Leto IV._V Celja, dne 4. februarja 1909._Št. 5. MABODM UST izhaja vsak Četrtek; ako je to dan praznik, pa dan poprej. — »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol let« 2 K, za Oglasi m računajo po 12 vinarjev ena petit mta. — Vse pofiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojna naalov: ^Narodni List*1 * Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna ilevlika bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: Narodni poStnine proste. — Uredništvo: Schlllerjeva cesta štev. 3. stane 10 vin« List" v Celju. Interpelacija poslanea Frana Roblek a ln tovarišev gospoda vodji jnstlčnega minister-stva, zadevajoča konfiskacije tednika »Narodui List" od dne 24. septembra, 1. 1« 8. oktobra ter 5. novembra 1908. C. kr. državno pravdništvo v Celjn je konfisciralo št. 39 »Narodnega Lista" v Celjn zaradi sledečih člankov: 1 ..Človek, ki zato, da nič ne dela, dobi od narodnega zavoda 2400 K na leto, ima najmanj povoda, nositi ta denar v nemško trgovino. Pozor! Ne komanda, ampak narodna disciplina!" II. »Celjski trgovci Stiger, Raknsch, Zangger in drugi so poslali svoje uslužbence napadat Slovence." III. „S palicami in kamenjem mislijo janičarski ponlični tolovaji ubiti slovenstvo. Pride čas, ko bodo še milo prosili milosti. Slovenci! Svoji k svojim!" IV. „Z lažjo, da pride v Celje vse polno sokolov, so nabobnali celjski re-negatje v nedeljo polno fakinaže iz vseh mogočih krajev. Strahopetci! Kadar pridejo k otvoritvi sokolskega doma res trume našega kmečkega ljudstva, se boste poskrili kakor cucki." V. „Zavedni okoliški Slovenci spod-DjeŠtajerskih mest! Na drugem mestu izveste o tolovajskih napadih razne nemške sodrge ptujske, ki so jo pomnožili še komiji iz Maribora in Celja. To so bili uslužbenci tistih trgovcev in gostilničarjev, kateri živijo samo od narodne mlačnosti mnogih Slovencev, ki take nemške privandrance trpe in celo podpirajo. Dosežejo pa s tem samo to, da ti ljudje mirne Slovence, na nesramen način napadajo, izzivajo in jih celo ranijo ter opljujejo. — Boj takim ljudem na celi črti, to bodi naš odgovor! Nobeden Slovenec ne zahajaj LISTEK. Nos. Spisal N. V. Gogolj. Prevedel Gregorij C. (Dalje). »Ne, ne, za noben denar ga ne dam!" je vzkliknil obupani major. »Oprostite," je rekel zdravnik in se priklonil, „hotel sem vam s tem le koristiti. Kaj pa naj storim? Storil sem, kar je bilo v moji moči." Ko je to izgovoril, se je priklonil in odšel iz sobe. Drugi dan se je major Kovaljev odločil, da piše, predno vloži tožbo, soprogi štabnega častnika, ali je pri volji vrniti mu brez tožbe to, kar mu je vzela. Pismo se je tako-le glasilo: Milostljiva gospa Aleksandra Gri-gorjevna! Vašega čudnega postopanja ne morem nikakor razumeti. Bodite prepričani, da s takim postopanjem ničesar ne dosežete in da me na ta več v prodajalne in gostilne Nemcev in nemčurjev!" VI. „Amtsvorstandu Ambroschtitzu se je v nedeljo zvečer tudi zgodila „ne-zgoda." Bil je seveda med fakinažo pred Narodnim domom. Ko je prišlo vojaštvo, je tndi on „zbežalu pred slovenskimi Janezi in pri tem padel čez kup kamenja pred glavarstvom. Nemški tisti se sedaj pritožujejo, češ da je bil on kot uradna osiba tam. Vraga, zakaj je pa potem imel tako nemirno vest, da je bežal? In če je bil tam kot uradna oseba, zakaj pa ni napravil redu? I, zato ne, ker je bil med — tolovaji. Radovedni smo pa tudi, ali mu je morda pri tej priliki padlo iz žepa onih sfidmarkinih 500 K. Kdo bo potem plačal „ceho" za nemške barabe?" VII. »Celjski Raknsch rad prodaja svoje železo tndi na Hrvaško, njegov bratec Linhart pa imenuje v „Štajercu" Hrvate balkanske cigane." VIII. »Uslužbenci tvrdke Raknsch so se v polni meri udeleževali nemških pobalinstev v Ptujn in Celju. Neki Ra-kusehev komi je pred Narodnim domom v Celju streljal. — Slovenski trgovci! Rakusch misli v kratkem baje poslati svoje agente po deželi! Pred vrata ž njimi! Nič nimajo tam iskati!" Nadalje je isto državno pravdništvo zaplenilo v štev. 40 »Narodnega Lista" naslednja mesta: I. „Vse občine in vse prebivalstvo naj v odgovor na nezaslišane napade kupuje svoje potrebščine le pri slovenskih tvrdkah, k nemškim naj nikdo ne zahaja, da si ne bomo redili gada na prsih. Kdor bode kupoval pri nasprotnikih, je škodljivec našega naroda. Ker je dognano in dokazano, da je Koslerjeva pivovarna v Ljubljani napajala s pivom nemške vojake, ki so potem brez potrebe na bežeče Slovence streljali, se naj to pivo povsod odločno odklanja." način nikakor ne prisilite, da bi se oženil z Vašo hčerko. Verjemite mi, da je zgodba mojega nosu znana že vsemu mestu in da vsi vedo, da ste glavna ndeležnica pri tem Vi in nihče drugi. Dejstvo, da je ušel s svojega mesta in se prikazoval po mestu zdaj maskiran kot uradnik, zdaj zopet v lastni postavi, je pripisovati edinole čarom bodisi od Vaše strani, bodisi od strani onih, ki se pečajo s temi plemenitimi rečmi. Čutim se dolžnega, da Vam to sporočim in naznanim, da bom primoran iskati zaščite in pokroviteljstva pri postavah, ako nos ne bode še danes na svojem mestu. Sicer s popolnim spoštovanjem Vaš pokorni sluga Platon Kovaljev. Blaerorodni gospod Platon Kuzmič! Vaše pismo me je zelo presenetilo. Odkrito priznam, da nisem nikdar pričakovala od Vaše strani takih očitanj. Naznanjam Vam, da nas ni II. »Pozivamo vse Slovence, da # skrajnosti izvajajo geslo »Svoji k svojim", osobito zahtevamo od slovenskih trgovcev, da tudi oni naročujejo le slovensko in slovansko blago. Za marn-berški okraj naj se ustanovi velik narodni odbor vseh Slovencev, ki bedo tukaj izvedli organizacijo za »svoji k svojim". Proti vladi pa radi njenega nečuvenega protislovenskega postopanja v Ptuju, Ljubljani, Mariboru, Celju, Kočevju itd. najodločnejše protestujemo in poživljamo vse slovenske državne poslance, da stopijo v najostrejšo opozicijo proti sedanjemu režimu. Čisto potrebno smo ogorčeni radi uprav ponižujočih konfiskacij slovenskih časopisov. Med tem, ko so nemški časopisi polni najpodlejših novic proti Slovencem, a se jih ne zapleni, zaplenjujejo državna pravdništva v slovenskih časopisih gola poročila od vladnih in drugih javnih organov izvedenih dejanj. Pozivamo Slovence, da ne sprejemajo od javnih c. kr. uradov nobenih nemških in dvojezičnih tiskovin več, tenrjpč da odločno zahtevajo samo slovenske tiskovine in dopise. V vseh raznih uradih naj se poslužujejo izključno le slovenskega jezika. Obračamo se na slovenske župane, da potom občinskih uradov najodločneje podpirajo naša stremljenja za slovenske jezikovne pravice. Proti vladi protestiramo posebno še najodločneje radi krutih nasilstev, ki jih je izvrševala v Ljubljani nemška soldateska." III. Bolj britko, kakor drugod, smo torej tudi občutili kruta nasilstva, ki jih je izvedla avstrijska c. kr. vlada in nemška soldateska nad belo Ljubljano. Naše iskieno sožalje! A trdno obljubujemo, da bodemo tudi tukaj storili vse, kar je za maščevanje teh nasilstev potrebno. Pomagali bodemo dokazati, da so si naši nasprotniki — spodnještajerski nemškutarji in c. kr. avstrijska vlada — s svojimi barbar- uradnik, o katerem pišete, "nikoli obiskal niti maskiran, niti nemas-kiran. Res je, da nas je večkrat posetil Filip Ivanovič Potančikov. Toda dasiravno je ta seveda prosil za roko moje hčere, mu vendar nisem pustila nikake nade, čeprav je zelo ljubeznjiv, trezen in učen človek. Govorite tudi o nosu. Če mislite s tem, da sem vam dala nos, to je, da ste dobili »košarico", se tembolj čudim, da govorite o tem, ker Vam mora biti znano, da sem bila jaz popolnoma drugega mnenja in če sedaj zasnubite mojo hčer kakor se spodobi, sem takoj pripravljena Vam ugoditi, ker to je bila vedno moja najiskrenejša želja. V nadi, da se to uresniči, ostajam pripravljena na uslugo Vaša Aleksandra Podtočina. »Res," je rekel Kovaljev, ko je prečital pismo, »ona res ni kriva. To ne more biti. Pismo je pisano tako, kakor ne more pisati človek, ki je skimi dejanji izkopali le lasten grob. Slovenci marnberškega okraja." IV. »Žrtev nemškutarske fakinaže z dne 20. septembra v Celju. Pri celjskih izgredih je bil napaden tudi čevljar iz Velenja Obu; dobil je teflke poškodbe na glavi, vsled česar so se mu možgani stresli in se mu je zmešal um. Mož se je v tem položaju obesil drugi dan na domu v Zabrdu na hruško, katera stoji pred hišnimi vrati. -- $Ta vesti ga imajo celjski tolovaji. Na tako junaštvo so pač lahko ponosni. Kdo bo preskrbel umrlega otroke? Čuje se da je bilo tudi nekaj velenjskih faki-nov ter celo par šoštanjskih tovarniških delavcev v Celje poslanih. Suni se celo, da je kdo izmed velenjskih fakinov povzročil nasilno smrt umrlega, da bi zakril sledove hudodelstva. Na vsak način zahtevamo najstrožjo preiskavo od strani državnega pravdništva." V. »Verjamemo, da ima težko vest Amtsvorstand dr. Ambroschutz, ki je povzročil ptujske dogodke, katerih posledica so bili krvavi dogodki v Ljubljani." TI. »Celjskega policaja Gratschnerja, tega zaščitnika nemškutarskih lopovov, smo v zadnji številki hudo razjezili. Ljudem, kakor je on, je seveda čisto vseeno, če se jim očita še tako lum-parijo. Saj kot policaj itak menda nima časti?! Danes teden, ko je čital o sebi v »Narodnem Listu", je prišel i^noči v Krušičevo kavarno in tam razgrajal, kakor kak pijanec, psoval na „windische Bagage", „windisches Gesindel", na »Hundsmensche" pri »Narodnem Listu", se zapridušal, da ga ne bomo ob kruh spravili itd. To mu prav radi verjamemo, ker celjski magistrat ščiti itak vsakogar, naj je še tak lopov, samo da zna zabavljati na Slovence. In »uničiti" ga. tudi ni bil naš namen, hoteli smo le pokazati, grešil." Kolegijski pristav je bil v tem izkušen, ker je moral že na Kavkazu večkrat preiskovati podobne reči. »Toda na kak način se je to zgodilo, vrag vedi!" je dejal nazadnje in pobesil roki Medtem se je govorica o tem čudnem dogodku raznesla po celem mestu in ljudje so ji, kar je že navada, še mnogo dodali. Takrat so se ljudje zelo brigali za vsako posebnost; v tistem času so se ravno začeli pečati z magnetizmom. Tudi spomin na plešoče stole v Konjušni ulici je bil vsem še svež in zato se ni čuditi, da so kmalu začeli govoriti, da se nos kolegijskega pristava Kovaljeva sprehaja vsak dan ob treh po Njevskem prospektu. Vsak dan se je nabrala tam množica radovednežev. Če je rekel k do da je nos recimo v Junkerjevi prodajalni, pa se je nabrala pred Jun-kerjem taka množica in nastala je taka gnječa, da je morala celo policija posredovati. Dalje prihodnjič. kako znajo celjski policisti vršiti svojo dolžnost in koliko ' držijo na svojo čašt. In to se nam je v polni meri posrečilo." VII. »Slovenci! Pivovarnar Kosler v Ljubljani je napojil s svojim pivom nemške vojake, ki so potem streljali na Slovence! Tudi na Štajerskem se po nekod toči Koslerjevo pivo! Slovenci, pozor!" VIII, »Kmetje, ne nosite denarja tistim, ki imajo za vas palice, kamenje in gnila jajca!" ' • IX. »Slovenske žrtve v Ljubljani. Na dan 23. t. m. je sklical ljubljanski župan Hribar izvanredno sejo mestnega občinskega sveta, v kateri je govoril posmrtnico narodnim žrtvam. Konštatiral je na podlagi zdravniške preiskave, da sta bili obe umrli žrtvi (Lunder in Adamič) odzadi ustreljeni, torej, da je vojaštvo streljalo na bežeče ljudi; tudi vsi oni, ki leže težko ranjeni v bolnišnici, so dobili vsi bodisi kroglje bodisi bodala v hrbet, torej tudi odzadi, kar znači, da je vojaštvo z naravnost neverjetno silovitostjo preganjalo in streljalo na bežeče ljudi. Za ranjence in njih rodbine je mestni občinski zastop v tej seji dovolil zopet 1000 K. Vsi trakovi z vencev, ki so bili položeni na obe krsti, se shranijo za bodoči mestni muzej, v katerem se priredi posebna soba z napisom: soba nedolžnih žrtev 20. septembra 1908. Župan je v ostrih besedah zavrnil lažjniva in obrekljiva poročila nemških, posebno graških listov, katera poročila je mogel zapisati le kak navaden lopov, da si s tem prisluži par krajcarjev. Dr. Tavčar posebej ožigosa nesramno pisanje vladnega lista »Fremdenblatt", ki je v popolnem soglasju z ostalimi nemškimi časniški-mi hijenami blatil in lagal o Slovencih. Povdarjal je, da so vojaki streljali brez dovoljenja policijskega komisarja in ne da bi se bilo vojakom kaj ža-lega storilo. To se pravi, da je vojaštvo — morilo." X. »Slava spominu naših narodnih mučenikov Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Nedolžna kri Vajina kliče c. kr. vladi po slovenskih pravicah!" Ravnotako so bila zaplenjena^ številki 4l. »Narodnega Lista" sledeča mesta: I. »Ljudstvo bo vkljub vsemu izvedelo, da ga danes tlači s kruto peto Nemec in vlada." II. »Zanimivo je, kar je sporočil E. Kristan glede poročnika Mayerja. Ta je bil na dopustu in je sam rad šel v službo, samo da bi se maščeval liad Slovenci. Ko je dal Mayer povelje „Šchiessen", je vladni komisar večkrat klical: »Ne streljati!" a nič ni pomagalo. Nemški vojaki, ki so komaj čakali, da se znosijo nad Slovenci, so streljali." III. »Izvrševalni odbor socijalno-demo-kratične stranke v Ljubljani je v svoji seji dne 26. septembra 1908 izjavil med drugim, da v Ljubljani ni bilo resnega povoda za tiste represalije, ki so povzročile smrt dveh in težko poškodbo številnih drugih oseb. Zlasti izreka, da je deželna vlada v Ljubljani v kritičnih dneh pokazala usodepolno neznanje domačih razmer in nesposobnost v izbiranju sredstev za varstvo javnega miru in reda. Nepobitno je tudi dejstvo, da se je med vojaštvom, ki je bilo poklicano na varnostno službo, javno pokazalo toliko pristra-nosti, da je bila sposobnost nekaterih oddelkov za tako kritično službo nad vse dvomljiva. Nepobitno je pa tudi, da so nekatere vojaške osebe brez za- konitega razloga prekoračile svoje pooblastilo in s tem povzročile nad vse tragične posledice in novo razburjenost med prebivalstvom." Najbolj pa kaže skrajno pristra-nost celjskega državnega pravdništva dejstvo, da je bila v 45. številki »Narodnega Lista" zaplenjena naslednja notica, katera je skoraj dobesedno posneta iz enakega članka v'istem mestu izhajajočega nemškega lističa »Deutsche Wacht" in v kateri so samo namesto v »Deutsche Wacht" navedenih slovenskih tvrdk vstavljene nemške tvrdke. Seveda pa državni pravdnik dr. Bayer, ki gre v svojem nemškem radikalizmu tako daleč, da na dan cesarjevega jubileja na svoji hiši niti zastave ni izobesil, nemške notice ni zaplenil, pač pa slovensko, ki je notabene izšla, kakor rečeno, po nemški! Ta notica se glasi: »Svojim k svojim in nemške gostilne. (Prosto po »Deutsche Wacht" z dne 31. oktobra 1908.) Nezavedni Slovenci, ki še vedno ne morejo opustiti obiskovanja nemških gostiln v Celju (Rebeuscheg, Vollgruber, Krell, Kossar itd.) posebno pa še nekateri baje inteligentni Slovenci, bi vendar lahko iz značaja teh gostiln spoznali, kam zahajajo. Kjer se psuje Slovence za »Windische Hunde",kjer vise po stenah izključno nemški, zoper Slovence huj-skajoči in Slovence zasramujoči časopisi ter v istem duhu pisani »Štajerc", tam pomeni vse to toliko, kakor: »Slovencem je vstop prepovedan, ne potrebujemo jih več." In vendar še danes marsikateremu Slovencu to noče biti jasno, ampak nosi še vedno svoje groše k najzagrizenejšim sovražnikom našega naroda. Isto velja samoobsebi umevno tudi za vse nemške trgovine Stiger, Zangger, Makesch, Rakusch, Wogg, Ranzinger, Putan, Karbeutz, Urch, Jakovvitsch, Koss, Krik, KOnig, Sager itd. Ti ljudje so pomag&li v Ptuju pretepati Slovence, bodisi sami (Stiger!), bodisi so poslali tja svoje uslužbence, ti ljudje niso imeli besede zoper surove napade na Slovence v Celju, ampak so jih na tihem celo odobravali. Slovenci in Slovenke! Ti ljudje puste v »Deutsche Wacht" in v drngih nemških listih pozivati nemštvo k bojkotu slovenskih vinogradnikov, slovenskih delavcev, slovenskih kmetovalcev. Ta bojni klic nemškega bojkota naj vam bo opomin s plamene-čimi črkami, da ne smete pri ljudeh, ki se pridružujejo najostudnejšemu plemenskemu boja, niti za vinar ničesar knpiti. Torej: varni te se pred zgoraj zaznamovanimi!" Vse te konfiskacije so gorostasna krivica in kratijo pravico svobodnega izražanja svojega prepričanja, ker so v vseh zaplenjenih člankih navedena in diskutirana samo dejstva, katera so javno dokazana, četudi so vladi neprijetna, ker kažejo pristranost njenih zastopnikov. Kako daleč sega zagrizenost nemškega državnega pravdnika, kaže najbolje dejstvo, da je med za-plenjenemi mesti tudi parte, katerega je obelodanilo v svojem listu uredništvo v čast žrtvam brutalnega nemškega vojaštva v Ljubljani. V nobenem zaplenjenih člankov ni mogoče najti kakega pregreška proti kateremukoli paragrafu kazenskega zakonika. Podpisani vsled tega vprašajo: »Ali so gospodu voditelju ju-stičnega ministerstva te konfiskacije znane? Kako opravičuje te zaplembe? Kaj je pripravljen storiti, da se tako pristransko postopanje v bodoče onemogoči ? Ali je zlasti pripravljen, državnega pravdnika v Celju pozvati radi teh konfiskacij na odgovor in ga podučiti, da ima priti pri pre-sojevanju člankov v listih v po- štev samo vsebina članka, ne pa ; - narodnost njegovega pisca ? Dunaj, 16. decembra 1908. Bjeladinovič, Perid, Biankini, Prodan, Dr. Dulibič, Dr. Laginja, Dr. Rybaf, F. Bo-blek, Iv. Hribar, Dr. TreSi<5, Spinči<5, F. Ivaniševič, Al. Štrekelj, Dr. Ploj, Ježovnik. Župani in občinski tajniki. Vsakdo lahko izprevidi in ve, kako so občinski tajniki vpreženi v posel izročenega in lastnega delokroga, ki se dan na dan množi občinam. C. kr. ministerstvo za notranje stvari je z ukazom z dne 1. vinotoka 1851. št. 16428 odredilo, da ima vsaka občina nastaviti občinskega tajnika, kateri je po §. 2 istega ukaza v to sposoben. Res so nekatere občine na Spod. Štajerskem si nastavile občinske tajnike definitivno n. pr. Trbovlje, Dol, Sv. Krištof, Žalec, Jurklošter, Marija Gradec, Rajhenburg, Brežice, Bizeljsko, Mozirje, Rečica in dr. A za kakšno plačo za njihovo naporno delo? Predočimo si delovanje državnih uradnikov. Pri okrajnih glavarstvih so različni oddelki; pri sodnijah ravno tako; poslovanje je razdeljeno na oddelke. katerih vsaki ima določene uradnike s pisarniškim osobjem; a vsi ti zahtevajo od občin, kjer se tajnik sam z nradovanjem muči, naj se za nje izdelajo poročila in izkazi o različnih zadevah. Število državnih uradnikov se je v zadnjih letih podvojilo, delo na občinah pa — podeseterilo, osobito v občinah, kjer je do 700 posestnikov in so upeljani mnogovrstni katastri. Pomisliti je pa tudi, da je pri ob-čniah na deželi edina pisarniška moč — obč. tajnik, ki mora biti vsee-a poslovanja zmožen, ker oblasti ne vprašajo župana, ali ima za izvrševanje opravila sposobno moč, nego se mu kar zažuga — neusmiljeni bič — globa. Nisem mislil pisati teh vrstic; a povod sem dobil nocoj v neki gostilni, kjer se je nek županski kandidat izrazil, da občinski tajniki zastonj kruh jedo ter da če postane on župan, bode si že tajnika sam poiskal. Naj mu bode v prijazno pojasnilo, da si tajnika ne bode izbiral, — kjer je ta že nastavljen, ne on ne odbor; kajti najvišje sodišče je takim namenom z odlokom dne 24. prosinca 1906 št. 18953/05 greben postriglo. Za od slovi jen je že nastavljenih tajnikov je treba posebno tehtnega vzroka n. pr. velike malomarnosti v službi ali inače kakega večjega službenega prestopka. Svojevoljnost županova ne more priti v poštev. Vsak župan in občinski odbor se naj zaveda, da je občinski urad nekakšna železnica, ki posluje po železnih teččh postave, — vozovi so odborniki, a starešinstvo s tajnikom je parni stroj, ki daje vsemu vlaku životno moč. Čim razumnejši je župan in tajnik s tem večjo močjo se vozi občinski vkk po teččh, večkrat privozi s tako močjo v mesto, da se stresejo pri glavarstvu mize in stoli in se osuplo spogledujejo, meneč: »Bog nas varuj več takih občin, pasmo sponemčevanjemna tleh!" Naše občine naj obračajo svojo prvo skrb na to, da bode po pisarnah kar največ zakonikov, ti so najboljši premog, s katerim se kuri občinski parni stroj. Druga skrb jim naj bode primerno plačan stalen tajnik. Vsak delavec je plačila vreden, občinski tajnik pa dvojnega; kajti on bode le tedaj zamogel za občino in ljudstvo nasproti oblastim mnogo dobrega storiti, ako bode gmotno dobro postavljen ter se mu ne bode treba bati vsake zamere. Kakor kaže iz-j kušnja, zamorejo občine pravicam na- roda več koristi, nego posamezni stanovi v človeški družbi. V tem dejstvu tiči velika važnost občinskega tajništva za kulturno sposobnost in politično zrelost občin. Nič ne ovira dela in napredka občin bolj nego slabo plačani tajniki in pogosto menjanje tajnikov. Župani in odborniki se menjajo, kajti to tiči v vrvenju volitev, tajniki pa naj ostajajo dolgo let na svojem mestu, sicer izgubi občinski urad trdno stojalo ter postane omahljivec in igrača v rokah hudomušnih vladnih uradnikov. Gospodarski paberki. O izreji in oskrbovanju telet. (Konec,) Boljše, nego da se pusti tele sesati, je napajati teleta z mlekom, ki se ga je narnolzlo. Tudi, ko se hoče. izrediti tele z napajanjem, pustiti se ga mora pri starki, da ga obliže in zapre naj se potem takoj v ograjo za teleta. V tej ograji je tele lepo na varnem, lahko mirno leži in poljubno skače in ni v nikaki nevarnosti. Matere pa tudi druge živine, ki se nahaja v hlevu, ne vznemirja. Prištedi se na mleku, ker se mu ga da piti le toliko, kolikor je primerno njegovi starosti, prepreči se s tem, da tele ne shujša, da se pa tndi ne presesa oziroma zboli. Ako zboli, ni potreba zlivati zdravil vanj, ampak dene se ista v mleko, ki ga ima piti in če se mu hoče z redilnejšo hrano kaj priboljšati, dene se tudi isto naravnost v mleko. Tele, ki se z mlekom napaja, je tudi laže odstaviti. Ko se ga hoče odstaviti, kar se mora le polagoma zgoditi, daje se mu v svrho odstavljenja lahko nekaj dni bolj vodeno mleko. Med napajanjem pa se tudi privadi tele že na drugo klajo in izključeno je, da bi potem, ko je bilo odstavljeno, shujšalo. Prvi teden naj se ga napaja na vsak način z ravnokar namolženim mlekom njegove matere in sicer 4 do petkrat na dan, pozneje pa se mu daje lahko mleko od druge krave, ki je storila pred kratkim. Po treh ali štirih tednih se mu daje lahko mleko od katerekoli druge zdrave krave. Za napajanje telet z mlekom ni treba posebne priprave, ampak zadošča navaden škaf, ki se pa mora z vrelo vodo omiti in skrbno osnažiti po vsakokratnem napajanju. Postavi se škaf, pred tele in zlije se mleko vanj. Nato naj se vtakne roka v mleko tako, da gleda en prst iz mleka. Ko je tele prijelo za prst, naj se istega polagoma odmika in ko je pričelo piti, naj, se roka vmakne. Ako noče zlepa prijeti, dene naj se mu v gobček nekoliko soli; po soli postane žejno in pričelo bo takoj piti. Piti se mu mora dajati ob določenih urah in tako množino mleka, ki je v razmerju z njegovo starostjo, t. j. čim večje postaja, tolikanj več. Kdor se noče ukvarjati s prejšnjim, nabavi naj si takozvani napajalnik ali posodo, ki je nalašč napravljena za napajanje telet z mlekom. Tak napajalnik je pocinjena posoda, ki ima okroglo ali pa obliko poloble. Ob strani ali pa na sredi ima kovinsko pocinjeno cev, ki sega do dna posode in na njenem gornjem koncu je nataknjen sesec iz kaučuka.*) Napajalnik je izumil dr. Schuppli. Prvi teden naj se da teletu vsak dan 2 litra, ko je staro štirinajst dni, 4 litre in ko ima tri tedne, pa 6 litrov mleka. V petem tednu naj se mu daje sladko posneto mleko. V tej starosti začne jesti mehko seno, zdrobljen oves i. dr., zato naj se mu poklada tudi to v korito. Tako naj se jih redi, dokler niso stara 7—8 tednov, nato pa naj se jim poklada enaka krma, kakoršno dobivajo krave. Po leti naj se jim daje tudi zelena krma in goni naj se jih tudi na pašo. Jako dobro vpliva na njihov razvoj oves. Zato naj se jim daje, če le mogoče, V2 do 1 kg celega ali pa zdrobljenega ovsa vsak dan. Dokler ne hodijo na pašo, spušča naj se jih vsak dan po več ur v k8ko ograjo blizu hleva, da se preskačejo. Pozimi naj se jih dene v suh, svetel in gorak hlev, naj se jih pa ne priveže, ampak pusti odvezane, da lahko prosto skačejo in se zritajo. Hlev naj se pridno zrači, a pazi naj se, da ne bodo *) Ohe vrsti napajalnikov ima v zalogi tndi „Goriško kmetij društvo" r Attemsovi palači in prodaja prvega po 12 K, drugega po 11 K. teleta na prepibn. Izkidava naj se jim pogostoma. a obenem tndi močno na-stilja. V mladosti rabi tele mnogo in tečne klaje. Ko se ga je torej odstavilo, poklada naj se mu zdravo in mehko sladko seno, vrhu tega zdrobljeno žito, oblodo in lauenih preš, na drobno zre-zano repo in drngo slično tečno krmo. Prehod na slabejšo krmo naj se izvrši le polagoma. Če se poloti mladih telet griža, dene naj se jim v mleko, ki ga pijejo, vkubane rabarbare in nekoliko tropinovca. Ako imajo drisko, naj se jim vkuha praženega želoda ali kamiličen čaj in doda naj se temu nekoliko tanina ali pa salicilne kisline. Če jih trese pri tem mrzlica, zavije naj se jih v kako staro odejo ali pa v vreče. Če ne marajo piti, naj se jih ne sili. Ako dobe uši, vzame naj se navadnega tobaka ..klobasina" 1 kg in ga polije s 4 litri vode. S to vodo naj se jih opere povsod tam. kjer se nahajajo uši. Zoper uši se rabi lahko tudi kreolin, ki se ga dobi v mirodilnicah. Ako jih uši hudo nadlegujejo, kupi naj se v mirodilnici ali v lekarni žavba živega srebra (pri nas pravijo ji „Merkurijo") in s to namaže. V tem slučaju pa se morajo teleta, ako jih je več v hlevu, privezati, da drugo drugega ne liže, ker je ta strupena, pa tudi ušivo tele sme se namazati ž njo le tam. kamor se žavba ne doseže z gobcem. Najbolje je, če se vzame za en lešnik te žavbe in je vriblje po toliko za vsako uho. Slednje sredstvo naj pa rabi le v skrajni sili! Po ,.Prim. Gosp." Uporaba čilskega solitra in amouijakove soli za različne kulturne rastline. Na temelju obširnih in mnogoletnih poskušenj na kmetijskih posku-ševalnih postajah v Darmstadtu, v svrho rešitve zgornjega vprašanja, daje profesor dr. Wagner v „Hessische landw. Zeitung" o tem sledeče podatke: Oves. Če gnojimo ovsu z amo-nijakovo soljo, raztrosimo jo pred setvijo. Tndi čilski soliter je raztrositi pred setvijo, če se ne da več kakor 2 q (meterska stota ali centa) na 1 ha (hektar). Ako pa mislimo gnojiti z večjo množino, potem se ga naj raztrosi eno polovico pred setvijo, drugo polovico pa kake štiri tedne po setvi. Ječmen. Čilski soliter ali amo-nijakova sol se raztrosi pred setvijo, če množina dušika v teh gnojilih ni višja kakor 20 kg na 1 ha (za 1 ha rabimo n. pr. okoli 130 kg čilskega solitra, ki ima navadno v sebi 15% dnšika). Če pa mislimo gnojiti bolj močno, se pognoji pred setvijo le s polovico, ostalo polovico se pa raztrosi 4—6 tednov po setvi. Ozimna rž in ozimna pšenica. V jeseni je gnojiti ozimnemu žitu le takrat z dnšičnatim gnojilom če je zemlja zelo revna; pa tudi v tem slučaju je gnojiti z jako malo množino. Vzeti je k večjemu le do 15 kg dušika na 1 ha; to gnojenjedonašasvojo pravo korist le tedaj, če se seje žito tako zgodaj, da ga lahko v jeseni še obžanjemo. Če nameravamo gnojiti spomladi z ne več kakor 30 kg dnšika na 1 ha, naj se ves gnoj raztrosi enkrat in sicer začetkom marca, ko se začne obujati rastlinska rast (vegetacija). Pri porabi več kakor 30 kg dušika se priporoča, posebno če je zemlja pusta, polovico amonijakove soli ali čilskega solitra raztrositi začetkom marca, drugo polovico pa začetkom aprila. Krompir. Pri krompirju je du-šičnato gnojenje najbolje izvršiti pri saditvi izjemoma pri prvem okopava-njo. Le če je zemlja zelo lahka, ali če se da več kakor 30 kg dušika na 1 ha, se priporoča polovico gnojila raztrositi pri saditvi, polovico pa pri prvem okopavanju. Sladkorna in krmska pesa. Če se ne da več kakor 40 kg dušika na 1 ha, je amonijakovo sol najboljše pred setvijo spraviti v zemljo. Pri porabi večje množine, ali pa če je zemlja zelo lahka, je boljše polovico pred setvijo, polovico pa pri prvem okopaVanju raztrositi. Če sadimo kraško peso, se priporoča, do 80 kg dušika na 1 ha, katera množina gnojila naj se raztrosi pred saditvo. Samo na zelo lahki zemlji se gnoji s to množino dvakrat (polovico pred saditvo, polovico pa 4—6 tednov pozneje. Naglavno gnojenje z amonijakovo soljo naj se vrši pri toplem vremenu v opoldanskih urah. ko se je rosa že posušila; kei je ta sol kaj rada v sprijetem stanju, zato se priporoča po-služepati se takozvanih soliternh strojev, s kojiini se gnojilo jednakomerno raztrosi. -Pri porabi žvepleno kislega amonijaka je gledati, da se spravi sol v vapna bogato, oziroma povapneno (lahko tudi z laporom povapneno) zemljo, da amonijakovo izhlapevanje preprečimo. Raztrošena amonijakova sol na] se po mogočnosti hitro podorje ali Dodkoplje. L. S. Hošarsha šola pri Sv. Barbari v Halozah ustanovljena 1. januarja 1906 po mi-nisterstvu za uk in bogočastje — ima namen, uvesti košarstvo v prvi vrsti v Halozah, nadalje pa ttfdi po drugih krajih Štajerske ter tako narediti simo, da nam oprosti in vabimo vse najvljud-nejše. Svirala bode Šoštanjska narodna godba na lok pod osebnim vodstvom g. kapelnika. Plesal se bode tudi prvikrat češki narodni ples »Češka beseda". Gostom iz Celja bodo ponoči vozovi na razpolago. b Toplice na Spodnjem Štajerskem vidno nazadnjejo. L. 1889. n. pr. je še bilo v Dobrni 1155, v Rimskih toplicah 1011 in v Laškem trga 1079 gostov; 1. 1908. je bito v teh treh kopališčih le še 962, 520 in 443 gostov. Vzroki tega nazadovanja leže v neprimernem podraženju, brezmejnem izkoriščanja gostov in brezbrižnosti vodstev, katera ne skrbe ali ne morejo skrbeti za moderni komfort, oskrbo, prometna sredstva itd. b Hijene na c. kr. poštah. Zadnji čas nam čimdalje pogostejše prihajajo pritožbe, da posamezni naročniki ne dobivajo redno ., Narodnega Lista". Upravništvo se je nato prepričalo, da so bili listi dotičnikov vrnjeni z različnimi nemškimi pripombami, da, celo z „Wehrschatz"-znamkami brez vednosti naročnikov samih. Imamo že nekaj konkretnih slučajev in bodemo storili vse korake, da se po zaslugi kaznujejo do-tične nemške hijene na naših poštah, ki si kaj takega dovoljujejo. Svoje cc. naročnike pa prosimo takojšnjih reklamacij, če kdo ne dobi lista. Reklamacije so poštnine proste; zadostuje navaden zganjen papir v obliki dopisnice, ki nosi napis: reklamacija in naslov: Upravništvo: »Narodnega Lista", Celje. b Pozor pred tvrdko Mauro First v Zagrebu! Iz Savinske doline smo dobili resne pritožbe proti tej tvrdki, ki razprodaja po potniku Rosenbergu vino in žganje na debelo. Če kdo naroči 50 litrov, dobi večkrat 3 do 5 krat toliko in mora plačevati velike stroške, če noče naročenega sprejeti. Trgovci in gostilničarji v Savinski dolini! Vina dobite pri slovenskih kmetih kolikor ga hočete, ne da bi imeli škodo, pa tudi za žganje imamo domače reelne tvrdke. Pri naročilih natanko pazite, kaj podpišete ali kaj si agent zapiše! b Štajersko kmetijsko družbo priporočajo sedaj na vse kriplje slovenski klerikalci. Tndi tu samo posnemajo Narodno stranko, katera je pri nas razširila geslo, da ne hodimo od kmetijske družbe, temveč se poslužujmo njenih dobrot. Narodna stranka je tudi že pospeševala ustanovitev lepega števila novih podružnic. Od dne do dne se bolj kaže, da se obračajo klerikalci n^i pota, katera je začrtala napredku slovenskega naroda Narodna stranka. Vse to so lepi dejanski uspehi in priznanje dela mlade stranke! b Slavnemu c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu! Po stari navadi so razposlali mnogi celjski trgovci ob Novem letu koledarje različnim svojim odjemalcem po Savinski dolini. Sedaj pa jim prihajajo od vseh strani pritožbe, da dotični koledarji niso prišli na svoje adresate. Naše uredništvo lahko postreže z imeni. Kako je to? Ali so imeli tn svoje prste vmes kaki neraškonacijonalni uradniki v Celju, na železnici in na dotičnih poštah? Zah- tevamo stroge preiskave in kaznovanja dotičnih krivcev. b V Kapelah se je ustanovila »Ljudska knjižnica". Ljudstvo je zelo vneto za njo in je up opravičen, da bo dobro delovala. — Pripravljajo se tudi že po drugih krajih podobne ustanovitve. a Ustanovni občni zbor Clril-Metodove podružniee v Dramljah pri Celju je uspel prav sijajno. Podružnici je pristopilo kar prvi dan 42 rednih, 10 podpornih in 3 ustanovni člani. Zborovanja se je udeležil g. Ivan Pre-koršek, ki je v svojem govoru kazal zlasti na izobraževalne naloge, ki čakajo novo ustanovljeno društvo. V odbor so izvoljeni sami vrli možje. Čast zavednim Drameljčanom! * Gonja proti Slovencem v Gradeu. Iz Gradca se nam piše 28. jan. Tukajšnji nemški in nemškutarski krogi so sklenili v zadnjem času naravnost zaroto proti vsemu, kar je slovenskega v Gradcu. Na čelu temu gibanju je seveda buršovska druhal. Vsi graški gostilničarji so dobili ukaz, da svojih prostorov ne oddajo nobenemu slovenskemu društva za prireditev najnedol-žnejših in najskromnejših zabav. Lokali, v katerih so Slovenci leta in leta prirejali svoje interne koncerte in plesne venčke, so jim za vedno odpovedani. Gostilničarji sami tarnajo in se hudu-jejo nad nečuvenim nastopom nemškega pobalinstva in odkrito priznavajo, da izgube s Slovani svoje najboljše goste. A strah pred nemškonacijonalnim terorizmom, strah pred demonstracijami in pred bojkotom jih naravnost sili, da zapirajo Slovanom pred nosom vrata. Vsled tega so vse slovanske prireditve odslej v Gradcu onemogočene. Toda lepše še pride. Slovenskim strankam nameravajo nemški hišni gospodarji odpovedati stanovanja, istotako dijakom in slovenska akad. društva doslej vkljub vsemu iskanju]) niso našla varne strehe. Tukajšnje oblasti se seveda niti najmanj ne zmenijo za nesramno početje nemškega pobalinstva. Menda imajo preveč posla z zasledovanjem švabskih svinjarjev iz nemškonacijonalne kavarne »Styria", domene nemških bur-šakov — ponočnjakov. »Tagblatt" nadaljnja svojo gofljO proti tiam v tako brezobzirnih člankih, ki bi jih moral zapleniti najponižnejši drl pravdnik. o Učiteljska mesta. Razpisana so: pri Sv. Lovrencu na Dr. p. de-finitivno ali provizorično mesto učiteljice; pri Sv. Andražu v Slov. Gor. defin. mesto učiteljice; pri Sv. Marku niže Ptuja defin. mesto učitelja; v Zibiki mesto učiteljice; v Rečici mesto učitelja; na dekliški šoli v Hrastniku mesto učiteljice. o »Nemški" Ptuj zopet v nevarnosti. Iz Ptuja se nam piše: Dne 6. t. m. priredi naš mladi »Sokol" v. prostorih Narodnega doma svoj plesni venček. Vsled te nedolžne prireditve vlada pri naših nemških bratcih velika »razburjenost". Strah pred Sokoli je tako velik, da opozarja »Marb. Ztg." ptujski magistrat na veliko nevarnost (!), ki preti ptujskim Nemcem s to prireditvijo. Kdo se ne smeje? Kakor se vidi, dela »Marb. Ztg." za naše Sokole brezplačno reklamo. a Iz Gornjegagrada. Okrajni za-stop proti nemšk. šolsk. nadzorniku. Pri letni seji okr. zastopa gornjegraj-skega se je soglasno sklenila sledeča resolucija in se brzojavno odposlala na naučno ministerstvo: »Zastopniki okraja Gornjigrad najodločneje ugovarjajo nameravanemu izzivajočemu imenovanju šol. nadzornika nemškim šolam s ov. Štajerske. Javni činitelji, zabranite narodnostne prepire, katere bi to imenovanje poostrilo. Zahtevamo tudi povoljno rešitev slov. vseučiliškega vprašanja." — Isti protest je sklenil v zadnji seji tudi okr. šolski svet vranski. o Od sodnlje. Iz Ormoža pojde c. kr. sodnik dr. Pnpacher za c. kr. tajnika pri finančni prokuraturi v Trstu. V Ormož pride na njegovo mesto začasno avskultant Altziebler (Nemec v popolnoma slovenski okraj!!) iz Celja. o Požar. V Gradcu je v noči med 1. in 2. t. m. izbruhnil v Tschu-dovi tovarni za stroje velik požar, ki je uničil do 3000 strojnih modelov in napravil škode okoli 70.000 K. To je v preteku enega tedna že drugi takšen požar. v Na adrc8o sl. okrajnega glavarstva v loelju! Kako naga slavna vlada z nami Slovenci dela, kaže tudi na zunaj s tem, da poskrbi v popolnoma slovenski okolici celjski samo-nemške(!)napise! Opozarjamo slavno okrajno glavarstvo, naj se različni napisi kot »k. k. Einraumungshauser Nr.." »K. k. Baumschule", katera je ob Bnta-jevem mostu v neposredni bližini Celja, odstranijo in nadomeste z dvojezičnimi. Posebno opozarjamo g. okrajnega glavarja barona Miillerja, naj svojim uradnikom zabiči v tem pogledu več takta in korektnosti napram veliki večini našega naroda! Prezirati se ne pustimo od nikogar! v »Sfidmark" v Velenju. Na Sveč-nico je »Siidmark'' po posredovanju »Slovencev" Pavlinca v Hudi lukni in Bizjaka v Velenju, trgovca Wnttija ravnotam in dr. Ambrošiča v Celju kupila Weidlichovo hišo v Velenju za 32 tisoč kron. »Siidmark" se pogaja tudi za Ropotarjevo hišo, katero baje Ropotarju z lastno zgubo 4 tisoč kron nazaj prepusti, ako se on pod prisego zaveže da bode za Nemce agitiral in glasoval. Končno namerava »Siidmark" kupiti še Kvartičevo hišo v Stari vasi pri Velenju. Velenjski kramar Wntti bode gotovo dobil za to svoje delo lepo nagrado! Slovenci, pazite na Velenje! »Siidmark" dela z vso silo, da bi se tam nemštvo korenito ugnezdilo in se v ta namen prav nič ne boji niti izgube (n. pr. pri rajnem Ferderju je imela zgube okroglih 14 tisoč) in velikih žrtev! v Frankolovo. (Iz šole). Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica Jo-sipina Klein, nadomestuje jo suplentinja Fon iz Celja. o V Rušah nad Mariborom se je ustanovila 31. prosinca na občnem zboru Bralnega društva javna ljudska knjižnica, 11. v Dravski dolini. — O ljudskih knjižnicah in o pomenu ljudske knjižnice za Rnše je predaval dr. Pivko iz Maribora. Naša nova knjižnica bo dobro nspevala, ker se kaže veliko zanimanje že naprej. o Iz Maribora. »Straža" še ni popravila svojega ponesrečenega koraka zoper slovenske mariborske obrtnike. Gospode je že precej sram in radi bi se ustno opravičevali, kar je zelo smešno. Nihče bi ne bil rad kriv. Urednik »Straže" dolži ravnatelja tiskarne, on pa da je moral notico zoper slovenske obrtnike sprejeti le vsled pritiska. Ravnatelj pa dolži menda pre-odločnega višjega »Stražinega" šefa. — Zadnja »Straža" se brani v zadevi »Slov. trg. društva", a priznava, da je odrekla društvu svoje predale. Torej vendar vse resnično! o Razvanje pri Mariboru. Vodja naše šulferajnske šole Atzler se briga za vse drugo, le za šolo najmanj. Naj grem kadarkoli mimo šole, vedno ro-govili deca po razredu, da je groza. Vprašal sem otroka, kaj je to, da ni nikdar miru v tej nemški šoli. Otrok pa se je odrezal, češ saj gospod Atzler še navadno spi, ko bi že moral biti v šoli, dostikrat pa odide celo uro poprej iz šole, nego bi se imel končati pouk. Lepe razmere! Če šolske oblasti tega ne zvejo same, jih moramo tukaj opozoriti na počenjanje tega sttdmar-kinega agitatorja, ki 8 svojimi zgledi samo pohujšuje ljudstvo in deco. Mož se sladka na vse strani domačinom in .tujcem, da bi si ohranil priljubljenost in zakril ostudno rodbinsko življenje, toda takega človeka bi ne smeli trpeti kot odgojevalca mladine. o Uboj. V Jelcah župnije Dobj« pri Plan ni so v soboto zvečer (dne 30. jan.) ubili 20 letnega mladeniča Franca Seliča. Šel je s svojim tovarišem mimo hiše, kjer so imeti furež ali koline. Ker so zvečer s samokresom streljali, rekel jim je Selič, naj toliko počakajo, da prideta s tovarišem mimo. Nato pa so baje udarili po njem, med tem ko je tovariš zbežal. Razbili so mu glavo v zatilniku popolnoma, tako da je črez nekaj nr umrl, ne da bi se zavedel. Kot glavnega krivca so zaprti 18 letnega Mihaela Vodeb. Iz Središča. (Narodni grehi.) Naš trg, v katerem je z malimi izjemami vse narodno, ima kajpak tudi narodno inteligenco. Vendar pa ne moremo prikrivati dejstva, da ni povsem taka, kakor se mora od nje pričakovati. Sosebno dame se kaj malo zavedajo svoje narodnosti; na cesti in v javnih lokalih se poslužujejo iz-ključljivo le blažene nemščine. To ni prav! Naravno mora potem posebno našo deco biti sram svojega materinega jezika, ko vidi in čuje, kako po ma-čehino ga ljubijo in spoštujejo činitelji, ki so v to poklicani, da bi v njih vzbujali ljubezen in spoštovanje do milega materinega jezika. — Toliko za danes, drugikrat še kaj več. Gotovlje. Tukajšnja prostovoljna požarna bramba je imela dne 30. ja-nnarja svoj redni občni zbor. Društvo, kateremu ves čas njegovega obstanka spretno iu požrtvovalno načeluje župan Andrej Antloga, vrlo deluje in napreduje. Pretečeno leto si je postavilo lepo novo skladišče za orodje. Za tekoče leto so se v odbor izvoliti vsi prejšnji funkcijonarji, samo tajniško mesto se je podelilo drugemu članu, ker se je prejšnji tajnik zadnja leta društvo odtegoval. Z zahvalo se moramo spominjati našega domačina in odbornika, Fran jo Jošta, ravnatelja »Zadružne Zveze v Celju", ki v vsakem oziru za društvo mnogo žrtvuje. Naj bi se društvo še nadalje vrlo zavedalo svoje važne človekoljubne naloge in naj bi v društvu vladalo vedno soglasje in disciplina. Gotovlje. Naša hranilnica in posojilnica je imela dne 30. januarja 1.1. svoj sedmi redni občni zbor. Zadruga je imela v pretečenem letu nekaj nad pol miljona prometa, sploh zavod lepo napreduje ter se zaveda svoje naloge, namreč: delovati za koristi kmečkega prebivalstva na podlagi zadi užništva. Sklenilo se je naročiti več škarij za obiranje goseničjih zaleg, event. tudi trsne škropilnice. Poprej je zadruga kupila travniško brano in hmeljski plug. Vse to orodje se prepusti tukajšnjemu društvu »Kmetovalec" v uporabo, da jih brezplačno posojuje svojim udom. Ljudska knjižnica v Gornjem gradu vkljub vsemu nasprotovanju vrlo napreduje. NaspiOtniki posebno napadajo vrlega knjižničarja g. Šijanca, ker jim je dobro znano, da uživa g. Ši-janec pri kmečkem ljudstvu največje zaupanje, zato mu hočejo na ugledu škodovati. Znano je, da pri nas ravno učiteljstvo zadnje čase mnogo deluje za pravi napredek. Zaraditega pa hop po njem in po šolah, da se mu vzame še ono zaupanje, kar ga še vživa; kako lahko bi potem delali, kar bi se jim ljubilo. Pa kakor rečeno vkljub vsemu hujskanju knjižnica vrlo napreduje in ima danes že nad 160 izpo-sojevalcev ter nad 700 knjig. Vsem zatiralcem kličem: Pouk in vzgoja sta naš spas, — Resnično ta osreči nas; — Če bou.o izobrazbo bolj gojili, Učitelje in šolo bolj častili, Tedaj dospe vstajenja dan, Svobode in prosvete dan, Gospod na svojem bo Slovan. Kmečki fant. It Št. lurja ob j. ž. Ustanovite v ..Sokola'1. 31. m. m. se je ustanovil odsek „Celjskega Sokola" v Št Jnrja ob Jnž. žel. K tej ustanovitvi je priredil celjski Sokol pešizlet. Po poročila pripravljalnega odbora je govoril načelnik „Celjskega Sokola" brat Smertnik o pomenu in smotrih sokolstva, na kar se je izvolil pri volitvah odbora šentjurskega odseka za predsednika brat Čulek, za podpredsednika brat dr. Josip Ipavic in 7 odbornikov. V odboru so br. Al. Recelj, Fr. Drleb, Iv. Šošter, Fr. Ferlež, Ivan Kuster, Viktor Pnncer in Andr. Oset. Novoizvoljeni odsek je na to pozdravil starosta „ Celjskega Sokola" brat dr. Gvidon Sernec. Pristopilo je 39 članov, čistega premoženja je 611 K. Ker šteje novi odsek navdušene narodnjake za odbornike, med člani pa zavedne in ponosne fante-telovadce, mu je zasigurana lepa bodočnost. Novim boriteljem za sokolsko misel naš krepki ^Nazdar!" a Iz Jurkloštra. Pri tukajšnji podružni eerkvi sv. Trojice služi za aežnarja Jožo Gorjup, kateri opravlja ta posel že 53 let. Te dni je dobil od namestnije v Gradcu kolajno za 40-letno zvesto službovanje. Čast vrlemu moža! v Iz Ivanjkovee. Gg. Joško Rajh iz Mote in Lovro Petovar iz Ivanjkovee sta še kupila drugo polovico Stajn-kovega posestva v Jeruzalemu in je tako prišlo celo 24 oralov obsegajoče v najlepšemu vinskem kraju Ljutomerskih goric ležeče posestvo v zanesljivo slovenske roke. a Prečitane časopise na mejo! Koliko prečitanih časopisov se zavrže n. pr. v naših mestih Ljubljani, Celju, Trstu, Gorici itd. In vendar bi lahko rodili šel stoterne sadove za narodno probujo obmejnih Slovencev. Naj bi se lotil j dela katero prosvetno društvq n. pr. „Prosveta" ali ^Akademija", ki bi izdalo oklic v naših časopisih, naj bi rodoljubi oddajali prečitane časopise v določenih trgovinah in trafikah, kjer bi se vsak petek pobrali ter odposlali v obmejne kraje. Gotovo bi se pridružila tudi naša uredništva ter prepustila nekatere časopise, ki jih dobivajo v zameno. Pisarni družbe sv. Cirila in Metoda je znan rodoljub, ki bi prevzel stroške pošiljanja. „Narodni Jednota severočeška" je lani izdala za časopise v take namene 11.232 K. In blagodejne posledice vidimo po celem severnem Češkem. v Na našo notico o trgovskih zvezah glede vinske kupčije na Češkem nam pošilja g. dr. Chloupek iz Ljutomera pismo, katero je dobil na tozadevno vprašanje pri „Prvi skupni vinski zalogi čeških gostilničarjev" v Pragi. Pismo se glasi sledeče: Vaš cenjeni dopis z dne 13. dec. 1908 smo vzeli s hvalo na znanje in si dovoljujemo Vam sledeče sporočiti: Letošnje leto imamo svojo potrebo večji del pokriti z nakupom 60—80 vagonov vina raznih provenijenc; potrebovali bi le ie nekaj cenenih vin za izdelovanje sladkega vina. Ta vina bi morala imeti 9% alkohola in ceno 16—18 kron. Ako bi taka vina imeli, bi nam jih lahko kar najceneje ponudili in nam vzorce poslali. Priporočamo se itd. za ravnateljstvo Karol Vostrovsk^. — Toliko prizadetim krogom na znanje. o Volitve v štaj. deželni zbor. Poročali smo že, da je graški „Volksblatt" že vedel povedati pri-lično, kdaj bo začetek volitev v štaj. dež. zbor. Graški listi danes popravljajo to vest v toliko, da je minister za notranje zadeve Haerdtl izjavil poslancu Hofmann-Wellenhofu, da se bodo volitve vršile v drugi polovici me- seea majnika, da pa je dan 10. maja izbran čisto poljubno od klerikalnega lista. o Občinske volitve v Št. Jurju ob j. ž. okoliea se vrše dne 18. febr. t. 1. — Naprednjaki, pripravljajte se pridno za volitve! o Umazanost. Iz neke občine v šmarskem okraju (ime še za danes zamolčimo) nam tožijo kmetje, da si je zapisal in dobil župan, ki je najbogatejši mož v vasi in hud klerikalec, največ sena in slame pri zadnjih razdelitvah, Od drugih strani prihajajo pritožbe, da prosijo za seno in slamo tudi premožni gg. župniki. Na tak način pride seveda na revne kmete malo, na manjše posestnike pa samo 20 do 30 kilogramov sena! Klerikalni ..kmečki" prijatelji so si povsod enaki! o Umrl je v Rajhenburgu gosp. Viktor Jamšek, bivši nadučitelj v Šk. Loki, dne 28. t m. Pred 14 dnevi je stopil v pokoj. Pokojnik je bil rojen v Rajhenburgu, kjer je njegov brat g. Franc Jamšek nadučitelj. o Na kosee je raztrgalo v grat-vajnski papirnici pri Gradcu delavca Mottla. Hotel je premestiti transmisijski jermen pri nekem stroju, a ker ni bil dosti previden, ga je stroj za predpasnik zgrabil in raztrgal. Mottl je oče 6 nepreskrbljenih otrok. o Posledice ljubosumnosti. V radgonsko bolnišnico so pripeljali Marjeto Melin, mater več otrok, katero je njen mož na nekem plesu z nožem težko ranil. Na plesu so igrali cigani in Melinovi malo preveč dvorili, na kar jo je njen mož prijazno poklical k sebi, jo objel in ji zasadil nož v gol-tanec. Ona se je branila in si pri tem razrezala tudi palec na roki. o Petrolej bo eenejši — v Gradcu. Graški trgovci so imeli shod, naka-terem so sklenili, da bodo vsled konkurence znane amerik. petrol. dražbe prodajali „lažji" petrolej po 29 vinarjev liter. o Realka v Fftrstenfeldu se bo še to leto otvorila. G. dr. Korošec, kaj pa dela vlada z vašimi glasovitimi šolskimi rezolucijami ? o Zmrznil je v Rucmancih blizu Sv. Tomaža pri Ormožu minuli teden Mat. Janžekovič. o Oplotniea je — padla 1 V veliki občini Oplotniea pri Konjicah so zmagali nemškutarji v I. in III. razredu ter s tem dobili večino v občini. Volilni boj se je vršil v znamenju boja proti ondotnemu župniku. Čudne reči se gode v konjiškem okraju! o Podružnica Mestinje-Št. Peter na M. s. š. k. d. je štela 1. 1908 168 članov in imela 4599 K prometa. Tomaževe žlindre je razpečala 200 mc, kalijeve soli 50 mc. Podružnica se lepo razvija. o IzBerkovee pri sr. Jurju ob Šč. V noči od 23. na 24. m. m. se je ponesrečil posestnik Šafarič p. d. Žma-bala iz Selišč na potu iz Berkovec domu. Mož se ga je preveč nalezel ter vsled tega obležal na snega in na večno zaspal. — Ta nesrečna pijača: žganje. Ta ima povsod dosti prijateljev in prijateljic. a Pogorela je bi. Rajhenburga minulo soboto koča Fr. Glasa. Škoda je precejšnja, ker pogorelec ni bil zavarovan. a Velik požar v Gradcu. Pogorelo je pred tednom glavno poslop. tvorn. za kolesa, motorje in automobile J. Pu h. Škode je nad 660 tisoč kron. Zgorelo je 100 koles, 120 motorjev in 16 auto-mobilov. Škoda je z zavarovalnino pokrita. Gasilna akcija je bila vsled mraza zelo težavna. Ponesrečilo se je 11 ognje-gascev. — V Špilfeldu je zgorela v torek hiša in gospod, poslopje posestnika Nenholda. b Celjski okrajni šolski svet je imel po letih zopet plenarno sejo. Razpravljalo se je tudi o šolskem vpra- šanju celjske okolice. Dotični akt leži že v Gradcu polnih deset let Baje pade v kratkem času odločitev. Povdariti pa je treba, da se je govorilo pri seji izključno slovenski in da je zapisnik popolnoma slovenski. b Bodimo zavedni! Zadnjič sem bil na kolodvoru v Celju priča naši največji in najgrši napaki — narodni mlačnosti. Stal sem blizu kolodvorske blagajne in radovedno poslušal, je li zahtevajo stranke vozne listke večinoma nemški ali slovenski. A verjeti nisem mogel svojim ušesom! Akoravno so bile stranke večinoma slovenske narodnosti, kajti poznam jih kot zavedne Slovence in Slovenke (!), so govorile vse izključno nemško. Med njimi so se uvrstili kmetje iz dežele in tudi ti so zahtevali karte nemški in kako tudi drugače, saj jim gre slovenska narodno-slovenska inteligenca z dobrim zgledom naprej. Sicer hočemo priti drugič z imeni na dan! Proč s to mlačnostjo! Ravno ta tvori dober delež na naših velikih neuspehih! b Imenovanje. Naš štajerski rojak g. dr. Janko Babnik je imenovan mi-nisterijalnim svetovalcem v pravosodnem ministerstvu. Čestitamo! b Ogenj. V Zgornjih Gorčah pri Braslovčah je nastal na dozdaj neznan način, a najbrž vsled neprevidnosti, dne 26. m. m. ob pol 11.! uri ponoči v hiši posestnika Antona Valenta ogenj, kateri je napravil nad 2000 K škode. Ako bi ne bilo požarnih bramb iz Braslovč in Letuša, razširil bi se bil ogenj na sosedne strehe in spravil celo vas v nevarnost. Tudi je oviral sneg na strehah razširjenje požarja. b Zopet nesreča v Trbovljah. Dne 26. prosinca 1909. je spravljal v Loki stanujoči Jakob Arh vozička s premogom (hunte) iz rudnika. Pri tem ga Je vsled neprevidnosti motor na tla podrl in težko poškodoval. Arh je 25 let star, v Trojano na Kranjskem pristojen in oženjen. Rudniška podjetja bi pač lahko skrbela za večjo varnost svojih delavcev, pa seveda to stane denar! b Rimski studenec je našel na Gornjem Hajdinu ob cesti, ki pelje na Pragersko, Martin Umek, ki izkopava okrog Hajdina rimske ostanke za mariborski muzej. Studenec je našel 80 cm pod zemeljsko površino; premer znaša 85 cm, zid je deSel 45 cm. V Stndencu stoji marmornata plošča po konci. Napisa se na tej plošči še ni moglo najti. b „Sfidmarkine" in klerikalne vžigalice prodaja, kakor poroča,Sloga', trgovec Scholger (Žolgar) na Bregu pri Ptuju. a „Ortsgemelnde St. Primon am Bacher" se glasi pečat občine Sv. Primož na Pohorju (župan Franc Kas-per). Ali ni to sramota za slovensko Pohorje ? Kaj pa vendar misli občinski odbor, da kaj takega dopušča ? — Ap- gemeldet.....Gemeindeamt Zabovcen — Občina Zabovzich niže Ptuja — se glasi neko potrdilo občine Zabovci pri Ptuju. Če bi se župan J. O. posluževal svojega lepega slovenskega jezika, bi se mu ne pripetilo, da bi zapisal „Ap-gemeldet". Ali ni v Zabovcih prav nič Slovencev ? Nemško - slovenski pečat, imenitno! o Iz Logarovee na M. p. Bi li ne bilo umestno, ako bi se postavilo šol. poslopje v naši občini, da ne bi naša ljuba šolska mladina korakala, osobito v tem hudem mrazu, v razne oddaljene šole. Koliko vratnih bolezni si lahko nakopljejo otroci v mladosti, da imajo dovolj celo svoje življenje! Ali nimamo srca zanje — ko moramo gledati, kako hirajo in se borijo s smrtjo! Ali bi se ne našlo usmiljeno človeško srce, ki bi žrtvovalo za mladino nekaj oralov zemlje — za stavbišče? Sosedne opekarne bi gotovo prispevale z izdatnimi darovi, ako bi se potrkalo na nje. Kdo bi bil tako trd, da bi otrokom ne dal tega, kar jim je v korist ? Mladina je naš up in naša nada, v njej je naš narodni spas, zato pa ji dajmo dovoljno izobrazbo! Vzgledajmo se nad Vučenci! Sveta dolžnost vsakega starša je, skrbeti za svoje otroke, ki so njihovi biseri. Postavimo pa si tudi s tem nepozabni spomenik, ki bo pričal našim naslednikom — nas bo itak že davno črna zemlja krila — da smo imeli srce za naša srca — otroke. — Torej na delo merodajni krogi in ne pustite dobre stvari popolnoma pozabljivosti! Več prizadetih. v Smrt na železnlei. Zadnjo nedeljo popoldne je šel pisarniški pomožni nradnik J. Vricman v Otišniškem vrhu pri Sp. Dravogradu čez progo, pri čemur ga je stroj zgrabil in usmrtil. Vricman je bil star 23 let in je stopil 1. jan. v železniško službo, v Prof. Bezenšek, oče slovenske stenografije se preseli baje iz Plovdiva na Bolgarskem v Celje, da tu uživa zasluženi pokoj. v Vinski tatovi kradejo vpišečki okolici vino. Doslej so iz 2 kleti ukradli 7 hI. Pokradli so tudi v Kosta-včevi trgovini v Blatnem. v Ormoški odvetnik dr. Delpin poziva po poročilu marib. „Straže" na oklicu „Stidmarke" v vestibuln graš-kega vseučilišča nemške juriste, naj stopi jeden pri njem v službo. v Podučnl tečaji za sadje-, vi-norejee in vinlčarje se vrše na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru od 1. do 13. marca. Udeležitev je dovoljena ubožnim posestnikom, njih sinom in viničarjem. Dobe se tudi lahko podpore. Ali bode tudi v teh podučnih tečajih vse nemško? v Nesreča v šoli. Pri Sv. Barbari v Halozah se je grela šolarica Berne-kovič v šoli pri peči. Peč je bila zelo vroča in dekletu je začela naenkrat goreti obleka. Kriče je tekla na dvorišče, kjer so sicer takoj ogenj zadušili, a dekle je dobilo že jako hude opekline. Prvo pomoč je dekletu dala gospa Ogorelčeva, pozneje je pa prišel zdravnik. v Kako skrbijo klerikalci za izobrazbo. Nedavno je bilo v Gospodarju čitati, da imajo člani nekega kle:ikal-nega izobraževalnega društva, ime sem žal pozabil, na razpolago kar 25 časnikov, in sicer 10 Gospodarjev in 15 Naših domov. Vsa čast toliki vsestra-nosti in tako dobremu želodcu! o V Grlžah ie umrl znani vrli narodnjak, kmet in gostilničar Valentin Naprudnik. Časten spomin vrlemu možu. o Županstvo je odložil g. Juri Daniel, župan v Eggenbergu, in sicer vsled raznih napadov v zadnjih mesecih. Občinski odbor je vzel odstop na znanje. o Deželnozborskl kandldatje v Mariboru. Vest, da bi bil učitelj Gas-sareck odstopil od kandidature za dež. zbor za mesto Maribor, ni resnična. On vztraja pri svoji kandidaturi. Seveda se izkazuje 8 tem tudi vest, 'da je prevzel kandidaturo učitelj Gaischeg, kot neresnična. o Stavka dimnikarskih pomočnikov bo ta teden po poročilih dunajskih listov izbruhnila v vseh glavnih mestih monarhije izvzemši Inomost. Pomočniki so že stavili zahteve po zboljšanju svojega položaja, a mojstri pravijo, da so neizpolnjive. o Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. Za tukajšnjo šolarsko kuhinjo so darovali ti-le gospodje oz. gospice: Neimenovana 50 K, Neimenovana 40 K, Wutt Josipina, učiteljica. 2 K; Pajtler Janez, župnik, 2 K; Diemet Franc, posestnik v Spod. Porčiču, 3 K; Šuman Matija, veleposestnik v Radehovi 10 kron. Bog plati! Dalje prihodnjič. o V brežiškem okraju hodijo zadnji čas neki sleparji, ki prodajajo po nizkih cenah ure, podobe itd., jemljejo nadavke od lahkovernih ljudi, ki pa potem zastonj čakajo na naročene stvari. Pozor pred sleparji! o Pri volitvah v okrajni zastop Radgona so v kmečkih občinah zmagali nemški klerikalci. Nemška ^ljudska" in druge nemške napredne (??) stranke izgubljajo vedno bolj na tleh in ginevajo kakor sneg v solncu. Zasluženo plačilo za njihovo nespametno birokraško politiko! o Za občinskega tajnika v Konjice je prišel dozdajni stražmešter mestne policije v Ptuju Iv. Antonitsch. V Ptuju je gotovo marsikaj »profiti-ral", kar bo v Konjicah s pridom porabil ta — Urgerman. v Umrl je pri Sv. Vidu pod Ptujem posestnik in krčmar J. Ilovšek. v Za župana v Sp. Poljskavl je izvoljen g. Ziherl, za podžupana K TrOster. Občinski svetovalci so gg. Kotnik, Hrastnik, Potočnik Rudolf in Sa-mastur. v Vinski sejem v Št. Iljn, katerega je priredila ondotna podružnica štaj. kmet. dr., je zelo ugodno potekel. Več ko tretjina nastavljenega vina se je prodala. Cene so se gibale med 44 in 68 vin. — Škoda, da vodijo to podružnico ob narodni meji zagrizeni Nemci. b K protestantizmu je prestopilo lani v celjskem okrožju celih — troje oseb. Slaba žetev za »losvonromstvo". v Narodnim damam! Oitala sera svoj čas v nekem nemškem dnevniku, da so v nekem gornještajerskem trgu, če se ne motim bilo je v Obdachu, pristopile skoraj vse inteligentnejše dame k nemškemu planinskemu društvu. Nabirale so tudi med seboj in so ob priliki občnega zbora tistega društva, dale blagajništvu lepo svoto kot »darilo dam". Me tako rade posnemamo naše nemške vrstnice v marsičem, mislila sem si, zakaj bi tudi v taki stvari ne. Predlagam, da narodne dame iz mesta in okolice blagovolijo prevdariti, ali bi ne moglo biti, da bi Savinjska podrnžnica Slovenskega planinskega društva med svojimi člani štela tudi nas. Poizvedovala sem tozadevno in sem zvedela, da med 25 ustanovniki te podružnice ni niti ene dame in med prilično 100 pravimi člani je le ena sama gospica in še ta ne iz Celja, ampak iz Vranskega. Gošpiei dr. Vrečkotova in Zanierjeva ste ob priliki otvoritve Frischaufovega doma nabrale lepe svote in s tem pokazale svojo navdušenost za planinsko štvar. Kaj bi pa" bilo, če bi sedaj te dve prevzeli vso akcijo v roke in sicer ena za Celje, druga za Savinjsko dolino ter bi sklicali narodno ženstvo: na delo za naše planine. Narodni ne-strpneži so odjedli Savinjski podružnici že obljubljeno deželno podporo, kaj ko bi me poskusile ta udarec nekoliko pa-rirati. Taka akcija naj bi se uvedla povsod, kjer biva narodno ženstvo. Poskusimo! Planinka. o X Gaberjn prodajajo Koncer-jevi dediči hišo št. 55. Baje se Nemci zelo potegujejo za njo, da bi ne prišla v slovenske roke. o Ruske izseljence v Ameriko vozijo tod mimo večerni vlaki v Trst. Vsak večerni Vlak jih ima po en voz. o Razpisano je mesto def. učiteljice pri Sv. Andražu v Slov. Goricah. 3razrednica in 2. plač. r. Prošnje do 25. febr. o Narodni dom v Slovenjgradcu je dobil s 1. febr. novega gostilničarja, g. A. Vilčnika. o G. dr. VI. Sernea, odvetnika v Mariboru, so vpisali v odv. listo na Štajerskem. v V pokoj je stopil blagajnik dež. kopališča v Rogaški Slatini, gosp. Potočnik. — Na njegovo mesto pride knjigovodja Pošinger iz GOstinga. o Mariborski klerik. „Sudmar-kovci" so se ustrašili enotnega odpora proti njihovemu oznanjevanju bojkota slov. trg. in obrtnikov za svitle kronce in sedaj So se začeli dolgovezno — izgovarjati. Toda pokazali so, kaki so — in tega jim naša narodna javnost ne pozabi. v Iz Stndenc pri Mariboru. Nemci so res poslali protest proti ustanovitvi slovenske ljudske šole v Studencih v Gradec in na vse dele sveta. Naj se potolažijo, saj pomagalo nebo. Slovensko delo je dobro pripravljeno. v Kmetijsko in bralno društvo na Zg. Ložnici pri Žalcu imenovalo je povodom glavne skupščine dne 31. m. m. nadučitelja, g. Antona Petričeka v Žalcu, tajnika in blagajnika hmeljarskega društva, svojim častnim članom. b Dvekronske tolarje bodo začeli kovati mesto dosedanjih goldinarjev. Novi tolarji bodo imeli v premeru 27 mm in bodo nekaj lažji ko dosedanji goldinarji. Kovati se jih misli za 50 milijonov kron.« a Umrla je v Celju v soboto gospa Neckermannova, vdova po bivšem celjskem županu in dež. poslancu dr. J. Neckermannu. a XI. Občni zbor Savinske podružnice slov. plan. društva se je vršil zadnjo soboto v rdeči dvorani »Narodnega doma". Načelnik nadučitelj Kocbek se spominja prerano umrlega člana dr. Dečka in zborovalci so mu zaklicali 3 kratni živijo. Tajniško poročilo poda učitelj Šijanec, blagajniško pa nadučitelj Kocbek. Izvoli se stari odbor: Kocbek, dr. Vrečko, Šijanec in Podbrežnik in v odbor celjskega pod-odseka pod vodstvom dr. Vrečka pa Salmič, Hočevar. Krajnc, Vrečko Drag., Prekoršek, dr. Gv. Sernec in 1 član kluba naprednih celjskih akademikov, ki ga določi klub. Natančneje poročilo sledi. a Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali vrli gostje na gost ji gosp. Jakoba Zabavnika, posestnika in #rČ-marja v Jastrebcih pri Sv. Bolfenku pri Središču, z gospico Veroniko Žga-nec K 11'46. Naj služi v posnemanje. Omenjena gosilna ima tudi plačilne listke družbine — prva v našem okraju. a Ponarejalci bankovcev. Oblasti so prišle na sled celi družbi ponare-jalcev bankovcev, ki so bili raztreseni po celem Spodnjem Štajerskem. Ta teden se je dobilo Jožefa Kolenca v občini Bočni pri Gornjemgradu, ki je bil v tej družbi. Zaprli so njega in ženo pri sodišču v Gornjemgradu ter ju odpeljali dne 27. m. m. v Maribor, kjer je že več krivcev in osumljencev pod ključem. Glavni ponarejalci bankovcev so iz ormoškega okraja. — Kolenc je bil v Ameriki in so bojda po njegovi izpovedbi in po izpovedbi njegove žene imeli tam celo tvornico za delanje bankovcev. Iz Amerike so prinesli seboj tiskalni stroj. Kolenc je svojo krivdo obstal in je povedal marsikatere znamenitosti, tudi to, da so tukaj delali le petdesetkronske bankovce. Plesni venček Slov. del. podp. društva v Celju se vrši v soboto 6. t. m. ob 8. uri zvečer v »Skalni Kleti." Vstopnina 50 vin. Norne iz dragih s1oy. krajev. u Narodna požrtvovalnost naših bratov v Ameriki. Vsem slovenskim društvom doma in na tujem, ki niso ravno v denarnih neprilikah bodi za vzbujevalni zgled »Slovensko podporno društvo sv. Petra št. 50. v Brocklynu. To društvo je namreč pristopilo naši prepotrebni vseslovenski šolski družbi sv. Cirila in Metoda kot podpornik z letnim prispevkom 50 K. Ravnokar je priposlala banka Frank Sakser iz Nju- jorka že drugo letnino imenovanega društva. Obenem je dobilo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda navdušeno pismo od blage podpornice v Brocklynu. V pismu pravijo zavedni brocklynski rojaki: »Naša srčna želja je, da bi dobila »Družba sv.Cirila in Metoda" izdatne podpore iz Amerike, zlasti sedaj, ko vidimo, kako hudo Vas stiskajo sovražni elementi. Dal Bog, da bi se našla darežljiva slov. srca križem sveta in Vas podpirala tako, da bi Vam bilo mogoče priti do zdavno zaželjenega cilja, spoditi sovražne čete z domače grude matere Slave. Želimo Vam v tem letu blagoslova z nebes in mnogo uspehov!" K tem idealnim besedam goreče domovinske ljubezni pristavimo samo: »Amen!" to je — zgodi se!" — Vsem rojakom, doma in na tujem, posebno vsem društvom in korporacijam pa bodi brocklynsko podporno društvo zvezda vodnica v čuvstvovanju in delovanju