steklar Izhaja od leta 1959 Letnik XXX, št. 3 Hrastnik, 15. 3. 1989 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Med zahtevo, možnostjo in dolžnostjo Naše zadovoljstvo, ko smo se ob koncu prejšnjega leta po dolgem času z osebnimi dohodki končno približali slovenskemu povprečju, je bilo kratkotrajno. Že dva meseca kasneje je bila slika o naših plačah spet klavrna, saj so za celih dvajset odstotkov spet zaostale za republiškim povprečjem. To je bila logična posledica, da je problematika nizkih osebnih dohodkov našla svoje mesto na seji sindikata. 45-odstotno povečanje osebnih dohodkov je bila kompromisna rešitev med postavljenimi zahtevami članov delovnega kolektiva in sindikata (70 %) in tistim, kar bi bilo po prvotnih zagotovilih vodilnih delavcev mogoče. Dogovor o povišnaju plač, sprejet na sindikatu, je dva dni kasneje postal sklep delavskega sveta, pospremljen s takole popotnico - v kratkem naj bi pripravili program ukrepov - ki bo pripomogel k boljšemu delu, ali povedano drugače, ukrepov, katerih izvajanje bo pripomoglo, da bi si lahko izplačevali občutno povečane osebne dohodke. Ob tem se je na delavskem svetu nekdo odkrito vprašal, kaj bomo V načrtovani program zapisali tokrat, ko pa smo v preteklosti' naredili in sprejeli že ničkoliko programov, le rezultate smo potem »pozabljali« meriti. Toda, ko pripravljamo ta novi program, se zdi, da je čas vendarle drugačen. Vedno bolj se utrjuje miseB- odvisni bomo le od svojega dela, znanja in prizadevanj. Na to smo pomislili že velikokrat: ob gospodarski reformi, ukrepih, zakonih. A zdi se, da si naše spoznanje, da moramo za spreminjanje rezmer največ storiti sami, zaupanja, da to tudi hočemo in zmoremo, še nikoli doslej nista bila bolj bližu kot ta trenutek. Naivno se je zdaj spraševati, kjer naj bi začeli spreminjati stvari, da bi bila pot lažja in krajša, kajtpče nekdo opravlja določeno delo, kaj bi to delal s skrajno prizadevnostjo, z vsem znanjem, ki ga ima, ob tem pa iskal novih načinov, izboljševal delovne postopke, metode dela, krepil sodelovanje. In ne le to, vsak med nami bi se moral sleherni trenutek spraševati, kako bi lahko delo opravil bolje in hitreje. Visoka gospodarnost in organizacija dela sta rezultat logičnih razmišljanj in izkušenj. Tako zastavimo tudi svoje in naše delo. Zlasti, ko razmišljamo, kje nastajajo Stroški in kako bi se jim izognili, pa naj gre pri tem za delovni čas, porabo materiala, poslovno ali organizacijsko odločitev. Mili Kobal Poslovanje v letu 1988 Izdelki avtomatske proizvodnje si uspešno utirajo pot tudi na tuja tržišča. Poslovno leto 1988 je naša delovna organizacija končala s pozitivnimi številkami, s čemer pa smo lahko le delno zadovoljni. Pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke smo se med letom odločili na osnovi doseženih poslovnih rezultatov na eni strani, ter na drugi na osnovi zakonskih določil omejevanja teh sredstev za osebno porabo. Z158-odstotno rastjo naših osebnih dohodkov smo zakonske zahteve prekoračili za 18 odstotkov, kar bomo morali v letu 1989 nadoknaditi, saj z doseženo akumulacijo v letu 1988 te prekoračitve ne bomo mogli opravičevati. Naše naložbe bodo omogočile boljše rezultate Pri investicijskem vlaganju je bilo storjenega znotraj delovne organizacije precej. Pred dokončanjem je zmesarna, opravljena so bila že določena plačila za uvoz opreme energetsko varčevalnega projekta, izvedeni so bili generalni remonti. Za vse te namene je bilo obračunanih skupno 12 milijard dinarjev. To je precejšen del dohodka, vendar se moramo zavedati, da nam bodo le takšna vlaganja omogočala v prihodnje boljše poslovne rezultate. Planska predvidevanja smo glede fizičnih kazalcev skoraj v celoti izpolni- li. Z 4 % manjšim številom zaposlenih kot v letu 1987 dokaj uspešno izpolnjujemo srednjeročno opredelitev, da zaposlenost letno zmanjšamo 5-od-stotno. Kljub opravljenim remontom smo izdelali skoraj enako količino izdelkov kot lani, 29.896 ton, plan pa smo presegli za 1 odstotek. S prodajo smo sicer uspeli prodati proizvedeno količi- no, zalog pa nismo zmanjšali tako, kot smo načrtovali. Dvomesečne zaloge gotovih izdelkov, 4.500 ton, so tako ostale še vedno izredno breme našega poslovanja, saj nam z vezavo likvidnih sredstev povzročajo visoke obresti, ki so se v letu 1988 gibale tudi preko 800 odstotkov in smo samo za obresti za kredite plačali preko 6 milijard dinarjev. Najbolj smo planska predvidevanja dosegli in presegli pri izvozu. Z 8.674.489 dolarji je bil večji izvoz na konvertibilno od leta poprej za 35 odstotkov, plan pa presežen za 8 odstotkov. Slabosti moramo čimprej odpraviti sami Iz tabele je razvidno, da so naši stroški hitreje naraščali kot celotni prihodek. Cene smo v povprečju povečali za 216 odstotkov. Kaj več s cenami ni bilo mogoče iztržiti, saj so naši izdelki pretežno narave široke potrošnje, ki pa bo še v vedno ostrejših gospodarskih razmerah prej padala kot naraščala. Zato bo treba takoj izkoristiti vse notranjè rezerve, za katere menimo, da jih je še precej. Proizvodni odpadek je v nadaljnjih letih predvsem v ročni proizvodnji iz leta v leto naraščal in je tako v primerjavi z letom 1981 večji za 66 odstotkov. Takšne primere vse slabšega dela lahko ugotovimo na vseh področjih s poslabšano disciplino, malomarnim ravnanjem s proizvodnimi sredstvi in materialom, slabim izkoristkom delovnega časa, prevečimi zaposlenimi tako na režijskih delih kot tudi v proizvodnji in verjetno še kje. če bomo hoteli ponovno realno dvigniti naše osebne dohodke na raven, kakršno smo v preteklih letih že dosegli, v letu 1981 smo zaostajali za slovenskim povprečjem le za dva odstotka, medtem ko danes zaostajamo za dvajset odstotkov, bomo morali nujno najprej odpraviti vse opisane slabosti. To moramo storiti brez kakršnegakoli »čakanja na novo vlado«, ker ta zagotovo ne bo prišla v našo delovno organizacijo in nam s prstom pokazala vse te naše nepravilnosti. Zdenka Fabjan Delitev celotnega prihodka Dinarjev 88/87 88/Plan • Celotni prihodek 122.526.476.828 313,16 139,60 • Porabljena sredstva 87.578.958.477 329,68 146,21 • Dohodek 34.947.518.351 278,21 125,38 • Splošna in skupna poraba 6.746.903.355 205,09 177,03 • Del za DSSS 4.374.301.000 249,98 117,25 • Del za OD 20.585.789.057 301,44 123,85 • Del za rezervni sklad 864.157.297 241,24 89,54 • Del za poslovni sklad 950.342.573 615,12 62,76 • Del za stanovanjske potrebe 1.411.449.146 733,02 114,48 • DelzaSSP 114.575.921 2.941,28 72,70 Rekla sta Janez Stanovnik na proslavi ob 45-letnici ustanovitve Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta: »... V Črnomlju se je rodila naša demokracija, tu so bili postavljeni temelji naše državnosti, tukaj je slovenski narod proglasil svojo suverenost. Na osnovi odločitve kočevskega zbora se je slovenska delegacija vključila v jugoslovansko federacijo, SNOS pa je to odločitev potrdil in pribil, da bo slovenski narod čaštno izvršil obveze, ki izhajajo iz njegove pripadnosti federativni Jugoslaviji. Ta deklaracija torej ni posledica odloka AVNOJ-a o ustanovitvi Jugoslovansker federacije, ampak je samo potrditev pravilne izvršitve avtonomnega odloka kočevskega zbora. Suverena slovenska država je torej nekatere svoje suverene funkcije prenesla na skupne organe federacije - prvenstveno funkcije obrambe in zunanje politike, s tem pa v ničemer ni okrnila svoje lastne suverenosti. Z drugimi besedami: suverenost nacije je originalna, suverenost federacije je izvedena - in ne obratno. Vse to je potrebno danes ponoviti predvsem zato, ker je - kot je videti — »zob časa« omajal spomin, tako da se pričenja sin postavljati pred očeta - federacija pred nacijo ...« Milan Kučan ob 30-letnici Radia Murska Sobota in 40-letnici Vestnika: »Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je bitka za reformo dobljena, ko se je »zgodilo ljudstvo«, ki je izpeljalo »protibirokratsko revolucijo«. Ta nas kot družbo šele čaka, kajti ne tako ne drugače niso odpravljeni družbenoekonomski in politični temelji, na katerih se obnavlja birokracija, tudi partijska, ta največja nasprotnica reform, demokracije in slehernega napredka. Ti temelji v družbenih in posebej v proizvodnih odnosih ne bodo odpravljeni, če se bodo nadaljevali sedanji, predvsem notranjepartijski in medrepubliški spori, ki destabilirajo družbo in kličejo po »velikem redu«. Ne upreti se temu pomeni dokončno izgubiti možnost razvoja demokratičnega socializma, kompromitacijo te ideje in odpovedati se ambiciji razvijati Jugoslavijo kot demokratično, enakopravno in moderno federativno državo, v kateri bo vsakemu narodu omogočena svoboda, razvoj in samopotrjevanje, v kateri bo vsak del močan, ne na škodo drugih in ne na škodo skupnosti, ker bo lahko v polni meri razvijal in izrabljat svoje ustvarjalne potenciale.« 3$ » Kljub številnim remontom smo proizvodni plan realizirali. Kantata o boljšem gospodarjenju. spili fi S Misli na seji delavskega sveta Da bi dosegli take delovne in poslovne rezultate, ki nam bodo zagotavljali izplačilo ustreznih osebnih dohodkov, naj bi prispevek k temu dal tudi v bližnji prihodnosti sprejeti program ukrepov. Toda le sprejetje programa ni dovolj, v njegovo izvajanje bi se moral vključiti sleherni član kolektiva. ★★★ Nesprejemljivo je, da bi si povečali osebne dohodke za 70 odstotkov, kot je bila prvotna zahteva sindikata, saj bf to pomenilo, da si žagamo vejo, na kateri sedimo, pa ne le sebi, tudi generaciji;,: ki prihaja za nami, to pa so predvsem naši otrocm ★★★ Razmere nas silijo, da v delovni organizaciji analiziramo delovni prispevek vsakega delavca, dajemo pod drobnogled vsak strošek. Kako pa je s tem v kategoriji splošne in skupne porabe? Nenehno poslušamo, kako nujno je razbremeniti gospodarstvo, pa vendar se prispevki povečujejo. Da bi postal prava delavska organizacija Prenova sindikata V tem času v Sloveniji potekajo razprave o prenovi sindikata. Kaj pravzaprav naj bi prinesla njegova prenova? V organizacijskem pogledu to, da formalnih ovir pri organiziranju ne bo več. Torej bo vseeno, ali se sindikat organizira v podjetju, ali delih podjetja, ali se v sindikat posebej organizirajo posamezne kategorije delavcev. Bistveno večjo vlogo pa naj bi dobili republiški odbori sindikata, vključno z nastopanjem in zagovarjanjem svojih stališč v delegatskih skupščinah. V vsebinskem pregledu naj bi prenova pomenila to, da mora sindikat zožiti fronto delovanja na nekaj najbolj temeljnih sindikalnih vprašanj: na ceno in rezultate dela, na položaj delavca in samoupravljanje, na učinkovitost dela organov upravljanja od podjetja do delegatskih skupščin, predvsem zborov združenega dela. Sindikat mora postaviti realno ekonomsko ceno dela, kar je že začel z določitvijo najnižjega osebnega dohodka. Natančno je treba opredeliti' vprašanje presežkov delavcev in jim, kot drugim brezposelnim, zagotoviti ustrezna nadomestila in perspektivne zaposlitve. Vloga sindikata, doslej natančno in obširno opredeljena v Ustavi in Zako- V preteklosti smo se v naši družbi in .tudi v naši delovni organizaciji redkeje srečevali z vprašanjem presežkov delavcev. Zaostrene gospodarske razmere, posodabljanje proizvodnje, tehnologije in organizacije dela pa v ospredje postavljajo tudi presežke delavcev. Ob sedanjih, že izkazanjlpjpre-sežkih, postopoma naraščajo tudi napovedi delovnih organizacij o predvidenih; novih. Raziskave kažejo, da se bomo v prihodnjih letih srečali z obsežnejšim problemov viška delovne sile. Na 10. seji je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije opredelil temeljni odnos sindikata do tega novega vprašanja in temeljne usmeritve za opredeljevanje konkretni® aktivnosti. Konkretizacijo enega izmed segmentov teh usmeritev predstavlja opredelitev kriterijev, khjjh bo sindikat uveljavljal kot obvezno sestavino v postopku odločanja presežkov delavcev in izbiranja posameznih delavcev. Ob siceršnji pravici dela z družbenimi sredstvi, ki za sindikat ostaja temeljno izhodišče, si ne moremo zatiskati očij pred dejstvom, da bodo presežki delavcev nastajali, pa naj gre za gospodarske razloge ali za kvalitetne razvojno strukturne spremembe. Ohranjanje neproduktivnih delovnih mest, za- nih, postaja preteklost. Sindikat se mora sam opredeliti v statutu podjetja in kakor se mu bo posrečilo opredeliti, tako bo lahko deloval. In proti komu? Ni nujno, da proti poslovodnikom, če imajo dober program, ki delavcem omogoča dobro delo in dober zaslužek. Sicer pa, sindikat mora biti pripravljen sodelovati z vsemi, ki imajo enak ali podoben program, sodelovati pri doseganju istih ciljev, nikakor pa ne sme več ostati na poziciji vladajoče monolitnosti - ne s partijo ne s socialistično zvezo. Kadar se cilji križajo (in to se bo dogajalo), potem mora sindikat zastopati lastna stališča, se zanje boriti, tudi s skrajnimi sredstvi. Vsak delavec ima pravico do štrajka, sindikat pa se mora boriti, da za posledice štrajka ne odgovarja delavec. Teze o prenovi sindikata so v razpravi, kako bodo sprejete, kakšni bodo programi, pa je odvisno ne le od sindikalnega članstva, ampak in predvsem od sindikalnih funkcionarjev, njihove pripravljenosti, navdušenja. Je pa od državnega partijskega sindikata v samostojen sindikat, ki ima predvsem svoje interese in ki izvirajo iz interesov delavcev, velik korak. Mili Kobal starele tehnologije in organizacije dela ni več samo grožnja o neprespektivi, pač pa se posledice kažejo že danes. Vsakršno vztrajanje pri takem ravnanju bi nas potisnilo v brezizhoden položaj. Drugi del aktivnosti sindikata pa bo usmerjen v: • spremembe oziroma dopolnitve zakona o sanacijah, pokojninsko-inva-lidske zakonodaje in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. S temi spremembami bi bilo potrebno drugače urediti zlasti. • Drugačen status, pravice in obveznosti iz ekonomskih razlogov začasno brezposelnih delavcev. • Razširitev možnosti prezaposlovanja delavcev v primeru sanacije. • Razširitev namenov, za katere se uporablja stečajna oziroma razdelitvena masa. Pomembno je, kako se bomo z novim vprašanjem soočili in na kakšen način ga bomo reševali. Temeljna zahteva sindikata, od katere sindikat ne bo odstopal v nobenem primeru, je maksimalna solidarnost delavcev pri reševanju problema vsakega posameznika, in humanost. Prav zato tudi opredeljuje kriterije, da bi ta- ko kar najbolj zaščitili posameznega delavca. Med merili za določanje presežkov delavcev povejmo najpomembnejše; ko gre za prestrukturiranje (oz. sanacijo) mora program vsebovati konkretno število delovnih mest in delovnih nalog, ter kakšno izobrazbo, specializacija znanja, delovne izkušnje fn psihofizične sposobnosti morajo delavci imeti, da bi te naloge lahko opravljali. Analiza obstoječe kadrovske strukture zaposlenih predstavlja soočanje dejanske strukture zaposlenih z zahtevano strukturo v skladu s programom prestrukturiranja (sanacije). Zajema vse navedene elemente, zajeti pa mora širok krog delavcev in ne le posamezni sektor, oz. delovno enoto ali skupino, da bi se tako izognili diskriminacijskemu ravnanju do posamične skupine. Strokovni predlog analize pa obvezno obravnava sindikat. Analiza v tej fazi ne sme vsebovati nikakršne opredelitve, kdo poimensko je presežek, ker. je namenjena prvemu konkretnemu seznanjanju delavcev o pripravljajočih spremembah in informacijah o postopku izbire presežka delavcev. To informacijo obvezno sestavlja • spisek obstoječe kadrovske strukture • korekcijski kriteriji, ki bodo upoštevani pri izdelavi poimenskega seznama presežkov delavcev. • V tej fazi morajo biti delavci obvezno seznanjeni še z: • aktivnimi možnimi prerazporeditvami, • možnostmi prekvalifikacije, • možnostmi predčasne upokojitve, • načinom reševanja njihovih materialnih in socialnihjvprašanj v primeru, da ostanejo brez dela. Po tej informaciji je treba vsakemu delavcu dati možnost da se opredeli;' S tem je mišljeno da pove, npr. če vidi možnost prezaposlitve in kakšno pomoč pri tem potrebuje, kakšen odnos ima do prekvalifikacije in kaj ga zanima, kakšne so njegove socialne razmere, katere ovire za prezaposlitev vidian podobno. Delavci morajo imeti tudi možnost dopolnjevanja, spreminjanja in dokončno odločitev o korekcijskih faktorjih. Korekcijski faktorji predstavljajo instrument, s katerim pri določanju posameznih delavcev, ki so postali presežek, preprečimo nehumano ravnanje, ki bi nastalo brez upoštevanja možnosti ali nemožno-sti posameznika, če bi upoštevali le kriterije kot so navedeni uvodoma. Korekcijski faktorji kot jih je opredelil sindikat, so: • delovna uspešnost delavca, ocena neposredno predpostavljenega, morebitno inovativno delo, rezultati na proizvodnih tekmovanjih in podobno; • delovna doba delavca. To je izločilni faktor in sicer med viške ni mogoče uvrstiti delavca 5 let pred upokojitvijo (razen,;, če obstaja možnost predčasne upokojitve) ih delavca z manj)kot enim letom.delovne dobe. Zdravstveno stanje: med presežek ni mogoče uvrstiti invalidov, delavcev s kroničnimi obolenji, ki so posledica dela v tej OZD, delavcev, ki so bili v preteklem letu več kot 30 dni; odsotni zaradi iste bolezni, delavcev, ki so se šolali v šoli s prilagojenim programom. Socialni položaj: upošteva se dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, število zaposlitev v družini, posedovanje nepremičnin v večjem obsegu. Materinstvo: med presežke ne morejo biti uvrščene noseče delavke, delavke na porodniškem dopustu, matere z otroci do dveh let starosti, matere s tremi ali več otroci in matere samohranilke. V delovnih organizacijah bodo seveda uporabili še druge kriterije, prilagojene njihovi specifiki in razmeram. Vendar ti kriteriji ne smejo zajemata!« • primerjave stalnega bivališča • disciplinskih prekrškov • (ne)rešenega stanovanjskega problema Strokovna'služba mora pri presoji o izdelavi poimenskega seznama upoštevati tudi navedbe delavcev, zbrane v predhodnem postopku. Osnovna organizacija sindikata mora kontrolirati upoštevanje korekcijskih faktorjev in celotnega postopka ter preprečiti sprejem, odločitve, kolikor te zadeve niso upoštevanje. M. K. Sindikat izdelal kriterije Kako določati presežke delavcev Stran 4 STEKLAR Hrastnik, 15. 3.1989 Začasne omejitve v zdravstvu zdaj ne veljajo več Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije je na 10. seji, 23. 6. 1988 sprejela ukrepe za prilagoditev programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji za materialnimi možnostmi v letu 1988. Na podlagi teh ukrepov so bile začasno spremenjene nekatere pravice uporabnikov do zdravstvenih storitev in do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Na 13. seji, 27. 12. 1988 pa je skupščina sklenila, da ukrepe ne podaljšajo v naslednje leto. * Tako od 1.1.1989 uporabniki, stari 70 in več let, ter osebe z najmanj 70-odstotno telesno okvaro ne plačajo participacije za prve kurativne preglede v osnovni zdravstveni dejavnosti in za zdravila ob prevzemu na recept. * Participacije za prve kurativne preglede v osnovni zdravstveni dejavnosti, so zopet oproščeni uporabniki, ki se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava in za bolezni zvišanega krvnega pritiska, * Uporabniki imajo pravico do povračila potnih stroškov (za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije) za razdaljo, ki je daljša od 20 km, ali pa, če je moral zaradi uveljavl- janja zdravstvenega varstva ob zdravljenju iste bolezni potovati v zdravstveno organizacijo najmanj 5-krat na mesec in je skupna razdalja potovanj v eno smer najmanj 60 km. * Če zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni možen, ima uporabnik pravico do povračila oziroma plačila za prevoz z drugim vozilom. Če pri tem uporabnik uporabi svoje motorno vozilo, mu povrnejo stroški za prevoženi kilometer v višini 15 odstotkov cene super bencina. * Posmrtnina je ponovno enaka višini povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu, ki pa se med letom valorizira v skladu z določilom 47. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Za čas ukrepov je ta višina znašala samo 75 odstotkov slovenskega osebnega dohodka. * pogodbeni zavarovanci (obrtniki in drugi) si od 1.1.1989, dalje ponovno zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka v času zadržanosti z dela v Občinski zdravstveni skupnosti že nad 10 delovnih dni začasne nezmožnosti za delo (v času ukrepov šele nad 30 dni). Povečana doplačila za zdravstvene storitve S prvim marcem so se za 91.6 odstotka povečala doplačila za zdravstvene storitve, zdravila na recept, ortopedske pripomočke in oskrbnine v bolnicah in zdraviliščih. Za toliko, kot so se povečale participacije, se je namreč povečal povprečni osebni dohodek v Sloveniji v zadnjih štirih mesecih preteklega leta. Tako bomo odslej odšteli: ? • za prvi pregled pri zdravniku 3.100 dinarjev; • pri specialistu 6.500 dinarjev; • za tri ponovne preglede pri specialistu pa po 1.900 dinarjev. Za zobozdravstvene storitve bomo odšteli: • za zalivko 3.100 dinarjev, • za polno kovinsko prevleko 20.500 dinarjev, V razmislek • za druge prevleke pa 26.100 dinarjev, • za vsako krono 29.100 dinarjev, • za popolno protezo 42.300 dinarjev, za delno protezo pa 52.900 dinarjev. • Za zdravila na recept je treba odšteti 2.100 dinarjev. • Za oskrbni dan v bolnici ali zdravilišču — za največ 15 dni pri neprekinjeni oskrbi je treba odšteti 10.900 dinarjev na dan. Za ortopedske pripomočke pa je treba plačati: • ortopedski čevlji 52.900 dinarjev, • očala 5.900 dinarjev, za kontaktna stekla 46.900 dinarjev. Povišale so se tudi posmrtnine in so odslej enake povprečnemu OD v preteklem letu, znaša pa 719.500 dinarjev. Zrno do zrna ... Kako drag je postal sposojeni denar, nazorno pove podatek, da smo v prejšnjem letu samo za obresti za najemanje kreditov odšteli več kot šest- sto starih milijard dinarjev. Tak podatek pa sili k razmišljanju, kako bi se tako ogromnemu izdatku izognili, ali pa ga vsaj zmanjšali. Ena izmed možno- sti, ki so jo doslej uvedli v nekaterih delovnih organizacijah, je ustanovitev lastne hranilnice. Drugače povedano to pomeni, da delavci denar (OD) namesto, da ga imajo v banki, pustijo v lastni hranilnici, torej v delovni organizaciji. Poslovanje s tem denarjem, obresti (le-te so običajno precej višje kot pri bankah), dvige denarja in podobno pa uredijo s posebnim pravilnikom. Tako imajo obojestransko korist; delavci višje obresti od vloženega denarja, delovna organizacija pa lahko kredit najame pri hranilnici, kajpak pod ugodnejšimi pogoji kot veljajo v bankah. Frankfurt 1989 Na razširjeni seji sindikata, ki je bila 24. februarja, je bila izrečena zamisel o lastni hranilnici v naši delovni ofga-nizaciji - zaenkrat le v razmislek, odločitev pa je seveda naša skupna. No, dveh povprečnih (decemberskih) osebnih dohodkov, kolikor predstavljajo lanskoletne obresti, najbrž s tem ne bi prihranili, lahko pa bi saj enega, kar tudi ni malo, saj danes, ko nas ekonomska stiska pritiska na vsakem koraku, še bolj drži tisti stari pregovor: Zrno do zrna pogača ... Mili Kobal Eurostyle osvaja svet 82. mednarodni frankfurtski sejem smo obiskovalci lahko videli v novi obleki. Končan je bil namreč nov glavni vhod City. Postopoma se taku zaključuje velika investicija v sejmišče (skupaj 750 milijonov DM), ki je prinesla ogromne spremembe (npr. preko 2 kilometra pokritih premikajočih veznih hodnikov -fiVia Mobile itd.): vse za ugodno počutje tistih, ki se sejma udeležujejo. Uvodoma velja poudariti smer, ki se vse bolj uveljavlja v Evropi, to je Evropa po letu 1992. Govori se o Eurostyle (evropskemu stilu), pa tudi o tendencah razvoja programov, ki se bodo pojavljali na tako velikih prireditvah, kot je Frankfurt. Te so v vse bolj mednarodno usmerjenih in visokokvalitetnih izdelkih. Evrope. Obsežen »manevrski prostor« pripada izdelkom iz H-28, seveda pa je tehnologija tega stroja izrabljena v vseh tehnoloških, oblikovnih in drugih finesah. Tako imamo izdelke, ki so pihani-vrteni, čvrsto-pihani, optič-no-predoblikovani itd. Dostikrat je ravno kozarec s H-28 primeren objekt domiselnim dekoraterjem (npr. Rastal, Cerve, Durobor). Stiskani izdelki so glavna protiutež izdelkom H-28. Deloma so kozarci zelo tanko stiskani in jih skoraj zamenjamo za pihane; deloma imajo strukture, ki spominjajo na čvrsto pihane izdelke H-28. Seveda imajo tudi prednost: paleta izdelkov (pladnji, krožniki, sklede, vaze itd.) je zelo široka, vtisnjene strukture pa nudijo možnost izražanja oblikovalcev. Druga področja (IS, polavtomatsko, ■■I 'V CERVE - Bicchiere Big »DEC FILI« Kozarci so pakirani v odprti embalaži po trije ali štirje v enem kartonu. Tudi to je Eurostyle. Pogrnjene mize Kakovost, inovacija, oblikovanje, pa tudi še mednarodna usmerjenost steklenih izdelkov so značilnosti razstavljavcev iz vsega sveta, predvsem pa iz ročno) so na tem sejmu manj zastopana. Gotovo pa velja poudariti program Stčlzle - Oberg.las, Avstrija, ki nudi izjemno paleto vaz, večinoma izdelanih na stroju IS, vendar naknadno dekoriranih. Tail Rocks No. 15245 • 7 OZ./20.7 cl. H344 T31/* B2V4 D3’/4 3 doz./29# ■ 1.25 Cli.ft. Rocks No. 15241 • 7 OZ./20.7 cl. H31/4 T3VS B21/< D3V6 3 dOZ./21# ■ .83 cu.ft. Rocks No. 15240 • 8 OZ./23.7 cl. H3H T3H B2Vi D3% 3 doz./28# ■ 1.08 cu.ft. Rocks No.15242 • No. 5242 9 0Z./26.6 cl. H3% T33/4 B2Vè 03% 3 doz./23#-1.08 cu.ft. Tall Rocks No. 15231 • 9 0Z./26.6 cl. H3H T3Vž B2V6 D3Vž 3 doz./30# ■ 1.17 cu.ft. Rocks No. 15232 • 10 0Z./29.6 cl. H3% T31/è B2V6 OV/i 3 đoz./27# -1.17 cu.ft. Double Rocks No. 15243 • No. 5243 12 oz./35.5 cl. H4 T35/4 B2W D35/a 3 doz./27#-1.33 cu.ft. Double Rocks No.15233 • 13 oz./38.4 cl. H4V& TS3/« B2H D3% 3 doz./32# ■ 1.50 cu.ft. Double Rocks No.15234 • 14 oz./41.4 cl. H4H T3H B23/4 D3% 3 doz./28# >1.50 cu.ft. Hi-Ball No.15239 • 7 OZ./20.7 cl. H4V6 T244 B21/4 D2SA 3 doz./19# ■ .83 cu.ft. Hl-Ball No.15236 • 9 oz./26.6 cl. H4% T3Vž B2'/2 D31/s 3 doz./33# -1.17 cu.ft. Beverage No. 15237 • 10 oz./29.6 cl. H4% T3V& B2Vž D3V6 3 doz./34#-1.17 cu.ft. Beverage No.15238 • 12 oz./35.5 cl. H4% T3'/4 B25/a DS1/« 3 doz./36# ■ 1.42 cu.ft. Beverage No.15244 • No. 5244 14 oz./41.4 cl. H5V6 T3Vè B2% D3V4 3 doz./35# ■ 1.58 cu.ft. LIBBEY Primer obsega ene serije kozarcev - mi jih imamo v seriji največ 4-5. Libbey, ZDA. Anchor Hocking Stil »FARM COUNTRY«. Zanimivi chor Hocking, ZDA. Med razstavljalci moramo posebej poudariti nastop Jugoslovanov. Gre za spoznanje, da je Frankfurt stičišče Evrope za dobršen del evropske, če že ne svetovne, pogrnjene mize. Tako so navzoči Rogaška, Zaječar in Para-čin. Razsvetljava Kot je znano, je Frankfurt predpremiera hannoverskega sejma svetil. Značilnosti bi lahko izrazili v nekaj stavkih, tako očitne so namreč bile: • Halogenska razsvetljava je moto vseh razstavljalcev svetil; • Steklo se je pojavljalo v razmeroma majhnem odstotku - v primerjavi z drugimi materiali; sploh pa so prevladovala halogenska svetila, ki steklenih senčil praktično ne uporabljajo. kompleti s podeželskim dekorjem An- • Izmed razstavljenih steklenih' senčnikov je večina iz opala oziroma satiniranega prozornega stekla. Sklepna ugotovitev • Za pogrnjene mize - usmeriti se moramo v izvoz izdelkov pogrnjene mize, to pomeni, da bomo v letu 1990 ali vsaj v letu 1991 navzoči tudi v Frankfurtu. Naloge za dosego tega cilja velja opredeliti kot obvezujoč program. • Razsvetljava telesa - opalni izdelki so perspektivno zanimivi za izvoz na zahod, koliko, katere in kakšne izdelke bomo izvažali, pa je stvar naše usmeritve. Tudi to velja opredeliti kot obvezujoč program. Slavko Marčen Anchor Hocking Stiskani ali čvrsto pihani kozarci Anchor Hocking, ZDA. Novo v knjižnici Robin Cook: KOMA Avtor te knjige je diplomiral na kolumbijski medicinski fakulteti, potem pa se je izpopolnjeval še na Harvardu. Njegovo življenje je zelo pestro. Bil je tudi poklicni potapljač; zanimivo je, da je nekaj časa delal na Oceanografskem inštitutu Jacquesa Cousteauja, in sicer kot zdravnik. Potem je deloval v raznih bolnišnicah, nazadnje na Oddelku za ušesa in oči bolnišnice v Massachusettsu, dokler se ni dokončno odločil za poklic pisatelja. Zdaj živi na Floridi. »Koma« je knjiga, s katero se je uveljavil po vsem svetu. Bralce je nameraval pretresti, a tudi pokratkočasiti. Oboje se mu je posrečilo. Očitno mu je uspelo najti odličen recept: po eni strani se je trudil doseči izjemno napetost, ki nas pelje vse bliže k zločinu, po drugi strani pa v to zaplesti »ljudi v belem«. In da bi bilo vse skupaj še bolj privlačno, je za glavno osebo izbral žensko študentko, medicine, nenavadno lepo, za nameček pa še »brihtno«. . Roman iz sveta medicine, kakršnega si lahko le zaželiš. Začne se v ugledni bolnišnici, kjer so .zaposleni najboljši strokovnjaki. Ampak — že prvi dan enomesečne prakse študentov tretjega letnika pade neki pacient pò injekciji v komo, iz katere ga ne morejo več zbuditi. Kaj je narobe z injekcijami? Z anestezijo? Je res šlo za Susanino napako? Je v ozadju kaj drugega? Študentka Susan, ki je neposredno Opažamo, da sonarci kratkotrajne počitnice dobrodošle! zato se veliko članov našega kolektiva že nekaj let odloča, praznične dni preživeti v naših počitniških objektih. Tudi za letošnje prvomajske praznike objavljamo razpis, ter vas z njim vabimo, da’ se prijavite za prvomajsko letovanje v naših počitniških enotah: v počitniških domovih Portorož in Bohinj ter počitniških prikolicah. Prvomajski prazniki bodo od 27. do 2. 5. Če pa bi kdo želel letovati dlje, mu bomo to tupi ugodili. ★ V počitniškem domu Portorož vam bomo nudili prenočišča, če pa bi bilo dovolj prijav, bi se potrudili, da bi vam pripravili celotno oskrbo Bpenzione. ★ V počitniškem domu Bohinj bo organizirana celotna dnevna oskrba -f penzioni. V drugi polovici lanskega leta se je pričel v sredstvih javnega obveščanja pojavljati znak - sonce — voda - zrak -svoboda. S predvajanjem propagandnih sporočil s to vsebino, se je pričela vseslovenska akcija Razgibajmo življenje, ki stajo zastavilaTelesnokultur-na skupnost Slovenije in Zveza teles-nokulturnih organizacij Slovenije. S široko propagandno akcijo bodo v daljšem časovnem obdobju poiskušali prepričati o potrebnosti športnore-kreativne dejavnosti tudi tisto skupino občanov, ki se doslej z rekreativnimi dejavnostmi ni ukvarjala. V sodobnem in razvitem svetu je športna rekreacija normalna potreba in interes vse širšega kroga prebivalstva. Hiter tempo življenja in dela od ljudi vse bolj zahteva, da obnavljajo svoje umske in delovne potenciale. Športna rekreacija nam v največji meri to tudi nudi in omogoča. Motnje in obolenja srčno-žilnega, di- zapletena v dogajanje, si začne postavljati celo vrsto vprašanj. Obenem pa zasluti, da ji strežejo po življenju. Torej mora biti za vsem skupaj nekaj kriminalnega. Ampak kako naj to razkrije, ne da bi tvegala, da jo spravijo s sveta? Zazdi se ji, da imajo prste vmes tudi najeti kriminalci. Ne traja dolgo, pa odkrije, da gre za trgovino s presajenimi organi. Kdo je zapleten v to? Šef klinike? Simpatični dr. Bellows? Nazadnje ne ve, ali lahko sploh še komu zaupa. Odloči se za tvegan poizkus. Operira jo ... Ampak Susan ne bi bila Šusan, če se ne bi vnaprej zavarovala. Skratka, srhljivka iz sveta medicine, kakršne pri nas še nismo brali. * V počitniških prikolicah pa boste lahko, prenočevali oz. letovali, kot je za tovrstno letovanje običaj. Prijavite se lahko v pisarni družbene prehrane in počitniški domovi - 3. nadstropje upravne stavbe. Letovanje boste prijavili s prijavnico, ki jo boste prejeli v naši službi. Prijave bo obravnavala komisija za družbeni standard ter vas o odobritvi oz. neodobritvi pravočasno obvestila. Prijavnice bomo sprejemali od 20. 3. do 10. 4. Cene in plačilni pogoji bodo objavljeni kasneje, ali pa jih boste zvedeli v naši službi, prav tako pa tudi druge informacije v zvezi z letovanjem. Družbena prehrana in počitniški domovi hainega in živčnega sistema so v mnogočem posledica premajhne telesne aktivnosti ter nezdravega delovnega in življenjskega okolja. Ni treba posebej poudarjati, da so ljudje z opisanimi težavami manj ustvarjalno in delovno sposobni, torej so tudi manj produktivni. Vsa ta dejstva kažejo na potrebnost in družbeno upravičenost športne rekreacije. Propagandni program akcije Razgibajmo življenje, katerega sporočila se pojavljajo na radiu, televiziji in drugod, imajo namen krepiti prav to spoznanje in zavest o nujnosti in potrebnosti športne rekreacije. Končni cilj akcije je, da bi ljudje osvojili drugačen, nov stil življenja ato je doseči aktivnejše, bogatejše preživljanje prostega časa, bolj zdravo in razgibano življenje, kar pomeni tudi močnejši stik z naravo. Geslo »sonce, voda, zrak, svoboda« torej poziva k vedrejšemu, svobodnejšemu in aktivnejšemu stilu življenja -S zato tudi naziv akcije »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE«! S športno-rekreativnimi dejavnostmi se lahko ukvarjamo neorganizirano -individualno. Hoja, tek, planinstvo, kolesarjenje idr. so možnosti, ki so uresničljive v našem okolju - potrebna je le odločitev zanje. Delovna organizacija KRC »14. oktober« vam v športnem parku na Logu, tel. 41-134, ponuja: • plavanje v pokritem bazenu - vsak dan od 15.00-20.00, sobote in nedelje tudi dopoldne od 9.00-12.00. V istem času lahko uporabite tudi savno in trimski kabinet! • tenis v športni dvorani - sobote in nedelje od 7.00-14.00 (potrebne so rezervacije na tel. 41-354); • kegljanje — sobote in nedelje - Strelci še naprej presenečajo Že nekaj mesecev zapored so strelci s svojimi dosežki v središču pozornosti športne strani našega glasila. S svojimi dosežki nas vedno znova in znova »prisiljujejo«, da pišemo o njihovih uspehih, ki jih nezadržno vodijo v slovenski in s tem tudi jugoslovanski kvalitetni vrh. Tokrat začnimo z republiškim članskim prvenstvom, ki je bilo konec februarja v Izoli. Med skoraj 300 strelci in strelkami so bili naši predstavniki v samem vrhu. V ekipni konkurenci so zmagali aktualni državni prvaki, predstavniki v samem vrhu strelci Rudnika, ki so s 1118 krogi za en krog izboljšali republiški rekord, ta pa je sedaj za dva kroga boljši tudi od uradnega državnega rekorda (za rekordne dosežke veljajo le rezultati,: doseženi na uradnih prvenstvih). Še bolj kot prvaki so morda presenetili strelci Steklarja, ki so v konkurenci najboljših slovenskih ekip osvojili izvrstno četrto mesto. Slanšek 378, Delpin 364 in Kajina 363 so za 13 krogov zaostali za prvaki, ki so nastopili v postavi: Cvetko 378, Hrnčič 374 in Rešetar 366 krogov. Uspeh z ekipnega dela tekmovanja so Hrastničani dopolnili še z imenitnim dosežkom med posamezniki!? Republiški prvak je postal Cvetko Rajmund s 378 krogi od 400 možnih in to po zaslugi boljšega dosežka v zadnji seriji. Po treh je namreč prepričljivo voduB Bogdan Slanjšek, ki pa je v zanj usodni zadnji seriji zadel kar tri »osmice« in izgubil praktično že osvojeno prvo mesto, če lahko sodimo po trenutni formi in dejstvu, da so tako Rešetar pri Rudni- vsak delovnik po urniku za posamezne OZD; • neorganizirana rekreacija v športni dvorani - vsak delavnik po urniku za posamezne OZD; • individualna rekreacija na atletski stezi ter • skupinska rekreacija na rokometnem oz. košarkarskem igrišču stavsak dan. Poleg teh pa imamo v občini tudi naslednje organizirane možnosti za aktivno vključevanje v športnorekreativne dejavnosti: I. Zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnik - Cesta 1. maja 61, tel. 41-755 organizira: • športnorekreativna tekmovanja -trim igre '89 v 10 športnih panogah; program dobite pri športnih referentih v OZD in na ZTKO; • tekmovanje za plaketo krastniških kaveljc - korenina. Pri tem tekmovanju se točkuje udeležba na posameznih aktivnostih te-lesnokulturnega minimuma / prijave so še možne na plavanju 20/3-1989 oz. 27/3. II. Osnovno-telesnokulturne organizacije: v občini jih je 18. informacije o možnostih vključevanja in programih dobite pri posameznih društvih oz. klubih. Robert Halzer ku kot Delpin in Kajtna pri Steklarju sposobni doseči precej krogov več kot v Izoli, potem se lahko nadejamo nadvse ugodnih vesti tudi z državnega prvenstva, ki bo 1. in 2. aprila v Sarajevu. Imeniten uspeh so dosegli tudi najmlajši Steklarjevi strelci. Čeprav so se v polfinale republiške dopisne lige, ki je bilo v Trbovljah sredi preteklega meseca, uvrstili kot rezerva, so z odličnim streljanjem prehiteli vrsto ekip in osvojili odlično 5. mesto. Še boljši so bili v finalnem nastopu, ki je bilo prav tako v Trbovljah in na katerem so pionirji Steklarja po neuradnih podatki]! osvojili 4. mesto. SD Rudnik je pripravila tradicionalno, takrat že 29. tekmovanja za Rudarsko svetilko. Med 27 ekipami iz Slovenije !'in Hrvaške so zmagali strelci Rudnika z 1118 krogi. Drugi so bili Kamničani z 1113, tretji strelci mariborskega Avgusta Majeriča 1109, medtem ko so strelci Steklarja z 1097 krogi osvojili 9. mesto^ Med posamezniki je bil najboljši Željko Hrnčič (Rudnik), ki je nastrerai odličnih 380 krogov, medtem ko je bil znova drugi, takrat s krogom manj, Bogdan Slanšek. Rokomet Rokometaši Dola so priprave za drugi del prvenstva južne skupine druge republiške lige, ki se bo pričelo 1. aprila, pričeli na že kar nekako ustaljen način: z januarskimi treningi v dvorani in organizacijo tradicionalnega pustovanja ob »vseslovenskem ljudskem prazniku«. Ob kar hudem osipu ekipe: Vili Vidmar in Tomaž Podkoritnik sta odšla v Razpis za prvomajsko letovanje Razgibajmo življenje Šport in rekreacija JLA, Igor Gošler se je huje poškodoval, tako da je moral na operacijo kolena, Tone Medved pa očitno vsaj v tem delu sezone nima igralskih ambicij -bo glavna skrb klubskega vodstva zagotavljanje materialne osnove za nemoteno vadbo in redno nastopanje vseh ekip. Prav v te namene bodo tudi letos nadaljevali z lani začeto nagradno igro ZADETEK, ki pa bo tokrat nekoliko spremenjena in predvsem bogatejša. Od nagrad naj omenimo le TV sprejemnik (barvni seveda) in še vrsto drugih vabljivih nagrad. Baje jih bo skupaj 15, izžrebali pa jih bodo na treh žrebanjih. Prvo žrebanje bo že 1. aprila na otvoritveni tekmi sezone, drugo bo 29. aprila in tretje 28. maja, ko bo na Dolu tradicionalni, tokrat že 11. turnir mladinskih ekip ob dnevu mladosti. Pa še nekaj. Kartica bo veljala 2500,-dinarjev, za spremembo od preteklega leta pa je tokrat ne bo mogoče uporabiti za vstopnico. Kar zadeva tekmovalne cilje, so se zaradi nenadnega osipa ekipe bistveno spremenili. Namesto boja za vrh prvenstvene razpredelnice, bo glavna skrb trenerja Stanka Anderluha pripraviti solidno ekipo za prihodnjo in tudi naslednje sezone. V naslednjem letu se bo namreč sklenil krog »kadrovs- Zahvale Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta in dedka Janeza Bedenika se iskreno zahvaljujemo kontroli Steklarne Hrastnik, vsem sosedom naselja »dvojčkov in šestorčkov« za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem in godbi Steklarne Hrastnik, ter Kristi Pufler za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hčerka Marija z družino Ob boleči, nenadni izgubi dragega moža, očeta in deda Stanislava Križaja roj. 11. 1.1. 1915, se iskreno zahvaljujemo za vsestransko pomoč v težkih trenutkih vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, pevcem, godbi na pihala, sindikatu Steklarne Hrastnik in duhovniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi za darovano cvetje. Žalujoči: žena Ljudmila, hčerka Stanislava in vnukinja Mojca. • • • Ob smrti dragega moža in očeta Jakoba Pušnika se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem, ker so mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prav tako se za cvetje zahvaljujemo delavcem izmene Miklič—Peklar-Žorenč, Janku Deželaku za poslovilne besede v imenu ZZB, župniku za poslovilnjjfobred, pevcem Svobode II za žalostinke, hvala pa tudi vsem, ki so se zbrali ob zadnjem slovesu. Žalujoči: žena Fanika in sin Marjan z družino. kega roka« za generacijo 1968-69, ki sestavlja okostje ekipe, ki naj bi se v naslednjih letih skušala uvrstiti v prvo republiško ligo. Pred odhodom na štiridnevne vikend priprave v Poreč je ekipa sodelovala na zimski ligi v Krškem, kjer je oddi-grala 6 tekem, dosega dve zmagi in zabeležila štiri poraze. Fantje so izgubili s Črnomljem 26:31 (14:17), Sevnica 25:29 (11:12), Krškim 19:34 (11:19) in Krmeljem 21:26 (12:13). Premagali pa so Brežice s 35:28 (14:13) in Zagorje 26:22 (15:14). S slednjimi so oddigrali tudi edino prijateljsko tekmo doslej in prav tako zmagali z 30:26 (18:14). Nogomet Tudi nogometaši Hrastnika so pričeli z resnimi in načrtnimi pripravami na drugi del prvenstva v Celjski podzvez-ni nogometni ligi, kjer zasedajo po jesenskem delu prvenstva drugo mesto z 14 osvojenimi točkami. Kakšnih večjih kadrovskih sprememb zaenkrat ne načrtujejo. Menijo namreč, da so tudi s sedanjimi igralci sposobni osvojiti 1 mesto in si zagotoviti napredovanje v drugo republiško ligo - OČL Zahvale Čas je tekel svojo pot, z njim pa tudi leta dela in življenja v tovarni. Tisti dan, ko sem se poslavljal od vas, se mi je zazdelo, da se je ustavil čas, a le za trenutek in toliko, da se je z njim končala moja delovna pot, na njeno mesto pa vstopil čas upokojitve. Ta trenutek mi ostaja med spomini zapisan med najlepšimi, predvsem zaradi vas, drage sodelavke in sodelavci. Iskrena hvala izmeni Novak-Lipar-Neškovič za izkazano pozornost, darila ter izrečene najboljše želje za čas upokojitve, tudi jaz vam želim obilo zdravja sreče in zadovoljstva ter obilo delovnih uspehov. Franc Najdenič Vsem sodelavkam in sodelavcem sli-karnice se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost in darila, ki mi bodo ostala v trajen spomin na dni, ki smo jih skupaj preživeli ob delu. Posebno hvala Erni Sihur za pomoč ob slovesu. Za vnaprej pa vam želimo zdravja in obilo delovnih uspehov. Marija Hrnčič Sodelavci, sodelavke! Odhajam v pokoj. Slovo je težko, kljub temu, da si človek želi po dolgih delavnih letih tudi počitka. Zahvaljujem se vam za prelepa darila, ki so me prijetno presenetila in me bodo večno spominjala na z vami preživeti čas. Ob tej priložnosti se vam vsem skupaj prav lepo zahvaljujem za pozornost, posebno pa »šiht majstru« Ivanu Rai-cingerju, Ivanu Hafnerju, Anici Stre-harjevi ter Sibirki Marinkovič in vsem s katerimi sem v teh letih delila lepe in težke trenutke. V prihodnosti pa vam želim veliko vzhod. Razpored tekem v drugem delu prvenstva je za našo enajsterico dokaj ugoden. Tako so tudi s te strani dani vsi pogoji za napredovanje varovancev trenerja Ibrakiča z višjo ligo. Kegljači bratstva popuščajo Zadnje kolo prvega dela in drugo kolo nadaljevanja prvenstva v Zasavsko-posavski območni kegljaški skupnosti, je bilo pa takorekoč usodno za ekipo Bratstva. Poraz v zadnjem kolu prvega dela prvenstva v gosteh z ekipo trboveljskega Partizana, je očitno precej vplival na samozavest in nagel padec forme. Po pričakovani zmagi v 8. kolu v Litiji proti drugi ekipi Zagorskega Proletarca, je sledil še drugi poraz - ob za nameček zelo slabem rezultatu, ki je samo potrdil, da ekipa nima več tistega tekmovalnega elana, kije v športu še kako potreben za sleherni večji uspeh, do konca prvenstva so še štiri kola, kar pomeni, da je priložnosti še dovolj. Toda.ravno v teh štirih kolih čakata kegljaše Bratstva najhujša in tudi edina tekmeca v boju za končno zmago. To sta ekipi Rudnika, čigar igralci se bodo skušali na vsak način oddolžiti za poraz v prvem uspehov pri delu in v zasebnem življenju. Prisrčno vas pozdravlja vaša bivša sodelavka Milka Belovič Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem delavcem zmesarne, posebno izmeni Bradaševič za izkazano poroznost in prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na leta katere smo skupaj preživeli. Vsemu kolektivu pa želim še obilo delovnih uspehov. Ivan Roštohar Sodelavke - sodelavci,, splošnega sektorja! Ko sem se v začetku februarja poslavljala od vas, ste me prijetno presenetili. Hvala za tako lepa - praktična darila, vedno me bodo spominjala na vas,dragi sodelavci. Dolga je doba do upokojitve, vendar slovo ni tako enostavno, posebno, če si z večino sodelavcev po več kot 20 let skupaj in da z njimi v redu sodeluješ, delaš v tovariških in prisrčnih odnosih. Posebno pa se zahvaljujem mojim najožjim sodelavkam Katji in Marinki. Reči moram; takšno sodelovanje pri delu se po oddelkih ne dogaja pogosto, nikdar slabo razpoloženje, vse v lepih besedah. Tako je delo prijetno opravljati od zjutraj, ko prideš na delo (n si ves dan sproščen. Želim še obilo uspehov pri delu celotnemu kolektivu. Tea Hudi Sodelavcem in sodelavkam skladišča gotovih izdelkov, se najtopleje zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga poklonili ob mojem odhodu v pokoj, še posebej hvala Edotu Grmadniku za izrečene besede ob slovesu. Marija Krpič delu prvenstva in pa ekipa trboveljskega Partizana, ki je kot kaže, usodno načela zmagovit pohod kegljačev Bratstva. Štiri kola pred koncem sta na vrhu prvenstva razpredelnice s po osmima zmagama in dvema porazoma obe hrastniški vrsti. Sledijo pa Partizan, Trbovlje, Litija, Partizan Brežice,... Za konec si oglejmo še dosežene rezultate obeh hrastniških ekip, v času od izida februarske in marčevske številke Steklarja. 7. kolo RUDNIK : PARTIZAN Brežice PARTIZAN Trbovlje : BRATSTVO 8. kolo RUDNIK : Rudar Trbovlje B PROLETAREC Zagorje B BRATSTVO 9. kolo RUDAR : PROLETAREC B LITIJA : BRATSTVO 10. kolo BRATSTVO : PARTIZAN Brežice RUDI KEPA Sevnica : RUDNIK Joše Premec Dragi sodelavci! Težko najdem besede, s katerimi bi izrekel hvaležnost za prelepo darilo in lepo slovo, ki ste mi ga. pripravili v ključavničarski delavnici. Iskrena hvala tudi sindikatu, vodji tozda za lepe besede in dobre želje ob slovesu od Rudija Kirhmajerja. Želimo vam obilo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. France Kreže Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam, sodelavcem in administraciji skladišča gotovih izdelkov iz srca zahvaljujem za osebna darila, ki me bodo spominjala na vas. Veliko let smo bili skupaj, zato je bilo slovo od vas toliko težje. Spominjam se marsikaj lepega, kar smo skupaj doživeli in nas je združevalo. Želimo vam veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Silva Šmit Ko leta, ki jih nabiraš, postanejo celota, zaključiš del življenjskega obdobja. Tako sem jaz med vami dokončal svojo upokojitev. Poslej bodo ta leta napolnjevala spomine in moram reči, da bo v njih ostalo ogromno prijetnega in lepega. Trajen bo ostal spomin na prisrčno in ganljivo slovo in na poslednji dan, ki smo ga preživeli skupaj. Še enkrat se iskreno zahvaljujem tovarišu Karliju Dragarju za lepe besede ob slovesu. Za vse kar ste mi pripravili, za vsak stisk roke vaše iskrene želje in prečudovita darila, ki mi bodo v trajen spomin, še enkrat, drage sodelavke in sodelavci tozda ORODJARNA - remontne delavnice, strugarsko-cizelerske delavnice, CNC delavnice, čistilkam modelov in kontrole modelov ter vsem ostalim iskrena hvala! Pri vašem nadaljnjem delu vam želimo obilo uspehov in dobrih delovnih rezultatov! Gvido Kosm 4951:4902 4987:4927 5106:4902 4612:4851 5165:4775 5049:4797 4939:4856 4828:5065 Nagradna križanka SESTAVIL: KARLI DREMEL ITALIJANSKI FIZIK.MATEMATIK IN ASTRONOM SLOVENSKI KNJIŽEVNIK („ALAMUT") NEMŠKI CERKVENI SKLADATELJ (CASPAR) ROMUNIJA VELIKO FINSKO JEZERO ŠTEVILO, KI GA LOGA RITMIRAM0 VERSKI VODITELJ V IRANU 3 ANGLEŠKI EKONOMIST (JOHN R.) STARINSKI IZRAZ ZA DENAR UPTON SINCLAIR NADLEŽEN PLEVEL TEŽA. EMBALAŽE 3 IN KARIBDA SRBSKI.^' KNJIŽEVNIK (ALEKSANDAR MESTO NA FINSKEM VREDNOSTNI PAPIR VZDEVEK GOETHE- JEVE MATERE BOJEVANJE V SOVRAŽNIKOVEM ZALEDJU SMUČARSKA DISCIPLINA PREPROSTO SVETILO ŽENSKI PEVSKI QLAS VELIK PTIC, TEKAČ NAJVEČ. JUG. IZUMITELJ (NIKOLA) CELJSKI ZBOROVODJA (EGON) MESTO MAJEV V GVATEMALI LIVADA VRSTA RAZCVET JA GRŠKI PISEC TRAGEDIJ OSATU PODOBNA JUZ« NA RASTLINA IN NJEN SAD IVO DANEU MESTO V MADŽARSKI NAKODRANA VOLNENA TKANINA UMRLI IGRALEC BULIČ FILMSKI IGRALEC SHARIF GOZDNA POSEKA, ČISTINA IME ZBOROVODJE KUNEJA IVJE REKA V CRNI GORI INDIJANSKO PLEME V SEV. AMERIKI STRELSKI REKVIZIT ANTON AZBE DEL KMEČKE« GA VOZA PISATELJICA PEROCI RAZJEDA, C1R REN1J FILMSKI REŽISER KUSTUR1CA JEZIK ČRNCEV BANTU GOSTA TKANINA MESTO V ISTRI DEBELA PALICA REKA V FRANCIJI SMUKEC, LOJEVEC VRSTA JADRNICE METALNA VRV Z ZANKO ORGAN VIDA JERMEN ZA HLAČE EMIL* ADAMIČ PREBIVA* LEC BAL* KANSKE DRŽAVE OLIVER MLAKAR DEŽNIK PRI NARODNI NOSI ZIDAK TELEVIZIJSKI ZASLON DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI POZNAVALEC VINA MESTO NA FINSKEM, (TURKU) VELBLOD, »PUŠČAVSKA LADJA* ZAČRTANA SMER PROGE EMIL UTITZ MESTO V FRANCIJI IZRAELSKI TEMPELJSKI STREŽNIK FRANCOSKI FIZIK IN ASTRONOM (DOMINIQUE) ZAVEST LASTNE VREDNOSTI morski' RAZBOJNIK INDIJSKI POLITIK ŠASTRI OSEBA IZ BIBLIJE PRERIJA VODOPAD LUKA V JUŽNEM JEMENU NORDIJSKA BOGINJA SPLET LAS PREBIVALCI EVROPSKE OTOŠKE DRlAVE TOIKAČ PODRTIJA HERCEGOVEC ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI EGIPT. BOG meseca (TEHUT) VETER OB GARDSKEM JEZERU LANA TURNER DAVID OJSTRAH IZBRANA DRUŽBA OSEBA IZ ROMANA n POD SVOBODNIM SONCEM* LIDIJA OSTERC GRŠKI BOG VETROV MOČVIRSKI CVET, SIMBOL ČISTOSTI IME im. POMORŠČAKA VES-PUCCI JA MADŽARSKO ŽENSKO IME ŽENSKO IME GRŠKI BOG SMRTI Hudomušna -za današnjo rabo »Dober dan! Ali je tam zavod za patente?« »Da. Kaj bi radi?« »Iznašel sem način, po katerem bi s sedanjim osebnim dohodkom brez težav prebili do konca meseca.« »In v čem je skrivnost vaše iznajdbe?« »Da bi z osebnimi dohodki brez težav prebili do konca meseca, bi jih morali — po mojem patentu - deliti petindvajsetega v mesecu.« Zanimalo vas bo Januar 1989 Na dan 31. 12. 1988 nas je bilo zaposlenih 1775 delavcev in 15 pripravnikov. S 1. 1. 1989 pa smo po stanju zaposlenih že vodeni kot enovita DO Steklarna in enovita DO Sijaj. Tako se je izločilo iz naše DO 316 delavcev, ostalo jih je 1459 delavcev. Ob koncu januarja je v delovni organizaciji zaposlenih 1445 delavcev. Prišli so: Ksenija Pirc šj pravna referentka (pripravnik), Pero Ereiz - zidar šamoter (za določen čas), Viktor Volfand -strugar (za določen čas). Odšli so: Zehida Zupan - pomožna delavka v slikarnici (sprejeta za določen čas), Fatima Fazlič - pomožna delavka v slikalnici (sprejeta za določen čas), Ljudmila Belovič — izpihalka (predčasno upokojena), Franc Najdenič-strojnik IS (upokojen), Adolf Haberl - iz-menovodja (upokojen), Marija Hrnčič - nalagalka (upokojena), Joža Pust — pomožna delavka (upokojena), Silva Šmit - vodja nakladalne skupine (upokojena), Jožefa Tosič - brusilka (upokojena), Miroslav Gračner - upravlja-lec komandne plošče (na lastno željo), Jože Velej - vodja operativne priprave dela (invalidsko upokojen), Ivan Roštohar (sušilec peska, žerjavist (upokojen), Franc Kreže - ključavničar (upokojen), Dragi Doležek - kontrolor (upokojena), Doroteja Hudi - referent za kadrovsko evidenco (upokojena), Irena Kolšek - evidentičar (družinska upokojenka). Prirastek v družini Emir Hrstič — sin, Enes Huzejrovič -hči, Marta Čakič.ri.hči. Kadrovska služba Med reševalce s pravilnimi rešitvami cele križanke bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 8.000 dinarjev 2. nagrada 6.000 dinarjev 3. do 7. nagrada 4.000 dinarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na nalsov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 do 29. 3. 1989 Nagrajeni reševalci Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli 77 rešitev. Žreb je nagrade namenil naslednjim: 1. nagrada 5.000 dinarjev: Viktorija Bajda 2. nagrada 4.000 dinarjev: Martin Pla-zar pet nagrad po 3.000 dinarjev:_ Roman Kumlanc, Franc Rot, Slavi Žveplan, Bojan Smodiš, Doko Pokrajac Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: Kosmač, prepad, potok, oktava, lopata, agava, prilastek, Paros, noč, napitnina, imitacija, Ose, Ain, egalite, Krk, Milano, last, Atila, raza, vajeti, Lima, karp, os, amater, Amor, veto, prst, Nina, Praga, smuka, Šijan, pat, Orontes, kip, aneks, beat, polemika, kolek, livada, Oleron, Ana-na, alanin, katoda. (K. D.) 03 steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godiceli II., Albert Kapelar, Vlado Šebenik in. Joži Umek. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik, Joži Umek in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601-41-622, int. 55. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.