Bogdan Kavčič, Zdomci in domovina. Republiški svet Zveze sindikatov 
Slovenije — C enter za raziskovanje javnega m nenja, zvezek 32, L jubljana 
1971, 47 strani.
P ro b lem atik a  iz s e lje v a n ja , zap o s lo v a n ja  in  v ra č a n ja  n aših  d e lavcev  iz tu jin e  v dom ovino 
p o s ta ja  iz le ta  v le to  a k tu a ln e jš a .  V k n již ic i so podane  razč len itv e  in  an a lize  a n k e te , k i je  
lconec le ta  1970 z a je la  n a še  zdom ce, ko so ob novo le tn ih  p ra z n ik ih  p r ih a ja l i  dom ov na  dopust. 
K er se  tu d i g eo g ra fija  s sv o jim i ra z isk av am i d o tik a  v rs te  p rob lem ov , k i so nep o sred n o  pogojen i 
z n ašim i zdom ci, zato  bo  n aše l v k n již ic i v sakdo , k i se bo  še v p r ih o d n je  sp o p rije m a l s p r i ­
k a zo v an jem  in  z ra zv o z ljav an jem  vzrokov  in posled ic  te p ro b le m a tik e , v rs to  zan im iv ih  dognan j 
in  k o ris tn ih  n ap o tk o v  in  u sm eritev  za delo .
M. N.
Iz geografske književnosti o Jugoslaviji
S tjepan Mikulec, Mjesto i značaj akum ulacija i prevodenja voda u 
daljem  rešavanju problema voda u Jugoslaviji. A kadem ija nauka i um jet- 
nosti Bosne i Hercegovine, Radovi XLII, odjelenje tehničkili nauka, kn jiga 2. 
Sarajevo 1972, str. 49—69 (1 k a rta  in 1 diagram).
Sodobno vodno gospodarstvo potrebuje čim bolj stalne vodne razm ere 
v teku leta. Stalno naraščajo tudi potrebe po vodi za prebivalstvo, indu­
strijo, elektrogospodarstvo, km etijstvo, transport itd. N aravni vodni režim 
je  mogoče izboljšati z akum ulacijam i v porečjih  in s prevajanjem  vode iz 
porečja v porečje. Avtor analizira možnosti za akum ulacijo vode v Jugo­
slaviji in za razporejan je  vode po porečjih  te r probleme, ki bi pri tem 
nastali. Tabelarično so prikazane hidrološke razm ere glavnih rek  in porečij. 
P redstavljeni so poprečni pretoki za zimsko in poletno obdobje te r za vse 
leto, dalje so prikazane zelo visoke in srednje nizke vode, izračunano pa je  
tudi razm erje med nizkimi in visokimi vodami.
Dosedanje raziskave o možnostih za akum ulacije so opravljene pred­
vsem za elektrogospodarstvo, m anj za splošne vodnogospodarske potrebe. 
P rikazane so prostornine obstoječih in p ro jek tiran ih  akum ulacij po rekah 
in porečjih  te r stopnja izravnanosti vodnega režima, ki je  že dosežena ali 
jo  je  mogoče doseči z izgradnjo predvidenih akum ulacij. V celoti imamo v 
Jugoslaviji tr i  področja z večjimi problemi pri u re jan ju  vodnega režima. 
To so porečja Save, Morave in V ardarja  z m ajhnim  specifičnim odtokom 
v nasprotju  z jadranskim  porečjem , k je r  je  odtok skoraj dvakrat večji. 
Ker vseh predvidenih akum ulacij ne bo mogoče zgraditi, je  avtor mnenja, 
da bo toliko bolj narasla potreba po p revajan ju  vode iz porečja z manjšo 
porabo in ugodnejšimi hidrološkimi pogoji v porečje, k je r  so razmere prav 
nasprotne. Vsi načrti za sedaj predvidevajo le p revajan je  vode iz jad ran ­
skega v črnomorsko porečje. Za smotrno izrabo vode pa so potrebni obsežni 
vodnogospodarski načrti, k i jih  predstav ljajo  tako imenovane vodnogospo­
darske osnove nižjega in višjega reda. Takšno osnovo bi bilo treba po avtor­
jevem  m nenju čim prej pripraviti in sprejeti za celotno Jugoslavijo, da bi 
lažje načrtovali tudi po posameznih porečjih.
P. Habič
Miodrag Pavičevic, Saobračajna geografija Jugoslavije, Beograd 1971.
K njiga je  odobrena za tisk kot učbenik in izdajatelj ji  že v spremni 
besedi obeta zelo široko uporabnost: za študente prom etne fakultete, sluša­
te lje  višjih  in srednjih  prom etnih šol in celo za šole učencev v gospodarstvu; 
služila naj bi kot pomožna lite ra tu ra  na ekonomskih fakultetah  in na raznih 
srednjih  šolah. Knjigo naj bi uporabljali vsi, k i so neposredno ali posredno 
vezani na prometno problematiko. Takšna strem ljen ja  seveda nalagajo knjig i 
širše naloge in odgovornost, posebno še, k er je  učbenikov in druge literature  
o geografiji prom eta malo, problem atika pa je  vedno bolj aktualna.
Avtor je  snov razdelil na tr i poglavja, prvi dve, geografski prostor in 
prebivalstvo SFRJ te r razvojne faze in proizvodni rajoni obravnavata splošno 
regionalno geografsko in zgodovinsko predstavo Jugoslavije (50 strani), tre tje  
pa prom et v SFRJ (85 strani). Prvi dve poglavji sta preobširni, preveč splošni 
in elem entarni za to, da bi ponovili neka regionalno geografska dejstva