visoki c. k. namestniji, naj prošnji občine Preding ne ugodi, občini Št. Ilj pri Velenju pa dovoli zvišati sejmsko stojnino za 50%.
6.	Mnenje visoki c. k. namestniji o prošnji Gvidona Grubitscha, naj semu koncesijonira zasebna posredovalnica z a trgovino.
Poroča član 0.0. Zweifler.
Glavni tajnik prečita od poročevavca vpo-slano poročilo in predlog, in priporoča, naj se sprejme. Člani O. O. dr. Klusemann , v. Dehne in Robič so iz načelnih vzrokov proti podelitvi koncesije. Glavni tajnik zastopa mnenje poročavca in kmetijske podružnice v Mariboru. Pri glasovanju je bil predlog poročavca zavrnjen.
7.	Podružnica Št. Ilj v Slov. gor. stavi predloge glede pomnožitve kmetijskega delavstva.
Poročavec član 0.0. Reitter za informacijo O. O. tozadevne predloge podružnice v Št. liju in govori potem o načinu, kako nekatera mesta zdravijo notorične pijance. V interesu obrtnega stanu bi želel poročavec, da bi se kaznjenci v večji meri rabili za kmetijska dela. Najdenčki se itak že oddajajo kmetom. Poročavec meni, da ni mogoče izvesti predloga podružnice v Št. liju, naj se v mestih nepotrebne delavske moči s primerno gospodarsko politiko mest kolonizirajo na deželi. Kakor stvari danes stoje, bo treba začeti v ljudski šoli na deželi, mladini bo treba vzgojiti ljubezen do kmetovstva in rodne grude in poskrbeti za to, da se ta ljubezen po šolskih letih ne bo izgubila.
Poročavec predlaga, naj se nasveti podružnice v Št. liju vzamejo na znanje, a ne ve staviti predloga, kako bi se naj ti predlogi poslovno dalje obravnavali.
Predlog je bil sprejet.
8.	Poročilo o delovanju osrednjega konjerejskega sveta.
Poročavec I. podpredsednik Ritter v. Ples-s i n g omeni, da se je proračun konjerejske uprave zvišal od 5,575.000 na 6,333.500 K, torej za 758.500 K. Postojanka „Dopolnitev konjerejskega materijala" se je zvišala na 1 milijon; 1. aprila je bilo na razpolago 2366 žrebcev, 183 več ko prejšnje leto in še to število se bo zvišalo. Med 245 žrebci se jih je kupilo 190 doma, 6 na Ogrskem, 2 na Ruskem, 13 na Angleškem in 29 v Belgiji. Noriških je 118, belgijskih 61, vročekrvnih pa 66. Zadružna organizacija in skupna vzreja žrebet sta se močno pospeševali, plemenski okoliši so se končno razdelili. Po tem je na Štajerskem večina žrebcev noriških, le deloma se naj nastavijo tudi belgijski in vročekrvnih žrebci srednje in lažje rasti. Končno je vendar prodrlo načelo, da je treba gojiti domače noriške žrebce, ki bodo v bodoče imeli v 12 kronovinah večino; stremelo se ho za tem, da bodo žrebci težki 700—800 kg, kobile pa 600—7 00 kg. Da se bodo plemena lepše izenačila, se naj ustvarijo plemenska vzrejališča in naj se uvede potovalni pouk. Okraja Brežice in Ljutomer bosta dajala za domobranstvo ježne konje in za topništvo ježne in vprežne, v Mariboru pa bo komisija državnega vojnega ministrstva asentirala srednje noriške konje za nošo po gorah.
Sprejel se je predlog glede cene remont. Član O. O. Januschke pozdravlja dejstvo, da so noriški konji sedaj dosegli zasluženo pozornost in opozarja na zasluge, ki si jih je v konjerejskem svetu stekel za to stvar gospod podnačelnik Ritter von Plessing in predlaga, naj se mu za to prizadevanje izreče zahvala O. O.
Poročilo poročavca se vzame na znanje in nato se mu od predsedstva izreče zahvala za njegov trud za povzdigo reje noriške pasme.
9.	Poročilo in predlog družbinega tajništva glede izdaje družbinega koledarja.
Izvršuje sklep 0.0. z dne 10. januarja 1910 poroča glavni tajnik, da so bile priprave za izdajo takega [koledarja tako obsežne, da koledar za leto 1911 še ni mogel iziti. Za koledar, ki bi naj izšel v letu 1912, pa so sedaj priprave s proračunom vred končane, tako da jih lahko gospodi člani O. O. posnamejo iz razpoloženega prospekta. Glavni tajnik predlaga, naj se predloženo vsebinsko kazalo in proračun odobrita in naj se nadalje sklene, da se sotrudnikom trajno zagotovi 50% vsakokratnega kosmatega dobička, ostala polovica pa naj ostane družbi. V slovenskem jeziku se bo izdal tak koledar šele tedaj, če se bo pokazalo, da se bo plačal, vprvivrsti, če bo toliko prebitka, da bodo izgube nemogoče in da se bodo sotrudniki lahko plačali. Glede izdaje žepnega koledarja predlaga tajništvo, naj se najprej počaka uspeh velikega koledarja, o katerem se bo lahko poročalo v letu 1912 in šele potem bo mogoče govoriti o izdaji malega, priročnega žepnega koledarja.
Predlog je bil sprejet.
10.	Krajni šolski svet pri Sv. Blažu prosi za podporo in knjige za svojo šolo za nadaljevalni kmetijski pouk.
Poroča glavni tajnik.
Ker je nadaljevanje kmetijske izobrazbe v tem odložnem kraju jako težavno, predloži glavni tajnik, naj se tej prošnji izjemoma ugodi in naj se v ta namen za nakup knjig in učil vzame iz obresti ustanove nadvojvode Ivana enkratni znesek 100 K. Tudi se naj brezplačno pošlje en izvod kmetijskega knjigovodstva z navodilom vred.
Predlog je bil sprejet.
11.	Sklepanje o prošnji občine Ljubno v Savinjski dolini za ustanovitev kmetijske podružnice vLjubnem.
Poroča glavni tajnik.
Ker je gospod potovalni učitelj Franc Goričan z uspehom posredoval pri posvetovalnem zborovanju in je že 92 kmetov naznanilo svoj pristop in plačalo udnino, ker sosednje podružnice ne ugovarjajo ustanovitvi te nove podružnice, zato predloži poročavec predlog, naj se prošnji za podružnico v Ljubnem ugodi, s pridržkom, da mora občni zbor kmetijske družbe to ustanovitev potrditi in odobriti.
Naznanila.
Vsled poročila in predloga družbinega knjigovodstva sklene O. O. ugoditi prošnji gospoda deželnega nadzornika Martina Jelovška, da mu ni treba vrniti predjema 120 K, ki ga je dobil za to, da je lahko obiskal potovalno razstavo nemške kmetijske družbe v Hamburgu, to pa iz tega vzroka, ker gospod nadzornik jako plodo-nosno deluje kot strokovni poročavec za svinjerejo.
Prošnji c. k. nadzornika za sadjerejo Li-chanskega v Lvovu, naj se mu prepusti od družbe založena knjižica „Obsternte und Obst-versand von Brtiders", se ugodi in se sklene, posoditi mu klišeje za slike, če plača za vsakega 2 K.
Sklepa se o rečeh, ki se naj dado za žrebanje, oziroma odobri se, kar se je že dalo v ta namen podružnicam na razpolago. Na Spodnjem Štajerskem so dobile podružnice: v Št. Jurju ob juž. žel. 25 K za nakup drobnega poljedelskega orodja, podružnici pri Sv. Jurju ob Ščavnici 6 po-žiralnikovih cevi (ki so se že odposlale), podružnici v Žalcu prispevek 30 K (že odposlan), v Sevnici 3 troakare in 8 požiralnikovih cevi in podružnici v Lučah prispevek 40 K za nakup drobnega poljedelskega orodja. Na znanje se vzame državna podpora v znesku 600 K za kmetijsko knjigovodstvo, nadalje dopis c. k. deželne finančne direkcije o pritožbah pri nakupu soli v grudah in kockah in dopis prezidija deželnega odbora, s katerim se brezplačno dri, na razpolago za občni zbor kmetijske družbe deželna zbornica; dopis visoke c. k. namestnije glede državne pod-
pore 2000K dru.Neubauerju za 2 mlekarska tečaja. Na znanje se vzame dopis c. k. namestnije glede poizvedb o kosanju zemljišč, ki jih vodijo podrejene politične oblasti. Prošnja podružnice v Knittelfeldu za državno subvencijo za cepljenje proti pogostemu zvrgavanju krav se odda odseku za živinorejo in mlekarstvo, naj se o nji posvetuji in sklepa. Dopis c. k. namestnije, da je iz dotacije za povzdigo živinoreje likvidiraniii 30.000 K za nakup bikov in telic, se vzame na znanje, ravno tako podelitev prispevka 800 K za mostno tehtnico v Lembahu. Dopis visokega deželnega odbora, naj se v obilni meri porabijo deželni živinozdravniki v to, da poučujejo ljudstvo o živinskih boleznih in kugah, se vzame z zahvalo na znanje.
Predlog člana 0.0. dra. Leuschnerja, naj se brežiški župan na občnem zboru kmetijske družbe kot dolgoletni član odlikuje s srebrno družbino kolajno, se vzame na znanje in sklene se sklepati o tem na prihodnji seji, ko se bo govorilo o odlikovanjih skupno.
Predlog člana 0.0. Czeickeja, naj se subvencionirajo 4 desinfekcijski aparati, se zabeleži ; sklepalo se bo o njem, ko bo sploh govor „o subvencijoniranju orodja in strojev".
Glede prošnje člana O. O. M ur se, naj se neizterljiva članarina odpiše, obljubi predsednik, da bo dal narediti točne izkaze in da se bo prošnji po možnosti ugodilo.
Ker proti zapisniku zadnje, 742. seje, ni nobenega ugovora, ga predsednik proglasi za odobrenega, določi prihodnjo sejo na dne 14. februarja in zaključi 743. sejo.
Zborovanja podružnic.
Ljubno, 18. februaija 1911. Vabilo. Dne 5. marca 1911 ob 12. uri opoldne se vrši na Ljubnem v dvorani nove šole ustanovni shod tukajšnje kmetijske podružnice s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav navzočih od predsednika osnovalnega odbora; 2. predavanje odposlanca c. k. kmetijske družbe, gospoda tajnika H o 1 z a, o bistvu in namenu kmetske organizacije; 3. sprejem novih udov proti istočasnem vplačilu pristopnine po 3 K\ 4. volitve a) predstojnika podružnice, b) odbora, e) morebitne ožje volitve odbora ;• 5. razni nasveti. Ker jc shod, kakor je iz dnevnega reda razvidno, zelo važen, za to se vsi kmetje posestniki, posebno pa vsi člani podružnice s tem uljudno vabite, da se ga za gotovo in točno udeležite.	Ermenc 1. r.
Št. lij V Slov. gor. Šentiljska podružnica c. k. kmetijske družbe priredi v nedeljo 5. marca i/23. uri popoldne poučno zborovanje v gostilni gosp. Alojzija Wr at s clika pri Sv. Juriju ob resnici. Predava strokovni učitelj gosp. J e n t s c h iz mariborske vinorejske šole o pridelovanju krme in živinoreji. Radi važnega predmeta prosimo p. n. člane in kmetovavce sploh k mnogoštevilnem posetu.
Iz podružnic.
= Sv. Jurij ob Ščavnici. Naša podružnica c. k. kmetijske družbe štajerske je priredila meseca januarja 1.1. tri izredne občne zbore in eno redno odborovo sejo. Pri zborovanjih se je razpravljalo o strokovni izobrazbi in organizaciji kmetskih slojev, o vinarstvu, sadjereji, o pomenu zboljšanja govejskega in svinjskega plemena ter pomenu ženske izobrazbe pri živinoreji in zlasti svinjereji. Odborova seja je sklepala o predlogih za glavno skupščino in drugih podružnice se tikajočih zadev. Prvo zborovanje se je vršilo pri gosp. Fr. K a v č i č u v Stavenšencih dne 15. januarja ob povoljnem obisku. Sicer je bilo želeti živahnejše udeležbe, pa veselo je, da so navzoči bili vneti za dobro stvar. Po poročilu načelstva o delovanju v preteklem letu se je govorilo o kmetijski organizaciji in sadjereji. Ker je podruž-ničin načelnik bil zadržan, da bi vodil zborovanje, ga je nadomeščal tajnik ter dal navzočim pregled črez celo letno delovanje podružničino; vsak izmed navzočih pa naj bo prepričan, da so taki uspehi mogoči edino le pri združenem nastopu
vseh enakomisleČih; podružnica ima radi tega velevažen pomen in želeti je, da pristopijo ne le kolikor mogoče mnogoštevilno, ampak vsi kmetovavci v organizacijo c. k. kmetijske dražbe, da čim prej omogočijo doseči zaželjene uspehe našega kmetijstva; ravno kmetovavcem je skupno in složno delovanje in nastopanje potrebnejše, nego kateremu drugemu stanu, s tem storimo le dolžnost svojo napram samim sebi in rodni grudi naši. Z velikimi koraki drvi naprej tok časa; nikdo pa ni tako daleč za njim, kakor ravno naš kmet. Vedno menjava čas svoj obraz, hiteč mimo nas in če ga prezremo pogledati, če preslišimo, kaj nam pravi — zaostajamo. Napredku drugih stanov kmetje nismo pripisovali dovolj važnosti; šele posledice, in sicer za nas kmete neprijetne posledice industrije in trgovstva so nas začele drezati iz spanja, nam odpirati oči; nimajo pa vsi enakega spanca; nekateri skoči hitro po koncu, zopet drugi si dolgo premišljuje, se stega na vedno bolj trdem in mrzlem ležišču; na vse zadnje bo pa moral vendar le vsak začeti misliti, kako se rešiti. Ta napredek ne-kmetskih slojev ima sumljivo sličnost s povodnijo. Zato se bo tisti kmetovavec, ki se bo predolgo obotavljal, rešil čim dalje teže. Ni naš namen, kmetijsko družbo staviti ljudem pred oči kot edino rešiteljico kmetskega stanu, toda dejstvo je, da je ta družba za večino koristna bolj nego bi utegnil kdo mislili. Prejšnje postranske zaslužke odvzemajo kmetom dan za dnem železni konji, dirjajoči in sopihajoči iz kraja v kraj, visoki dimniki, ki spuščajo svoje kadilo proti nebu in kakor že je na tem ljubem svetu, doseže le tisti sredstev za več ali manj prijetno življenje, ki podpira svojo telesno delo z razumom, ki zasleduje in izkorišča vsaj napredek drugih. Leta 1848 se je rešil kmet tlake. Toda velik del našega kmetijstva ni umel pravega pomena te oslo-boditve. Čutil se je le razbremenjenega, toda prezrl je, da mu ta samostojnost nalaga skrbeti za samega sebe, braniti se proti slojem, ki so bili več ali manj že vajeni prostosti in Bkrbeti za svoj dobrobit, ne oziraje se na katere stroške. Kmetu je ostala v krvi še stara notranja nesamostojnost in nič ni čudnega, če je sin delal po naukih svojega očeta in učitelja ob jednem naprej po stari navadi. Sicer je prav lepo varovati in ceniti navade in običaje svojih skušenih prednikov, toda le tedaj, če nam niso v škodo. Kar je v resnici dobro, ostane vedno tako, kar pa ni, se mora zboljšati in s tem se proti svojim Častitim prednikom ne bomo prav nič pregrešili. Napredek industrije ima za kmeta, ki še danes ne pojmi prave vrednosti svoje podedovane rodne zemlje, to slabo posledico, da mu odvzema delavske moči, ker si je industrija po treznem preračunanju in s složnim nastopanjem pridobila možnost delavce boljše plačevati nego kmet; to ga mori in mu dela težkoče, ki se bodo le takrat mogle ublažiti, ko se bo naše ljudstvo naučilo ceniti vrednost kmetskega stanu in vrednost industrije, ko bode prišlo do prepričanja, da ima narod, opirajoč se na krepek kmetski, stan trdnejšo in zanesljivejšo bodočnost nego industrijski; le takrat, ko bodo naši sloji spoznali, da je vpliv kmet-
skega dela mnogo žlahtnejši, nego če v tovarnah ljudje še toliko denarja zaslužijo, ki nima ne obstanka ne zaželjenega uspeha za življenjsko zadovoljnost in to že zaradi tega ne, ker se kmetu, če ga zapuščajo delavske moči, podraži pridelovanje hrane, brez katere ne more živeti niti industrija sama; Če pa se upotrebljajo pridelki tujih dežel, pa uničimo našega kmeta in postanemo odvisni od tujih krajev in na vse zadnje bo odklenkalo tudi industriji, če ne bo odjemavcev kmetov za njene pridelke in se bo vsakdanji kruh moral uvažati črez mejo še morebiti za vse dražji denar, nego dandanes. To početje mora res s strahom obdajati ne le kmeta, ampak vse, tudi nekmetske sloje. Prepričanje, da se vsa življenjska sreča celokupnosti vrti okoli kmetskih slojev, dobiva dan za dnem jasnejšo obliko.
V prvi vrsti je pa želeti, da to spozna naš kmet sam. A kajti proti slepim nasilnostim posameznik ne zmore ničesar. Zato je treba, da se vzdramimo, da se združimo, da se izobražamo in sprevidimo, kje in kako je mogoče pomagati najprej in najizdatneje samemu sebi in s tem narodu in državi. Kmetijska družba si je postavila zadačo, da z vsemi mogočimi sredstvi dela na to, da se uresniči plemeniti načrt, vzdržati prepotreben in nad vsemi stanovi vzvišeni kmetski stan. Samo s pristopom in letnim malenkostnim prispevkom omogočimo vsak po svojih skromnih močeh, da se dajo našemu kmetu sredstva na razpolago, ki so neizogibno potrebna zavzdržitev celega stanu. Pomagal nam ne bo nikdo drug, če si sami ne bomo pomagali; pomagati si pa moramo gmotno in duševno. Kajti le tisti nekaj velja, ki ima potrebno v žepu in potrebno v glavi; kmetijska družba pa ima namen ne samo po močeh odgovarjati tema dvema zahtevama, ampak v svesti si, da rodi le sloga pravo moč, zbira do-sedaj raztresene moči. Čudno — da nič kaj vesel pojav ni, da se dajo posamezniki le še pregovoriti povečati silo, ki pride v dobro vsem pri skupnih težnjah kmetskih, pa še čudnejše je, če kdo misli, da je namen c. k. kmetijske družbe ta, da deli samo raznovrstne podpore v denarju ali čem in ko zapazi, da to ni glavni namen, in da kmetijska družba ne zna čarati, da obrne hrbet. Družba sicer z izgubo takih članov ne izgubi mnogo, toda žalostno je za kmetijsko stvar samo, da se najde tu pa tam še tak „član“. V prvi vrsti je namen družbe učiti svoje člane plavati, ne pa izpustiti vode, kojo potrebujemo zopet neobhodno na drugi strani v občo kmetsko korist. Samopomoč ima oni blagoslov, ki nas navdaja s samozavestjo in ki nas spodbuja k nadaljnjemu napredku; ko nam se vcepi prepričanje, da se je kmetu treba mnogo, mnogo učiti, le takrat se bo moglo reči, kmetijski stan je v pravem tiru do boljše bodočnosti !
Na to razpravlja dalje gosp. potovalni učitelj A. Pirstinger in omeni, da kmetu vse moledovanje in pritoževanje o slabih časih ne pomaga iz škripcev; le če se združi in svojim težnjam v imenu cele stanovske zveze potom c. k. kmetijske družbe uravna pot do merodajnih krogov, le tedaj sme računati, da bo uslišan. Na posameznika se pa le malo — ali prav
nič ne ozira. Zato pa pri kmetijskih zborovanjih ni razlike med posamezniki in je tudi ne sme biti; naj si je kdo ubog ali bogat — stanovsko smo vsi enaki. Ni pravilno, Če išče kdo pri združitvi, zlasti pa pri podružnici nepravilni dobiček Kmetijska družba hoče pomagati vsem potrebam, pride pač radi odmerjenih sredstev malo na posameznika; vsekakor pa je bolje to, nego nič. Namen družbe pa je, vzgajati ljudi k samopomoči, ljudem odpreti oči, da segajo po pravih pripomočkih. Omeni na to nič kaj prijetne skušnje, ki so jih letos dobili vinorejci in jih tolaži s tem, da se bodo, če stvar zgrabimo od prave strani, tudi vinorejcem časi zboljšali. Preide na to k sadjereji, povdarja važen pomen te kmetijske panoge. Treba je samo opreznosti pri izberi dreves ter njih sajenju in oskrbovanju. Vsaka vrsta zahteva sebi primerno zemljo in lego, pravilno saditev in zadostno gnojenje. Glavno pravilo za umnega sadjerejca pa je: malo vrst — pa te dobre! Za naše kraje so najbolj priporočljive: 1. štajerski zimski mašanckar, zlasti za višje in suhe lege; zahteva dobro zemljo in povoljno gnojenje; dobro ga je poškropiti, da se ga ne loti toli-nevaren krastavec; 2. veliki renski bobovec se lahko sadi tudi v ravnini in ni občutljiv; jabolko je zelo obstoječe; 3. Bau-ruanova reneta, ki tudi ni občutljiva, jabolko pa obstoječe; 4. kanadski kosmač ali kanada reneta, tudi parižki rambur imenovana, spada v višje lege in se je ne loti prehudo krastavec; 5. kot namizne vrste se priporočajo: ananas kosmač ali ananas reneta, rumeni belfler (lepocvetnik) ali Mecgerjev kalvil; obe vrsti sta zelo priporočljivi in hvaležni kot pritlikovci;
6.	prižasti kardinal' (plajzenski rambur) je dobro jesensko jabolko. Izmed hrušk priporoča Lojziko avranško, zimsko de-kanovko, kot namizno sadje, vajlersko moštnico in tepko pa za mošt, ki se pa naj naredi prej, nego hruške postanejo mehke. Pri kupčiji imajo jabolka seveda prednost pred hruškami. Pri sajanju sadnega drevja se naredč navadno sledeče 3 napake: 1. Oddaljenost od posameznih dreves je premajhna; v vsaj 10 m bi morala znašati; 2. jame se skopljejo navadno premajhne; široke bi morale biti vsaj 2 m in globoke vsaj 60 cm; drevo naj se ne vsadi nikdar globlje nego je bilo v drevesnici ali pred presaditvijo; v jamo pride najprej tratnica, potem gnoj in na vrh slaba zemlja; 3. gnoji se v obče premalo ; radi tega pa mora jama biti dovolj široka, da se korenine spočetka v rahlem laže razvijajo. Različni škodljivci se morajo zatreti ob priliki čiščenja dreves. Stri-banje drevja v jeseni vpliva ugodno, kakor spomladno škropljenje pred cvetom s 50/onim dendrinom ali 2%no galico. Po senski košnji je dobro poškropiti z l%no galico. Nepotrebne veje se naj odžagajo, zlasti Če je krona pregosta, če se križajo ali celo drgnejo druga ob drugo. Rane se naj mažejo, toda samo znotraj, pa ne samo skorja; ter ni priporočljiv, pač pa katran. Sadnemu drevju se gnoji že lahko po zimi, bodisi s hlevskim ali umetnim gnojem in tudi z gnojnico; pod krono se skoplje jarek in vanj se zakoplje gnoj; pri tej priliki se je dotaknil govornik tudi rigolanja in obljubil o tem pri drugi priložnosti natančneje razpravljati. Priporočal
je toplo knjižico o priporočljivi zbirki jabolk in hrušk za Spodnje Štajersko, ki se je razdelila po okrajnih zastopih. Več udov je vplačalo udnino in na to se je zborovanje zaključilo.
— Kozje. Odbor kozjanske kmetijske podružnice je v svoji seji dne 18. februarja t. 1. imenoval za posamezne župnije zaupnike. Ti so: za Buče gospod Alojzij Pečnik, nadučitelj; za Podsredo gosp. Ante Potočnik, učitelj; za Prevorje gosp. Roman Škrbs, župnik; za Polje gosp. Anton Debelak, veleposestnik; za Olimje gosp. Janez Štraus, posestnik in za Zagorje gosp. Jožef Ivačič, posestnik. Gospodje zaupniki se prosijo, da blagovoli vsak izmed njih v svojem okolišu nabirati nove ude ter pošiljati udnino gospodu blagajniku.
= Šmihel nad Mozirjem. Tukajšnja kmetijska podružnica jo priredila dne 22. januarja v šoli v Mozirju svoj občni zbor. Iz tajniškega poročila se razvidi, da je v teku leta pristopilo 19 udov, svoj izstop pa javilo 13 udov. Na koncu leta je imela podružnica 130 udov. Dopisov je bilo preteklega leta 386. — Iz blagajniškega poročila se razvidi, da je imela podružnica 190 K 60 v dohodkov in 181 K 7 v izdatkov, torej 9 K 53 v preostanka. Gornje-savinjska posojilnica v Mozirju je naklonila podružnici 20 K in gospod R. Pevec, trgovec in posestnik v Mozirju, 20 K podpore, za kar se izrazi obema tem potom za njuno velikodušnost iskrena zahvala. Račun se je pregledal in odobril. — Podružnica je naročila v teku leta svojim udom 370 leg različnih semen, 7 subvencioniranih ovnov jezerske pasme, 3 subvencionirane merjasce, 4 mline za sadje, 40 dreves in 2 vagona rudninskega super-fosfata. Nadaie se je razdelilo med ude 18 petelinov. C. k. kmetijska družba v Gradcu je podarila podružnici 40 K subvencije za nakup 1 travniške brane. Udje podružnice imajo sedaj na razpolago 4 travniške brane, 1 trier in 6 drevesnih škropilnic. To poročilo se je vzolo z zadovoljstvom na znanje in se je načelstvu izrekla zahvala za tako občekoristno poslovaje.— Gosp. Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju, je potem predaval o sadjarstvu. Povdarjal je neizmerno važnost umnega sadjarstva za naše planinske kraje, ter je vzpodbujal navzoče, da se te tako koristne kmetijske stroke z vso vnemo poprimejo. Kako lepe in naravnost nepričakovane dohodke nam sadjarstvo obeta, priča gotovo tudi to, da se je letos samo tukaj v Mozirju izplačalo 24.000 K za sadje in da je vsak, ki je imel le količkaj sadja, sprejel zanj lepe denarje. Ko pa se bode sadjarstvo še bolj razvilo, potem bode prinašalo lepe dohodke in se bode lahko imenovalo največji blagoslov našega kraja. Nadalje je potem opisal in pokazal tiste sadne vrste, katere on smatra na podlagi mnogoletnih skušenj kot najboljše za naše planinske kraje. Ta svoj jako zanimiv in stvaren govor je sklenil s pozivom, da se vsi, katerim je pri srcu napredek kmetijstva in prospeh občega blagostanja, kar najtesneje oklenejo kmetijske družbe, kar bodo pokazali posebno s tem, da pristopijo v največjem številu kot udje h kmetjjski podružnici, ter se tudi njenih zborovanj udeležijo. Čim več bode imela podružnica udov, tem večji bo njen vpliv in tem več podpore se ji bode podelilo. — Kot delegata za letošnje glavno zborovanje c. k. kmetijske družbe v Gradcu se določita J. Pušenjak, šolski vodja v Šmihelu in Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju.
Fr. Praprotnik,	J. Pušenjak,
tajnik.	■	načelnik.
Opozarjanje.
Današnja številka ima letak kot prilogo in prosimo, da se ne prezro navodila združenih fosfatnih tovaren v Berlinu SW. 11 pri pomladanskem gnojenju.
Za zapomnitev
vsaki previdni gospodinji je, „Franck 8 kavinim mlinčkom”! Cenjena gospodinja pazite na to, da ne bodete radi ponaredb oškodovani! 475/10—4
%	Tržna poročila.	M
		
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 13. februarja do 19. februarja 1911. Pripeljalo se je 58 vozov s 530 metrskimi stoti sena in 42 vozov s 340 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile nasledne: Seno, kislo od K 4.— do K 6.30, sladko od K 4.40 do K 6.50; ržena slama od K 4.80 do K 5.60; pšenična slama od K 4.60 do K 5.40, ječmena slama od K —.— do K -.—; ovsena Blama od K -.— do K -.— ; ježna slama od K 4.— do 2?4.50.
Sejem z rogato živino dne 23. februarja 1911. Prignalo se je 207 volov, 84 bikov, 125 krav, 5 živih telet, in — konj pripekalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
I z v o z na Nižje Avstrijsko: — volov, — bikov,
—	krav, — telet; na Gornje Štajersko : 33 volov, 4 bike, 11 krav, — telet; Predarlberško : 7 volov, - bikov, - krav, — telet; v Nemčijo:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko :
—	volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: ~ volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd:
—	volov, - bikov, — krav, — telet; na Češko :
—	volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst:
—	volov, — bikov, 55 krav, — telet; Italija:
—	volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 94.— do K 106.— (izjemoma K 110.—), poltolsti od K 82.— do K 92.—, suhi od K 72 .— do K 80.—•; voli za pitanje od K —.— do K —; klavne krave, tolste od K 72.— do K 84.—, poltolste od K 58.— do K 70. — , suhe od K 52.— do K 58.— ; biki od K 80.— do K 98.—; dojne krave do 4. teleta od K —.— do K —.—; črez
4.	tele od K —.— do K —; breje od K — .— do K —.—; mlada živina od K 82.— do K 102.-.
Sejem klavne živine dne 24. februarja 1911. Zaklana živina: 682 telet, 2579 svinj, 110 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.34 do K 1.46; teleta la (izjemna cena) od K 1.48 do K 1.56; nemške mesne svinje od K — do K ; nemške pitanske svinje od -K 1.34	do .K	1.42;	ogrske	pitanske svipje la	od
K 1.48	do K	1.52 ;	ogrske	pitanske svinje Ha	od
K 1.30	do K	1.40;	mesne	svinje od K 1.28	do
do 1.44, bošnjaške	pitanske svinje, debele,	od'
K -.— do K -.—; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do K -.—; ovce od K —.76 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K 8.— do K 12.—.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, ___________Avstrije in Ogrske.___________
		00 1				g 1		g			1		D Q 3
Mesto	3	£		3		Ha		> O		O M		&	
													
		K	V	\K	1 v	K	Iv	IIX	V	K	v	K	v
Celje ...	50	12	—	10		9	50	9	. -	8	50	10	
Ormož .	50	11	—	9		9	50	9	—	7	25	9	50
Gradec .	50	12	75	925		9	50	10	67	7	88	8	50
Ljubno .	50	12	50	8	75	9	--	10	25	7	50	—	—
Maribor.	50	11	—	8	--	9,25		9	75	8	-	8	50
Ptuj....	50	11	25	8	50	10			11	—	7	50	8	—
Inomost.	50	—	—	—	—	—_	—	—	—	•mm*	-1	,	—
Celovec .	50	22	50	18	25			17	50	17	20			
Ljubljana	50	11	75	8	50	8	50	9	40	7	H	9	—
Pešt ...	50	—	-		—	—	—	_	—	—				
Solnograd	50	11	40	9	45	9	—	10	—	7	70			
Dunaj ..	50	11		9	10	9	29	9	26	6	—				
Line ...	50											—	—
Mesto	3	-S 3*		Bob		Seno sladko		Seno kislo		Ežena slama		Ježna	slama |
													
		K	V	K	V	K	Iv	K	Iv		1«	1 K	1 V
Celje ..	50	10	•—	11	-	2	50	2	.	2	40	1	80
Ormož	50	9		13	-	5	. .	4	50	3	20	3	—
Gradec	50	9	50	15	-	5	45	5	15	5	20		—
Ljubno ,	60	—	—-	18	—	4	—	3	50	3	25	3	—
Maribor.	50	8	—	tl	50	2	75	—		2	50	2	—
Ptuj ..,	50	9		11	60	3	80	3	10	3	60	2	80
Celovec .	50!	—	—	—	-	—	—	—	—		-1	—	—
(Nadaljevanje na strani 43.)
ZADRUGA.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Orade«, Fransenaplats At. 9.
i.
Poročila glede blagovnega pridelka.
i.
Cenovnik umetnih gnojil za leto 1911.
Splošni pogoji pri naročevanju.
Vse cene so proste, brez obveznosti za spremembo cene ali kolikosti, plačljive netto kassavl4 dneh po prejemu računa nam v Gradcu.
Če se ta plačilni rok prekorači, se zaračunajo zamudne obresti.
Zvezi ni treba, predno izvrši kako naročilo, posebe naznaniti, da se je cena med tem zvišala.
Naročila nam morajo priti vedno od kakega pri nas včlanjenega društva (kmetijske zadruge, posojilnice, c. k. kmetijske družbe v Gradcu), ker naročil posameznih oseb ne moremo izvrševati.
Reklamacije se morajo poslati takoj ko blago pride. Razloček v teži povrne železnica le tedaj, če se je pošiljatev, ko je došla, na železnici uradno stehtala. Kot temelj za račun služi vedno teža pri oddaji.
Pošiljatve, ki so došle na končno postajo poškodovane, se ali sploh ne smejo prevzeti, ali pa samo pod tem pogojem, če kompetentni železniški urad i potrdi na tovornem listu poškodbo brez vsake klavzule, ker je brez takega potrdila vsaka reklamacija brez uspeha.
Pri pošiljatvah, pri katerih se zaračuna to-vornina, se mora tovorni list, kakor hitro je pošiljatev došla, poslati Zvezi.
Reklamacije zaradi pravilnosti naših računov lahko vpoštevamo le v teku 14 dni po prejemu računa. Če se prekorači rok, si zaračunamo 6% zamudnih obresti.
Tomaževa žlindra.
Cena za Tomaževo moko, ki se naroči za leto 1911, znaša po skupni vsebini fosforjeve kisline, s 15 do 20% skupne fosforjeve kisline, kakršen je pač fabrikat, z 80% raztopljivosti v citronski kislini in 75% fine moke:
A. Od železnice v Solnogradu:
V mesecih januar do junija po 32 v za kilogramodstotek skupne fosforjeve kisline.
Voznino mora plačati kupec; večja ali manjša voznina se pri naročevanju v celih vagonih v fakturi zaračuna. Fran-katur ne moremo prevzeti
Drugi pogoji pri nakupu in oddaji bodo izšli v prihodnji številki „Zadruge", 15. marca 1911.
Vse naročbe se zaračunajo samo in edino le na podlagi teh pogojev.
Kaj nit
z 12-4% čistega kalija zaračunamo v celih vagonih z vrečko vred od proge Lindau— Passau pri 100 kg za* 3 K 65 v, v manjših množinah pa od skladišča v Gradcu kakih K 5'15 „	„	„	Ljubnem	„	„4 80
„	„	„	Mariboru	„	„ 5-60
„	„	„	Celju	„	„ 5 05
Kajnit, pomešan s šoto, je pri 100 kg za 20 v dražji.
Kalijevo sol s 40% čistega kalija z vrečo vred od proge Lindau—Passau stane 100 kg 10 K 80 v, v manjših množinah pa
od skladišča v Gradcu kakih K 12 15
Ljubnem
Mariboru
Celju
11-80
12-40
12-60
pri 16% . . K 512" —
» 17% • • . 544—
„ 18% . . „ 576— |
Od julija do decembru pa po 32'5 v za
pri 19% „ 20%
K 608--„ 640--
Čilski soliter
100 kg stane v malih množinah z vrečo vred od	skladišča	v	Celju .	.	.	K	26—
„	„	„	Mariboru	.	.	„	26-50
„	„	„	Gradcu .	.	.	„	27—
Kostna moka II (razklejena) s približno 28 do 33% fosforjeve kisline in kakih % do 1% dušika v vrečah po 100 kg z vrečo vred v celih vagonih od Gradca za kilogramodstotek Pj 05 stane po 30 v, v manjših množinah od Gradca za kilogramodstotek P* 03 pri 100 kg 31 v.
Kostna moka I (razklejena in parjena) s približno 21% fosforjeve kisline in 3 % % dušika v vrečah po 100 kg z vrečo vred v celih vagonih stane od Gradca 11 K 20 v, v malih količinah pa 100 kg od Gradca* 11 K 7 5 u.
Kostne moke superfosfat 16 do 18% raztopljive fosforjeve kisline in
2.
Naročila travinega in deteljnega semenja, zelene krme in zrnja.
Zveza sprejema naročila na semena le, kolikor je zaloge in brez obveznosti za spremembo cene.
Zato nujno prosimo svoje člane, naj nam nemudoma pošljejo naročila na semenje, ker bo pozneje v glavni sezoni cena semenju na vsak način poskočila.
V ostalem pa opozarjamo na našo objavo štv. 4 v „Zadrugi11, prilogi „Gospodarskega Glasnika “ c. k. štajerske kmetijske družbe, z dne 16. februarja t. 1.
II.
Posredovalnica za prodajo plemenske in vprežne živine.
Pregled ponudeb in naročil.
dozori
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Ponudbe:
Alojz Brauchart v Ivnici, pošta Zeleni
skupno fosforjeve kisline.
kilogramodstotek °'4 %. dušika z vrečo stane pro kilogramodstotek f£-ravnik 15 gtiri do pet let starih molznih pinc-
K 617-50 „ 650--
pri 16% . . K 520-—	pri 19% .
„ 17% . . „ 552-50	„ 20% .
„ 18% . . „ 585— |
B. Od železnice v Trstu, za one kraje, pri katerih je Trst kot tovorna baza ugodnejši:
Od januarja do decembra po 33 v za kilogramodstotek skupne fosforjeve kisline:
K 528-- pri 19% . . K 627 — » 20%
pri 16% „ 17% „ 18%
. . „ 660— 21% . . „ 693-brutto za netto z vrečo,
„ 561—
. „ 594— za vagon z 10.000 kg, v vrečah po 100 kg.
Manjše množine ko en vagon oddajamo od naših skladišč. V tem slučaju pride cena za 18% Tomaževo žlindro skupno s stroški za vlaganje
na priliko:	
Januar junij	julij—dec.
od skladišča v Ljubnem kakih K 6-50	K 6-60
„	„	„ Gradcu „	„6-90	a 7 —
„	„	„ Mariboru „	„ 6-90	„ 6 90
„	„	„ Celju	„	„ 6-80	„ 6-80
pri 100 kg z vrečo vred.
Zveza daje svojim članicam (zadrugam, društvom, kmetijskim podružnicam), če naročijo umetna gnojila v celih vagonih, pri vsakih 100 metrskih stotih 35 AT popusta.
Gnojila pošljemo poljubno od kakega tuzemskega ali inozemskega skladišča ali tvornice.
fosforjeve kisline od Gradca ali Hrastnika 55 v
Rudninski superfosfat s 16 do 18% raztopljive fosforjeve kisline stane pro kilogramodstotek fosforja z vrečo v celih vagonih od Gradca ali Hrastnika 50 v.
Če se naročajo superfosfati kostne moke ali rudninski v celih vagonih, ni treba plačati vožnine.
Žveplovokisli kalij
s 50 do 51% v vodi raztopljivega kalija stane 100 kg z vrečo vred od Hrastnika 27 K.
Žveplovokisli amonijak s kakimi 20% dušika v amonijaku stane 100 kg od Gradca 32 K.
Gnojilna sadra (gips)
a) „Vorderbrilhler" (modra) 100 kg od železnice Modling z vrečo, samo v celih vagonih, 2 K 76 v;
Vožnina od MGdlinga do Gradca pride približno na 79 K.
h) „GOriacher" v celih vagonih z vrečo pri 100 kg od postaje Au-Seewiesen stane 1 K 70 v.'
V Gradcu, 1. marca 1911.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem.
F. Bar ta 1. r.
gavk, 6 petletnih pinegavskih, po 700 kg težkih, za pitanje primernih volov;
Janez Lorenz, Gro6-Wilfersdorf, okraj FUrstenfeld, 2 leti starega, 450 kg težkega bika ;
Ropert Pitter v Gamsu od Fraucnthal, okr. Stainz, 2% leta starega, 380 kg težkega murodolskega bika;
Anton Magdič, Stara Nova vas, pošta Križevci pri Ljutomeru, 2 dve in pol leta stara pinc-gavska bika;
Franc J an k, Sv. Mihael nad Ljubnim (Gor. Štaj.), 7 let staro kravo s 14 l mleka na dan in 2 šest let stari z 12 l\ 3 triletne in 4 dveletni telici; vse murodolke in breje.
Jurij Duller, Feistritz, pošta Weifikirchen, iy4 leta staro telico murodolske pasme.
Jožef Heinrich v Kombergu, pošta Hengs-berg pri Wildonu, 2 vprežna vola, težka približno. 1200 kg;
Matija Nadler v Weblingu Štv. 83, pošta StraBgang dveletno pinegavsko telico, težko 400—500 kg\
Karl E i 11 j 6 r g, posestnik v Puchu pri Weizu, vzhodnještajerskega lisastega bika, 1 % let starega, težkega 500 kg\
Alojz Winter v Krumeggu štv. 12, pošta St. Marein am Pickelbach, 8 mladih svinj. Yorkshire pasma, 4 mesece stare, po 45 K;
Posojilnica v Eisbachu, pošta Rein pri Gratweinu, velike množine pitane živine.
Naročila:
Alojz Brauchart, Ivnica, železniška postaja Zeleni Travnik, 15 krav za odmolžo, katerekoli pasme;
Graščina Turnišče pri Ptuju, 20 krav za odmolžo in 20 mladih volov; pasqj^ vse eno katera;
Kmetijska podružnica Gleinstatten,
5	molznih krav ;
Janez Gerjovich, Dobova pri Brežicah,
6	muricodolskih plemenskih krav, 4 muricodolske telice in 2 muricodolska bika;
Viktor Glaser v Rušah pri Mariboru, bike in mlajino pincgavske pasme;
Graščina Ernovž, simentalskega ali niuro-dolskega bika;
Podružnica Ernovž, 3 dveletne bike muro-dolske pasme in dva enoletna bika murodolske pasme;
Graščina Baltahof, Kumberg pri Gradcu, enoletnega bika pincgavske pasme in 10 molznih krav, že dolgo brejih s prvim do četrtim teletom, pasma katerakoli;
Jožef Ivačič, posestnik v Zagorju, pošta Pilštanj, dva lepa mlada vola, triletno brejo kravo in 2 breji murodolski telici;
Irma Trattenschek, posestnica, Kastelitz-hof, pošta Gornja Sv. Kunigunda pri Mariboru, 2 polletni marijadvorski plemenski telici;
Dr. Ferstl, Hollenegg pri Lonču, za vzrejo 2 telički in bikiča montafonske pasme;
Jožef Heinrich v Kombergu, pošta Hengs-berg pri Wildonu, mladega pincgavskega vola, starega kakih 1 ‘/j leta.
Vabimo p. n. okrajne zastope In občine, kakor tudi cepjene družblne ude, da tnse-rlrajo v „Gospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat Inserlra In večji Inse-ratl, damo primeren popust. Naročila se naj bla^ovoiyo vposlatl naravnost družblnl pisarni.
Tržna poročila.
(Nadaljevanje.)
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dno 7. marca v Ljutomeru**; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino); v Radgoni*.
Dne 8. m area v mestu Mariboru*; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Pilštanju**, okr. Kozje; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 9. marca na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 10. marca pri Sv. Jakobu**, okr. Laško; v Lonču**; na Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; pri Sv. Juriju ob^Tabru**, okr.
Vransko; na Gornji Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Kapelah**, okr. Brežice; v Vuhredu*, okr. Marnberg.
Dne 11. marca v Slovenjem Gradcu*.
Dne 13. marca pri Sv. Ožboltu*, okr. Ivnica; v Selnici**, okr. Maribor; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Poljčanah**, okr. Slov. Bistrica.
Dne 14. marca v Ormožu (svinjski sejem).
Dne 15. marca v Arvežu (sejem z drobnico); na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Zdolah**, okr. Brežice.
Dne 16. marca v Peklu**, okr. Slovenska Bistrica; v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; na Rečici**, okr. Gornjigrad; v Trbovljah**, okr. Laško; v Gradcu (sejem z malo klavno živino); v Cmureku**; v Središču**, okr. Ormož.
Dne 18. marca v Vidmu*, okr. Brežice.
Dne 19. marca na Svičini, okr. Maribor.
Dne 20. marca v Ljubnem**, okr. Gornjigrad; pri Sv. Barbari**, okr. Konjice; v Šmarju pri Jelšah*; v Zibiki**, okr. Šmarje pri Jelšah: v Studencih*, okr. Maribor;- v Tilmiču**, okr. Lipnica; v Arvežu*.
Dne 21. marca pri Sv. Jedrti*, okr. Laško; v Rogatcu**; v Radgoni*; v Ernovžu**; okr. Arvež; v Pernovu**, okr. Celje; v Ormožu (svinjski sejem); na Žigrtovem**, okr. Sevnica.
Dne 22. marca v Vitanju**, okr. Konjice; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v mestu Mariboru*.
Dne 23. marca na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 24. marca v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino).
^1^1; Oznanila „Sospodarskega Slasnika“ za Štajersko.
Štajerska in slavonska
konjak, tropinovka in brinovec, najboljših kakovosti iz lastne žganjarne. Raznovrstni cveti, jamajka-, kuba-in domači rum. Naj finejši likerji, pridobljeni potom destilacije. Posebnost: Eckertova ,Edelraute‘. Največja izbira v ruskih in kitajskih čajih. Tinski jesih. Jesihov cvet.	42U/10-6
G. in kr. dvorni zalagatelj
Zaloga: Murplatz št. 6, nasproti lekarne „Pri zamorcu1*-
Albert Eckert, Gradec
Višjegn Stalnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, točenje iz nšes, šumenje po ušesih In nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 krone z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
Apotlieke „znr Sonne*. Gradec, Jakoralnlplatz 24
Deželna kmetijska šola pri St. Jurju ob južni železnici
sprejme s 15. aprilom I. I. m-i
vrtnarja.
Zahteva se izurjenost v gojenju zelenjave, izvežbanost v sadjarstvu in znanje slovenskega jezika. Prošnje s spričevali je vposlati vsaj do 1 5. marca naslovljene na
Ravnateljstvo deželne kmetijske šole pri =— Št. Jurju ob južni železnici. =
Svetovno mojstrstvo v urarski industriji končno pridobljeno!
11 Ker sem prevzel samoprodajo elegantno ' tankih amer. švicarskih 14-karatn. zlat. duble žepnih ur, mi je mogoče pro-| dajati iste po K 4.90. Ure imajo dobro I 86 ur tekoče kolesje na anker „Speciosa“ in so električnim potom s čistim zlatom pozlačene. Garantiram 4 leta za natančni tek. 1 komad K 4.90, 2 komada K 9.40. ’saki uri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez yse rizike, ker na željo zamenjam ali pa vrnem denar.
Pošiljam po poštnem povzetju. 63—6 P. Buchblnder, Krakov, Ost. Št. 106.
Gospode naročevavce
uljudno prosimo, naj se pri kupovanju blagovoli,]© sklicevati na naš list.
8
labe skušnje pri
gnojenju s kalijem
so izključene, če se dolgi zimski večeri porabijo v to, da se naredi
načrt in proračun o gnojenju.
Na to se naroči pravočasno kalij in si zu-siguni popolen uspeh, kojega prinese za naše njive in travnike toliko važno kalijevo gnojilo.
Kajnit in 40°/ona kalijeva sol
je na prodajo pri kmetijskih zadrugah in podružnicah c. k. kmetijske družbe štajerske, kakor pri Zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem (Gradec, Franzensplatz št. 2) po izvirnih cenah in pogojih kalijevega sindikata.
Pojasnila in nasvete o porabi vsakojakih umetnih gnojilih se dobč brezplačno pri g. Franco Mulec v IjabljanI, Turjaški trg Št. 8. •»<»
._______________sa—w
Mayfarthovi sejalni stroji „Agricola“
vzorec 1911, no najprilič-nejšl za vsakovrstno seme* Enakomerna setev.
Se obnaša že leta najboljše Močna in solidna sestava.
Enostavna prilagoditev in izpraznitev.
Iščejo sv zastopniki In prekupc
Tovarne za poljedelske stroje, livarne za železo in obrat s parnimi kladivi Ph. May forth A Co., Dunaj, Il/,Taborstr.71. Ustanovlj 1872. Ib00 delavcev. Obširni ceniki zastonj.
& tfometovi mlini
so dandanes najboljši za dobivanje debele in fine melje, kor so opremljeni s Hellerjeviml umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojib kakovost je ne prekopljiva. Priporočamo nadalje brusne kamne vsake vrste v najboljši kakovosti. Prva tovarna za umetne mlinske kamne In gradnjo mlinov v Sandovu pri Ceški-LIpl.
Komauditna družba EL «J. Heller.
Iščejo se zastopniki.	415b/10—24
Za spomladansko gnojenje
priporočam cenjenim kmetovavcem
Tomosovožlindro
znamko	. zvezdo
Slernjp^arka
kot najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Darujte se ponarejanj!
Zahtevajte povsod izrečno Tomasovo žlindro znamko zvezdo.	102—5
Veletrgovina z železnino „Merkur"
Peter Majdič, Celje
prodaja izdelkov tvrdke Thomasphosphnt-fakriken, G. m. b. II., v Berlina.
Razglas
Razglas
glede oddaje subvencijskih bikov okrajem, podružnicam
in občinam.
Osrednji odbor bo tudi v letu 1911 po razmerju državnih in deželnih sredstev, ki niso z naročili iz preteklega leta, ki se zaradi pomanjkanja primernih plemenskih bikov niso mogla izvršiti, popolnoma izčrpana, sprejemal naročila za plemenske bike iz onih okrajev, v katerih ni za redno bikorejo poskrbljeno niti s kako živinorejsko niti z biko-rejsko zadrugo.
Plemenski biki se kupujejo pod strokovnim nadzorstvom deželnih strokovnih organov in uradnih živinozdravnikov v spomladi in jeseni 1911 v domačih plemenskih okoliših, pri čemer se plačajo stroški za nakup in vožnjo iz sub-vencijskega fonda. Biki se oddajo od zaželjene železniške postaje, od katere naprej mora vse stroške za prevažanje plačati prejemnik.
Prošnjiki dobč bike za 60% kupne cene, pri Čemer se varščina 50 K zaračuna. Prejemnik jamči za bika dve leti.
V Gradcu, 7. februarja 1911.
to se pravi, pri pravilni oskrbi postane bik črez dve leti prejemnikova last. Če pa prejemnik ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej s posebnim reverzom obvezati, mora vrniti subvencijo. Tudi zapade njegova varščina v znesku 50 K, če zaprošenega bika ne prevzame.
Kmetje, ki želijo kakega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru in če ta odkloni posredovanje, bližnji kmetijski podružnici ali domačemu občinskemu predstojništvu in ob enem s prošnjo poslati varščino v znesku 50 K.
Da si kmetijska družba lahko pravočasno oskrbi potrebno število bikov, je želeti, da ji pridejo prošnje za sub-vencijske bike vsaj najkesneje do konca aprila.
Družba se ne more obvezati, da bo bika dostavila ob kakem v naprej določenem roku.
Reverzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih odborih.
glede oddaje
P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jališč c. k. kmetijske družbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali pravilno izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1.
Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok • in oddajati merjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago.
Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last.
Redoma se lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi.
V Gradcu, 1. januarja 1911.
Od osrednjega odbora 28*-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Razglas
glede oddaje
= koroške jezerske pasme. ==
v
Osrednji odbor c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Prezident:	Glavni tajnik:
Attems I. r.
78-3
Juvan I. r.
Razglas
glede oddaje izvirnega ruskega lanenega semena po subvenciji.
S podporo visokega c. k. poljedelskega ministrstva je osrednjemu odboru tudi letos omogočeno oddajati izvirno rusko laneno seme po znižani ceni 42 v kilogram.
Naročila od štajerskih kmetovavcev sprejema, če se takoj in ob enem nakaže tudi denar, pisarna c. k. kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3, a jih ne izvršuje obratno, ampak kadar jih je več Bkupaj.
Ce se potrebuje manj ko 5 kg, naj se ob enem naroči tudi za kakega soseda.
Prosimo za točni naslov, pošto in železniško postajo.
V Gradcu, 16. decembra 1910.
Od osrednjega odbora 507/10_w c. k. kmetijske družbe.
Kmetje sadjerejci!
Za pomladno sajenje se Vam priporoča edino-le močna in visoka sadna drevesca saditi, ter samo vrste, ki v tukajšnjem spodnještajerskem podnebju ugajajo, izbrati, kakor n. pr. jabolka: Veliki renski bobovec (se sadi ob cestah in travnikih); Kanada-, Baumanova in Ananas kosmači: prlžasti Kardinal in lepi Boskop, ki so namizne in kupčijske vrste. — Izmed hrušk pa: Dielova maslenka, dobra Lojza in moštnica. Takšna drevesca se dobč 4 letna, 2'/, m visoka, pri večji naročbi izjemno po 70 v komad pri	i2s-i
Ernest Marinc,
Št. Pavel pri Preboldu, Savinjska dolina.
uperfosfati
rudninski in živalski, so preskušeno najzanesljivejša in najcenejša fos-= forjeva gnojila =====
za vsakovrstno
== Vsebina strogo zajamčena I Jamči najhitrejše učinkovanje in nnjbogatcjše pridelke!	11—12
Za spomladno setev neobhodno potrebno 1 Nadalje ponuja amonijakove, kalijeve, soliterne superfosfate iz vseh skladišč za umetna gnol]ja in pri trgovcih z umetnimi gnojili, kakor po kmetijskih družbah in zadrugah.
Pisarna v Pragi, Prikopi 17.
Uvm se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K.
Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago.
Lastnik jamči za ovna, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last.
Poslali se bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.
V Gradcu, 1. januarja 1911.
Od osrednjega odbora 29~w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Semenske mešanice za trajne travnike
ponuja in jamči za šestletno porabo
Josip Schmidt, Aflenz.
Za dobro	zemljo	...	v	po 100 kg po 110	R	proti
Za mokro	„	...	J	poštnemu povzetju od Kspfen-
Za suho	„	...	j	berga.
Priznanja so	vsakomur na razpolago.	5—6
Urejige Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na Blovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. Tiska „Leykam“ v Gradcu.