702
Listek.
koža, katio, krada, obadt, pečatfo, paditi, vedro, veverica, želadb, žolna i. t. d. — Naš rojak V. Oblak opisuje Lastovsko narečje (Der Dialect von Lastovo). Iz njega razprave je razvidno, da se meja med čakavskim in štokavskim narečjem ne da natančno določiti, ker prehajajo osebnosti jednega glavnega narečja na meji med osebnosti drugega glavnega narečja. — J. Wilh. Schulte v Beuthnu v Gorenji Sileziji objavlja spis: ,,Ueber slawische Orts namen, welche aus einem Personen-namen mit der Praep. u gebildet sin d. — V kritičnem vestniku nahajamo med ocenami premnogih knjig tudi ocene Tertnikovega spisa o jeziku Prešernovem, Hu-badovega novega izdanja Janežičevega slovensko-nemškega slovarja in Sketove slovstvene čitanke za 7. in 8. razred. Potekle so iz peresa g. V. Oblaka. Isti učenjak objavlja tudi (bolgarski) spis L. Miletiča in (hrvaški) spis dr. T. Maretiča o življenji in književnem delovanji Miklosichevem. Uničujočo kritiko, katero sta izrekla Schuchardt in Jagič o Topolov-škovi knjigi, omenil je ,,Zvon" že zadnjič. V oddelku ,,B ibli og r a phis ch e s" je zabeleženih silo knjig in brošur, tičočih se vseh strok slovanske filologije. V oddelku ,,Kleine M i 11 hei 1 u 11 g e n" čitamo zanimljive manjše članke, n. pr. o imeni mesta Plovdiva (Philippopel). Končno objavlja izdajatelj Jagič materijalije k zgodovini slovanske filologije in  sicer pisma  P. J.  Safafika  metropolitu  Stankoviču  in  patrijarhu  Rajačiču.
P. Der Dialect von Lastovo se zove razprava g. dr. V, Oblaka, katero tudi omenja gorenje poročilo o Jagičevem »Archivu«. Pisatelj se je na svojem znanstvenem potovanji po južnih dalmatinskih otokih seznanil tudi s tem narečjem. Zanimljivo je sosebno zato, ker ima sicer čakavsko lice, a vender nekatere značilne štokavske posebnosti. Razprava je pregledno sestavljena, ker se pri vseh dialektiških posebnostih in njih razlagi zlasti ozira na one, katere so važne za karakteristiko čakavskih in štokavskih narečij. Tako se prdcej vidi, v koliko je to narečje čakavsko in v čem se že približuje štokav-skemu. Nasproti jednakim hrvaškim razpravam M. Kušarja, Rožiča i. t. d. ni razprava samo dialektiška statistika, nego različni pojavi se poskušajo tudi razložiti. Na konci so nekatere splošne opomnje o razmerji med čakavskimi in štokavskitni narečji, naperjene proti Miklošičevemu nauku o starem jezikovnem dualizmu srbohrvaškem. Dialektiških mej ni, nego samo meje pojedinih jezikovnih posebuostij; zato tudi ni »čistih« narečij, v  katerih ni nobene  posebnosti  sosednih  govorov.
Župniški izpit iz leta 1750.*) Matija Zupin in Anton Palčič sta leta 1755. delala izpit pri tržaškem konsistoriji. Sestaviti sta morala poleg drugega kratek govor o predmetu: »Videns Jesus civitatem flevit super illam.« Mesečnik tržaške škofije »Folium dioecesanum« iz leta 1869. stf- '43- — '44- navaja iz govorniških načrtov nekoliko na ogled, da pokaže, kakšen je bil jezik prosilcev leta 1755. Prosilec Palčič je bil doma iz Sočerge.  Pravopis je italijanski,  pa nedosleden.
I.  Videns Jesus  civitatem flevit  super illam.
De Christus Sjn Boshj ie persou iskat inu isvelizat kar ie sgublenu. bilu, na tem nei zuiblat, dokler 11 en it iesus quaerere et salv um quod perierat. Nei sparou terplenia, nei sparou muie, dopernasou je miracule, je hodiu is eniga mesta u tu drugu, is ene desele u to drugo samu de bi dopernesen volo svoiga ozheta. Kadar pak je vidiu te ludi terdovratne, de neiso hodeli dopernest niegoviga svetiga povejla, se ie sjiokou Ali od kod pride, o moi dobrutlivi Jesus, de danasgne dan ste vi tulikain jokou, dokler usi  volno  in s  vesseion so  vas  u mestu preieli.  Sdei sposnam od   kod   pride vassa
*) Opozoril me je na to drobtinico g. dr. Tomasin, profesor na c. kr državni gimnaziji.