)) "Amerikanski // ) Slovenec" )) ) dela že a) 51 f/ LET ZA SVOJ /I |j NAROD \) if V AMERIKI. (i AmErikanski sloven <* -f PRVI SLOVENSKI tlST V AMERIKI Ge&lo: Za tiero in narod — za pravico to resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILd DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) %( W (i Ml juDv JnlTES ffi 6 i\ MtTT 9AV,NC* j) JLhI )Y (/ J II ŠTEV. (NO.) 5. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 8, 1942 LETNIK (VOL.) LI. Predsednik poziva na zmago --■ I—,-.i Delavstvo dobilo besedo Ameriške sile se bodo bojevale preko cele zemlje Predsednik napovedal v letni poslanici ogromno povišanje vojne produkcije. — 56 miljard letos za vojne svrhe. — Cilj borbe je svoboda za celi svet. Washington, D. C. — V svoji letni poslanici, ki jo je o-sebn0 prečita! pred zbranimi člani obeh zbornic kongTesa v torek opoldne, je predsednik Roosevelt pokazal trdno odločnost, da bo Amerika z ostali mi zaveznicami vred napela vse sile, da uoseže zmago v sedanji svetdvni borbi, in obenem povdaril, da kaže tudi ameriško ljudstvo enako odločnost. V to s vrh o,v je dejal, bo po-trebnega ogromno denarja, kar pome/Ii velike žrtve, med drugim, da si bomo morali pri-trgovati pri številnih stvareh, ki niso *a življenje neobhodno potrebne. To vojn*© vodijo v enotnem cJuhu vse sile, ki so nasprotne osiščnira državam* 3« povdaril predsednik, in ne bo nikakih separatnih nastopov med njimi. Tudi ne bo ta vojna samo obrambna, marveč Amerika mobilizira vse svoje sile in vire, da udari na nasprotnika; kjerkoli ga bo mogla doseči. Zato bodo nastopale njene o-borožene sile takorekoč preko cele zemeljske oble, na zapad-ni polobli, na daljnjem vzhodu, na vseh morjih in tudi ha britanskih otokih, ki so glavna trdnjava v tej svetovni borbi. Da se dobi dovolj vojnega materijala za Ameriko samo in za zavezniške sile. se Do morala produkcija dvigniti da-leko nad sedanjo višino, in predsednik je dejal, da je ravnokar izdal naročilo, da se tekom letošnjega leta zgradi BO,000 aeroplanov, v 1943 pa 125,000; tankov letos 45,000, prihodnje leto 75,000; proti-zračnih topov letos 20,000, drugo leto 35,000; ladij letos za osem milijonov ton, v 1943 pa 10 milijonov. V svrho dosege te velike naloge "moramo preurediti vsako 'razpoložljivo tovarno in orodje za vojno produkcijo; to velja za vse, od največje tovarne d0 najmanjše — od ogromne avtomobilske industrije d*> vaške strojne delavnice," je povdaril predsed nik. Da se bod0 krili izdatki za to delo, je predsednik, kakor je dejal, vključil za bodoči letni proračun znesek 56 miljard dolarjev zfc, vojni program. Teh velikih žrtev, je povdaril Roosevelt, pa ne sprejema Amerika in druge zavezniške dežele na' se samo zato, da bi dosegli, da se povrne tak svet, kakor je bil po zadnji svetovni vojni, marveč bojujemo da se za varnost, napredek in mir, ne samo ta se, marveč za celo človeštvo, ne samo za eno generacijo, marveč za vse generacije; bojujemo se, da se očisti svet starodavnega zla, namreč militarizma, ter, da se zagotovi povsod na svetu svoboda govora, svoboda religije, svoboda pred BESEDA ITALIJE OJfEMCIH Trpljenje v Rusiji izpremenilo nemške vojake. Bern, Švica. — Vojna v Rusiji je nemške vojake temelji to predelala, kakor piše neki i j taJijanski list. Trpljenje in vojne grozote, ki jih morajo tamkaj prestati, srditi odpor, na katerega so naleteli pri sovjetih, stalno gledanje smrti v oči, bor ba z mrazom in močvirji, vse to je napravilo iz prej gizdavih, lahkomiselnih mladih fantov mrke in tihe može, ki najraje o vsem kar molče, pravi list in do-suvfca, da je zdaj nemški-vojak vse nekaj drugega, kakor je bil po vojnih pohodih v letih 1939 in 1940. BRIDGES NE BO DEPORTIRAN Washington, D. C. — Harry Bridges, delavski voditelj v CIO ob zapadni obali, ni zdaj in nikdar ni bil član komunistične stranke in torej ni povoda za njegovo deportacijo. Tako je odredil zadnji ponedeljek posebni urad za in.*gra-cijske prizive, ki je s tem napravil konec pravdi za deportacijo tega moža, katera se vleče že okrog štiri leta. Bridges namreč ni državljan in "bi bil kot tak podvržen izgonu v Avstralijo, od koder je prišel v letu 1920, ak0 bi bil spoznan krivim komunistične aktivnosti. Zadnjo besedo o tem, ali naj bo Bridges deportiran, ali ne, bo imel zdaj generalni pravnik Biddle, vendar pa ni pričakovati, da bi se izrekel proti odločitvi omenjenega odbora. ^v -o- REGISTRACIJA 17 LET STARIH DEČKOV London, Anglija. — Delavsko ministerstvo je obiavilo v ponedeljek, da se bo 31. jaguarja ^vršila registracija dečkov, starih 17 let. Vendar pa ne bodo poklicani v vojake do 19. leta! DODATNO DOLOČILO GLEDE REGISTRACIJE Washington, D. C. —- Kakor je bilo že včeraj objavljeno, je predsednik Roosevelt določil dan 16. februarja za dan vojaške registracije moških v starosti med 20. in vključno 44. letom. Naborni direktor Hershey pa je isti dan, v ponedeljek, po radio objavil, da se bodo tisti, ki so nujno potrebni pri svojem delu, lahko registrirali tudi 14. ali pa 15. februarja. Kakor se pričakuje, bo vseh registrantov o-krog devet milijonov. — Istočasno je Hershey omenil tudi, da se bo ponovno pregledal popis tistih moških, ki so se registrirali v letu 1940 ter jt njih. vpoklic v vojaško službo bil odložen. Mnogi med tistimi, ki so bili odloženi zato, ker so oženjeni, bodo zdaj podvrženi vpoklicu, ako ni njih družina res odvisna od njih za preživljanje. Podobno bo tudi s tistimi, ki so bili odloženi zaradi manjših telesnih napak. -o-- Delavstvu priznano mesto pri upravi industrije Pri preureditvi avtomobilske industrije v vojno industrijo bo imelo besedo pet zastopnikov delavstva in pet zastopnikov industrije. — "Komunistično," pravijo industrijalci. PRlVl ŽELIJO V AMERIŠKO ARMADO London. HngTija. Ameriški prostovoljci, ki služijo tukaj v kanadski armadi, se pri-glašajo pri tukajšnjem ameriškem poslaništvu s prošnjo, naj bi bili prestavljeni v ameriške oborožene sile.- Njih prošnje pa so odbite z navodilom, naj ostanejo, kjer so, dokler jih Amerika sama ne pokliče. Podobno se priglašajo pri poslaništvu v velikem številu za vstop v ameriško armado tudi Cehi, Poljaki in pripadniki drugih evropskih držav. DRUGI BOŽIČ To sredo se je obhajal drugi božič. Praznovale so ga razne vzhodne cerkve, kakor pravoslavna in unijatska, ki se ne ravnajo po dbčem gregori-janskem koledarju. —i-o- — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki alt taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje! KRATKE VESTI 11 "' -v — London, Anglija — Iz raznih vesti, ki prihajajo iz severne EJvrope, se povzema, da se med finskim delavstvom čimdalje bolj pojavlja nezadovoljstvo z vojno proti Rusiji. Trdi se namreč, da se delavstvo ne strinja z imperijaliz-mom finske vojaške komande. — Berlin, Nemčiia. — Kakor se je v ponedeljek objavilo, je odpotoval nemški zun. minister von Ribbentrop na o-bisk na Ogrsko. Podrobnosti se ne navajajo, marveč se omenja le, da se je odzval povabilu tamkajšnjega regenta Horthya. — Viehy, Franci Z di plačil, ki jih mora dajati nemški okupacijski armadi, je bila Francija prisiljena, da je izdala v cirkulacijo v 1941 denarja za 20 odstotkov več kot v letu prej, dočim se je že v 1940 povišala cirkulacija za celih 50 odstotkov. Washington, D. C. — Med konferencami avtomobilske industrije, ki so se vršile zadnji ponedeljek za zaprtimi vrati in »na katerih je bilo udeleženih o-krog 200 zastopnikov avtomobilske industrije, delavstva in vlade, se je sprejel neki načrt, ki se je še pred letom dni smatral za komunističen in radikalen in je bil zato tedaj zavržen. Po tem načrtu se je sestavil odbor, sestoječ iz desetih mož, ki bo v naprej upravljal tisti 1 del industrije, katera je bila doslej avtomobilska, ki pa se bo izpremenila v vojno, da kmalu, bržkone po 31. januarju, nt bo : nobene produkcije novih avtqpno-j, bilov več. Glavna naloga ijjEi-odbora bo, da izvede to preHKj bo iz civilne v vojno industrijSaJ Najbolj pomembna m senza-cijonelna točka je pa ta, ker bo ' omenjeni odbor sestojal iz petih voditeljev industrije in petih voditeljev delavstva. To pomeni, da bo v naprej pri upravi industrije imelo delavstvo enako besedo kakor industrijalci, in pri- s čakovati je, da je s tem storjen j' začetek, da bo pri vseh industri-|' j ah in podjetjih končno dobilo 1 Vesti o domovini Nadaljno razkrivanje razmer v "neodvisni" Hrvatski kjer vladajo blazneži. — Nečloveško ravnanje s poli- tičnimi nasprotniki. — Sporočilo Hrvatom v in Združenih državah« Kanadi Blazneži vladajo v Zagrebu Pri tej priliki ne morem preskočiti 'modrih' upravnikov Zagreba, ki so — ne da bi napravili karkoli drugega — očrnili hrvaško ime pred Evropo in pred vsem svetom s predajo Italiji dela Dalmacije in klicanjem nekega Italijana na nek hrvatski prestol, da ne govorim o pošiljanju hrvatskih vojakov na bojišča v Rusiji in ob Črnem morju. Vsakemu poštenemu Hrvatu, verjemite, bo šlo težko kaj takega v glavo. Poznejši rodovi svojim očem ne bodo mogli verjeti, ko bodo čitali zgodovino današnjih dni, da je v XX. stoletju šlo nekakšno odposlanstvo v Rim imradit hrvatsko krono nekemu članu savojske vladarske l-odbin*. Zdi se mi, če se nikdar v otrokom ni bilo tre- * avxjjTii "vv tU l f flt bo moral sramovati zarod današnjih 'državnikov' v Zagrebu, o- Ravnanje s političnimi nasprotniki Kar pa Paveličev režim počne JUDJE SVO- USTVARJAJO JO ARMADO New York, N* Y. — Poseb-ni judovski odbor, ki ima svoj glavni stan v tukajšnjem mestu, je pričel s kampanjo, da se ustanovi armada, sestavljena iz samih Judov, ki naj bi štela kakih 200,000 mož in, k« bi se bojevala ob strani demokracij ter se uporabila na katerem koli bojišču na svetu, judovskih osebnosti, promi-nentnih v ameriškem javnem življenju, trdi, da je dosti sposobni Judov v Ameriki, Angliji in Rusiji ki niso v armadi, pa bi bili pri volji stopiti valijo; za take bi bila ustanovljena omenjena armada, ki bi delavstvo odgovorno besedo. In dustrijalci so se le neradi podali ter so povdarjali, da je to ruski sistem. se rekrutirala predvsem iz palestinskih Judov, kjer jih je že s svojimi političnimi nasprotniki, nadkriljuje vsa zverinstva, kar jih je kdaj bilo storjenih v tem delu Evrope. Tu lahko navajamo narodni pregovor, da učenec včasih prekosi svojega učitelja. Da bi" ne ostalo samo pri besedah, vam bom navedel naslednje slučaje: V Ljubuškem je živel dr. Lu-kač, zdravnik pravoslavne vere, ljujoč samo svoji spretnosti. Po begnil je v Split in se prijavi Italijanom, kjer je še sedaj. -o- Prisilni odkup nepremičnin Gotovo ste zvedeli za Pavel-čevo zakonsko odredbo o prisi nem odkupu nepremičnin od Sr bov in Židov v Hrvatski. N kakšen način se ta odkup vrš! naj vam pove sledeči slučaj, z katerega sem zvedel. Neki roc-bini v Zagrebu so odvzeli hiš ki je mesečno prinašala na. manj 40.000 Din. Pri odkupu rodbini priznali mesečno sam 2000 Din in sedaj jim še od teg hočejo vzeti polovico. S svojim očmi. sem videl obupno pisme. ki ga je ta rodbina pisala svoj in . prijateljem v Švici, ki so k sre 41 danes zunaj Paveličevega ra i"-' Jtir' t ^Bfc O^m* , - - Sporočilo Hrvatom v Kanadi in v Združenih državah Odkrito povejte bratom Hrvatom v Kanadi in v Združenih ameriških državah, da imajo v Hrvatski vse narodne skupine več svobode kakor pa sami Hrvati. Septembra se je s 'sporazumom' dala nemški _ narodni manjšini pravica, da v mestih, kjer jih je samo 20% lafiko ustanavljajo društva, nosijo znake, pojo in svobodno nosijo svoje zastave, imena ulic morajo biti zdaj registriranih okrog 135,-000, pa še niso bili poklicani. V svojem preglasu je odbor o-menil, da bi se ta armada "bojevala za obstanek judovskega ljudstva in za ohranitev de- ki se, po pripovedovanju njego- vih prijateljev, ni nikdar ukvar-- mentarja. Naj se vsak pošten jal s politiko. Njegovi prijatelji so mu svetovali, naj pobegne, vedoč, da Paveličevi vstaši preganjajo vse kar je srbskega in mokracije." — Kakor se računa, je na celem svetu okrog 17 milijonov Judov^ v Zed. državah jih je približno pet milijonov, od katerih jih živi polovica v New Yorku. PRVI KLIC ZA DOHODNINSKI DAVEK Chicago, 111. — Tukajšnji federalni davčni urad je te dni pričel razpošiljati tiskovine davkoplačevalcem za navedbo dohodkov v ietu 1941 v svrho določitve dohodninskega davka. Ta davek, kakor znano, mora biti plačan do 15. mar- pomanjkanjem in svoboda pred strahom, da bo človek končno odražal to, kakor govori o njem sv. pismo, ko pravi: "Bog je ustvaril človeka po svoji podobi." MESTO, ZAVZETO OD JAPONCEV napisana v hrvatskem in v nemškem jeziku in pri vseh uradih nemški jezik enako velja kakor v hrvatski. Temu ni treba ko- da bi lepega dne utegnil plačati s svojo glavo. Odklonil je nasvete prijateljev, rekoč, da ni razloga, zakaj naj bi bežal iz mesta, ki je v njem živel mnogo let in nikomer nič hudega storil. Ni bilo dolgo po tem opominu, ko so nekega poletnega dne vstaši njega ujeli, ga za noge privezali za zadnji del avtomobila in vlekli po mestu, dokler ga končno vsega krvavega in napql mrtve- Hrvat v tujini vpraša, kakor se vprašujejo tudi tisti v domovini: ali je to tista svoboda, ki jo je Hrvatom prinesel Paveličev režim? Uporabil bom, gospod urednik, to priliko, da Vas zaprosim, da našim Hrvatom v Kanadi in v Združenih državah sporočite, da ni govora o kakšni svobodni in neodvisni Hrvatski v nemško-italijanskem "življenskem prostoru". Lahko ste več kakor prepričani, da je ogromna večina hrvatskega naroda proti današnjemu stanju in da komaj čaka, Pogled na filipinsko prestolico Manilo, katero so zadnji teden zavzeli Japonci, poslopje filipinske zakonodaje. V ospredju se vidi ga niso ustrelili. To je samo eden izmed načinov, kako se oni iznebe svojih političnih naprot-nikov, način, ki je, kakor vsi drugi, popolnoma tuj hrvatski narodni miselnosti. Podobno bi se moralo zgoditi z njegovim bratom, znanim kirurgom v Mostarju. Ker s svojimi žrtvami v Mostarju navadno končujejo tako, da jih postavijo pred reko Neretvo in ustrele, da mrtvi padejo v vodo, da se jim ne bi bilo treba mučiti s pokopa van jem svojih žrtev, so nekega večera z istim menom pripeljali tudi dr. Luka-ča k Neretvi. Zaprosil jih je, naj mu dovolijo zmoliti Oče naš, preden ga ustrele. Zdravnik pa je, namesto da bi pokleknil, ^skočil v reko. Nekaj časa je plaval pod vodo in se skrival med bič-jem, dočim so ga vsi iskali. Tako se je nesrečnik'rešil, zahva- kdaj bo vrgla s sebe jarem Paveličevega suženjstva. Spremljajoč Paveličevo delo nekaj mesecev človek ne more uiti vtisu, da je to zares naj-bednejša prikazen, kar jih je kdaj bilo v zgodovini hrvatskega naroda. Morda je nesreča hotela, da mora prav on biti nekakšna 'zgodovinska oseba', ki je padla nad hrvatski narod v današnjem evropskem vrtincu. Toda vera, ki jo ima v sebi hrvatski narod, mu bo pomagala preiti čez to nesrečo in sramoto; ta vera mu bo pomagala, da bo iz nje prišel prerojen in da bo v jutrišnji Evropi korakal vzporedno z ostalimi svobodnimi narodi." Predstavite valim prijateljem "Aner. Slovenca1' in jim ga priporočite, da se nanj narobe! « ' I V ni in p Itfr f im m mnwp ■PifBiiULl''^ "■ " _1T Jsi AMERIKANSKI SLOVENEC fa MM/IMJU af/MMiU rJ'l P ■vnorejn awvensm VhUPO^ W^CflWftt in oprHv^ * Narotota*! Jj tf -3.00 _ Slovenec The first and the Oldest Slovene - Newspaper in AtMftCtti Established 1891. I«—J daily, except Sunday, Ifon-day and the day after hoUdaya. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addftlf oi publication office: 1848 W. CariMk RdL, Chicago. Phone: CANAL 5544 $6.00 Eiihf rlptlnn: For one yea For half a year For throe moatha , 3.00 ___175 Chicago, Ci—ia mmd Europe: one yaar ........ T,f - $7.00 _ 3.50 __2.00 __3c For For hall a year For tferee months giggle copy 9 hitro objtvo morajo biti poalani na ondoStro ho hide Bat. — Za sedajo itrrflko v tednu Je čas matter, November 10, 1985 at the post office at Act of March 3. 187». Rešitev v federacijah-? Amerika ima zdaj sama polne roke z vojsko in vse kaže, da ne bo ravno lahko delo, ker smo se zanašali bolj na žakelj, Japonec pa je pripravljal kanone. Do izbruha je bilo dosti zanimanja za Evropo, odsihmal ga bo moral biti, ker je Amerika tudi tam soudeležena, saj je zoper nj se Bolgarija dvignila pest. Temna točka, ako so Bolga res kaki Slovani, kar so po govorici, saj ne bodo začeli gof voriti nemško ali mažarsko. Menda pa niso govorilj Bolgari, le tuje intrige. Da bo med Slovenci ostalo zanimanje za stari kraj še naprej, o tem ni nobenega dvoma, ko že zdaj izgleda, da se mora tam vse tako uravnati, kakor Amerikanci zaša-fkjo. Tudi pri tem zanimanju se bo moralo marsikaj iz-premenfti, ako se bo kaj stalnega naredilo, in ne bo že jutri zopet ogenj v strehi. Kakor vse danes stoji, so se šanse za ugibanja podvojile, ker je odločitev negotova. Prav pa je, da se ne-Icaj ugiba, ker je tudi to znak demokratičnega duha in ta je dober duh in ga bo dosti treba. Predsednik Cehoslo-vakije, Beneš, je že pred vojno veljal za najboljšega diplomata. Ali je, ni moja zadeva. Z diplomacijo pa Ceho-sjovakije m mogel iMU Zdaj mora tudi Beneš le ugibati. Povedal je, kakor si on misli uravnavo nove Evrope. Demokratično, to se razume, če zmaga demokratična miselnost tudi na vojnem polju in pade totalitarizem v Berlinu, Rimu, Tokyu, in mora dobiti hud sunek tudi v Moskvi, dasi bi morala Moskva zmagati. Beneš misli na več federacij: na zapadu, nordiška, nemška, potem češko-poljska, ki naj bi vključevala tudi Avstrijo, kakršna je bila L 1937, in Mažarsko z mejami po versajskem miru. Dalje balkanska federacija z Grčijo, Rumunijo, tudi Turčijo. Beneromenja, da bi morala Rusija imeti neko besedo, kakšno, tega ne pove. Beneš ima vedno eno oko obrnjeno na Nemce, ker teh je v Češki nad tri miljone. To je vroča točka. Imeli so Nemci vse pravice, pa so se hudo zagnali zoper Cehe, ko je prišel Hitler. Morda bi bilo pozneje bolje, če zatone zvezda Hitler, morda. Meni brli pred očmi bolj stališče Slovanov napram ostali Evropi in tudi med seboj. Vzemimo Beneševo češko-poljsko federacijo z Avstrijci in Mažari. Ali bo kdo nad to federacijo? Ako ne bo koga, stavim, da bo že jutri rabuk, ne morda le pri Avstrijcih in Mažarih, tudi med Cehi in Poljaki. Se bolj prekemo bi bilo pri balkanski federaciji, akc ni nikogar nad njo. Kdo naj izravna Hrvate in Srbe? Ali bodo Rumuni mirne ovčice? In ali bo Anglež le mir-no pipo kadil in še Italijan in Francoz tudi?? Bojim se da bi iz federacij postala takoj huda kolobacija in nov ples bi se pričel. Na kako svobodno eksekutivo nad temi federacijami ni misliti, ker bi se kaka federacijo posta vila na zadnje noge tudi zoper tako eksekutivo, ako bi j; nekaj ne ugajalo, in prepir je prčd vrati. Vsaj nad češko-poljsko federacijo in balkansko fe deracijo bi morala Rusija prevzeti vlogo neke eksekutive ki bi bila sila, da bi lahko prijela vsakega petelinčka in mi porezala greben, ako bi začel skakati in mešati. In tistf ruska sila bi morala zabraniti tudi vsako intrigo vsaj na vzhodu Evrope. Seve bi morala tista ruska eksekutm biti silno pametna in prav vzorna, kar je danes še dvom ljivo, pa ni ravno nemogoče. Jaz sem mnenja, da mora biti stremljenje med Slova ni obrnjeno bolj na to, da bo slovanski vzhod zavaroval pred prepiri in intrigami, razne federacije bi ne imele no bene eksekutive, in to pomanjkanje je pokopalo Ligo na rodov in privedlo do sedanjih spopadov. Slovanski vzhot z rusko pametno eksekutivo bi lahko držal v miru vso Ev ropo in še ostali svet, saj upamo, da bo zmanjkalo tudi ja ponfikih petelinov. Ne tratiti časa in moči z*nečem, kar bi niti dan ne ostalo brez novih prepirov. Kfi ^ j mu ilHi ZANIMIVO PISMO OD OBA-LE TIHEGA MORJA Pasadena, Calif. Mogoče da vi Slovenci, živeči v severno-vzhodnih državah, mislite, da se mi, Kalif or-nijčsni, skrivamo v našh spodnjih '#tukih' pred temi prebrisanimi Japonskimi fanti. Pa ne dosti. Imeli smo otemnenje (blackout) lOega decembra, in se jih je prav malo odzvalo; manj kot polovica, kot so časopisi objavili. Par dni pozneje smo imeli drugo in ni bilo dosti boljše. A sedaj pa so uredili postavo in oblasti lkh-ko kaznujejo one ki ne sodelujejo z odredbami glede varstva. Kot se govori bo po Novem Letu več poskušnih otem-nenj in se upa da se ljudstvo bolj dobro pobriga in sodeluje. Tudi pišejo v tukajšnjih časopisih, da je bilo več sovražnih zrakoplovov nad Kalifornijo. Najbržje ste tudi čitali, da so japonske podmornice ob kalifornijski obali napadle več parnikov, in potopile dva tovornika. Seveda, vsak lahko vidi, da ako napadi pridejo* Kalifomjia bo dobila prve udarce. Kot pišejo, imamo v Kaliforniji več kot dva in pol b i 1 jona ($2,500,000,000.00) dollarjev za zrakoplove, ladje in druge potrebnosti za narodno obrambo. Vsaka tovarna za zrakoplove pokriva več stotin akrov. Sam ena teh je popolnoma moderna. Ni v njeg čisto nič oken in se lahko dela v njej dan in noč. Je popolnoma "air-conditioned". % Oblasti so sedaj mzele primerne korake glede varstva in so celo prepovedale Noveletno parado v mestu Pasadena. To jc prvič v 53 letih, da se parada ne bode vršila. Na Novega Leta dan smo tukaj običajno imeli ob desetih v jutro Rožno Parado. (Tournajnent of Roses Parade). Uzame približno dve uri. V zadnjih par letih so opazovalci cenili, da je bilo v mestu Pasadena nad dva miljona ljudi na Novega Leta dan. (Pasadena ima okoli 85,000 prebivalcev). Oblasti se boje, da bi to veliko število ljudi, preveč vabilo kake sovražne zrakoplove. Popoludne ob eni se pa igra v svetovno-znamenu 'Rose Bowl' takozvani 'Championship Football Game'. Tudi to je prepovedano. Kake štiri milje od tukaj je Santa Anita Race Track, kjer se vrše konjske tekme od Božiča do marca meseca. Je lam kakih 1500 ple-menito-krvnih konj. Tudi to je prepovedano. Pa nekateri mislijo, da je mogoče, da bogatini, ki dobijo dosti dobička iz tega tekmovanja, 'pregovorijo' iadne oblasti, da te tekme do-zolijo. Vreme je bilo tukaj prav le->o do sedaj. (No, glej kako se :>aha z tistim vremenom, bo nogoče kateri rekel). No, pa ♦je sedaj čas, da se to izpreme-ni. Bo precaj deževalo tam do maja. Tri ali štiri m o see dežuje, potem pa zopet poletje pride. O, je tudi snega zadosti, tam na visokih gorah, kakih 75 Tnilj od tukaj, dočim tukaj, (v dolini San Gabriel) pa pomaranče zorijo. In ljudje se skoraj vsaki dan kopljejo tam ob morski obali. Ce ne verjamete, pa kar sami pogledat prid'te! — Pozdrav in boljše Novo Leto! Ignatius Arko -o- IZ JUŽNEGA ILLINOISA F&irmount City East St. LouU, 111. Poglejmo še naše dobre La-sallčane, ki marsikaterega premagajo v dobroti, zlasti tam ckolu Starovasnika. — Toma-žinka je imela bolno nogo, da ji je iz nje teklo, pa fse je dala operirati in sedaj je že bolje ter se ji noga dobro zdravi. — Pa je tam okolu sploh dosti bolnikov, z vsakovrstnimi težavami in bolečinami, kot boleznimi v križu, sklepih in močan krvni pritisk. To so dandanes nevarne bolezni in ravno to je morala imeti dobro znana ženska Starovasnica, ki je vsakemu rada postregla, pa je danes.ni več med nami. Lahko rečemo, da marsikaterega še ne bo do velike noči, ker nihče ne ve ne ure ne dneva, kedaj končamo to zemeljsko vandranje. — V La Salle imajo en majhen rov, ki dobro o-bratuje, samo premogova žila je baje majhna. Kot mi je /ojak S i m o n č i č pravil, je res trpljenje delati v takem malem premo-govoru. ^Delavce začne boleti križ, ko morajo' biti toliko sključeni Rojak Simončič se mi je pritožil, da ga boli križ, pa se vseeno še muči. Tudi žena mu je bolj slabotna, pa le redi živino in kokoši in hišo i-ma lepo v redu. — Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Simončič, ki so imeli toliko nepokoja z mojo ženo, katera je bila hudo zbolela in sem tnislil, da jo bom v La Salle pokopal, toda sem imej vendar še toliko sreče, da sem jo pripeljal domov. — Hvala tudi Jaklički na 22. cesti, ki je hotela kar celi "kevder" naložiti na mojo karo. Ona tudi bere Amer. Slovenca. — Mrs. Jaklič ima ja-ko lepo korenje in tudi krompir imajo jako lep, kakor tudi čebulo. Oni imajo malo farmo. Dalje imajo farmo tudi Simon-čičevi. -p- Še k Mrs. Petelin sem stopil. Ona je pa kakor kak Miklavž. Tam bi bilo najbolje, da bi kar s trukom prišel, ona bi ga napolnila. Tudi tukaj sem bil deležen izvan-redni dobrot in vsake obleke, žena je*pa založena z vsem. "t Bog poplačaj dobroto in ljubezen d 6 bližnjega. —- Hvala dobrim Lasallčanom za njih dobrotljivost in prijaznost in Bog jim plačaj! — V La Salle precej dobro delajo. Tudi cinkarna obratuje s polno paro in prav tako cementarne ter rov. V urarni je zaposlenih nekaj fantov in deklet. Več topilnic je tudi v doHiii in sploh j# tam okolu več tovarn, ki pa ne vem kako se imenujejo. Ce bi mi Žena tako hudo ne bila zbolela, bi šel še dalje na okolu, sem pa moral domov. Tako sem moral pustiti do 60 slovenskih družin, ne da bi jih bil obiskal. —- Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste mi šli na roko. Bog vam plačaj in vam daj obilo sreče v novem letu! Steve Fabjan o—■— MALO SPOMINOV NA*E NAROČNICE IZ IOWE Clinton, Iowa Cas je že, da vam g. urednik naznanim, da sem prejela že meseca julija lepo nagrado "Atlas" v novi izdaji in sedaj v kratkem pa stenski koledar za leto 1942. Za vse prav lepa hvala. — Da sem tako pozna z zahvalo, je krivo to, ker me je tedaj, ko sem prejela Atlas, obiskala bolezen. — Ko sem pregledala in prebirala zemljevid, so se mi vzbujali spomini nazaj na Šolska leta. Marsikaj sem na zemljevidu vide- nost je velika in Bog ve, kaj bo sedaj z nami. Cela ladja se je stresla, ko je sidro aadelo v morsko dno in ko Jfeo ga vlekli nazaj je bil zopet ropot in ladja se je stresla, ko so sidro zopet nazaj potegnili. Dokler je ladja stala zasidrana, je na vsako stran prišla manjša Jadja s Čolnom. — G. učitelj nam je tudi pravil, kako visoke so gore v nekaterih krajih, povedal nam je o gorah ki bruhajo ogenj, kakor tudi o gorah, na katerih je v najhujšem poletju sneg. Od ljudi nam je pravil, koliko različnih vret jih je, kako različno žive in kako različno se nosijo, koliko različnih jezikov govore. Dalje, da je slovenski jezik najlaglje govoriti in tudi, da je slovenski narod najbolj bistroumen, ki se marsičesa hitreje nauči kakor kateri drugi narod. Veliko zanimivega nam je govoril. Ko sem ogledovala zemljevid in videla na njem znana mesta, me je obšla misel, češ, Bog ve v kakih razvalinah se sedaj nahajajo. Kako lepa «o bila mesta Zagreb, Karlovec, la in brala česar sem se učila Črnomelj, Novo mesto, Ljubše v metliški šoli. Ko sem jaz» Uana — rojstnega mesta Met- četrtek, g. januarja 194g ' IB H II „■ I Dogodki I 1 ** i B _____- -____ v šolo hodila, je imela metliška šola dva gospoda učitelja. Za prvi razred, v katerem je bilo sto otrok, je bil učitelj Franc Schonbrun. Kljub temu, da je bilo toliko otrok v tem razredu, nam je vendar včasih kako lepo pravljico povedal ter pripomnil, da če bomo pridni, nam bo drugikrat zopet |kaj lepega povedal. Drugi in tretji razred je pa učil učitelj Vincenc Sturm. V drugem in tretjem razredu >.je pa bilo manj otrok, kakor v prvem. Oba sta pa bila dobra učitelja in potrpežljiva. — Krščanski nauk so pa učili gg. kaplani dvakrat na teden po eno uro. Takrat so hodili otroci iz vseh vasi metliške fare v Metliko v šolo, nekateri "po uro in pol daleč, pa naj b0 v poletju ali v zimi. Takrat je bila šola samo v Metliki, a preden sem jaz odšla v Ameriko, je imela vas Drašiče že svojo šolo in prav tako tudi vas Božakovo. Metlika je pa imela več učiteljev, a manj otrok je posečalo tamošnjo šolo. — Učenje zem-Ijepisja je bilo za me prav kratkočasno. Učitelj nam je povedal, kako je svet razdeljen v pet delov, kako veliko je morje, ki je tudi razdeljeno v več delov in ima vsaki svoje ime. Razlagal nam je, kako nevarna je vožnja po morju kadar nastane vihar in morski valovi zfbljejo fadje, čeprav so velike. Ko mornarji vidijo da se bliža nevarnost, spustijo v morje sidro, ki seže do dna, da tako drži ladjo, da je vihar in valovi ne prevrnejo. Povedal nam je pregovor, da kdor moliti ne zna, naj se na morfe poda, tam }se bo zmislil na Boga. — Ko je to pripovedoval, me je kar groza obšla in mi je bilo, kakor da bi mi kdo mrzlo vodo zlil na hrbet. Mislila sem, ubogi ljudje, kolik strah, kolika nevarnost. — Ko sem se peljala v Ameriko in so četrti dan vožnje po morju spustili sidro v *odo, mi je takoj prišel na misel učitelj, ki nam je pravil like nisem opazila na zemlje vidu. V vseh teh mestih sem enkrat bila. V Črnomlju sem dobila potni list za v Ameriko, čez Karlovec in Zagreb sem 3e peljala in v Novem mestu -sem obiskala moja dva brata Antona in Johna, ki sta hodila v šolo. Tudi Ljubljana, cvet Kranjske dežele, mi je v prav lepem spominu. Ne vem ravno katerega leta je bilo ko sem jo videla, ali 1882 ali 1883. Takrat je bila v Ljubljani razstava dežele Kranjske. Vse je bilo v zastavah in vse okrašeno še daleč ven iz mesta. Po drevoredih 30 bile zasajene krasne cvetlice. Na to razstavo je bil prišel celo pokojni cesar Franc Jožef s svojfai cesarskim spremstvom. Zato so sbite -ptr nekaterih mestih cvetlice zasajene po abecednem redu, da se je lahko bralo pozdrav cesarju. V nočeh je bilo mesto slavnostno razsvetljeno in tudi v tej razsvetljavi si videl da se je bral pozdrav cesarju, ki je bil povsod, kjer se. je pokazal, sprejet z veliko častjo in z navdušenjem. Ta razstava se je vršila v času počitnic v poletni dobi, meseca avgu sla, da so lahko porabili šol ska poslopja, v katerih so raz stavili različne reči, razne izdelke in pridelke. Nemogoče je popisati, kaj sem vse lepe ga videla. Posebno ženska ročna dela so me jako zanimala. V enem prostoru sem videla vsakovrstne reči, ki so jih nekoč rabili v vojni. Puške: sablje, topove krogle in razna železna obleka, ki je bila sestavljena skupaj, da je izgledalo, kakor da stoji pred teboj velik železni mož z veliko težko kapo. Še več drugih reči sem videla. Prav lepo je bil vre jen veliki park za veliko parado. Na sredi tega (vrta) parka je bil lep paviljon za godbo in ples. Bolj na gričku ob strani je bil pa postavljen tron, ki je izgledal prav veličastno. Tam ob tronu je stal cesar, obdan od svojih služabnikov in več uradnikov in veljakov mesta Ljub- Nov grob v Cleveland** Cleveland, O. — Tukaj je 31. decembra umrl v St. Alexis bolnišnici rojak Frank Svetek, v starosti 71 let. Doma je bij od Device Marije v Polju in je prišel v Ameriko leta 1905. Več let je bil zaposlen v Browning Crane t Shovel Co. Bil je tudi družabnik Svetko-vega pogrebnega zfevoda in zadnjih 15 let je bil direktor St. Clair Saving & Building Loan Co. Prva soproga mu je umrla leta 1932, nakar se je poročil z Antonijo Lapuh. Zapušča soprogo, sina, ki je znan pogrebnik, dve hčeri, enega polbrata in pastorke ter vnuke in vnukinje. Pokopan je bil iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopahšče sv. Pavla dne 5. januarja. - - Nesreča -East Brady, Pa. — Pri delu se je tukaj nedavno ponesrečil rojak Anton Žagar. Zaposlen je bil pri čiščenju železniških voz zunaj na progi, pa je padel z voza na tir tako r-esrečno, da si je zlomil hrbtenico in dobil tudi razne po-tranje poškodbe. Odpeljali so ga v St. Francis bolnišnico v Pittsburgh, Pa. , Poroka Cleveland, O. — Zadnjo soboto 3. januarja sta se v cerkvi sv. Lovrenca poročila Louis Zgonc, sin Mr .in Mrs. Joseph 7,gone iz East 71st Street in Miss Albina Marinčič iz East 80th Street. — Castitke! Smrtna kosa Wheatland, Pa. — P0 en te-tfen^rajajoči bolezni je v Buht bolnišnici umrla Mrs. Anna Lumbert v starosti 62 let. Bila je faranka cerkve sv. Ane v Farrell, Pa. in članica Ameriške Bratske Zveze. Zapušča soproga Johna/v domovini pa enega brata. Pokopana je bila na katoliško pokopališče. — Se en grob Cleveland, O. — Po dolgi »olezni je umrl na svojem do-thu na East 52nd St. pionir Anon Kuhel, po domače Matič-:ov, v starosti 73 let. Doma je il iz vasi Zgornji Križ, fara iužemberk in je prišel v Ame-iko pred 49. leti. Zapušča so->rogo Ano, rojeno Rošel, dona iz Stavce vasi, pet sinov, tiri hčere in devet vnukov, ^okopan je bil v ponedeljek 5. anuarja iz cerkve sv. Vida na lalvary pokopališče. o nevarnosti na morju. Nevar- iana, ko je šla parada mimo. Ljudstva je bilo brez števila. Ca mer si se obrnil so stale ali se šetale množice. Videl si vsakovrstne narodne in druge noše iz vseh krajev. Posebno so bili lepi ti," ki so bili oblečeni za parado. V paradi so nekateri hodili, drugi so se pa tudi vozili. Zlasti so bile krasno o-blečene nekatere ljubljanske gospodične, ki so bile oblečene v gorenjsko narodno nošo. (Dalje prih.) ODGOVOR NA ZANIČEVANJE IC3B (363) (Metropolitan Newspaper Service) - sreči lijo xf njeni! ^ mati nikdar ne izve popolne resnice, kako so- clijo xf njenih otrocih sosedje. HIS SCORN OF THE WHO AID HAD THE EPFECT " EXPECTED. SHE WAS. Zaničevanje, ki ji fa jc izrekel Tarzan, je imelo uspeh. Kar podivjala je. "THEY'LL KILL YOU. ANO I'LL BE 3LAD," THE WLD-GlftL SHOUTED BACK. TARZAN NODDED. PERHAPS THEY WOULD KILL HIM. SO FAR HE COULD ŠEB MO WAY OUT. Oirt-sla se je divjaka, ki st jc je i«i oprijel in skočila na drevo. ' "Ubili te bodo in jaz bom vesela." je-odvrnila Tarzela nazaj proti Tarzanu.* Tarzan je prikimal. Morda da pa zares ul>ije»/>. Dpsedaj sjl- i?e vidi nobene rešitve od tu. s AMERIKANSKI SLOVENEC ____T________'A NAŠEL BINA V BELI KRAJINI V nedeljo »e je nefcp zjasnilo nad Belo Krajino, ki jo je prejšnji teden ssMval dež. Tri tarftlco tagnanj« j« abralo vsaj Belokranjce iz blltnje okolice. Iiomarji z Vinice, iz Adlešič, izletniki s Ljubljane in drugod niso zaupali vremenu, ki je še v soboto slabe kazalo, in so ostali doma. Oživelo je delo na polja. Kmetje kosijo, sušijo in spravljajo otavo. Krom phr aori, groadje polagoma, čeprav tetko mehia — preveč pogreša letoe senea. Se nekdo prtdno izkorišča suho vreme in hiti s delom: kustos ljubljanskega muzeja dr. Loiar se je spet vrnil pod Vinotner, od koder ga je prejšnji teden pregnalo deževno vreme, ki mu je onemogočilo težavno delo pri od kri vali ju prazgodovinske na selbine iz starejše nove kamene dobe (neolitika). V sredo je sporočil dr. Lo-žar upravitelju šole v Draši-čih, da odkriva ostanke prve hiše. Takoj smo pohiteli pod Vinomer, da si ogledamo izkopano orodje in druge najde-nine ter slišimo razlago stro-kovjaka. Kakor je "Slovenefc" poročal, leži prazgodovinska naselbina na posestvu pod Vinome-rom, ki ga je pred leti kupila kr. banjka uprava, da* uredi v tem okolišu vzorno posestvo z drevesnico in trtnico. Najprej so preragulali In na novo zasadili vinograde, okrogle kraške vrtače zasadili s sadnim drevjem, stelnike, ki se Širijo od domačije proti južni strani vztrajno krčijo in širijo njive. Ponekod je treba razstreliti prave griče kamenja. Mnogo dela zahteva tudi mnogo denarja. Zemlja je dobra in ro- dovitna. Nekaj sto metro*, koč koča predzgodovinskega oddaljeni izvir Orehovec bo nudil ljudem in sivini na kmetiji dobro pitno vodo ter omogočal tudi zalivanje vrtnih kultur ob suši. Lep je pogled na to dekaj- mogočno, samotno domačijo pod vznožjem vinogradov. Dolgo je tu prebival rod pozno priseljenih Uskokov Popovieev. Tak je Vinomer. Nikdo pa ni slutil doslej, da so bili tu kmetje že pred kakimi 6000 leti. Precej jasno pričajo o tem najnovejše najdbe, ki se abhrajo v nahrbtniku g. dr. Loiarju. G. kustosa najdemo pri delu na njivi, kjer so pravkar pobrali mlade trtne cepljenke. Vroč popoldan je, sonce krepko pripeka, dr. Ložar pa vztrajno nadzoruje delo, ki ga opravlja šest mladih fantičev. Treba je odkopati in odvažati precejšnje kdličine ilovnate zemlje. To delo je e-rostavno in gre hitro od rok, mnogo bolj zamudno je iskanje, pretresanje črne, s pepelom pomešane zemlje, ki je ostala od nekdanjega davnega človeškega prebivališča. Ta puhHca vsebuje mnogo črepinj lončene posode, kamenitih ar-tefaktov, - ostanke glinastega tlaka in glinastega ometa. Fanta, ki previdno razkopavata to pogorišče, sta že dobila dober pogled in roko ter opazita takoj vsako ponftembnost, ki jo spravila na dan z železno žlico. G. kustoš pa presodi, ali gre za artefakt, ki ga skrbno zavije in shrani v svoj nahrht-nik. Lončene £repinje, odkru-šeni ilovnati omet in druge podobne najdbe zbirajo kar v V ošaro. Najprej nekaj časa opazujemo odkopavanje in posamezne najdenlne. Dr. Loiar jemlje iz nahrbtnika posamezne ar&e-fakte — k sme, ki kažejo po svoji obliki, da jih je uporabljal človek pred tisočletji kot redila. Prav z gotovostjo se da dognati na kamnih sled posa-rneanih prstov in način, kaka ga je človek držal v roki. Te majhne kamne (mlkrolite) je človek gotovo prinesel od dru- god, ker v bližini ni najti nikjer podobnega kamenja. Med prstjo so našli tudi okrogel kamen, s katerim je pradavni po-djedelec Vinomera tri na ka-menitem podstavku (žrvnju) žito. Žrvenj sam še ni prišel na dan, pač pa lahko po zare-sah za prstne prijeme sklepamo z gotovostjo na uporabo in namen najdenega kamna. Crepinje lončenih posod iz črne in rumenkaste gline kažejo prav lepo obdelavo. Preproste okraske ob zgornjem robu je delal stari domači obrtnik s prstnimi vtiski. Precej velika črepnja, iz katere^lahko sklepamo na obliko lonca, je ob zgornjem robu preluknjana, da so ga lahko navezali na vrvico. Našli so lepo izdelano skodelico na nogi (Fusschale), ki spominja na najdbe na ljubljanskem barju. Najzanimivejša najdba so gotovo vretenca za navijanje preje. Pri razkosavanju pogorišča ene same hiše jih je bilo najdenih doslej kar šest. Omenjena je bila tudi lukja.v tlaku, v kateri je verjetno tičala preslica. Tedanja preslica je torej očitno bila pritrjena dočim preslico, na katero še danes ponekod predejo Belokranjice, nosijo s sabo in predejo kar n. pr. po poti v mlin. Luknje,' ki so jih pustile v zemlji veje, iz katerih so bile pletene in z ilovico ometane stene, kažejo obris hiše, kvadratne oblike s stranico 4 m. V nekaterih luknjah se je ohranilo ie oglje. Prst je tu ilovnata, rjava, le s pepeiom pomešana ima črno barvo. Take črne lise kažejo že na površini jive, kje je morala stati ne- BBS „1, Sfcan 3, .i. . ', 1 Tnr—r TRIJE UČITELJI 0 ZAKONV Dosti se ugiba o tem, kake načrte ima Hitler za prihodnje mesece. Nekateri trdijo, da svojo armado namenoma omika iz Rusije, da jo bo lahko uporabil za udarec kje drugje. Za ta udarec bi prišla ▼ pojtev ali Anglija, ali Španija in od tam Afrika, ali pa Turčija s prednjo Azijo. prebivalca. Na površje je pri šla ta črna prst z mnogimi črepinj ami ob reguliranju, ko so prekopali zemljo 80 cm globoko in pri tem trčili na ostanke glinastega tlaka. Po teh črnih lisah je sklepal upravitelj posestva g. Stare, da mora njiva skrivalti pogorišča vjtakih 35 hiš« Točno število bodo pokazala šele odkopavanja, ki bodo trajala še dolgo. Vse te stvari smo si najprej dodobra ogledali, nato pa želeli od g. dr. Ložarja še njegovo mnenje o najdbah, njihovi starosti in splošnem znanstvenem pomenu, ki ga imajo najdbe v zvezi z doslej pri nas odkritimi ostanki pradavnine, G. dr. Ložar nam je prijazno razlagal, da je vedno trdneje prepričan, da ima opraviti z najstarejšo naselbino, kar jih je odkritih doslej pri nas v Sloveniji. Vinomerska naselbi na spada v starejšo novo kameno dobo" (neolitik, ca 4000 let pr. Kr) Za to govore naslednja dejstva: Našli so izključno kamenito orodje majhnega obsega (mi-krolite), kakršno je človek u-porabljal v novi kameni dobi, ko je že primanjkovalo velike divjačine (medved) ter je človek opuščal lov, ki ga ni več mogel preživljati, ter se oprijemal poljedelstva. Dočim je lovec uporabljal v stari kameni dobi večje kose ostrega in obrusenega kamna za orodje orožje, kakršno so našli pri nas v Nevljah pri Kamniku in Olševi, so za novo kameno dobo značilni prav ti mikroliti. Že omenjena skodelica z nogo spomnja po podobnosti na najdbe na ljubljanskem barju, vendar so stavbe na koleh mlajše, in sicer iz srede nove kamene dobe. Tako na Barju kot v Vinomeru ni nobenega sledu kovinastih predmetov. Baker in bron sta pridobitvi poznejšega človeškega razvoja. Crepiftje spominjajo na tra-kasto keramiko, ki jo znanost tako imenuje zaradi okrasov v obliki spiral, vijug in oglatih vijug, 3 katerimi je človek lepšal lice svoje lončene posode Trakasta keramika je značil nost prebivalcev Podonavja v novi kameni dobi. Ti ljudje ni so bili več nabiralci sadežev, ne lovfci, temveč poljedelci, kmetje, ki so iskali možnosti življenja na rodovitni puhlici ob Donavi in Tisi. Njihove sledove so našli na Ogrskem, Češkem, na Hrvatskem v Vučedo-lu, kjer je kopal nemški profesor v Tubingenu dr. R. It. Schmidt. V Sloveniji doslej še niso odkrili podobnih naselij. Nemška gora pri Kršker1 predstavlja tako imenovano jamsko postajo, stavbe na koleh vodno postajo iz neolitika, verjetno je prišla pod Vinome-rom na dan plahta kmečka ne-olitska naselbinam v Podonav-ju. Kako so prišli v tistih časih ljudje v Belokrajino pod Vinomer in odkod Ali je bila to izolirana naselbina, ali pa so. bivali tu ljudje kolikor toliko strnjeno? Taka vprašanja se postavljajo človeku, a na njih ni mogoče z gotovostjo odgovoriti. Marsikaj se bo še odkrilo, kar bo arheologu olajšalo razlago. G. dr. Ložar nas je opozoril na lego Vinomera, Ni izključeno, da so predzgo-dovinski prebivalci prodirali iz Podonavja ob rekah in prišli ob Savi in Kolpi v Belo Krajino. Kraj ob Kolpi je bil mor da preveč močviren. Vinomer pa leži pol ure od Kolpe, v prijetnem zatišju nod zadnjimi o-bronki GorjatiflH na lepi ravnici, nekakšni »asi, na katero je voda naneslaz bregov rodovitne prsti. Proti jugu se sviti, na široko odpira in šii" -? belokranjsko ravnino ob Kolpi. Pogled sega od tu'd0 Kučera, znanega in slavnega najdišča halstatske kulture, ki se dviga v Polju ob kolenu Kolpe ter dalje do Pleševice in naprej do Kl?ka. Lega Vinomera je za mirnega poljdelca do kaj va'bljiva. Ljudje, ki so se pomikali tod, so se ustavili, ker so našli studenec (Orehovec), prvi predpogoj za nastanek selišča. Očividno je naselbino uničil nenaden požar, morda ob napadu kakega sovražnega plemena, ki je onemogočil tudi prebivalcem beg iz katastrofe. Med pepelom je najti tudi o-stanke zogljenelih človeških kosti. Drugih organskih ostankov ni najti, čeprav je skoraj gotovo, da je že tedanji človek gojil in redil domače živali. Bela Krajina bo obrnila spet nase pozornosti znastvenega sveta. Njena preteklost je bogata in vredna proučevanja. RAZNOTEROSTI NEMCI KAZNUJEJO "IZDA* JALCE" V BELGIJI London. — (ONA) — Nemško vojaško sodišče v mestu Mons v Belgiji je nedavno obsodilo nekega tapetnika po i-menu Armand Deloigne iz Tumai na tri leta kazenskega dela, ker je sestavil imenik 4 sovražnih agentov" in razdajal protinemške letake. ■— Objava, ki so jo Nemci izdali, svari, da bodo nemška sodišča strogo postopala pcoti takim i rotinemškim propagandistom z zaporom in obsodbo na prisilno delo. Nadalje je v objavi, da bodo sledile težke kazni tem, ki bi se branili prodati hrano ali druge potrebščine nazijskemu vojaštvu. o — FRANCIJA VZNEMIRJENA RADI INDO-KINE Rim, Italija. — Iz Vichya se je v ponedeljek po radio slišalo, da je tamkajšnjo vlado o-supnilo, ko je izvedela, da je postal Čiang Kai-šek vrhovni, poveljnik zavezniških sil poleg bojišč na Kitajskem samim tn-di v Thailandu in v francoski koloniji Indo-Kitajski. Indo-Kina, pravijo francoski viri, je nevtralna ter se je dovolilo Japoncem, da so tamkaj ustanovili svoja oporišča, le v o-brambne svrhe. + -o- HOLAKDSKI PROFESOR JE PODAL OSTAVKO London. — (ONA). — Sloveči holandski \ profesor Dr. Wilhem Martin je podal ostavko kot profesor zgodovinske umetnosti na Leyden univerzi na podlagi - tega, ker je vod- stvo univerze popolnoma pod uplivom nazijev, kar mu onemogoča prosto podučevanje. Omenjeni profesor ie tudi vodja slavnega Mauritshuis muzeja v Haagu. — Leyden univerza je bila zaprta že mesc-ca novembra 1940 in zopet odprta maja 1941 z dodatkom nekaj nazijskih pmfesorjev. Naziji so tako nasprotovali študentom, da so ti bojkotirali njih predavanja, nakar so naziji odpravili skušnje za vstop v višje razrede. BRIHTEN FANTEK V Florenci so imeli nekoč izredno zgodaj dozorelega dečka, pravega čudežnega o-troka. Lorenzo de Medici, vladar mesta, ga je pokazal nekoč milanskemu poslaniku in ga je vprašal, kaj misli o njem. "Otroci te vrste se pozneje običajno razvijejo v neumneže," je dejal poslanik. "Potem ste bili vi gotovo tudi čudežno dete", se je odrezal petletni dečko. -o-«- LA GUARDIA UTEGNE RESIGNIRATI New York, N. Y. — Tukajšnji župan La Guardia utegne resignirati s svojega županskega mesta. To se sklepa iz pripombe, ki jo je izrekel predsedniku mestnega sveta Morrisu, ko ga je v torek zaprisegal. Dejal mu je namreč, naj "bo pripravljen, da prevzame ta urad." La Guardia je, kakor znano,' direktor za civilno obrambo in morda želi posvetiti svoje moči temu mestu. PRODIRANJE JAPONCEV Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. -jjfc BOMBED §Y JAPS AF THRUSTS SCALl Of MILES j fcsAN ft* NA HOP ^lafo jll^ ******® " fill I fl I i 0 50 1 FAWAN £SS¥" y^mftM L Xbinaloan . .«$11«. UNGAYEN \ 4 [LUZON _ \SAYOMSANG H lil-' tig*} 1 CAiAHATUAH i j | |j jj m — c<* n itf ftoei,ie0ifn I &!()*«* ClASKFICLD f . V it>;}iu\ rr. cvorsfNjutftt : "J ill fife iliil?br» Ufii mpk late^il 1 i I Mm B* ......... jS^tlBft / I Uiiijtll [jThf 4T [ »AtTLK l L ... Zemljevid kaže severni filipinski otok Luzon, na katerem se toftssno vodijo bilke x Japonci. Japonci, piodirajoči od severa in od jugovzhoda, so sicer zavzeli prestolico Manilo, vendar pa so pri trdnjavi Čorregidor v zalivu nakteli jia trd odpor. Izmjed najvidnejših dejstev v današnjem svetu je vsestranska zmeda: politična, gospodarska, sploh socialna, zmeda miselnosti v človeških glavah itd. Tu hočemo govoriti o tej zadnji. Pri vseh narodih brez izjeme, ki so se odtrgali od Kristusove cerkve na zemlji, vidimo jasno, kako velja o njih neprestano občeznana prilika o izgubljenem sinu, ki je odpotoval v daljno deželo in tam zapravil svoje imetje z razuzdanim življenjem. Imetje resnice je tem narodem čedalje bolj ginilo, in tako doživljamo po brezštevilnih filozofskih, bogoslovskih, socialnih in političnih zmotah, ki so pri teh narodih poganjale kakor gobe po dežju, pravkar zadnja dva pojava tega duševnega razkrajanja: poganski rasizem In brezbožnifiki. — Ideje teh bro-dolomcev pa so se zasejale kakor rastlinsko seme, ki ga veter raznaša, tudi po katoliških deželah, kjer je pri mnogih našlo ugodna in sprejemljiva tla. Tisk in skoraj vse kulturne institucije širijo laži-pojme tudi med nami, žal tako uspešno, da poganja zmota in laž bujno tudi pri nas. Med najvažnejše vrednote v imetju resnice pa spada čista resnica a zakonu. Vihar zablod je zagrabil v svoje vrtince tudi to vprašanje. Iz pravega pojma o zakonu so laži-prero-ki že izluščili in izdrli dragulj za dr&guljem ter jih pometali v blato. In danes gledamo vsepovsod veliko prcfanacijo zakona in razkristjanjevanje družine, teh prvih celic človeškega občestva. Z njima pa propadajo narodi, propadajo države, propadajo moralno in fizično. Kako priti sredi teh zmot do pravega, čistega pojma o zakonu? Prvi, ki nam more tu povedati jasno resnico, je naš zdravi, pravilno in logično misleči Človeški razum. — Kolikokrat mislimo, da moramo kaj verovati samo zato, ker uči tako katoliška cerkev, pri tem pa mislimo: "In ta cerkev je 274 katoličanov pod vodstvom papeža, škofov in duhovnikov." Odtod je pa samo en korak še do druge misli: "In ta cerkev ni nič drugega kot mednarodna klerikalna stranka" — smešna, otročje naivna in včasih tudi zlobna misel! Mnogo izmed resnic, ki so vknjižene ^v imetje vsakega vernega kristjana, je poleg tistih, ki so nam razodete od Boga in ki jih zaradi te najvišje avtoritete moramo sprejeti in v^roVati, je takih, ki jih moremo spoznati tudi z golim razumom. In med temi resnicami so tudi večne, neizpodbitne resnice o zakou. Z golim trezno in logično mislečim razumbm spoznamo n. pr., da je naravni in zadnji namen zakona otrok — da je izvenzakonsko očetovstvo i materinstvo proti narav-ni božji postavi, ki jo^nosi vsak človek v svoji duši — da je zakon nerazdružljiv — da je prva dolžnost zakoncev vzgoja, in sicer duhovna vzgoja otrok — da je bela kuga zločin proti naravi — da ie prešuštvo zločin prav tako proti naravi — da ima družina določene pravice in dolžnosti itd. Vse to uči ne samo cerkev, ampak že pravilno misleča pamet. Pa je toliko ljudi, ki jim zija v glavi velika praznina, nedo8taja jim tiste izobrazbe, da bi znali pravilno in logično misliti. V premnogih pa je tudi počutnost tako prerasla njj^i voljo in srce, da se boje logičnega in doslednega mišljenja in ne marajo zanj* ker bi se oglasil v sami njih notranjosti sodnik, ki bi obsojal njih profaniranje zakona in njih popolnoma pogrešene in blodne teorije o družinskem življenju. Drugi, ki ga glede zakona moramo poslušati, je pa Bog, ki nam je podai čisto resnico o zakonu. Resnice in zapovedi! Kako otročje kratkovidna je beseda prenekaterega: "V moj zakon se nima nihče vtikati, tu mi nima nihče nič ukazovati." Vsaki rastlini, vsaki živali je Stvarnik določil način, kako naj se množi — samo človeku, kroni svojega Stvarstva, naj bi bil prepustil, naj ^lede spolnega življenja in množitve človeške vrste živi grši kot vsaka žival? Ali si moremo misliti, da bi bil Bog dal vsaki stvari postave, ki se ujemajo z njeno naravo, samo take važno naredbo, kot je zakon, naj bi bil pustil brez svojih večiio veljavnih irf neporuš-Ijivih smernic? Te svoje resnice in smernice o zakonu je Bog položil deloma v našo umno dušo, deloma nam jih naravnost razodel. k r * - , - - ~ ' Tretja avtoriteta, ki nam podaja čisti pojem o zakonu, je pa živa, edino nezmotljiva učiteljica vsega človeštva — Kri-riitoeova- cerkev na zemlji. Četudi sestavljena iz ljudi, cerkev ni človeškega izvora, ampak naravnost Kristusova organizacija na zemlji. Da bi mogli nadaljevati njegovo zveličavno delo na zemlji, z resnico in z milostmi, ji stoji ob strani Kristus z velikim darom nezmotljivosti. Njej je izročil tudi svoj nauk o zakonu. Edino ena nam more tolmačiti nezmotljivo vse, kar je o zakonu zapisano v našo naravno pamet in kar nam je Bog razodel o zakonu. Obča stiska in potreba jasnosti glede zakona je sredi u-sodnih xmot o njem in spričo šireče se njegove profanacije tako velika, da so leta 1930, ko je bila napovedana okrožnica Pija XI. o zakonu, celo drugoverci hrepeneče pričakovali, kaj bo o tem povedal veliki tolmač resnice na prestolu sv. Petra v Rimu, in ko je o-krožnica izšla (31. decembra istega leta), da so jo tako rekoč hlastno požirali. Priznavali so: "Največja avtoriteta sveta je spregovorila," in so se zahvaljevali Piju XI., da je spregovoril. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpeine vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost inCev, pffmerna velikost *a iep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakorinih dru|tva vedno popraiujejo. Na platnice pride tiskano ime dnrftva, ki jih naroči. 50 knjižic----.$8.50 — 100 knjižic.___$13.75 l>ri višjih naročilih dodaten popust. / Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Četrtek, 8. januarja 1942 ANEKDOTA Franc Le h ar, skladatelj besede : "Kdo prav za prav di-"Dežele smehljaja" in drugih rigira promet jaz ali vi?" ljubkih operet se je nekoč vo- Ko je Lehar zaslišal besedo zil z vlakom v provinco. Na' "dirigira" je planil pokonci, neki majhni postaji je vlak pomolil glavo skozi okno svo-imel tako dolg postanek, da jega kupeja in se vmešal: se je na peronu razvnel pre- "Ce dovolite, gospod, dirigi-pir, med katerim je bilo slišati ram jaz!" Vlado Količ, hrvaški violo- ni«t, je naslovil odprto pismo na generala Simoviča, da naj spravi kraljevsko robo iz Jugoslavije in uštima hiao za republikansko opravo. Baje 30 . Hrvatje tako odglasovali, se stoprocentno izrekli, proti Pa-veliču, enako pa tudi proti K i-ražorževičem. Well, znano je da imajo brača Hrvati zelo razvito domišljijo, ali so pa tako razviti tudi pri psihologiji, ne vem, in vsaj to pismo in ob tem času bi ne kazalo preveč psihologične robe. Morda so ljudje, ki so absolutni monarhisti, kadar bi šlo le za vladno obliko. Tudi oblik je pri tem nekaj vrst. Dalje bi šlo za osebnost kakega monarha, in monarhi so lahko izredno dobri, pa tudi presneto slabi. Iz omenjenega pisma bi bilo razvidno, da ~bi bila monarhija vsaj za bodočo Jugoslavijo hudo slaba roba, in še bolj slaba bi bila bivši kralj Aleksander in včerajšnji regent Pavle. Ako je vse to, kar vio-lonist Količ zapiše in trdi o A-leksandru res, bi bilo res slabo, iD ni čuda, da je bilo slabo pri Jugoslaviji, in bi pri Hrvatih ne bilo nobene krivde, da je bik> slabo. Hm. Ali je( bilo pri Pavletu res tudi tako slabo, kakor trdi Količ, bi morala šele dognati nepristranska zgodovina, dasi je morala biti slabo, ker »e vlada Pavletu pokazala vrata. Vprašanje pa je, ali je res zdaj čas za taka vrlo težka z reševanja, ko Hrvati baie nočejo Paveliča, Jugoslavija pa je le bolj na papirju* in je morda je bilo slabo. Hm. Ali je je tam odpor. Pri Srbih bo monarhija še globoko ukoreninjena, in naj bi bila Aleksander i Pavle prava zlomka. Cemu že zdaj porivati republiko v ospredje, ko je šla hiša fuč? Ako bi se z republikansko' vladno obliko moglo za Balkan ustvariti nekaj bolj solidnega in trdnega, bi bil tudi jaz za republiko, dasi nisem pod nobenim pogojem za monarhijo, če .je slaba in še manj, če je monarh prava propalica. Tudi republika ima svoje hibe. Poglejte le na francosko republiko te dni! Tako se še ni zvrnil noben narod, kakor so se republikanski Francozi. Ali bi bil doli na Balkanu boljši element za republiko? ,Nisem noben absoluten mo-narhist, niti najmanj/ zoper republikansko vladno obliko, podvomim pa, da bi bil že zdaj čas ugoden, da se vežejo upi za obstanek narodnega življenja, ki je v nevarnosti, na kako vladno obliko. Najprej mora biti hiša, potem je šele streha in oprava. nam bistri in širi pogled pa ogreva in čisti srce za najvišje krščanske m slovanske smotre, kakor jih gojijo velegrajski kongresi in Apostglstvo sv. Cirila in Metoda za cerkveno zedinjenje Slovanov. Kaj bi bili utegnili Slovani proizvesti, ko bi se jim bila prosveta organično razvijala, občujoča in tekmujoča z Zapadom, vidimo na sijajnem primeru Dubrovniške državice v južni Dalmaciji, ki izkazuje v renesančni dobi 16. in 17. veka znamenito pesniško slovstvo. Najlepši njegov cvet je Gunduličev Osman. Ta romantični epos, ki se kosa z najlepšimi v svetovnem slovstvu, opeva zmago Poljakov nad Turki pri Hočimu leta 1621. Ta opomba naj nas napoti, da se zdaj obrnemo k Poljakom. Ta slovanski narod je dosegel viška moči in slave kmalu potem, ko so južne slovanske države pale v turško oblast: Srbi po bitvi na Kosovem (1389), Bolgari stopnjema od leta 1375. do 1398. Pa so tačas in še skoro sto let ječali pod Tatarji. Poljaki so od 14. do 17. veka sijajno branili slovanstvo proti Nemcem, a proti Turkom slovanstvo in krščanstvo obenem. PRISRČNO STE VABLJENI, DA PRISOSTVUJETE NAŠI Slavnostni otvoritvi 10. januarja Nagrade . . . Godba Nas novi dom OrcI Milwaukee. North »o Da men . a ve. PRIČNITE NOVO LETO PRAV Otvorite zavarovani delničarski račun, plaču-joc 3% tpo sedanji meri). Idealna investacija za posjimetnike, lastništva, trustne sklade, druiabništva :n korporacije. Denar vložen do 15., nosi obresti cd 1. v mesecu. Pridružite se našemu 1942 božičnemu klubu, ki if pričenja zdaj. Kupujte obrambne bonde tukaj mariELD SAVINGS & LOAM ASSOCUTIOX — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži ▼ stari domovini. Bog ve, ali Imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke! Sedanji proatori: 2729 W. Cermak Rd., Chicago NOVI PROSTORI po 10. januarju 1942: Ogel Milwaukee, North in Damen ave., Chicago, 111. I'stanovi jen 1901 Premoženje nad $2,000.000 THE CALL TO THE ves srednji vek v kulturnem stiku. — Z blagoslovom bizantinske prosvete so si ( usvojili Rusi tudi nie temne strani- Med temi je 1 il izza 12. veka pečat zaostalosti in okore esti nasproti Zapadu. A še bolj jo je kazilo suženjsko klečeplastvo pred vladarji, ki ie uničevalo vso socialno in osebno svobodo in pogosto tudi odkritosrčno krščansko pobožnost. Veliki boji krščanskih narodov ^apadu za gra-iansko svobodo nasproti tiranskim vladarjem in danes zoper državno vsemogočnost so črpali zmagovito in vedno mlado silo iz svobode, ki je bistvena katoliški cerkvi, in iz nauka ob osebni in socialni svobodi, ki ga ta cerkev vedno oznanja. Vršeča v zgodovini to nalogo, trpeča neredko zanjo pravo mučeništvo — je katoliška cerkev resnično velika in za socialni razvoj Zapacla velik blagoslov. Pravoslavne cerkve na Vzhodu se v tem zdaleka ne morejo meriti s katoliško. Ciril-Metodova prosvetna dediščina se je torej z Balkana razlila Čez Rusijo, kjer je prepojila cerkveno in državno življenje. Tako. so imeli od začetka Bolgari. Srbi, Rusi in pa deloma, tudi Hrvati in Slovenci en pismeni jezik. A ne le Slovani, tudi Rumuni so v cerkvi in državi od 14. do 17. veka rabili staroslovenski jezik. Žal, da s pismom ni prešel v vse te Slovane tudi duh velikih učiteljev sv. Cirila in Metoda: duh prave krščanske vesolj no-sti, uravnovešene naprednosti in svobode. Sv. Ciril in Metod sta bila tega duha pol na: to priča vse njuno življenje, delo in trpljenje. A ta duh, ce zdi, da more uspevati — vkljub začasnim pretresljajem — le v živi zvezi z Rimom. Cerkveni razkol pa je razklal Slovane: največja zgodovinska nesreča, ki je zadela slovanstvo! Ločil je vzhodne Slovane od Zapada, od Rima in od samih zapadnih Slovanov. Kar se je radi velikih zgodovinskih nesreč in cesto radi člbveške omejenosti zamudilo v minulosti, to se bo moralo nadomestiti v bodočnosti, ki pa ji polaga temelje sedanjost. Ta je srečno našla stik s pristnim duhom sv. Cirila in Metoda, ki J. ftt Trunk i