K A Z A LO 3 Beseda urednice 4 Slovo dr. Jureta Kovaca 9 Napovednik dogodkov in aktivnosti Združenja za projektni management 9 Program IPMA® SloCert - informativni dan 10 ZPM vecerja z letno skupšcino in podelitvijo nagrade Projektni manager leta 2018 11 Projektni forum 2019: Projektna Slovenija, oktober 2019, Ljubljana 13 Napovednik drugih dogodkov 13 7th International Scientific Conference on Project Management in the Baltic Countries, april 2019, Riga (Latvija) 13 Izzivi sodobnega projektnega vodenja, maj 2019, Ljubljana 14 31st IPMA World Congress 2019, september–oktober 2019, Merida, Yucatan Mehika) 15 5th IPMA SENET Project management conference, maj 2019, Beograd (Srbija) 15 7th IPMA Research Conference: Trust in Major and Mega Projects, september 2019, Zagreb (Hrvaška) 16 Projektna Slovenija 16 Projekt Gradnja AC odseka Draženci - MMP Gruškovje - projektna zgodovina vseevropskega prometnega omrežja je sedanjost Odsek avtoceste Draženci – MMP Gruškovje, intervju z Bogdanom Vreznerjem, direktorjem projekta, DARS d. d. 25 Obcina Podlehnik in koncanje projekta, intervju z Markom Maucicem, bivšim županom 29 Obcina Videm in koncanje projekta, intervju s Friderikom Bracicem, bivšim županom 36 Intervjuji 36 dr. Iztok Palcic, prvi clan Akademije za industrijski management iz Slovenije 45 Tina Frangež, vodja projekta in clanica sekcije MPM iz LO Maribor 49 Porocila 49 Porocilo sekcije MPM iz LO Ljubljana 52 IPMA Young Crew SKI Weekend v Kranjski gori 53 Preberite v Projektni mreži Slovenije 54 Zakaj postati clan ZPM? 56 Oblike clanstva v ZPM 57 Korporacijski clani ZPM 58 Povabilo k objavi clankov v reviji Projektna mreža Slovenije 59 Oglaševanje v ZPM mrežniku Naslednja številka ZPM mrežnika bo izšla 23. 8. 2019. Clanke in prispevke s fotografijami, ki naj bodo v jpg formatu cimboljše kakovosti, za naslednjo številko ZPM mrežnika pricakujemo najk asneje do petka 2. 8. 2019 na mreznik@zpm.si. Vabljeni vsi, k i bi želeli objaviti svoje izkušnje in posredovati znanja vodenja projektov in projektnega managementa širšemu k rogu bralcev. ZPM mrežnik (elektronski casopis); Informacije o ZPM in projektnem managementu; ISSN 2536-2453. Uredniški odbor: Mojca Skale (odgovorna urednica), Igor Vrecko, Brigita Gajšek, Matjaž Madžarac, Rok Petje, Lovro Krajnc, Anton Hauc; Lektoriranje: Eva Štraus, Anglos d.o.o.; Oblikovanje: ProMundus d.o.o.; Izdajatelj: SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT; E-naklada: 1000 izvodov; Izhaja: 3-krat letno (marec, avgust, november); Facebook: https://www. facebook.com/Slovensko.zdruzenje.za.projektni.management; Spletna stran: http://zpm-si.com/zpm-novicnik; BESEDA UREDNICE Spoštovane bralke in spoštovani bralci ZPM mrežnika, za nami je mesec februar, ko smo z globoko žalostjo sporocili, da se je nepricakovano, sredi delovne in projektne vneme, poslovil dr. Jure Kovac, eden od najvidnejših clanov Slovenskega združenja za projektni management, pobudnik mnogih razvojnih projektov in clan izvršilnega odbora združenja. V naših mislih in srcih je še vedno z nami. Povsod opažamo njegovo delo in pogosto nam manjka njegov korak pred nami ali z nami. V nadaljevanju se posvecamo njegovemu spominu. V ZPM mrežniku vas vabimo na informativni dan programa IPMA SloCert, ki bo 4. aprila, ter na redno letno skupšcino in podelitev nagrade Projektni manager leta 2018, ki bo 18. aprila. Informiramo vas tudi o drugih dogodkih, povezanih s projektnim managementom. V rubriki Projektna Slovenija zakljucujemo niz spremljanja celotnega projekta izgradnje avtocestnega odseka Draženci - MMP Gruškovje. Ob tej priložnosti se zahvaljujem dr. Antonu Haucu, ki je projekt vseskozi spremljal in nam nasul novih spoznanj tudi glede vkljucenosti krajanov. Projekt je z izgradnjo avtoceste mocno posegel v pokrajino, ki je prešla iz tradicionalnega v nov nacin življenja. Ali vas zanima, kdo je prvi Slovenec, ki je postal clan European Academy for Industrial Management (AIM)? Bi radi bolje spoznali Tino Frangež, clanico LO Mladi projektni managerji Maribor? Preberite si zanimiva intervjuja. Mladi projektni managerji iz Ljubljane nam predstavljajo svoje aktivnosti v preteklem obdobju. Petnajst mladih projektnih managerjev iz Hrvaške, Slovenije in Avstrije pa se je projektno izobraževalo in športno udejstvovalo v Kranjski Gori. Za nami je mesec marec ali po starem sušec z veliko prazniki. Zacelo se je s pustom, nato smo slavile žene, nato moški na dan mucenikov in matere za 25. marec. Vmes se je zgodila še pomlad. Torej, ce smo pridni in so naši projekti uspešni, moramo tudi praznovati. Ali pa moramo najprej praznovati, da bodo naši projekti uspešni? Naj pomladni veter sprosti inovativne ideje za odlicne projekte. mag. Mojca Skale, odgovorna urednica ZPM mrežnika SLOVO DR. JURETA KOVACA Z globoko žalostjo v srcu sporocamo, da nas je nepricakovano dosegla pretresljiva vest, da dr. Jureta Kovaca, enega od najvidnejših clanov Slovenskega združenja za projektni management, clana izvršilnega odbora združenja, pobudnika mnogih razvojnih projektov združenja, stebra razuma in smerokaza prave poti, ni vec med nami. V tem žalostnem trenutku je zazijala neskoncno velika vrzel v naših srcih, mislih in obcutenjih. Vrzel, ki jo je tako nevsiljivo, dobrosrcno, iskreno, neposredno zapolnjeval dr. Jure Kovac. Redni profesor dr. Jure Kovac se je rodil 27. julija 1959 v Celju. Leta 1985 se je prvic zaposlil na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru (FOV UM) kot mladi raziskovalec, vkljucen v raziskovalna projekta »Robotizacija v RS« in »Vkljucevanje informacijske tehnologije v slovensko strojno-predelovalno industrijo«. Med letoma 1986 in 1988 je bil kot samostojni svetovalec zaposlen pri Gospodarski zbornici pri organiziranju in izvajanju izobraževanja managerjev Republike Slovenije na podrocju gospodarstva in uvajanja ter prenosa managerskega znanja v poslovno prakso gospodarskih subjektov. Bil je vodja sektorja za organizacijo pri uvajanju strateškega managementa v podjetje Konus in od leta 1991 do leta 1993 glavni direktor v podjetju Aero Celje. Med letoma 1993 do 1995 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru na raziskovalnih projektih. Od leta 1995 do današnjih dni je bil zaposlen na FOV UM. Istega leta, leta 1995, je doktoriral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru s temo Uresnicevanje strategije podjetja po projektnem nacinu. Ves cas zaposlitve na FOV UM je bil nosilec predmetov s podrocja organizacije na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Po zaposlitvi na Univerzi v Mariboru je dr. Jure Kovac leta 2010 bil izvoljen v naziv rednega profesorja za podrocje organizacija in management. Na FOV UM je bil med drugim predstojnik Katedre za organizacijo in management, v enem od preteklih mandatov vodenja je bil prodekan za razvoj. Dolgo je bil clan Senata FOV UM oz. senator fakultete. Bil je clan številnih znanstvenih in strokovnih združenj, ustanov in uredniških odborov tako doma kot tudi v tujini. Njegova bogata osebna znanstvena literatura je pomembna sopotnica mlajših rodov. Njegove raziskave so tudi vir konzultacij mnogih visokošolskih uciteljev in raziskovalcev. Ravno tako so številne nagrade in priznanja, ki jih je prejel v mednarodnem in domacem okolju, izkaz njegovega velikega raziskovalnega napora ter raziskovalne uspešnosti. V soavtorstvu je pripravil vec izdaj znanstvene monografije Management, ki je gradila na temeljih sodobne organizacijske teorije, ki loci organizacijo od združb. Gre za prvo delo, ki drugace oblikuje managerske funkcije in nasploh kaže na drugacne pristope k organizaciji. Z aplikativnimi raziskavami, usposabljanji in izobraževanjem managerjev je pridobival razumevanje problemov v praksi, jih preuceval ter s sodelovanjem s strokovnim okoljem predlagal rešitve, ki so bile sprejemljive in koristno uporabljene v razlicnih okoljih. S pridobivanjem aplikativnih primerov je na ustreznem nivoju presojal njihovo pomembnost za razvoj in tako plemenitil teoreticna dognanja na znanstvenem podrocju organizacije in managementa. Znanstveno raziskovalno je njegov najvecji pecat, kar se vidi v njegovi bibliografiji, povezava strategij, projektov, omrežij, vodenja, povezanih z zaupanjem in vrednotami organizacije ter njenega usklajenega spreminjanja v razvojni smeri. O njegovem delu govorijo tudi najvišja priznanja Univerze v Mariboru. Leta 1982 je prejel Kidricevo nagrado za študente, leta 1985 bronasto in leta 2004 zlato plaketo Univerze v Mariboru za svoje delo. Svoje vedenje in znanstveno odprtost je z odlicnim pedagoškim pristopom delil in nesebicno prenašal na svoje kolege, predvsem pa na mlade študente. Kot profesor je deloval na mnogih slovenskih fakultetah, precej vpet pa je bil tudi v pedagoško in raziskovalno delo v tujini, zadnja leta najbolj na Ekonomsko-poslovni Univerzi Dunaj ( Wirtschaftsuniversität Wien). Podrocje projektnega managementa ga je zelo zanimalo, zato je pomemben delež opusa njegovih ustvarjanj in del prav s tega podrocja. V Slovenskem združenju za projektni management je dr. Jure Kovac pustil neizbrisljiv pecat. Od same ustanovitve združenja naprej je bil zraven zmeraj tedaj, ko je bilo potrebno realizirati kaj res zahtevnega. Ob tem je vedno znova odigral pomembno, pogosto kar kljucno vlogo, a nikoli ni silil v ospredje. Dolga leta je bil urednik revije Projektna mreža Slovenije in se zavzemal za njeno kvaliteto ter krepitev uveljavljenosti. Skrbel je za prenos znanja v okolje, sam bil v združenju in širše mentor mnogim mlajšim sodelavkam in sodelavcem, ob cemer je nesebicno delil svoje znanje in izkušnje. Nazadnje je bil v izvršilnem odboru združenja nosilec podrocja strateških-razvojnih projektov. Med drugim je usmerjal tudi prehod programa certificiranja IPMA SloCert na nov standard, ICB4. V okviru tega programa je leta 2009 pridobil najvišji certifikat s podrocja projektnega managementa po mednarodnem sistemu IPMA – Certified Project Director, ki ga je potlej redno in uspešno obnavljal. V letu 2017 je bil imenovan še za ocenjevalca na programu IPMA SloCert. Zmeraj, ko je bil pravi cas, ki ga je on razumel drugace in bolj pravilno, kot vecina ostalih, nas je opomnil, da stopimo korak naprej, a tudi, da je potrebno skrbeti za kvaliteto in doslednost pri izvajanju tistega, kar že imamo. Marsikaj bi k temu dodal vsak posameznik, ki ga je poznal in imel priložnost z njim sodelovati. S svojo clovecnostjo in prezenco bo redni profesor dr. Jure Kovac nedvomno ostal del nas tudi v bodoce. Z odhodom dr. Jureta Kovaca ostaja praznina, ki jo polnijo lepi spomini in iskreno spoštovanje… in kateri nam dajejo moc in spodbudo, da gremo naprej. Spominjali se ga bomo kot velikega cloveka, iskrenega prijatelja, izjemnega strokovnjaka in predanega sodelavca. Dr. Igor Vrecko »Ne reci, da vec ne delaš. Ceprav je petek, je ura namrec šele 14.30. Ne pozabi, trnova je pot do redne profesure.« Nekako tako mi je Jure povedal ob zacetku najinega zadnjega pogovora. Seveda se je hecal, tako kot sva se pohecala skoraj zmeraj ob zacetku najinih pogovorov ali srecanj. Nadaljevala sva povsem resno. Analizirala sva dosežke zadnjega meseca in delala nacrte za naslednji mesec ali dva. Skupni znanstveni clanek v uveljavljeni mednarodni reviji, skupna znanstvena monografija, morda izdana v tujini, pa projekti ZPMa in še in še... Zakljucila sva s pogovorom o družini, si zaželela lep vikend in se dogovorila, da se slišiva v ponedeljek. Ponedeljek je prišel, najinega pogovora pa ni bilo…in ga nikoli vec ne bo. »Ne ne ne, to ni mogoce, zagotovo je dezinformacija, napaka, ni nobene racionalne razlage…« – to so bile moje misli na žalostno soboto, ko me je dosegla vest o Juretovem odhodu. Ni res, da najinega pogovora vec ne bo – seveda bo, v moji glavi, ko bom razmišljal, kaj bi mi Ti rekel in svetoval, ko bom v zagati, ko se bom moral odlociti, odreagirati, se usmeriti. Velikanska vrzel je zazijala, ko si nenadoma odšel, a to vrzel bom zapolnjeval z mislimi, spomini in dejanji. Hvala Ti, Jure, za priložnost, da sva se poznala, sodelovala, se pogovarjala, si pomagala. Hvala Ti! Dr. Anton Hauc Prijatelj, sodelavec, ustvarjalec, nasmešek, pogovori, iskanje novega, obcudovanje lepega, kritika in reševanje, spomini, želje, spoznanja za življenje, hitra hoja in hitenje, razodetje novega, družina… Te besede me spremljajo sedaj, Jure, ko Te ni vec. Nisem rekel prav, Jure, da Te ni vec. Nekje si in vedi, da mi boš vedno veliko pomenil in da so besede, ki Ti jih izrekam, besede, ki pomenijo, dajo znacilnosti najinemu poznanstvu, druženju in najinemu prijateljstvu. Ce se tolažim, da nekje si, vem da si in boš vedno ostal v mojih spominih. S svojim znacilnim zagonom in energijo si bil sodelavec Inštituta za projektni management, bil raziskovalec in velika pomoc pri ustanovitvi našega združenja in pri naših skupnih projektih. Veliko jih je bilo in veliko pomenijo meni in mnogim, saj so tudi lep spomin na Tvoje delo. Dr. Brigita Gajšek Odhod Jureta Kovaca je tako nenaden, kot zacetek najinega intenzivnega strokovnega sodelovanja leta 2012, ko se je na Fakulteti za logistiko upokojil žal že tudi pokojni Miro Jeraj in se je potreboval nekdo, da bi »vskocil«. Do takrat sem se s projektnim managementom srecala le bežno. Postala sem njegova asistentka in z veliko pozornostjo mi je predajal gradiva in vedno zahtevnejše naloge. Vedno je bil na razpolago za pogovor, razpravo in mnenje. Bil je mentor v pravem pomenu besede. Ceprav se je pred leti prenehalo njegovo sodelovanje s Fakulteto za logistiko, sva najino sodelovanje nadaljevala. V soboto se je poslovil, v cetrtek pa sva še usklajevala povzetek za konferenco. Tocnost in držanje obljub je nadvse cenil. Bil je nekdo, ki je stal ob strani in bil tisti izhod v sili, ko imaš nekoga blizu, da se posvetuješ in ki zagotovo ve. Globok poklon teoretiku, praktiku, mentorju, cloveku z velikim srcem. Dr. Iztok Palcic Slovo kolega Jureta Kovaca me je presenetilo in prizadelo. Izgubili smo odlicnega cloveka in enega stebrov Slovenskega združenja za projektni management. Vsak izmed ožjih clanov ZPM je skozi leta z njim sodeloval. Zame je bilo sodelovanje z njim zmeraj prijetna izkušnja. Obcudoval sem njegovo modrost, preudarjenost, mirnost ter pripravljenost na iskanje rešitev v prid ZPM. Postavil je temelje naše revije Projektna mreža Slovenije. Na osnovi njegovega dela je bilo vsem naslednikom lažje opravljati naloge urednika. Tudi Univerza v Mariboru je izgubila marljivega sodelavca, nekdanjega prodekana na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer je tudi pustil svojo sled. Jure, nadaljevali bomo tvojo pot v ZPM in na Univerzi v Mariboru ter trajno ohranili spomin nate. Mag. Mojca Skale Ko me je poklicala clanica IO ZPM, dr. Gajškova, da je prejela žalostno e-pošto o Juretu, sem mocno v sebi želela, da se moti. Vendar mi je njegov prijatelj potrdil, da se je Jure res poslovil... Mila Kacic je napisala: “Ni smrt tisto kar nas loci in ni življenje tisto, kar nas druži, so vezi mocnejše...” Spoštovani Jure... Moje sodelovanje s tabo je bilo krajše kot z vecino drugih v ZPM, vendar bogato s prenosom tvojega strokovnega znanja. Ti si bil tisti, ki si me vkljucil v aktivno delo v ZPM... Veliko ur sva združevala moci, da bi pripravili ucinkovit program za vodenje projektov v obcinah. Jure, kdo mi bo zdaj v zakljucni fazi pomagal prepricati razvijalca, kaj je boljše, bolj prav...? Verjamem, da boš takrat z mano... in da bo program še en delcek v mozaiku rezultatov tvojega dela.... Dr. Tanja Arh Žalostna novica o Juretovi nenadni smrti me je zadela kot strela z jasnega. Najine poti so se srecale pred približno 20 leti na Fakulteti za organizacijske vede. V vseh skupnih “projektih”, od mentorstva pri diplomi, do skupnega dela v ZPM, urednikovanja revije Projektna mreža, skupnih publikacij … sva odlicno sodelovala in v tem casu stkala iskreno prijateljstvo. Na moji znanstveni poti mi je nesebicno stal ob strani in me spodbujal, ko mi je bilo najtežje. Jure je bil izjemen strokovnjak, prijeten sogovornik in dober prijatelj. Clovek z velikim srcem. Cenil je iskrenost, marljivost, tocnost in držanje obljub. Pogovori z njim so bili vedno strokovni, a tudi zabavni. Njegova dobrodušna pojava me je vedno navdihovala z optimizmom. S Tvojim odhodom je nastala praznina, ki jo bodo polnili spomini na najino sodelovanje in druženje. Ostaja zgolj tolažba, da je bil cas, ki sem ga preživela s Teboj, neizmerno dragocen cas, ki me bo bogatil za zmeraj. Dragi Jure, pogrešala Te bom. IPMA® SloCert informativni dan Slovensko združenje za projektni management vas v okviru programa certificiranja IPMA® SloCert vabi na informativni dan, ki bo potekal 4. aprila 2019 ob 14. uri v Centru za poslovno usposabljanje (Kardeljeva plošcad 27 a, 1000 Ljubljana). Na dogodku boste udeleženci lahko pridobili vse informacije v zvezi s pridobitvijo IPMA certifikata po novem sistemu certificiranja ICB 4. Seznanili se boste tudi s samo prijavnico in postopkom certifikacije. Prosimo vas, da se na informativni dan prijavite, udeležba na dogodku je za vse udeležence brezplacna. IPMA® SloCert Certifikat je listina, s katero nosilec izkazuje svojo usposobljenost - kompetentnost za zmožnost uporabe potrebnega znanja in/ali vešcin ter primernost osebnostnih lastnosti za uspešno in ucinkovito obvladovanje projektov. NAPOVEDNIK DOGODK OV IN AK TIVNOSTI ZP M ZPM VECERJA Z LETNO SKUPŠCINO IN PODELITVIJO NAGRADE PROJEKTNI MANAGER LETA 2018 Avtor: Rok Petje, sekretar ZPM L etos bomo v Slovenskem združenju za projektni management že drugic zapored pripravili ZPM vecerjo, ki združuje redno letno skupšcino združenja ter podelitev nagrade Projektni manager leta 2018. Dogodek bo potekal v cetrtek, 18. aprila 2019 v Radisson Blu Plaza Hotelu v Ljubljani s pricetkom v vecernih urah. Po slavnostnem sprejemu v preddverju dvorane bomo priceli z uradnim programom, kjer bodo strokovni program dopolnjevale odlicne kulinaricne mojstrovine izpod rok hišnega kuharskega mojstra hotela. V prvem delu dogodka bomo predstavili dosežke in izvedene aktivnosti v letu 2018 ter predstavili plan dela za leto 2019. Drugi del slavnostne vecerje bo namenjen podelitvi nagrade Projektni manager leta 2018, kjer bomo videli kratke predstavitve finalistov ter v zakljucku dogodka samo slavnostno razglasitev. Na dogodek se lahko prijavite prek našega spletnega mesta, vecerja pa je za clane ZPM brezplacna. NAPOVEDNIK DOGODK OV IN AK TIVNOSTI ZP M PROJEKTNI FORUM 2019: PROJEKTNA SLOVENIJA Avtor: Rok Petje, sek retar ZPM K onferenca Projektni forum 2019, ki je osrednji strokovni dogodek Slovenskega združenja za projektni management, bo podobno kot lani tudi tokrat potekala v drugi polovici letošnjega leta. Dan, ki je v celoti posvecen strokovnim razpravam o projektih in projektnem managementu, bo letos 18. oktobra 2019 v Radisson Blu Plaza Hotelu v Ljubljani. Strokovna konferenca letos nosi naslov “Projektna Slovenija”, s cimer želimo izpostaviti primere dobrih praks in projektov, ki so bili izvedeni v Sloveniji. Tako kot na mnogih podrocjih, smo tudi na podrocju projektov in projektnega managementa v Sloveniji mnogokrat vec kot uspešni, lahko trdimo kar odlicni, a tega žal prepogosto ne znamo ali ne želimo izpostaviti. Gre za številne projekte, ki so jih v zadnjem obdobju izvedle organizacije, podjetja, javni zavodi ali obcine. Na dogodku bomo predstavili skrivnosti uspehov številnih projektov z razlicnih podrocij, razlicnih obsegov in zahtevnosti. S tem ne želimo izpostaviti samo vseh tistih strokovnjakov, ki odlicno vodijo in skrbijo za kvalitetno izvedbo projektov, pac pa tudi pristope, modele, metode in tehnike projektnega managementa, ki jih ob tem uporabljajo. Tema je nastala kot nadgradnja izredno zanimivih intervjujev, ki jih pripravlja dr. Anton Hauc v reviji, ki jo pravkar berete in kjer predstavljamo primere odlicnih projektov v Sloveniji. Na dogodku se bodo prepletala strokovna predavanja, predstavitve primerov dobrih praks ter interaktivno sodelovanje udeležencev na delavnicah. Seveda pa tudi letos ne bomo pozabili na kulinaricna razvajanja ob odmorih, ki bodo namenjanja medsebojnemu spoznavanju, mreženju ter vzpostavljanju in krepitvi povezav in partnerstev. Vse podrobne informacije bomo objavili na našem spletnem mestu ww w.zpm.si, zato ga aktivno spremljajte še naprej. Na dogodku bomo predstavili skrivnosti uspehov številnih projektov z razlicnih podrocij, razlicnih obsegov in zahtevnosti. PROJEKTNI FORUM 2018 NAPOVEDNIK DOGODKOV Seventh International Scientific Conference on Project Management in the Baltic Countries Project Management Development – Practice and Perspectives ISSN 2256 0513 25 26 April, 2019 Riga, Latvia IZZIVI SODOBNEGA PROJEKTNEGA VODENJA Podjetje ASKIT ponovno pripravlja konferenco s podrocja projektnega managementa, tokrat že 10. po vrsti. Potekala bo v Ljubljani, 20. in 21. maja 2019. V nadaljevanju si lahko preberete vec informacij o konferenci. Svet okoli nas se spreminja vse hitreje. Digitalne tehnologije, novi poslovni modeli, nove metode inoviranja, nova prebojna podjetja, nove oblike konkurencnosti, novi poklici, nova delovna mesta, umetna inteligenca. Teh bo vec in še hitreje bodo prihajale nove. Kje je v teh spremembah projektno vodenje? Ali so obstojece projektne paradigme še kos znacilnostim digitalne ekonomije? Kaj pa projektne pisarne? Ali zadovoljivo odgovarjajo na te spremembe? Je agile še »in«, je še vedno kos tem spremembam? Potrebujemo nove projektne pristope? Nove metodologije? Nove projektne paradigme? Konferenca bo zato namenjena projektnim izzivom in praksam prihodnosti. Povabili smo dva že znana in najbolje ocenjena predavatelja s preteklih konferenc (Olaf in Eileen) in dva nova predavatelja, pravzaprav predavateljici (Marisa, Lindsay). Vsi štirje sodijo med vodilne evropske predstavnike tistih, ki veliko premišljujejo in delujejo na podrocju projektnega vodenja prihodnosti. Marisa bo odprla konferenco s provokativnim predavanjem »Back to the future: will project management survive?« in nas po kosilu v svoji delavnici pripravila do razmišljanja zunaj škatle, pravzaprav zunaj trikotnika. Nadaljevala bo Lindsay s tematiko prilagajanja razlicnih PMO na spremembe, sodobne trende in smernice ter nove pogoje poslovanja. Govorila bo o Agile PMO, The PMO as a Service, The Future PMO. Olaf bo, ceprav je edini moški uvodni predavatelj, zastopal mehkejše teme s svojim poglobljenim razumevanjem narave vodij. Naslov njegovega predavanja je »Leading with/in tension«. V delavnici pa nas bo presenetil z za projektno vodenje izrazito inovativnimi temami, kot so kvantna fizika, ekologija, teorija kompleksnosti, social science. Se sliši precej futuristicno? In prav je tako, saj se prihodnost spreminja vse hitreje. Zadnje predavanje bo izvedla Eileen, najbolje ocenjena predavateljica PVVP 2017. Spustila nas bo nazaj na trdno zemljo osnovnega poslanstva projektnega vodenja. Naslov njenega predavanja je »Delivery, but not as we know it«, govorila pa bo o razlicnih metodah izvedbe projektov. Prijavite se lahko na spletnem mestu https://www.projektna-praksa.si/ P r o j e k t n a S l o v e n i j a PROJEKT GRADNJA AC ODSEKA DRAŽENCI -MMP GRUŠKOVJE - projektna zgodovina vseevropskega prometnega omr ežja v Slo v eniji je sedanjost ­ ODSEK AVTOCESTE DRAŽENCI – MMP GRUŠKOVJE IN INTERVJU Z BOGDANOM VREZNERJEM, DIREKTORJEM PROJEKTA, DARS D. D. dr. Anton Hauc, castni clan ZPM V naslovu nismo brez razloga zapisali besede SEDANJOST. Projekt je zakljucen z odprtjem celotnega avtocestnega odseka Draženci do maloobmejnega prehoda Gruškovje. Morebiti izpade ta beseda nekoliko vznesena, vendar se le moramo zavedati, da smo z dokoncanjem tega odseka sklenili pomemben del evropskega cestnega omrežja. Pred leti, preden se je projekt zacel izvajati, sem projekt oznacil za eno izmed projektnih sramot Slovenije. Sedaj ob koncanju projekta mi je kar malce nerodno, saj je bil projekt zgledno izvajan in voden. Vendar ostaja spoznanje, koliko casa je potrebovala Slovenija, da je koncno izgradila ta odsek, da je koncala agonijo preckanja naše meje, posebno ob praznikih, dopustih, da je koncala težave prebivalcev pri preckanju stare ceste, pri povezavah z osrednjim delom Slovenije. Še bi lahko naštevali, vendar bodo vse te težave in neprijetnosti kmalu samo (neprijetna) zgodovina. Projekt Gradnja AC odseka Draženci-MMP Gruškovje smo v naši reviji predstavili trikrat. Prvic maja 2016 s podnaslovom »Koncana avtocestna projektna zgodovina vseevropskega prometnega omrežja v Sloveniji«, drugic februarja 2017 s podnaslovom »Projektna zgodovina vseevropskega prometnega omrežja v Sloveniji bo postala sedanjost« in tretjic marca 2018, »Projektna zgodovina vseevropskega omrežja v Sloveniji«. Podnaslov sedanjega prispevka je drugacen, vkljucena je beseda, ki dovolj pove. Avtocestni odsek v dolžini 13,03 kilometra je prevozen po merilih avtocestnega prometa in tudi po željah in potrebah lokalnega prometa. Imeli smo priložnost spremljati izvajanje projekta skorajda od samega zacetka in posebej smo zadovoljni, da lahko porocamo ob koncanju projekta in se predvsem še pogovorimo z direktorjem projekta g. Bogdanom Vreznerjem. predhodnih predstavitvah projekta in pogovorih z njim je bila predstavitev projektov celovita in z vidika projektnega managementa tudi podrobna. To smo dopolnili še s pogovori s takratnim županom obcine Podlehnik g. Markom Maucicem v izdajah revije: letnik III, štev. 1, februar 2017 in letnik IV, štev. 1, marec 2018. Ob vsem tem je vedno bolj dozorevala naša želja ali kar zanimanje, da imamo ob koncanju projekta še enkrat pogovor z direktorjem projekta in takratnima županoma obcine Podlehnik in obcine Videm, saj je to primerno in potrebno. Kaj je pravzaprav konec projekta? Odgovor je seveda lahko povsem formalen in v skladu z vsemi pravili, ki odrejajo konec projekta. Lahko pa so tudi povsem osebni. Kakšni so obcutki sedaj po toliko letih trajanja projekta, lahko tudi recemo po toliko letih ukvarjanja s projektom? Naj povedo sami. Projekt je pisal posebno zgodbo v njihovem življenju. I zg r adnja a vt oc estnega odsek a Draženci do MMP Gruškovje je koncana. O dsek je zg r ajen pr ed r okom. P r omet je st ekel . S v ecana ot v or it ev je bila 30. novembra lansko leto. I mamo k ar v eliko vpr ašanj , ki se zacno s »kako«. Kako je v ašim iz v ajalc em in v am uspelo pr ojekt pr ipelja ti do odpr tja c elotnega odsek a pr ed r okom, k i naj bi po pr v otnem nacrtu bil 15. januar 2019? Vemo, da se lahko dogodi, da hitr ost vpliv a na k ako v ost iz v edbe; k ako st e uspeli doseci ustr ezno k ako v ost , saj st e ž e pr idobili odlocbo o posk usnem obratovanju? Kako …? Na DARS imamo dolgoletne izkušnje z vodenjem in izvajanjem takšnih projektov, imamo strokovno znanje in izkušnje. To smo že poudarili v najinih predhodnih pogovorih vaši reviji. Moram reci, da je to tista osnova, na kateri sloni dokoncanje po nacrtu oz. koncanje pred dogovorjenim rokom. Prišli smo do nekaterih novih spoznanj, kako to dosegati. Na tem je treba delati že od samega zacetka projekta, že od priprave zagona projekta. Lahko receva, da ta nova spoznanja in prepricanje, da se da takšne projekte Najprej je bil izgrajen avtocestni odsek od Dražencev do Podlehnika in nato dokoncan odsek Podlehnik do MMP Gruškovje. uspešno izvajati, pomenijo za nas tudi nek »konec« projekta. Projekt smo koncali dober mesec dni pred rokom. Direktor glavnega izvajalca EUROASFALT iz Sarajeva je ob podpisu pogodbe, poleti 2016, medijem sicer optimisticno javno napovedal skrajšanje za pol leta od pogodbenega roka. Na podlagi tega smo prejeli vrsto vprašanj v zvezi s tem, ceš ali bodo sledili aneksi k osnovni pogodbi zaradi krajšega roka dokoncanja del, za kar pa seveda ni bilo pravne osnove. Lahko recemo, da je bila to zelo optimisticna in smela napoved. Smo pa ocenili, da je skrajšanje možno. V ta namen sta bila izdelana dva terminska plana. Prvi je bil narejen ob podpisu pogodbe in je bil osnova za nadzor in sploh spremljanje izvedbe celotnega obsega del. Narocili pa smo tudi izdelavo plana na podlagi skrajšanja, ki ga je napovedoval izvajalec ob podpisu pogodbe. Pri tem smo se sicer sklicevali na izjavo vodstva izvajalca, saj nismo želeli, da se to razume kot naša zahteva ali celo kot narocilo. Izvajalec bi to lahko razumel kot zahtevo za pospešeno delo. Zato smo, preprosto receno, izvajalcu »stalno dihali za ovratnik«, kar pa je le imelo svoj ucinek. Smo se pa oboji zavedali, da je ta drugi del avtocestnega odseka od Podlehnika do maloobmejnega prehoda Gruškovje težji, predvsem zaradi omejenega prostora in neugodnih geomehanskih razmer. Naj samo za primer navedemo hribino z zelo trdim materialom, na kateri je delalo šest drobilcev skoraj eno leto. Kaj vse je bilo treba postoriti na tem odseku avtoceste od Podlehnika do MMP, smo predstavili v enem od predhodnih pogovorov v vaši reviji. Delo je bilo izredno težko. Gradbena dela zakljucevati v zimskem casu je lahko tvegano in vedeli smo, da bo projekt treba zakljuciti prej. In to se je tudi zgodilo in s svecano otvoritvijo je bil celoten avtocestni odsek dokoncno odprt za promet. Zamud nismo pricakovali; kmalu je sicer postalo jasno, da dokoncanje kar šest mesecev pred rokom ni možno, a vsi smo vedeli, da bo projekt vseeno koncan prej. Celoten odsek/projekt nove AC se je pravzaprav delil na dve etapi, lahko recemo tudi na dva podprojekta. Najprej je bil izgrajen avtocestni odsek od Dražencev do Podlehnika in nato dokoncan odsek Podlehnik do MMP Gruškovje. Prvi odsek je izvajal konzorcij slovenskih gradbenih podjetij, ki ga je vodil POMGRAD iz Murske Sobote, drugega pa je izvajal EUROASFALT. Vsi so se izkazali kot dobri in solidni izvajalci, kar je za uspešno izvedbo projekta izrednega pomena. Postavili ste vprašanje, ki povezuje hitrost izvajanja oz. predcasno koncanje in kakovost. Predcasno dokoncanje nikakor ni in ne more vplivati na kakovost, saj smo vztrajali in nenehno preverjali planirano in dejansko kakovost izvedbe. Tega se je izvajalec ves cas zavedal in tudi dosledno izpolnil naša pricakovanja. Kaj vse moramo uvrstiti v kakovostno izvedbo, je precej širok pojem in ne nazadnje pogodbeno dogovorjen, vendar lahko zatrdimo, da pri tem ni bilo nobenih odstopanj. Kako to, da smo uspeli projekt koncati prej in v okviru razpoložljivih financnih sredstev in hkrati razrešiti vse, kar je bilo potrebno in možno, je vprašanje, ki si ga sedaj sami po koncanju pogosto postavljamo. Vendar bolj ko je projekt napredoval, bolj smo bili prepricani, da bo zagotovo koncan tako, kakor je bil zastavljen na zacetku in med izvajanjem. Kako je bilo s stroški in financiranjem? V naših pr edhodnih r azgo v or ih st e nam podali konk r etne št evilke in ob ot v or it vi odsek a od Dr až enc ev do Podlehnika napovedali morebitno (upraviceno) podr ažit ev za dober odst ot ek . K aj je pok azal nadz or, posebno s strani EU in našega Ministrstva za finance? Financna struktura oz. konstrukcija projekta je poznana, saj je bila veckrat predstavljena javnosti. Projekt je bil financiran z lastnimi sredstvi in sredstvi EIB – Evropske investicijske banke in pa z evropskimi sredstvi financne perspektive 2014 do 2020. Pri dogovorih in nadzoru smo se zelo osredotocili na to, da ne bi prihajalo do prekoracitev oz. prevelikih in težko obvladljivih korekcij. To je bila ena od mojih prioritetnih nalog. Vsa pridobljena evropska sredstva, ki so bila dodeljena v fiksnem znesku, so morala biti plansko in namensko izkorišcena in to smo tudi dosegali. Izvajane so bile številne kontrole, tako s strani Ministrstva za infrastrukturo kot s strani Ministrstva za finance - Službe Vlade Republike Slovenije za nadzor proracuna. Vse kontrole niso ugotovile nobenih odstopanj, vsa financna sredstva smo izkoristili po planu. V medijih je bil veckrat postavljeno vprašanje o podražitvah projekta. Pri tem je treba izhajati iz vrednosti sprejetega investicijskega programa, v katerem so bili predvideni vsi skupni stroški in posebej stroški gradnje. Ob primerjavi dejanske porabe sredstev Vse kontrole niso ugotovile nobenih odstopanj, vsa financna sredstva smo izkoristili po planu. Danes bi to seveda bilo drugace, z gotovostjo lahko recemo, da bi bile ponudbe višje in za investitorja manj ugodne. Seveda je znotraj DARS vzpostavljena vsa potrebna organizacija, ki omogoca, da lahko direktor projektov izvaja svoje naloge in da je obenem zagotovljeno celovito spremljanje izvajanja. s temi vrednostmi lahko ugotovimo, da je prišlo do precejšnjih prihrankov. Naj samo omenim, da je po investicijskem programu po tekocih cenah brez DDV bilo predvidenih 199 mio EUR za celotni odsek in od tega 168,4 mio EUR samo za gradnjo. Dejansko smo porabili 157,5 mio EUR celotnih stroškov ali 79 %, za gradnjo pa smo porabili 114,7 mio EUR, kar pomeni 68 % prvotno predvidenih stroškov. Kaj je k temu pripomoglo, kako se je to zgodilo? Odgovor je, da smo pravzaprav »imeli sreco«, da so bile ponudbe izvajalcev precej nižje od zahtev iz investicijskega programa oz. glede na dovoljeno maksimalno vrednost ponudbe. Danes lahko recem, da je to bila »sreca tistega trenutka«, saj je bilo med ponudniki veliko zanimanja za razpisana dela. Gradbeni trg ob našem razpisu še ni bil v takem porastu, kot smo mu prica danes. Danes bi to seveda bilo drugace, z gotovostjo lahko recemo, da bi bile ponudbe višje in za investitorja manj ugodne. Je k temu pripomogla tudi referenca, ki jo pridobi izvajalec s projektom? Težko je zanesljivo oceniti, v koliki meri ravno težnje po pridobljenih referencah vplivajo na ponudbe izvajalcev. Vendar pa tudi na drugih projektih, ki jih izvaja DARS, spoznavamo, da se izvajalci zelo zavzemajo za to, da bi pridobili ustrezne reference. Te še kako potrebujejo pri dajanju novih ponudb. Posebej so pomembne tiste reference, ki jih izvajalci dosegajo na nacionalno pomembnih projektih, kar je izgradnja tega avtocestnega odseka zagotovo bila. Ob vsem našem spremljanju izvajanja projekta smo spoznavali vaše delo in celovito organizacijo projektnega managementa v D ARS. Naše pr epr icanje je , da je to bil pomemben element uspešnosti iz v edbe pr ojekta. Kako na to gledate sedaj? Sedaj ob koncanju projekta težko sam ocenjujem, ali je uporabljeni nacin vodenja projekta, ki ga je DARS uvedel pri tem projektu, pomembneje vplival na uspešnost izvedbe projekta. Do tega projekta je vodenje projektov prevzemal naš izvajalec svetovalnoinženirskih storitev, DARS pa je bil tako nekako posredno operativno povezan z vodenjem projekta. Pri tem projektu pa sem bil v vlogi direktorja projekta predstavnik narocnika, torej DARS, in tisti, ki je neposredno izvajal naloge, vezane na vodenje projekta. Iz vajalec svetovalnoinženirskih storitev je imel svojega vodjo projekta, ki je imel bolj vlogo nadzora kot pa vlogo celovitega vodenja projekta. Seveda je znotraj DARS vzpostavljena vsa potrebna organizacija, ki omogoca, da lahko direktor projektov izvaja svoje naloge in da je obenem zagotovljeno celovito spremljanje izvajanja. Na ta nacin je bilo omogoceno tudi hitrejše sprejemanje odlocitev, linija vodenja je bila krajša. Kakor receno, sam zelo nerad glasno komentiram vpliv tako organiziranega projektnega managementa na uspešnost projekta. Sam sicer imam svoje osebno stališce, koncno oceno pa naj raje poda stroka, ki se s tem ukvarja (smeh). Projekt je koncan. Vemo, da ta ugot o vit ev v elja pr edv sem za nas voznike in tudi za lok alno pr ebiv alst v o. Najbolj v »živ o« so g r adnjo zadnjega odseka Podlehnik–MMP Gruško vje obcutili pr ebiv alci ob t ej tr asi. K ako bi sedaj ob koncu pr ojekta oc enili odziv e pr ebiv alc ev? Lahko r ec emo , da so bila njiho v a pr icako v anja izpolnjena? V odgovoru bi se rad najprej zahvalil takratnima županoma kot predstavnikoma lokalnih skupnosti, g. Marku Maucicu iz obcine Podlehnik in g. Frideriku Bracicu iz obcine Videm. V projekt je sicer bila vkljucena tudi obcina Žetale, vendar v manjšem obsegu. Sodelovanje je bilo izredno in njuno delo ocenjujem kot zelo uspešno. Zavedala sta se, da bomo samo s sodelovanjem lahko izvedli vse, kar bo potrebno. Moje osebno mnenje je, da je treba njuno angažiranje na projektu (in angažiranje njunih sodelavcev in še koga) oznaciti kot njuno življenjsko delo, kot njun življenjski projekt. Ko sem se jima prvic osebno predstavil, sem dal jasno vedeti, da bom v najvecji možni meri upošteval pricakovanja in potrebe krajanov in vseh drugih udeležencev na projektu, seveda v okviru zakonskih možnosti in v skladu s svojimi pooblastili. Jasno mi je bilo, da bodo prebivalci prej sprejeli njune obrazložitve, predloge, rešitve itd. kot moje. Zavedal sem se, da ce bi jaz obrazložil in utemeljeval, da npr. necesa ni možno izvesti ali upoštevati, bi to bil njihov odnos verjetneje odklonilen. Njima so ljudje verjeli in jima zaupali. In tako je bilo ves cas izvajanja projekta. Primere, ko nekdo ne bo vec mogel priti na svojo posest na nacin, kot je bilo to pred gradnjo, sta s prizadetimi reševala dosti ucinkoviteje, kot bi to zmogel jaz ali moji sodelavci. Težko je reci, ali so bila uresnicena vsa pricakovanja in vse zahteve. Vendar vecjih problemov, katerih reševanje bi negativno vplivalo na projekt, nismo imeli. Skupaj smo jih uspeli rešiti. Se je pa zelo hitro pokazalo, da so glavna pricakovanja, ki so bila povezana s preckanjem avtoceste, izpolnjena. Na celotni trasi 13,03 km gre za sedem nadvozov in dva podvoza in za vec krožišc. Pricakovanja lahko povežemo tudi z izgradnjo paralelnih lokalnih in regionalnih cest. Preprosto lahko recemo, da je levi in desni del doline ustrezno prometno povezan, kar so bila glavna pricakovanja krajanov. Naj pri odgovoru na vaše vprašanje uporabim spoznanje bivšega župana obcine Podlehnik g. Maucica, ki je rekel, da se z novo avtocesto spreminja dosedanji tradicionalni nacin življenja, prebivalci prehajajo na novega in kvalitetnejšega. Res je tako. Spomniti se je treba samo na to, kakšen je bil npr. Podlehnik Ce združimo te projekte s projektom izgradnje avtocestnega odseka v celotnem obsegu, potem lahko res govorimo o izpolnjevanju želja prebivalcev in ostalih zainteresiranih. pred zacetkom gradnje in kakšen je sedaj. Enako lahko recemo tudi za obcino Videm in predvsem naselje Tržec. Res se prehaja na nov nacin življenja. K temu pa ne prispeva samo avtocesta, temvec tudi vrsta drugih projektov, ki so bili izvedeni v casu mandata obeh omenjenih županov. Ce združimo te projekte s projektom izgradnje avtocestnega odseka v celotnem obsegu, potem lahko res govorimo o izpolnjevanju želja prebivalcev in ostalih zainteresiranih. Da pa pri tem ni možno izpolniti vseh želja, je pac neko stalno prisotno življenjsko pravilo. Projekt z odprtjem AC je z vidik a zagot o vit v e pr ometa koncan. Doseženi so vsi potr ebni objektni cilji in s t em gla vni namensk i cilj . P r ojekt pa s t em za D ARS v erjetno še ni koncan. Ve se, da morajo D ARS in iz v ajalci EUR O ASFALT, POMGRAD in drugi postoriti še marsikaj. Kdaj bomo lahko r ek li, da je pr ojekt A C odsek a Draženci – MMP Gruškovje dokoncno zak ljuc en? Z drug imi besedami, k aj je pr a vzapr a v konec pr ojekta? To vpr ašanje lahko z v eni po v sem pr akticno , lahko pa je tudi (t eor eticni) prispevek k proucevanju t o vrstnih pr ojekt o v. Lahko recemo, da je projekt s svecano otvoritvijo skoraj koncan. Vendar je to pravzaprav mejnik, ki je pomemben za tiste, ki bodo novi odsek avtoceste in regionalne ceste uporabljali kot vozniki. Recimo temu mejnik za uporabnike. Za narocnika pa imajo takšni projekti pravzaprav vec mejnikov, ki oznacujejo koncanje projekta. Glede na dolocila pogodbenih dolocil in dolocil FIDIC (Rdeca knjiga, 1999) lahko govorimo o vec kljucnih dogodkih projekta z vidika narocnika, ki jih lahko oznacimo preprosto kot mejnike za koncanje projekta, ki so: • Pridobitev poskusnega (zacasnega) obratovalnega dovoljenja. Glede na zahteve iz gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja ter druge zahteve soglasjedajalcev se izvajajo monitoringi. Z izvajanjem monitoringa se ugotavlja, ali so bili izvedeni ukrepi varovanja okolja ustrezni in zadostni. Gre predvsem za ugotavljanje hrupa, kvalitete podzemnih in nadzemnih voda ter varovanje narave in krajine. Zato je izdana odlocba o poskusnem obratovanju zacasna, z veljavnostjo enega leta. • Potrdilo o prevzemu. Na osnovi pridobljenega uporabnega dovoljenja imamo kot narocniki 56 dni casa, da v skladu s pogodbenimi dolocili izdamo izvajalcu potrdilo o prevzemu. To se je za odsek Podlehnik– MMP Gruškovje dogodilo 30. novembra lansko leto. • Pridobitev uporabnega dovoljena po koncanju monitoringa. Pridobitev poskusnega (zacasnega) obratovalnega dovoljenja se sicer lahko podaljša, vendar se praviloma to ne zgodi, v kolikor so izvedene vse aktivnosti, ki so potrebne, da se to prepreci. • Potrdilo o izvedbi. Izvajalec mora odpraviti morebitne pomanjkljivosti v roku šestih mesecev od izdaje potrdila o prevzemu, kar je nato osnova za izdajo potrdila o izvedbi. Pred izdajo potrdila o izvedbi mora izvajalec narocniku predati garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. • Koncni obracun, vcasih imenovan tudi kolavdacija. Izvajalec predloži predlog koncnega obracuna (koncno obracunsko situacijo), ki jo pregleda in potrdi nadzor. Z izvajalcem nato uskladimo vsa placila in poravnamo vse medsebojne koncne obveznosti. Lahko bi rekli, da je s tem projekt za narocnika iz vidika gradnje pravzaprav koncan, ni pa še zakljucen. K aj pa konec tr ajanja gar ancij? Trajanje garancijske dobe je doloceno v pogodbenih dokumentih. Odvisno od vrste del ali objekta traja od dveh pa vse do deset let, npr. za premostitvene objekte. Pred iztekom posamezne garancijske dobe za posamezen objekt se opravi ogled in odprava ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ali delu del. Sledi predaja tega objekta narocniku, s cimer obveznost izvajalca za ta del preneha. Lahko bi rekli tudi moja (smeh). Prisrcen smeh g. Vreznerja po tem odgovoru je bil dokaz, da je na vprašanje pravzaprav težko odgovoriti. Mimogrede je izjavil tudi, da (še) ne ve, ce bo takrat še delal na projektih. Lahko pa je pomenil tudi, da smo vprašanje nekam »cudno« zastavili. V pr ašanje , k i ga bom šele sedaj posta vil – odk r it o po v edano , najr aje bi ga posta vil k ar na zac etk u – je: k akšni so v aši obcutki sedaj po šestih letih dela, ko st e pr ojekt pr ipeljali do svecane otvoritve 30. no v embr a lansko let o? Ne glede na t o , da pr ojekt glede na v aš pr ejšnji odgo v or še ni koncan. C utit e olajšanje ali bo v v as nast opila »pr aznina«, saj s t em projektom ugasne tudi vaša v elik a angažir anost in zah t evna naloga? V zacetku projekta ni bilo lahko, rekel bi prej, da je bilo kar težko. Preprosto ne veš, kaj vse te caka, kaj vse bo treba postoriti. Zahteve in pricakovanja vodstva so bila velika. So pa bila tudi obdobja, ko si spoznaval, da kar gre. To da cloveku neko novo energijo. Plani izvedbe projekta so bili zelo ostri, kar je zahtevalo veliko angažiranja, replaniranja, dogovarjanja in še in še. Bolj ko se je projekt bližal otvoritvam, najprej prvega odseka Plani izvedbe projekta so bili zelo ostri, kar je zahtevalo veliko angažiranja, replaniranja, dogovarjanja in še in še. in nato še zadnjega, pa se je cutilo neko sprotno olajšanje, saj sem spoznaval, da vendarle vse gre tako, kot sem si zamislil oziroma smo si zamislili. Posebno je k temu prispevalo vedno bolj prisotno spoznanje, da vse poteka po planu, doseženi bodo roki, izvedba bo v okviru plana stroškov, financni viri so obvladljivi, kakovost ustrezna … Pojavilo se je tudi malce nostalgije, pritiska ni bilo vec tako obcutiti. Lahko naredim tudi primerjavo s težkim izpitom na fakulteti. Veliko je bilo treba študirati, vložiti energije, casa, pritisk je bil ves cas prisoten. Izpit opraviš, nato pa sledi neka praznina ali kakor bi svoje stanje pac poimenoval. Nekaj podobnega je sedaj v meni. Boste za prebroditev te »pr aznine«, c e smem po vz eti vaše zadnje besede, zaceli delati na kakšnem novem pr ojektu? Delam na novem projektu, ukvarjam se z odsekom ceste Ptuj– Markovci–Gorišnica–Ormož. Ne gre sicer za avtocesto, bo nekoliko širša dvopasovna glavna cesta, ki je že nekaj casa predvidena v nacionalnem programu izgradnje AC in v planu DARS. Ta cestni odsek je kar dolgo nekako »na cakanju«. Naj ob zakljucku predstavitve projekta Izgradnja AC Draženci–MMP Gruškovje podam še svoje spoznanje, prepricanje. V Sloveniji znamo izvajati projekte, ce so izpolnjeni pogoji, ce je prisotna doslednost, organiziranost projektnega managementa, ce... Vse, kar bi morali navesti za “ce”… bi morali izpolniti, narediti, uveljaviti itd. Nekateri to znajo in imajo urejeno. Tam lahko govorimo ne le o uspešno izvedenih projektih, temvec tudi o USPEŠNIH PROJEKTIH. P r o j e k t n a S l o v e n i j a PROJEKT GRADNJA AC ODSEKA DRAŽENCI -MMP GRUŠKOVJE - projektna zgodovina vseevropskega prometnega omr ežja v Slo v eniji je sedanjost ­ OBCINA PODLEHNIK IN KONCANJE PROJEKTA, INTERVJU Z MARKOM MAUCICEM, BIVŠIM ŽUPANOM dr. Anton Hauc, castni clan ZPM Marko Mauci P rojekt je zakljucen, avtocestni odsek med Draženci in maloobmejnim prehodom Gruškovje je sk lenjen, nadv o zi in podv o za, k i po v ezujejo »levi in desni breg« doline so zgrajeni in izpolnjujejo pricakovanja domacino v, r eg ionalne c est e so zg r ajene it d ., it d . Je pr ojekt izpolnil pr icako v anja domacinov? Kako gledate na pr ojekt danes , ko je pr ojekt koncan in je promet stekel? Projekt izgradnje AC ni zakljucen, je pa v zakljucni fazi. Promet res že poteka tako po avtocesti v celotni dolžini projekta kot tudi po na novo izgrajeni regionalni cesti. Do poletja morajo izvajalci zakljuciti še vsa urejevalna dela ob obeh trasah, sanirati zacasne deponije zemljin, sanirati poškodovane ceste, ki so se v casu gradnje uporabljale kot transportne in niso bile predmet rekonstrukcije, pa sanirati poškodbe na stanovanjskih objektih obcanov in odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na tehnicnem prevzemu. Kako gledam na projekt? Ta je povsem spremenil podobo Vsi, ki smo takrat v obcini prevzeli vodstvene funkcije, smo vedeli, da je to naša dolžnost, da tako rekoc izsilimo gradnjo. Podlehniške doline, mocno je zarezal v naravno okolje, nam pa je prinesel veliko sodobnih ureditev, kakršnih nimajo niti povsod v velikih mestih, predvsem so pomembni nadvozi in podvozi, saj lahko tako varno preckamo dolino, in pa dva avtocestna prikljucka, ki sta izhodišce za bodoci razvoj ob avtocesti, saj ta, v kolikor v kraju ni prikljuckov, pomeni le okoljsko obremenitev; ce pa lahko ljudje v kraj pridejo z avtoceste in obratno, pa je vrednost takega objekta povsem drugacna. Na nas pa je, da to pridobitev izkoristimo v gospodarske namene na najrazlicnejših podrocjih in da izboljšamo demografsko sliko Podlehnika in Haloz nasploh. Tr i manda t e st e bili župan obcine P odlehnik , tudi v casu najvecje dinamike izvajanja pr ojekta. Znano je , da st e bili gonilna sila in glavni vezni clen med DARS, njegovimi izvajalci in prebivalci. Ocenjujemo, da to ni bilo lahko delo in ne majhna odgo v or nost . K ako bi oc enili sv oje delo, delo v seh, k i so s str ani obcine in pr edsta vniko v obcine bili vk ljuc eni v pr ojekt? K ako st e r ešev ali spor e , k i so morebiti nastali, saj so na v edeni bili gla vni vplivni dejavniki v projektu? Izgradnja avtoceste je bila v »nacrtih« že vec kot 30 let, obstajajo celo nacrti izpred devetdesetih let. Ob nastopu mojega mandata konec leta 2006 smo skupaj s clani obcinskega sveta, obcinsko upravo in civilno iniciativo zaceli intenzivno pritiskati na DARS, da se koncno zacne premikati na tem podrocju, saj je bilo stanje že nevzdržno. Zaradi nivojskih preckanj glavne ceste so se dogajali številni incidenti, tudi taki s tragicnim koncem. V enem izmed takih je umrl tudi moj predhodnik, župan Vekoslav Fric. Vsi, ki smo takrat v obcini prevzeli vodstvene funkcije, smo vedeli, da je to naša dolžnost, da tako rekoc izsilimo gradnjo. Res nam je uspelo do leta 2010 pripeljati do sprejema državnega prostorskega nacrta in ob številnih zapletih se je gradnja zacela jeseni 2015. Takšen projekt je velik zalogaj, tako za projektante, investitorja in izvajalce ter vsekakor tudi za lokalno prebivalstvo. Ko pride projekt v izvedbo, je treba popraviti in dopolniti vse tisto, kar se ni zaznalo v casu nacrtovanja. Seveda kolikor se le da v okviru tehnicnih možnosti in stroškovnih okvirjev, v katere sta okovana investitor in izvajalec. Izvesti je treba tako, da bo pomanjkljivost odpravljena, še vedno pa v okvirih dovoljenih tehnicnih odstopanj in z normalnimi stroški. Projektant vedno najde rešitev, ki je na koncu optimalna za vse, izvajalci so strokovnjaki in jo znajo tudi izvesti, najvecja težava je, kako jo placati, ce ni bila v popisu del, ce je nenacrtovana … V tem najtežavnejšem delu usklajevanj so odlocilno vlogo odigrali nadzorni inženirji, ki so znali povezati izvajalca in investitorja v dobrobit pozitivne rešitve problema. Na tem mestu bi se želel zahvaliti investitorju DARS in direktorju projekta gospodu Vreznerju, vsem izvajalcem, ki jih je prevec, da bi jih našteval, in vsem nadzornim inženirjem, da so me z razumevanjem sprejemali, poslušali moje vcasih tudi zelo nemogoce zahteve in jih vecino tudi realizirali. Velika zahvala pa velja mojim obcanom, da so zelo tolerantno prenašali življenje na gradbišcu, kljub blatu, prahu, ropotu, vibracijam, obvozom, zaporam, miniranjem … Nihce izmed nas obcanov, pa tudi verjetno ne izvajalci, investitor in drugi, si pred gradnjo ni znal predstavljati, kako zelo bo delo vplivalo na življenje v dolini. Ne gre pozabiti, da je avtocesta pri nas »povozila« glavno cesto in je bilo treba zgraditi oboje, avtocesto in novo glavno cesto, obcani pa smo morali priti do svojih domov, izvajalci na delovišca, turisticni in tranzitni promet bi se moral nemoteno odvijati. Res so za nami težka leta, a mislim, da je bilo vredno potrpeti, zato še enkrat hvala vsem vpletenim v to izredno nenavadno gradbeno zgodbo. Svoje vloge sem se zavedal; verjamem, da je nisem odigral z odliko, ce gledate s katere koli strani, a moja navada in nacin dela je takšen, da vedno skušam najti kompromis, ki je dovolj dober za vse strani. Mislim, da mi je v veliki meri uspelo, verjamem pa, da ce nekdo gleda enostransko, na primer kot obcan ali kdo drug v tej verigi gradnje, bi z lahkoto rekel, da se nisem dovolj potrudil in da bi lahko dosegel vec. A vt oc estna po v eza v a, k i je sedaj vzpostavljena kot a vt oc estna in r eg ionalna, lahko pr ispev a k r az v oju Halo z in okolic e . Je ž e k aj odziv o v, se ž e pr ipr a vljajo k akšni pr ojekti, se je zanimanje za in v esticijsk a vlaganja mor ebiti ž e po v ecalo? Seveda vemo, da je o tem pr ezgodaj go v or iti, saj je od ot v or it v e c elotnega odsek a minilo šele nek aj mesec ev, pa vendar …? Prej sem že poudaril dva avtocestna prikljucka v obcini. Ta sta bistvenega pomembna za nadaljnji razvoj. Sedaj ko potencialni investitorji in prebivalci vidijo, da smo ju res realizirali in da v Podlehniku lahko vstopajo na avtocesto in z nje izstopajo, se pojavljajo zainteresirani za morebitna vlaganja v gospodarski razvoj, prav tako pa je naraslo zanimanje za stanovanjsko gradnjo v Podlehniku. Na obcini smo že izdelali idejne zasnove za razvoj Podlehnika, sedaj jih je treba le še Nihce izmed nas obcanov, pa tudi verjetno ne izvajalci, investitor in drugi, si pred gradnjo ni znal predstavljati, kako zelo bo delo vplivalo na življenje v dolini. Na obcini smo že izdelali idejne zasnove za razvoj Podlehnika. Veliko sem se naucil iz tega projekta in verjamem, da bi naslednjega izpeljal bolje. dodelati in zaceti intenzivno iskati investitorje, ki bi vse te prednosti prepoznali. Verjamem pa, da se bodo zelo hitro našli. K akšni so v aši osebni obcutk i? Vem, da je to zelo osebno vpr ašanje , v endar je v aše delo in sodelo v anje pr i pr ojektu pr a vzapr a v v aše življenjsko delo . Dinamike , k i je bila tu potr ebna, ni v ec . Je pr ojekt še pr isot en v v aših mislih? V enem izmed pogo v or o v z nami st e r ek li, da je noc v aša, ne od pr ojekt o v in pr oblemo v. Je tudi v tem primeru tako? Avtocesta je zgrajena, to je bistveno. Vsi, ki smo pri tem projektu sodelovali, smo pustili svoj podpis pod scenarijem zgodbe in vsak je bil nujno potreben za realizacijo projekta. V osebno zadovoljstvo mi je in štejem si v cast, da sem smel biti v vodstvu obcine ravno v casu vseh teh dogajanj in da sem jih lahko tudi usmerjal. Veliko sem se naucil iz tega projekta in verjamem, da bi naslednjega izpeljal bolje. Dinamika mojega delovnika pa ni s tem, ko je projekt koncan, nic drugacna, osredotocen sem pac na druge aktualne zgodbe in dogodke. S edaj nist e v ec nepr of esionalni župan. Delate v svojem podjetju . K akšna je deja vnost vašega podjetja? Je ponudba vašega podjetja povezana z novim avtocestnim odsekom o z. je sedaj v aše poslo v anje v por astu? Sedaj delam res samo še v svojem podjetju, pravzaprav v dveh gozdarskih podjetjih. Sem direktor gozdarske zadruge Ormož, ki lokalno povezuje gozdne posestnike in izvajalce gozdarskih del, na ptujskem pa sem ustanovil Gozdno gospodarstvo Ptuj, ki prevzema tradicijo gozdarstva na tem regionalnem podrocju. Naša ponudba ni povezana z novim avtocestnim odsekom, ga pa s pridom uporabljamo pri prevozu gozdnih lesnih asortimentov in delovne sile. P r o j e k t n a S l o v e n i j a PROJEKT GRADNJA AC ODSEKA DRAŽENCI -MMP GRUŠKOVJE - projektna zgodovina vseevropskega prometnega omr ežja v Slo v eniji je sedanjost ­ OBCINA VIDEM IN KONCANJE PROJEKTA, INTERVJU S FRIDERIKOM BRACICEM, BIVŠIM ŽUPANOM dr. Anton Hauc, castni clan ZPM velik poseg v pokrajino in pomemben za razvoj obcine. Preden se je zacelo graditi oz. govoriti o tem, da se bo res zacelo delati na avtocestnem odseku, je bilo treba veliko postoriti in se seveda F riderik Br acic vkljuciti v nacrtovanje in izvajanje projekta. Že dolgo nazaj, težko je C eprav projekt izgradnje pravzaprav ugotoviti kdaj, so se avtocestnega odseka od zaceli krepiti pritiski prebivalcev, naj Dražencev do maloobmejnega se zgradi avtocestni odsek. Glavni prehoda Gruškovje v obcini razlog za te zahteve je bilo tragicno V idem ni bil takšen g r adbeni stanje pri preckanjih stare ceste, ki poseg , kot je t o bil v obcini je povezovala Maribor prek Ptuja in Podlehnik , je pa bil k ljub t emu Videm s Podlehnikom ter mejnim Prisotne so bile tudi zahteve, da se vzpostavi hitrejša in boljša povezava, ki bi vplivala na razvoj gospodarstva in turizma ter prek tega na ustvarjanje novih delovnih mest. prehodom Gruškovje. Pri preckanju je umrlo vec kot 40 domacinov. Se je pa ta pritisk še izjemno povecal, ko je bila zgrajena avtocesta od Maribora do Dražencev. Prisotne so bile tudi zahteve, da se vzpostavi hitrejša in boljša povezava, ki bi vplivala na razvoj gospodarstva in turizma ter prek tega na ustvarjanje novih delovnih mest. Te zahteve sem prevzel pred 16 leti, ko sem prvic postal župan. Obravnaval sem jih kot prioritetne za razvoj obcine. Bile so tudi moja obveza in usmeritev za moje delo. Obrtna cona Težko je sicer na prvi pogled povezati upanje ali zahtevo, da bo z zgrajenim avtocestnim odsekom prišlo do novih delovnih mest. Vendar se ta pricakovanja postopoma le izpolnjujejo. Naj samo omenim, da smo zgradili novo obrtno cono. Avtocestna povezava je povzrocila vse vecje zanimanje investitorjev, predvsem tistih, ki so in bodo v njej postavili proizvodne obrate. Tako imamo sedaj na tej lokaciji že nove proizvodne obrate. S tem smo pridobili tudi nove zaposlitve. Zanimanje za zemljišca je v porastu. Jasno je, da je najpomembnejši razlog ta, da so sedaj prometne povezave s »tržnim okoljem« investitorjev boljše, skorajda bi si upal reci odlicne. Ob tem se mi seveda poraja vpr ašanje , ali se vr acajo mladi? Se. K temu predvsem pripomore dostop do avtoceste, lahko recemo kar nove prometne povezave, ki so se odprle z izgradnjo avtocestnega odseka in seveda z regionalnimi in lokalnimi cestami. Z omenjenimi novimi proizvodnimi objekti v objektni coni se postopoma povecujejo zaposlitvene možnosti. To je seveda prilika predvsem za tiste mlade ljudi, ki so bili zaposleni zunaj obcine. Ti se želijo vrniti domov, tja, kjer so bili rojeni, želijo si ustvariti družine. Vec jih bo, bolje bo. Pa recimo, bolje bo za obcino, saj se bo »povecal prihodek«, razvijale se bodo nove dejavnosti itd. Potrebni pa so bili še drugi projekti, ki jih uvršcamo med razvojne projekte obcine. Pri tem pa moram pojem »mladi« nekoliko razširiti. Vracajo se tudi starejši. Razvijamo nekakšen nov geografskodemografski krog prebivalcev obcine. To je strategija razvoja tega obmocja. Kako so se na to odzvali domacini, še zlasti tisti, ki jih je gradnja posebno zadev ala? Je pr ojekt izpolnil pr icako v anja? K akšno je bilo in je sodelovanje z obcino Podlehnik pred zacetkom projekta, med izvajanjem pr ojekta in sedaj? Vemo, da sta bili obcini najbolj vk ljuc eni v pr ojekt , r ec emo lahko , da sta bili najpomembnejša deležnik a. N jiho v e zah t ev e niso bile majhne . Sodelovanje z obcino Podlehnik lahko oznacim kot vzorno. Usklajeno smo delovali, saj gre za razvoj in predvsem prometno povezavo razvojno nekoliko zapostavljenega geografskega podrocja Slovenije. Posledice dolgoletnega »projekta sramote«, kakor ste ga poimenovali v predstavitvah v vaši reviji, smo najbolj cutili v obeh obcinah. Zakaj Slovenija ni dokoncala tega odseka, ko je Hrvaška zgradila avtocesto do MMP Gruškovje in mi samo do Dražencev, nam ni jasno. Verjetno še marsikomu drugemu? Lahko vzrok išcemo v tem, da smo v 27 letih od osamosvojitve Slovenije do danes imeli 13 vlad in s tem 13 ministrov za promet oz. infrastrukturo? Pravzaprav pa ni vec pomembno. Ceprav so bili prebivalci že pred izgradnjo avtocestnega odseka povezani, se je sedaj ta povezanost nekoliko izboljšala, vsaj prometno. Najbolj pa je pomembno, to bi želel še enkrat izpostaviti, da sta obcini pri projektu usklajeno delovali, ne samo na obcinski ravni, ampak tudi med prebivalci. Kot župan obcine Videm lahko o sodelovanju z županom obcine Podlehnik g. Maucicem povem, da sva dobro sodelovala in iskala optimalne rešitve. Vsaj tiste, ki jih kot župana lahko prevzameva in uresniciva. K aj v se je bilo tr eba post or iti v obcini? Kakšna je bila vaša vloga kot župana pri razreševanju nastalih pr oblemo v, r azlicnih ž elja in nenazadnje , k akšen je bil v aš vpliv na delo D ARS in njego vih iz v ajalc ev? Je bila c elo vita or ganizacija obcine , k r ajevne skupnosti, raznih odborov, komisij , civilne družbe it d . ustrezna in naklonjena pr ojektu? Kje in na k a t er ih podr ocjih je bilo pr a vzapr a v najvec težav? Najpomembneje je bilo zagotoviti uspešno projektno sodelovanje med zaposlenimi v obcinski upravi s krajevnimi skupnostmi in predvsem lastniki zemljišc ter še z drugimi organizacijami civilne sfere. Seveda je treba omeniti tudi sodelovanje s sosednjimi obcinami, predvsem obcino Podlehnik. Kot župan sem poskušal to sodelovanje vzpostaviti. Sedaj, ko nisem vec župan in se oziram nazaj, na projektne case, cutim kar neko zadovoljstvo. Izjemno pozornost sem namenil temu, da sem vse opombe, zahteve in neskladja poskušal reševati na sporazumen nacin. Res je, da mi je to vzelo veliko casa, vendar se je Najbolj pa je pomembno, to bi želel še enkrat izpostaviti, da sta obcini pri projektu usklajeno delovali, ne samo na obcinski ravni, ampak tudi med prebivalci. Doseci strpnost, ki je pri takšnih projektih nujna, ni bilo enostavno. Delo komisije ocenjujem kot primer dobre prakse. Govorimo o projektnem odlocitvenem timu na ravni obcine. izplacalo. Doseci strpnost, ki je pri takšnih projektih nujna, ni bilo enostavno. Vsi smo se zavedali, da smo pomembni vplivni dejavniki za odvijanje projekta, vendar pa se z morebitnim nasprotovanjem in težko izvedljivimi zahtevami do DARS samo odmikamo od planiranega dokoncanja projekta. DARS pa je bil, predvsem s pomocjo direktorja projekta g. Vreznerja, pri tem zanesljiv sogovornik in projektni partner ne glede na to, da je imel tudi DARS svoje zahteve, ki so bile zajete v vsej projektni dokumentaciji, soglasjih in zakonski regulativi ter v virih financiranja. So pa bile njegova obveza. Obcina je organizirala tudi komisijo, ki je spremljala izvajanje projekta in potrjevala odlocitve, ki jih je bilo treba sprejeti. Delo komisije ocenjujem kot primer dobre prakse. Govorimo o projektnem odlocitvenem timu na ravni obcine. Veliko zaslug za uspešno izvedbo projekta ima ravno ta komisija. Seveda moram omeniti še obcinski svet, ki je opravljal vlogo, ki izhaja iz njegovih zadolžitev. Predvsem gre za sprejemanje najpomembnejših odlocitev. Imam obcutek, da sem kar nekako neurejeno predstavil vse vplivne dejavnike ali, kakor bi vi rekli, vse deležnike. Da združim: obcinski svet, župan, komisija za spremljanje projekta, organizacijske enote obcine, predvsem obcinska uprava, krajevne skupnosti, predstavniki civilne družbe (delovali so predvsem v okviru komisije za spremljanje projekta) vse do prebivalcev, na katere je projekt najbolj vplival. Vsekakor je tu treba še omeniti zbor krajanov. Ta je bil posebej potreben pri potrjevanju projekta s poudarkom na njegovi umestitvi v prostor. Takšna organizacija je nujna in zasledimo jo lahko v vecini obcin, ki imajo intenziven lastni projektni razvoj in so na razne nacine vpete v skupne ali nacionalne projekte. K ako bi oc enili sodelo v anje z DARS? Mnenje direktorja projekta z DARS je zelo po zitivno. I zja vil je , da bi bilo pr ojekt z elo t ežko iz v esti br ez v elike pomoci župano v, pr i t em je posebej izpostavil župana obcine Podlehnik in vas. DARS je bil dober pogajalec, s svojimi pogodbenimi izvajalci dober izvajalec, g. Vreznerja kot direktorja projekta z DARS in njegovo ekipo pa lahko ocenim kot dobro projektno vodstvo. Priznati moram, da smo imeli tudi nemogoce zahteve. Tega se danes zavedamo. Vendar smo jih uspeli rešiti. Pomembno je bilo, da so nam bile predstavljene obveze in možnosti DARS, plan projekta, morebitna tveganja, financni pogoji in tudi zahteve izvajalcev. Predstavljene so nam bile financne obveznosti DARS in financni plan. Kje so bili najvecji posegi, k i jih je po vzr ocil pr ojekt izgradnje avtocestnega odseka? Kako so bila rešena arheološka najdišca? Posegi so najprej razvidni iz planov oz. projektantske in druge dokumentacije, po kateri se je izvedla umestitev trase avtoceste v prostor. Predvsem gre za zemljišca. Pretežno so bila v zasebni lasti. Nekdo je lahko izgubil zemljišce, dobil nadomestno, ga prodal in si našel novo ipd. Tu je bilo najvec problemov. Ni nam preostalo drugega, kot da smo jih reševali skupaj. Imeli smo kar nekaj arheoloških najdišc. Na obmocju Lancove vasi, kjer poteka trasa avtoceste, so bile zapušcine naše preteklosti. Izpostavil bi temelje verjetne poslovne stavbe iz rimskih casov in še nekaj manjših stavb. Arheologi so v skladu s pravili ta najdišca poslikali, zapisali itd., vendar vecjega vpliva na gradnjo ta najdišca niso imela. Projekt je za vami, ni vec tist e obr emenit v e , k i st e jo do življali. I zr edno st e bili vpeti, r eciv a poenosta vljeno, v pr ojektni r az v oj obcine . K akšni obcutk i v as pr evz emajo danes po koncanju pr ojekta? Vem, da v as vpr ašujem o v aših osebnih obcutkih. Nam jih le lahko zaupa t e? Kako se pocutim? Odgovoriti moram pravzaprav, kakšno je moje pocutje ob koncanju projekta in kakšno ob koncanju mojega županovanja. 16 let ali štirje mandati županovanja, to danes vse bolj opažam, ni malo. Zadovoljstvo ob projektu bi strnil v naslednje. Bil sem, lahko si recem tudi imel sem sreco, da sem bil župan od dejanskega nastanka projekta dalje, da sem uspel po svoji moci reševati razlicne situacije in probleme, da opažam zadovoljstvo obcanov in prizadetih in da je projekt izveden. Morebiti še zanimivost. Sem »neposredno prizadet« s projektom. Stanujem v hiši tik ob trasi avtoceste. Imamo sicer protihrupno ograjo, nekaj hrupa pa le ostaja. Se ga bom navadil? Pravzaprav lahko recem še to, da sem vcasih opravil do 250 ali celo vec ur na mesec in v to vkljucujem moje obcutke. Bil sem neke vrste neprofesionalni župan, z mesecnim placilom za pokritje stroškov. Drugace živim od pokojnine. Ko gledam nazaj, ko ugotavljam vse to, tudi to, da se je povezava z okolico skrajšala tudi do štirikrat, da je prisotno zadovoljstvo, da, da … Kar nekaj bi še lahko dodal, lahko pa tudi recem le, da sem zadovoljen. Drugo zadovoljstvo pa povezujem s svojo projektno preteklostjo oz. s projektnim razvojem obcine, kakor ste omenili. V casu mojega županovanja smo izvedli veliko projektov. Govoriti moram kar o okoli 600 projektih. Imamo kar zanimivo projektno zgodovino v teh šestnajstih letih. Seveda bi morebiti za vse projekte, naložbe, izgradnje, posege, adaptacije ipd. rekli, da so projekti, kakor se strokovno tolmacijo. Vse je bilo treba izvesti v rokih, v okviru financnih sredstev, z jasno postavljenimi cilji itd. Naj navedem nekaj primerov: • Izgradnja vodovodov v krajevni Vodenje teh projektov smo izvajali sami. Imeli smo kar nekaj vodij projektov. skupnosti Leskovec v obdobju od 2007 do 2014. Skoraj 50 % prebivalcev ni imelo ciste vode iz vodovoda. Oskrba z vodo je zdaj urejena. Projekt je bil financiran s sredstvi evropske kohezijske politike, s sredstvi obcine in prispevki krajanov. • Obnova in ureditev lokalnih cest. V obcini je okoli 230 km obcinskih in lokalnih cest. Obnovili smo vec kot 120 km cest. • Obnova šol. Obnovili smo tri šole, v prostorih dveh šol smo uredili prostore za vrtce. Ob šolah smo tako zagotovili varovanje otrok do casa, ko so starši lahko po zakljucku svojega delovnega casa prišli po svoje otroke. • Zgrajen nov otroški vrtec. • Izgradili smo, kakor sem že omenil, obrtno cono. • Uredili smo pohodne poti in sicer Haloško planinsko pot in Pot med vinogradi. • Uredili in obnovili smo romarsko pot sv. Avguština in sv. Magdalene. • Obnovili smo stare domacije, povecini zapušcene in stare tudi 200 let in vec, ki so bile na robu propada. Obcina jih je odkupila in prvenstveno preuredila in so tako del etnografskega muzeja. Poslopja smo preuredili za npr. podrocje šiviljstva, kovaštva, vinogradništva. Ohranili smo preteklost za vpogled v sedanjost in prihodnost. • Obnovili smo športno igrišce s športnim domom. • Zgradili smo sodobno krožišce z varno šolsko potjo. Res je, da sem bil kot župan nekako odlocujoce vpet v te projekte. Vendar pa projektov brez sodelavcev iz obcinske uprave ne bi mogli niti uspešno zasnovati niti pripraviti njihovega izvajanja in jih nazadnje izvesti. Vodenje teh projektov smo izvajali sami. Imeli smo kar nekaj vodij projektov. Za izdelavo projektne dokumentacije in izvajanje nadzora smo uporabljati tudi zunanje svetovalne organizacije. Ali smo se pri tem naslonili na spoznanja o uporabnosti projektnega managementa, pravzaprav težko recem. Morebiti bi lahko dosegli kaj vec, optimalneje, lastni projektni razvoj smo vendar obvladali. Je bilo k aj naspr ot o v anj , t eža v, mor ebiti o v adb? R es je , da je težko pri takšnih projektih zadovoljiti vse potrebe, zah t ev e , ž elje . Napadi, o v adbe , neutemeljene kritike so postali k ar stalnica. P r imer o v ni t ežko najti. Obr amba pr oti vsemu temu je kar pomembna naloga v sk lopu nalog v odenja pr ojekt o v, so k ar pomembni del projektnega managementa. Prišel sem do prepricanja, da ce hoceš kaj narediti v korist obcine in obcanov, pogosto »hodiš po robu«, vendar seveda ne smeš stopiti preko njega. Tega sem se ob prevzemu županovanja in predvsem pri nacrtovanju, pripravi zagona in samem izvajanju projekta dobro zavedal. Posledice so bile seveda ovadbe in kritike ter namigovanja o prekrških in o koristih, ki naj bi jih jaz ali moja ekipa imela. Do sedaj so bile ovadbe zavržene. Prav ugotavljate, da je borba proti vsemu temu del nalog vodenja projektov. Tega je lahko zelo veliko. Posebej se je povecalo ob vsakokratnih volitvah za župansko mesto. Ne morem mimo spoznanja, da je tega v Sloveniji kar veliko. Izkljucujem upravicene ovadbe. Ovadbe, ki se izkažejo za neresnicne, pa imajo lahko grenak priokus, lahko pa pravzaprav tudi prispevajo k motiviranju. S o pr ojekti, pr edv sem pr ojekt a vt oc est e , vpliv ali na v aše spanje? S t e mor ebiti »spali s pr ojekt om«? Projekt živi s tabo. Temu se ni mogoce izogniti. Življenje pa zajema tudi spanje. Osrednje poslanstvo AIM je v skladu z vizijo razvoj stroke industrijskega inženirstva in managementa ter predvsem promocija izobraževanja in raziskovanja na tem podrocju. i n t e r v j u AKADEMIJA ZA INDUSTRIJSKI MANAGEMENT - European Academy for I ndustr ial M anagemen t ( AIM), poslanst v o , vizija, clanst v o Slo v enije , pr ojekti, pr ojektni management, pogovor z dr. I zt ok P alcic em, pr vim clanom akademije iz Slovenije ­ dr. Anton Hauc, castni clan ZPM Z acetki Akademije za industrijski management – European Academy for Industrial Management (AIM), segajo v leto 1982, ko je med nemškimi in nizozemskimi akademiki nastala ideja o združenju raziskovalcev s podrocja industrijskega managementa. Uradni pricetek akademije, ki se takrat še ni imenovalo tako, sega v leto 1984. Na zacetku je bil uradni jezik nemšcina, saj so se združevali predvsem strokovnjaki iz nemškega govornega podrocja, ko pa so se priceli pridruževati strokovnjaki iz zahodne Evrope, je postal uradni jezik anglešcina. Že leta 1991 je bilo pridruženih 11 držav. Leta 2000 se je združenje poimenovalo AIM in danes vkljucuje strokovnjake iz 23 evropskih držav. Iz samega poimenovanja akademije je težko zaznati njeno osrednjo dejavnost, namen ustanovitve, projekte. Veliko nam lahko pove vizija akademije. AIM si prizadeva postati vodilna evropska akademija, ki razvija in spodbuja izobraževanje in raziskave na podrocju industrijskega inženirstva in managementa (IE&M). Zato skuša zbrati redne profesorje s tega podrocja iz vseh koncev Evropskega visokošolskega prostora (EHEA). Izobraževanje IE&M spodbujajo klasicni in sodobni pristopi, vkljucno z reševanjem problemov, študijo primerov in soustvarjanjem. Aktivno ucenje je namesto poucevanja prednostni vidik AIM. Osrednje poslanstvo AIM je v skladu z vizijo razvoj stroke industrijskega inženirstva in managementa ter predvsem promocija izobraževanja in raziskovanja na tem podrocju. Vsako leto prireja osrednjo konferenco, kjer clani predstavljajo aktualne rezultate svojega dela, projektov in generalno stanja na podrocju industrijskega inženirstva in managementa. Skozi cas je akademija postala odlicna platforma za mreženje in za skupne raziskovalne projekte, prav tako je ideja razvoj skupnih magistrskih študijskih programov s podrocja inženirskega managementa (http://www.europe­aim.eu/). O akademiji, clanstvu Republike Slovenije in še o marsicem smo se pogovarjali z dr. Iztokom Palcicem, izrednim profesorjem na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru (FS UM) in po osnovni izobrazbi univerzitetni diplomirani gospodarski inženir. Iztok Palcic S t e univ er zit etni diplomir ani gospodarski inženir študija G ospodarsko inž enirst v o ( GING) na Univ er zi v M ar iboru (UM). Nam lahko predstavite ta študij? K a t er a so bila osno vna vodila, da je UM ustanovila študij pr ed 27-imi leti? C epr a v sem bil v odja pr ojekta (a vt or clank a), bi ž elel , da o t em spr ego v or it e vi, še posebej , ker st e bili k asneje pr i iz v ajanju in r az v oju t ega študija tudi koor dina t or. Študijski program GING je prvi tovrstni študijski program v Sloveniji, ki sistematicno povezuje inženirska znanja z ekonomsko—poslovnimi. Gre za pravi interdisciplinarni študijski program, ki je imel ob svojem rojstvu tri smeri: Strojništvo, Gradbeništvo in Elektrotehnika. Slednje danes ne razpisujemo vec, po prvih dveh je še zmeraj lepo povpraševanje. Pri študijskem programu danes sodelujemo Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter Ekonomsko ­poslovna fakulteta. Študij poteka na univerzitetnem in magistrskem nivoju, pravkar je v fazi akreditacije doktorski študij GING. Do danes je študij zakljucilo že skoraj 1.000 študentov, kar je izjemno lepa številka. Osnovna vodila za ustanovitev študija so že skoraj tri desetletja prakticno enaka, kot veljajo še danes. Prakticno nemogoce je inženirja strojništva ali gradbeništva v poslovnem svetu popolnoma izolirati od drugih znanj in zahtev okolja. Izjemno pomembno je, da inženir razume inženirske izzive širše, npr. pri razvoju izdelka ali projektiranju zgradbe. Prav tako je za vodenje proizvodnega ali Zato potrebujemo strokovnjake, ki ne samo, da razumejo potrebe po prepletu tehniških in ekonomskih znanj, ampak so se sposobni na osnovi te realnosti spopasti z izzivi podjetja v današnjem poslovnem okolju. Danes ni mogoce najti resne tehniške univerze ali fakultete, ki ne bi ob klasicnem študiju npr. strojništva imela tudi študijski program GING. 38 gradbenega podjetja in projektov izjemno pomembno, da managerji razumejo tehniške in ekonomsko - poslovne vidike podjetja. Jedro stroke gospodarskega inženirstva oz. inženirskega managementa je prav to -razvoj, razumevanje, organiziranje, vodenje trajnostih proizvodnih sistemov, ki so izrazito kompleksni in interdisciplinarni. Zato potrebujemo strokovnjake, ki ne samo, da razumejo potrebe po prepletu tehniških in ekonomskih znanj, ampak so se sposobni na osnovi te realnosti spopasti z izzivi podjetja v današnjem poslovnem okolju. K temu dodajmo še velike potrebe po projektnih managerjih v inženirskih okoljih, kar strojništvo in gradbeništvo gotovo sta. Diplomanti GING-a so usposobljeni tudi za projektni nacin dela. Je študij uv elja vljen v pr aksi in do v olj po znan, da diploman ti nimajo t eža v z zaposlo v anjem? Na sreco je bilo za študij GING-a že na zacetku nadpovprecno veliko povpraševanje, zato je bilo že pred letom 2000 na trgu lepo število diplomantov. Posledicno so podjetja vse bolj spoznavala profil diplomantov in jih pricela ceniti. Seveda je ob zacetku bilo nekaj pomislekov, da diplomant GING-a ni »pravi inženir«, ampak tudi ta miselnost je preteklost. Nasprotno, marsikatero proizvodno podjetje je spoznalo, da potrebujejo prav take inženirje, kot jih daje študijski program GING. Danes najdemo diplomante GING-a ne samo v proizvodnih podjetjih, ampak tudi v ogromno drugih okoljih. Skrbno spremljamo zaposljivost diplomantov in že pred casom smo ugotovili, da ti profili zasedajo tocno taka delovna mesta, za katera so se izobraževali, da so nadpovprecno placani in da so našli zaposlitev izjemno hitro, vecinoma že v casu študija. Ce se nekoliko pošalim, še zmeraj velja, da brezposelnega diplomanta GING-a ni, razen ce se je sam tako odlocil. Lahko najdemo povezavo, sorodnost študija GING UM z delo v anjem AIM, pr eko k a t er e se zagota vlja tudi po v eza v a s študiji na evr opsk ih univ er zah in drugod, sicer pogosto drugac e poimeno v ani, in AIM? Seveda. Študij GING-a je torej študij, ki dejansko sodi na podrocje inženirskega managementa ali kot smo ga v Sloveniji posreceno poimenovali, gospodarskega inženirstva. Ker je inženirski management interdisciplinarno podrocje, se je le-to moralo malo dlje bojevati za priznanje svoje legitimnosti tudi pri nas. Ampak države, s katerimi se radi primerjamo, torej Nemcija, Avstrija, Velika Britanija, že dolgo negujejo to podrocje in priznavajo njegovo veljavo. Posledicno ni presenetljivo, da so se prav v teh državah (in dodajmo še Združene države Amerike) pojavili prvi študijski programi gospodarskega inženirstva že pred vec kot 50-imi leti. Danes ni mogoce najti resne tehniške univerze ali fakultete, ki ne bi ob klasicnem študiju npr. strojništva imela tudi študijski program GING. Ustanovitelji GING-a v Sloveniji so ob prvi akreditaciji študijskega programa dobro preucili prakse iz omenjenih držav in jih ustrezno prenesli na UM. Na Tehniški univerzi v Gradcu obiskuje študijski program GING enako število študentov kot študijski program strojništva. S t e clan AIM. B om z v eseljem kar nadaljeval, ste prvi Slo v enec , k i je postal clan AIM? K akšen je post opek pr idobit v e clanstva in nasploh kakšne zah t ev e , pogoje mor a k andida t izpolnjev a ti? Da postaneš clan AIM moraš izpolnjevati dolocene pogoje, povrh tega te mora predlagati aktualni clan AIM. Mene so predlagali kolegi iz Srbije (Fakulteta tehniških znanosti iz Novega Sada). Osnovni pogoj je sicer, da si redni profesor in da deluješ na podrocju inženirskega managementa. Ce nisi redni profesor, moraš opravljati vidne funkcije v okviru visokošolskega izobraževanja in še dodatno utemeljiti svoj doprinos podrocju inženirskega managementa. Trenutno sem izredni profesor na FS UM, opravljam pa funkcijo prodekana za izobraževalno dejavnost. Še bolj kot to pa sem v svoji kandidaturi izpostavil svojo vlogo pri študijskem programu GING, kjer sem vec let opravljal vlogo namestnika koordinatorja Sveta GING, nato sem bil skoraj šest let koordinator študijskega programa GING na UM, danes sem vodja dodiplomskega študijskega pr og r ama GING -S tr ojništ v o . Predvsem pa sem izpostavil svoj doprinos pri oblikovanju študijskega programa GING na vseh treh stopnjah v okviru bolonjske prenove, kjer sem na FS UM vodil celoten proces. Socasno s tem sem moral predstaviti svoje znanstveno­raziskovalno in strokovno delo, ki je pa prav tako prakticno izkljucno vezano na podrocje inženirskega managementa. Meseca septembra 2018 sem v okviru osrednje konference AIM pripravil svojo celovito predstavitev, nato so me januarja letos uradno imenovali kot clana AIM, prvega in trenutno edinega iz Slovenije. Za popolnejšo sliko vašega delo v anja nam lahko zaupa t e , na katerih podrocjih še delujet e; v em, da st e pr odek an za iz obr až ev alne zadev e na FS UM? Kot sem že omenil, ob funkciji prodekana za izobraževalno dejavnost vodim dodiplomski študijski program GING-Strojništvo na FS UM, sem senator fakultete ter clan nekaj komisij na UM. Sem strokovni sodelavec Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in delujem kot ocenjevalec višje in visokošolskih zavodov ter študijskih programov v Sloveniji in znotraj UM. Prav tako sem ocenjevalec razlicnih projektov na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter v okviru COST, EUREKA in EUROSTARS mehanizmov. Skušam biti aktiven Menim, da je za uspeh projekta še zmeraj najbolj pomemben cloveški vidik. tudi v Evropskem združenju za operacijski management (EUROMA) in v Pomurski akademski znanstveni uniji (PAZU). Seveda sem tudi dolgoletni clan ZPM Slovenskega združenja za projektni management, kjer sodelujem s kolegi na razlicnih podrocjih. Še zmeraj izvajam razlicna izobraževanja s podrocja projektnega managementa v obliki seminarjev ali neposredno v podjetjih. Trenutno sem v postopku pridobivanja certifikata IPMA nivo B. Glede na moj poklic pa je seveda osrednje poslanstvo znanstveno ­raziskovalno delo in prenos znanja na študente, kar še posebej rad pocnem. Znana je vaša projektna usmerjenost, saj ste med drugim tudi clan našega združenja, nekdanji clan izvršilnega odbora in podpr edsednik z druž enja, bili st e ur ednik P r ojektne mr ež e Slo v enije in naše e -r evije ZP M M r ežnik . Kdaj st e se pr a vzapr a v zac eli uk v arja ti s pr ojekti in projektnim managementom? Kdaj v as je t o pr evz elo? I n kako gledate osebno na projektni management danes? Za projekte in projektni management sem se navdušil v casu študija, ko sem tudi zacel delati na razlicnih študentskih projektih. K sreci je študij GING-a bil takrat in je še danes projektno naravnan študij. Še posebej me je za stroko projektnega managementa navdušil clovek, ki z mano opravlja intervju, in upam, da bo povedano ohranil v tem odgovoru (smeh). Prof. dr. Anton Hauc je predaval projektni management tako kot ga cuti – strastno. In ker mi je stroka projektnega managementa po svoji vsebini, prakticni naravnanosti, interdisciplinarnosti takoj prirasla k srcu ter je absolutno bil užitek imeti še takšnega mentorja, kot je prof. dr. Hauc, sem od takrat do danes na sreco vpet v svet projektnega managementa na razlicne nacine: kot predavatelj, raziskovalec, strokovnjak in seveda kot projektni manager. Projektni management se kot vsaka stroka razvija in prilagaja zahtevam poslovnega okolja. Njegov pomen se skozi cas niti slucajno ne zmanjšuje, prav nasprotno. Vse vec podjetij in drugih organizacij se zaveda prednosti projektnega nacina dela, sam temu še raje recem projektnega nacina razmišljanja in vodenja organizacij. Ceprav se stroka razvija, vmes so nastale take ali drugacne razlicice projektnega managementa (npr. agilni, ekstremni ipd.), klasicnim metodologijam se pridružujejo nove, informacijsko­komunikacijske tehnologije nudijo razlicne platforme za koordinacijo, organizacijo, vodenje projektov, menim, da je za uspeh projekta še zmeraj najbolj pomemben cloveški vidik in da bi se vcasih morali vrniti h koreninam projektnega managementa kar se tice presoje ucinkovitosti in uspešnosti izvedbe projektov. Pred cloveštvom so veliki izzivi, zato bodo potrebni veliki projekti. V katerih projektih ste vk ljuc eni, v k akšni vlog i st e? K a t er e pr ojekt e , pr i k a t er ih ste vkljuceni, ocenjujete kot pr ior it etne ali izr edno pomembne in za koga? Vem, da vas s tem vprašanjem posta vljam k ar v t ežak polo žaj , saj st e delali na v ec pr ojektih in s t em nadaljujet e . Pa vendar … Trenutno vodim ali sodelujem pri nekaj znanstveno—raziskovalnih projektih na fakulteti (Erasmus+ projekt, projekti v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije). Moj osrednji raziskovalni projekt je analiza proizvodne dejavnosti v Evropi. Vsaka tri leta s približno 15-imi partnerji iz Evrope pod vodstvom Fraunhoferjevega inštituta iz Nemcije, izvajamo raziskavo o aktualnih trendih proizvodnje v Evropi. Rezultati te raziskave so tudi središce zanimanja mojega raziskovalnega dela. Kot prodekan za izobraževalno dejavnost koordiniram portfelj razlicnih projektov na FS UM, ki so del mojega resorja (prenove študijskih programov, oblikovanje novih študijskih programov, zagon Kariernega centra, uvajanje inovativnih metod poucevanja ipd.). Ti projekti so predvsem pomembni za razvoj FS UM in še posebej za naše študente. Je v aša pr ojektna usmerjenost , ce smem vaše delovanje na projektih in projektnem managemen t tako poimeno v a ti, bilo pomembno za vaše clanstvo v AIM? Prav gotovo in to neposredno in posredno. Projektni management in industrijski management sta zelo komplementarni podrocji. Obe sta izrazito interdisciplinarni. Ce je industrijski management bolj vezan na oblikovanje in vodenje trajnostnih proizvodnih sistemov, kjer prevladujejo taki in drugacni procesi, tisti, ki se ukvarjamo s projektni managementom, vemo, da je prav slednji orodje za samo gradnjo in nadgradnjo teh sistemov. V opisovanju opusa svojega delovanja na podrocju industrijskega managementa v okviru kandidature za clanstvo v AIM sem venomer izpostavljal pomen projektov in projektnega nacina dela. V str oko vnih k r og ih našega z druž enje in drug ih se v edno pogosteje sprašujemo glede na vse vecjo raznolikost pr ojekt o v, pr og r amo v projektov ali portfeljev, ki so posledica tehnicno – tehnološkega razvoja, potreb reševanja globalnih str a t ešk ih k r iz clo v ešt v a, poja vljanje v se v ecjih r azlik med razvitim delom sveta in manj ali ner az vitim, enor mno po v ec ev anje št evila z emljano v, konc en tr acija pr ebiv alst v a, no vi izzivi gospodarst v a, pr ometa, komuniciranja, vse vecja konk ur encnost it d . V sega r es ni mo žno zajeti v t em vpr ašanju . Vendar bi v am le ž elel posta viti s t em v z v ezi nek aj vpr ašanj . Gotovo bomo veliko denarja porabili za projekte, ki bodo transformirali izkorišcanje obstojecih naravnih virov za potrebe cloveštva. Robotizacija in umetna inteligenca sta sicer že jedro 4. industrijske revolucije. Kateri projekti cakajo clo v ešt v o, da se ohr ani, da pr a v ocasno r ešuje v se v ecje str a t eške in druge izziv e? Vem, da je odgovor lahko izredno obsežen, vendar kakšne bi bile po vašem mnenju gla vne smer nic e pr ojektnega obvladovanja razvoja clo v ešt v a? Lepo ste opredelili Izzive cloveštva. Mnogi odgovori bodo morali biti v obliki projektov, še bolje receno vsesvetovnih programov velikih projektov na posameznih podrocjih. Vzemimo samo problem onesnaževanja planeta. Doloceni ukrepi so sprejeti, pricakujem akcijske ukrepe v obliki projektov. Bojim se, da bo potrebnih ogromno projektov, ki ne bodo zgolj preventivne narave, ampak bolj kurativne. In to tudi na drugih podrocjih, kot bodo projekti obvladovanja medcelinskih migracij. Skrbijo me enostranski projekti prisvajanja naravnih virov, potrebni bodo projekti, ki bodo to preprecevali. Glede na politicna dogajanja si lahko obetamo tudi strateške projekte povezovanja dolocenih globalnih sil, s katerimi bodo želeli obvladovati cloveštvo. Gotovo bomo veliko denarja porabili za projekte, ki bodo transformirali izkorišcanje obstojecih naravnih virov za potrebe cloveštva. Prihajajo projekti celovite pretvorbe našega obstojecega nacina bivanja v pametna mesta, ki bodo dejansko vplivali na nacin življenja, kot ga poznamo danes. Moram priznati, da se ne veselim vseh velikih projektov, ki nas cakajo. Veliko se govori o 4. industr ijsk i r ev oluciji. Zasledil sem že, da se govori o 5. industr ijsk i r ev oluciji. A li ob v sem r az v oju in ob r az v oju industr ije r es lahko go v or imo o r ev olucijah? Študentom veckrat recem, da se beseda »projekt« pogosto ne uporablja pravilno oz. da se jo kar zlorablja. In enako menim za uporabo besede »revolucija« v kontekstu 4. industrijske revolucije. Najbolj me zabava, da smo poimenovanje 4. industrijska revolucija priceli umetno uporabljati na zacetku nekega procesa, še preden smo sploh vedeli, kaj se bo zgodilo. Da, govori se že o 5. industrijski revoluciji in to prakticno že tri leta, kar pomeni, da nekateri mislijo, da se je zacela malo po zacetku 4. industrijske revolucije. V t. i. 5. industrijski revoluciji je temelj bolj intenzivno povezovanje cloveka in robotov (ko-botov). Robotizacija in umetna inteligenca sta sicer že jedro 4. industrijske revolucije. Osebno menim, da živimo v casu izjemno pomembne industrijske evolucije, kjer ni treba, da tako radikalno postavljamo meje in govorimo o posameznih revolucijah. Bolj pomembno je, da ne samo proizvodna podjetja, ampak cloveštvo nasploh sprejema možnosti, ki jih ponuja izjemen razvoj na podrocju uporabe interneta, povezljivosti naprav, procesorske moci za obdelavo velikih podatkov ter seveda naprednih tehnologij, avtomatizacije, robotizacije in umetne inteligence. Slednja je velik izziv, kjer je najvec strahu pred tem, ali jo bo clovek lahko obvladoval. Menim, da jo bo clovek lahko obvladoval, ce bo le želel. Ce pa jo bomo namensko izkoristili proti sebi, bodo posledice lahko katastrofalne. Torej je bolj pomembno vprašanje, kateri ljudje jo bodo obvladovali in za kakšne namene. In za zakljucek, znamo v Slo v eniji v oditi in ob vlado v a ti pr ojekt e , c epr a v po znamo k ar nek aj pr ojektnih sr amot , k akor jih pogosto imenujem, kot so TEŠ 6, II. tir Koper – Div aca, v etr ne elektr ar ne , tr etja r az v ojna os . Naj vpr ašanje ne izz v eni pr o v ok a tivno , saj v emo po drug i str ani za vrst o izr edno uspešnih pr ojekt o v in izr edno dobr ih or ganizacijsk ih in drug ih r ešit ev pr ojektnega managementa v raznih poslovnih in drugih okoljih. Da, znamo. In to zelo dobro. Prevec je dobrih zgodb v Sloveniji, o katerih pa se govori premalo. Poslanstvo našega združenja je tudi, da promovira te dobre zgodbe in prav je, da to pocnemo. Poglejmo eno primerjavo o odmevnosti projektne sramote in uspešnega projekta na istem podrocju. Tretja razvojna os proti odprtju avtocestnega kraka, ki zdaj Maribor povezuje s Hrvaško (Gruškovje). O slednjem, zame uspešnem projektu, se govori neprimerno manj kot o tem, kako se lotevamo tretje razvojne osi, ki do nedavnega še sploh ni bila projekt. Projekti, ki ste jih našteli kot projektne sramote, so politicni izjemno izpostavljeni, služijo za taka in drugacna obracunavanja, državljani pridno cakamo, ce bo kdo kadarkoli za njih odgovarjal, in ni cudno, da so potem venomer medijsko izpostavljeni. In to daje na koncu vtis, da Slovenci ne obvladujemo projektov. Pogo v or z v ami mi pr a vzapr a v ne da miru , c e t o pr imerjam z mojimi izkušnjami, spoznanji … S tr nil bi v se v besedo cas . Pogosto slišimo, da je vse manj casa za t o in ono . D elo na projektih lahko oznacimo kot stalno bor bo s casom. K ako v se zmor et e in k ako ob vladujet e pr oblem casa glede na t o, kje v se dela t e , r az vija t e? Naj ne izz v eni moje vpr ašanje pr ev ec osebno . Projektni management ali biti projektni manager ni za vsakega. Eden izmed pomembnih vidikov je obvladovanje casa. Ce ti obvladovanje casa povzroca težave pri vsakodnevnih službenih nalogah in v osebnem življenju, potem boš imel težave tudi pri obvladovanju casa pri projektih. Osebno imam rad casovne omejitve, ker sem potem neprimerno bolj produktiven oz. si boljše organiziram delo. Ko zacutim, da je v nekem trenutku manj obveznosti, kar je sicer fino, da se nekoliko sprostiš, potem se pogosto zgodi, da imam s tistim manjšim obsegom aktivnosti vec težav, kot v primerih, ko je vsega Ce ti obvladovanje casa povzroca težave pri vsakodnevnih službenih nalogah in v osebnem življenju, potem boš imel težave tudi pri obvladovanju casa pri projektih. veliko. Predvsem skušam biti produktiven v službenem casu, da mi ostane cim vec prostega casa za družino, prijatelje in šport. Žal je narava mojega dela taka, da hoceš noceš obcasno pride taka kolicina obveznosti, da osebno življenje nekoliko trpi. K temu sodijo tudi obcasne službene obveznosti v tujini. Odkar sem prodekan za izobraževalno dejavnost, sem moral dolocene delovne aktivnosti namensko zacasno postaviti na stranski tir, ker mora biti prioriteta prosti cas. Nekoliko mi je žal, ker so mi nekatere izmed njih zelo ljube in se jih bom nekoc gotovo spet lotil. i n t e r v j u INTERVJU S CLANICO LOKALNEGA ODBORA MLADIH PROJEKTNIH MANAGERJEV MARIBOR TER VODJO ORGANIZACIJSKIH PROJEKTOV V LETU 2018/2019TINO FRANGEŽ Doris Radovan, predsednica LO MPM Maribor Skupaj smo se odlicno odrezali; tovrstnih projektov namrec ne more izvesti samo en clovek. T ina F r angež K ako ste se organizirali na samem zacetku oblikovanja ek ipe let ošnjih or ganizacijsk ih pr ojekt o v? V mariborskem lokalnem odboru Mladih projektnih managerjev smo imeli uvodni sestanek, kjer smo predstavili projekte, ki jih nacrtujemo v študijskem letu 2018/2019, kasneje pa smo imeli še eno predstavitev, kjer sem posebej in bolj podrobno predstavila projekta »Okrogla miza Uspešne ženske« in dogodek »Zgodbe uspešnih Kickstarterjev«. Na tem sestanku sem tudi beležila prijave udeležencev in tako smo lahko oblikovali ekipo. Na projekte, ki so bili v vodenje dodeljeni meni, se je prijavilo sedem študentk. Skupaj smo se odlicno odrezali; tovrstnih projektov namrec ne more izvesti samo en clovek, ker sta priprava in delo zapletena in ker je tolikšnim podrobnostim, posebnostim in zahtevam lahko uspešno kos le vecja skupina ljudi oziroma dobra ekipa. K ako je v aša ek ipa obliko v ala pr v e faz e nacr ta pr ojekta? V samem zacetku, ob nastanku ekipe, je bilo treba oblikovati nacrt izvedbe projekta. Imele smo prvi sestanek ekipe, kjer smo se predstavile, malce spoznale, si razdelile vloge in se z njimi seznanile. Vsaka clanica ekipe je dobila poglavitno vlogo, ki jo je morala izpolniti za dogodek. Na sestanku smo se tudi dogovorile za datum, uro in prostor dogodka. Naša prva prioriteta je Tako smo z uporabo metode brainstorming (viharjenje možganov) prišle do ideje, da bi na dogodku predstavili razlicne nacine crowdfundinga, ki jih lahko v Sloveniji izberejo mlada podjetja v zagonu. bila pridobitev gostov. Spisale smo seznam Kickstarterpodjetij, ki smo jih želele slišati in pridobiti za govorce na dogodku, ter nato zacele navezovati stik z njimi. Medtem se je urejal catering, iskali so se sponzorji in pisalo se je vsem, ki bi bili pripravljeni ponuditi kakšen izdelek za nagradno igro, ki smo jo izvedle v sklopu dogodka; prav tako so se pisale prošnje podjetjem za pridobitev daril za goste. Stik prek epošte je bil v dolocenih primerih uspešen in ucinkovit, saj smo se lahko vse dogovorili v krajšem casu. Vendar je tako bilo le v redkih primerih. Na mnoga epoštna sporocila, ki smo jih poslali, smo dobile le redke odgovore. Tako smo morale razmišljati širše. Spremenile smo temo dogodka in ugotovile, kako bi lahko obdržale isti naslov, da bi se rdeca nit dogodka še vedno navezovala nanj. Tako smo z uporabo metode brainstorming (viharjenje možganov) prišle do ideje, da bi na dogodku predstavili razlicne nacine crowdfundinga, ki jih lahko v Sloveniji izberejo mlada podjetja v zagonu. Ucinko vit br ainst or ming v am je dal idejo, na podlag i k a t er e st e lahko izbr ale gost e pr ojekt o v. K ako je pot ek ala komunik acija s pot encialnimi gosti/gostjami pr ojekt o v? Podjetje, ki se je udejstvovalo na platformi Kickstarter in se je najhitreje odzvalo, je bilo ZenEgg z ustanoviteljem Gašperjem Premožejem. Obrnile smo se tudi na podjetje La popsi, ki je bilo zmagovalno podjetje oddaje Štartaj Slovenija 2018. Ustanoviteljici, Neža in Karmen, sta se z veseljem odzvali na naše povabilo in tako smo že imele goste iz dveh podjetij. Potrebovale smo še enega gosta. Sledil je teden, mogoce dva napetosti, kajti razposlale smo vec kot 20 epoštnih sporocil potencialnim gostom, a nismo dobile odgovora. Tako je napetost še narašcala. Na sestanku, ki je sledil, smo razpravljale ravno o tem in ugotovile, da bi lahko pisale še startupom. Tako smo se odlocile pisati zmagovalcu startupa 2017, podjetju Viar. Eden izmed treh ustanoviteljev podjetja Viar, Jernej Mirt, se je odzval našemu povabilu in tako smo pridobile tri zanimive ter precej raznovrstne goste. Marketing in promocija dogodk a sta bila v aš naslednji kor ak . K a t er e pr ednosti in slabosti lahko izposta vit e pr i organizaciji tega? Sledilo je vodenje gostov skozi program dogodka in skozi promocijo na socialnih omrežjih. Tukaj moram poudariti, da se je dogovarjanje prek e-pošte izkazalo za casovno zelo zahtevno. Tako smo na primer za opis in sliko posameznega gosta, ki smo ju potrebovale za promocijo dogodka, morale pridobiti njihovo dovoljenje, kar pa nam glede na naš nacrt promocije prek Facebooka ni vselej pravocasno uspelo. Tako se je promocijski plan casovno pomikal, vmes pa smo morale dodati še kakšno naknadno objavo. Kljub vmesnim zamikom se je promocija prek Facebooka pravocasno iztekla. Popolnoma druga situacija pa je bila pri raznašanju letakov in lepljenju plakatov. Ker smo imeli letos še en nov izziv – pridobivanje financnih sredstev –, smo bile pri tem promocijskem kanalu zelo omejene. V nacrtu smo imele tiskanje 100 letakov in 10 plakatov. Na koncu smo lahko z našimi sredstvi natisnile le 80 letakov. Pri plakatih se je zataknilo tudi zato, ker bi bilo treba od univerze dobiti dovoljenje za lepljenje plakatov po fakultetah v Mariboru, kar pa zahteva tudi svoj cas in dobro organiziranost. Pri tem moramo tudi razmišljati, da ce želimo graficno oblikovan letak, plakat, objavo in naslovne slike na Facebooku, je treba poiskati nekoga, ki se ukvarja z graficnim oblikovanje in je to pripravljen narediti … zastonj. Sponz orji, v ezani na pogostit ev, so kljucni del dodatnega ugodja gostov na dogodku. Kako ste jih pridobile? Za pogostitev smo se odlocile poiskati nekoga, ki bi nas bil pripravljen pogostiti sponzorsko. Vzpostavile smo stik s podjetjem, ki ima med drugim tudi pogodbo za prodajo hrane na študentske bone. Dogovarjanje je teklo v smeri, da bi pripravili pogostitev v vrednosti 32 bonov. Ker pa to kolicinsko ne bi bilo dovolj, smo poiskale še eno podjetje za pogostitev, ki nam je bilo pripravljeno pripraviti hrano po ugodnejši ceni. Dogodek: Uspešne ženske 2019, 26.03.2019 Zadnje faz e pr ojekta. K aj je bil nauk projekta? Na zadnjem sestanku, teden dni pred dogodkom, smo urejale še zadnje detajle. Ob koncu sestanka še vedno nismo imele daril za goste. Problem se je pojavil, ker smo pošiljale prošnje manjšim podjetjem (cvetlicarnam, cokoladnicam in vinskim kletem), ki niso bila pripravljena sodelovati z nami. Ni bilo odgovora in tudi prek telefona je bil njihov odziv bolj kot ne slab. Oseba, zadolžena za to nalogo, je na koncu našla rešitev, ki nam je »prinesla« 4 steklenice vina in pa aranžma cvetja. Tako smo imele pred dogodkom postorjeno še zadnje. Na dan dogodka smo se dobile uro prej, kar je bila moja organizacijska Trenutno se odvijajo priprave na okroglo mizo Uspešne ženske. napaka, saj nisem pricakovala, da bomo za pripravo prostora in pogostitve potrebovale vec kot uro. Nekateri obiskovalci so zaceli prihajati že pol ure pred zacetkom dogodka. Ob tem smo se naucile, da je treba vedno pripraviti prostor dogodka vsaj dve uri prej, da lahko vse postorimo pravi cas in se nato osredotocimo na sam dogodek. Dogodek je potekal tekoce, za kar se lahko zahvalimo tudi voditelju Aljoši Huberju, snovalcu in razvijalcu inovativnih poslovnih modelov, poslovnemu mentorju, trenerju ter ustanovitelju celovitih poslovnih sistemov razbremenitve in strateške rasti. Sprošceno in preprosto je izpeljal ter povezal vsebino nastopov govorcev z rdeco nitjo dogodka. K a t er i or ganizacijsk i pr ojekt je trenutno aktualen? Trenutno se odvijajo priprave na okroglo mizo Uspešne ženske. Tukaj smo imele nekaj problemov z iskanjem gostij, saj smo dobile precej zavrnitev, ob katerih se nismo smele zaustavljati, ampak smo morale pohiteti z nadaljnjim iskanjem. Dobile pa smo veliko financno podporo od sponzorjev, najvec od Pošte Slovenije d.o.o., podjetja Transport Frangež d.o.o. ter Mariborskega vodovoda d.d. Tako imamo na voljo vec razpoložljivih sredstev, ki jih lahko namenimo za catering in pa »goodiebags«, ki jih vsako leto pripravimo kot darilo za prvih 100 udeležencev. Od dogodka nas loci še samo nekaj dni in z ekipo se že intenzivno pripravljamo na to. Priprave so se zacele že v zacetku februarja in se bodo nadaljevale do dneva ali dva po dogodku ob koncu promocije. So bila izpolnjena tvoja pr icako v anja glede iz v edbe pr ojekt o v? Osebno mislim, da nam je s prvim projektom uspelo, kar smo si zadale. Seveda je vedno še kaj, kar bi lahko izboljšale. Smo se pa veliko naucile, pridobile nove izkušnje in bomo to novo znanje uporabile pri pripravi in izpeljavi naslednjega projekta. P o r o c i l o POROCILO SEKCIJE MPM IZ LO LJUBLJANA: OKTOBER–JANUAR Azemina Alimosk a, predsednica MPM Ljubljana L jubljanski lokalni odbor sekcije Mladih projektnih managerjev – MPM je svoje delovanje v študijskem letu 2018/2019 zacel s pripravo enega prav posebnega dogodka. Namrec, 3. decembra 2018 smo organizirali dobrodelno obarvan dogodek »How to become A in Apple«. Osrednji gost dogodka je bil George Deriso, nekdanji manager v podjetju Apple v Avstraliji, ustanovitelj kar devetih start-upov, profesor, mentor in nenazadnje clovek z velikim srcem in težkimi življenjskimi preizkušnjami. Standup komik Tin Vodopivec pa je s svojimi šalami do solz nasmejal napolnjeno Veliko dvorano Ekonomske fakultete in tako poskrbel za sprošceno vzdušje. Dogodek je privabil nekaj vec kot 400 obiskovalcev, iz dobrodelnih prispevkov pa smo zbrali skoraj 2.000 €, ki smo jih v celoti namenili dvema dobrodelnima organizacijama, Anini zvezdici in projektu Botrstvo. Gospod George Deriso je na zacetku predstavil svojo življenjsko zgodbo in izzive, s katerimi se je sreceval med odrašcanjem ter kasneje v poslovnem svetu. Med drugim nam je zaupal, kako je bilo sodelovati in delati z izvršnim direktorjem podjetja Apple, Stevom Jobsom. Nadalje se je dotaknil miselnosti in sposobnosti razumevanja neuspeha, ki ga sam zaradi propadlih start­upov, v katere je bil vkljucen, dobro pozna. Poudaril je, da je neuspeh nujen v življenju, saj se le iz napak nekaj naucimo ter smo tako nazadnje sposobni in pripravljeni ustvarjati neverjetne zgodbe. Po odlicno izpeljanem in razprodanem dobrodelnem dogodku »How to be A in Apple« smo se z zbranimi sredstvi najprej podali po nakupih za Anino zvezdico in nakupovanje uspešno zakljucili s petimi do vrha naloženimi nakupovalnimi vozicki. S prispevanim smo omogocili, da so prazniki mnogim družinam, za razliko od vsakdanjih dni, minili bolj brezskrbno, nasmejano in z žarom v oceh. Z drugim delom darovanih sredstev smo izvabili veliko zahvalo tudi s strani Botrstva. Proti koncu tega meseca, predvidoma 28. marca, se bomo v sodelovanju z ABC pospeševalnikom ponovno dotaknili teme podjetništva. Izvedli bomo obsežnejše izobraževanje za študente dodiplomskega in podiplomskega študija. Dogodek bo potekal v prostorih Ekonomske fakultete UL. Gostili Poudaril je, da je neuspeh nujen v življenju, saj se le iz napak nekaj naucimo ter smo tako nazadnje sposobni in pripravljeni ustvarjati neverjetne zgodbe. Ekskurzija bo izvedena predvidoma 8. maja in je namenjena vsem študentom, ki jih zanima, kako potekajo projekti v velikih slovenskih podjetjih. bomo uspešne govorce s podrocja podjetništva in ustanovitelje uspešnih slovenskih start-upov. V mesecu aprilu bomo, tako kot vsako leto, organizirali tradicionalno študentsko konferenco »Dan projektnega managementa«. Osrednja tema 17. študentske konference bo trajnostni razvoj, kot najpogosteje uporabljan koncept na razlicnih podrocjih v zadnjem casu. Projektni managerji uspešno izvedenih projektov z vidika trajnostnega razvoja bodo z nami delili svoje izkušnje z vodenjem tovrstnih projektov. Pod mentorstvom doc. dr. Darije Aleksic, nosilke predmeta Projektni management, bomo v mesecu maju izvedli strokovno ekskurzijo. Letos se bomo odpravili na Dolenjsko in obiskali najbolj znana novomeška podjetja. Ekskurzija bo izvedena predvidoma 8. maja in je namenjena vsem študentom, ki jih zanima, kako potekajo projekti v velikih slovenskih podjetjih, kot so Krka d.d., Revoz d.d., Adria Mobil d.o.o. in drugi. Prav tako bomo v mesecu maju skupaj z lokalnim odborom MPM Maribor organizirali nacionalno tekmovanje v projektnem managementu »Project Management Championship 2019«. Zmagovalci tega bodo svoje znanje iz projektnega managementa nato preizkusili še na mednarodnem tekmovanju v Nürnbergu v Nemciji. Nacrtovane projekte za 2018/2019 bomo zakljucili predvidoma junija, ko bomo koncali tudi projekt »Home gardening« za podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. in projekt za Telekom Slovenije. Vodstvo sekcije bo svoje vodenje zakljucilo z organizacijo tradicionalnega Delovnega vikenda za clane MPM Ljubljana ter z organizacijo 20. obletnice sekcije Mladi projektni managerji, v sodelovanjem z lokalnim odborom MPM Maribor. P o r o c i l o IPMA YOUNG CREW SKI WEEKEND Rok Petje, sek retar ZPM S lovensko združenje za projektni management je v okviru sekcije IPMA Young Crew in Mladih projektnih managerjev v sodelovanju z IPMA Young Crew Hrvaška organiziralo IPMA Young Crew SKI Weekend, ki sedaj že tradicionalno poteka v Sloveniji. Od 15. do 17. marca 2019 se je tako v Kranjski gori zbralo 15 mladih projektnih managerjev iz Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Prvi dan srecanja je bil namenjen spoznavanju in medsebojnemu povezovanju, drugi dan pa je bil v znamenju delavnice z naslovom The secret of creating exceptional product, ki jo je izvedel Uroš Orešic iz podjetja U-centrix d.o.o. Nedeljo so udeleženci izkoristili za ogled Kranjske Gore in seveda tudi za smucanje po belih strminah. Udeleženci so se strinjali, da so tovrstni dogodki izredno zanimivi ter pomembni za navezovanje stikov in pridobivanje novega znanja s podrocja projektnega managementa. PREBERITE V PROJEKTNI MREŽI SLOVENIJE Br igita G ajšek , odgovor na urednica Projektne mreže N ova številka Projektne mreže Slovenije (http://zpm.si/projektna-mreza-slovenije/) ponuja v branje en znanstveni in dva strokovna prispevka v slovenskem jeziku. Lidija Rihar in Janez Kušar sta pripravila prispevek o uvedbi socasnega inženiringa v podjetje. Kakovost, kratek cas in nizki stroški razvoja novega izdelka so danes kljucni pogoji za konkurencnost na trgu. Da bi lahko podjetja pri razvoju novih izdelkov pridobila konkurencno prednost pred tekmeci na trgu, morajo klasicni nacin vodenja projektov razvoja izdelkov nadgraditi z novo poslovno strategijo, ki je poznana kot socasni inženiring. V raziskavi ugotovita, da se z uvedbo socasnega inženiringa lahko cas trajanja projekta skrajša do 45 %, število neskladnosti pa zmanjša do 65 %. Jana Šelih, Klemen Podobnik in Aleksander Srdic prikažejo primer managementa portfelja projektov, kar je zaradi rasti števila projektov in posledicno multiprojektnega okolja zelo aktualna tema; številni namrec išcejo primere dobre prakse. Prispevek predstavlja vzpostavitev sistema ocenjevanja projektov v organizaciji, kjer so velikega pomena kriteriji, ki niso vezani na financne vidike. Avtorji sistematicno identificirajo in utemeljijo kriterije, ki jih nato uporabijo v veckriterijskem odlocitvenem sistemu. Kriterijem dodelijo relativno pomembnost. S pomocjo vzpostavljenega veckriterijskega modela pa nato razvrstijo projekte znotraj portfelja po pomembnosti in racionalizirajo delovanje narocnika. Tretji prispevek Mateja Vidmarja, Tomaža Berleca in Janeza Kušarja opiše primer prenove projektnega informacijskega sistema v slovenskem projektno orientiranem visokotehnološkem podjetju, kjer se pojavljajo težave pri izvedbi projektov in njihovem obvladovanju, kar privede do odstopanj od želenih rezultatov. Rešitev avtorji prepoznajo v prenovi procesa izvajanja projektov in prenovi projektnega informacijskega sistema. Predlog prenove procesa izvajanja projektov predstavlja temelje tudi za prenovo projektnega informacijskega sistema, s pomocjo katerega se zagotovi informacijsko in komunikacijska podpora v vseh fazah projekta, hkrati pa tudi obvladovanje vseh socasno izvajajocih se projektov z vidika casa, skupnih virov, tveganj in financnih tokov. Nova številka Projektne mreže Slovenije izide aprila 2019. V njej objavljamo domace in tuje znanstvene in strokovne clanke s podrocja projektnega managementa. Revija ima dvajsetletno tradicijo, je multidisciplinarna in predvsem prirocen vir informacij za vse vrste raziskovalcev, nacrtovalcev, praktikov in oblikovalcev politik na razlicnih lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ravneh odlocanja ter v disciplinah, kot so proizvodnja, inženiring, trgovina in nacrtovanje, ter z družbenega, gospodarskega in okoljskega podrocja. Njen namen je deliti znanje, izkušnje in primere dobrih praks med projektne managerje in druge projektne deležnike, ki so tudi vabljeni, da sami oblikujejo svoje prispevke. Prispevek predstavlja vzpostavitev sistema ocenjevanja projektov v organizaciji, kjer so velikega pomena kriteriji, ki niso vezani na financne vidike. Revija ima dvajsetletno tradicijo, je multidisciplinarna in predvsem prirocen vir informacij. ZAKAJ POSTATI CLAN ZPM? C lani Slovenskega združenja za projektni management so del velike družine strokovnjakov v Sloveniji, in preko mednarodnih združenj IPMA® in ICEC tudi v svetu, ki se strokovno in/ali raziskovalno srecujejo z razlicnimi podrocji projektnega menedžmenta. Gre za podrocja kot so to na primer vodenje projektov, sodelovanje v projektnih timih, vodenje programov ali portfeljev projektov, vodenje ali delovanje v projektnih pisarnah, kontroliranje ali revizija projektov, narocanje ali upravljanje projektov in podobno. Clanstvo v združenju prinaša posameznikom in podjetjem vrsto koristi in priložnosti, ki dalec presegajo stroške letne clanarine v združenju. V nadaljevanju izpostavimo samo nekatere med njimi, ki pa so sicer predmet stalnega dopolnjevanja. Clani ZPM: Projektni forum imajo 40% znižano kotizacijo na vsakoletnem osrednjem strokovnem in družabnem dogodku -Projektnem forumu, na katerem se srecajo direktorji podjetij, predstavniki javne uprave, direktorji programov projektov, projektni menedžerji in drugi, ki se ukvarjajo s projekti ali jih zanima podrocje projektnega menedžmenta. Projektna mreža Slovenije prejemajo e-verzijo recenzirane in v slovenskem prostoru osrednje strokovne revije s podrocja projektnega menedžmenta, Projektna mreža Slovenije. Revija izhaja dvakrat letno, vsebina pa je primarno osredotocena na Slovenijo. Objavlja strokovne in znanstvene prispevke, ki so rezultat raziskav in dobrih praks projektnega menedžmenta in drugih sorodnih podrocij. ZPM mrežnik prejemajo ZPM mrežnik, e-glasilo združenja, ki izhaja trikrat letno in vsebuje vrsto strokovnih in splošnih informacij, ki jih v svoji vsakodnevni praksi potrebujejo projektni menedžerji in drugi, ki se srecujejo s projektnim delom. Gre za informacije o novostih in dogodkih na podrocju projektnega menedžmenta, predstavitve uspešnih projektnih menedžerjev in realiziranih projektov, priložnosti za projektno sodelovanje in podobno. Project Perspectives prejemajo letno izdajo e-verzije revije Project Perspectives, ki izhaja v angleškem jeziku in jo izdaja IPMA. Revija prinaša projektnim menedžerjem in menedžerjem programov ter njihovim nadrejenim in vodstvom podjetij najnovejša svetovna spoznanja in inovacije s podrocij, povezanih s projektnim delovanjem. Vsako leto revija obravnava doloceno aktualno temo, objavlja pa rezultate raziskav in študije primerov projektov, koristne akademikom in praktikom projektnega menedžmenta. IPMA NewsLetter prejemajo IPMA NewsLetter, e-glasilo mednarodnega združenja IPMA, pripravljeno v angleškem jeziku. Glasilo po eni strani zagotavlja clanom ZPM, da so stalno na tekocem z dogodki in strokovnimi aktivnostmi razlicnih projektnih organizacij širom po svetu, hkrati pa je odlicna priložnost, da v mednarodnem okolju predstavijo svoje projektne dosežke. Partnerji ZPM imajo 5 – 10% popusta na storitve in produkte, ki jih ponujajo partnerske organizacije združenja. Gre za popuste pri nakupu programske ali strojne opreme, namenjene projektnemu delovanju, popuste iz naslova svetovanj, pomoci pri prijavi projektov na razpise, pri financiranju projektov in drugo. M ednar odni z druž enji IP M A® in ICEC pridobijo s clanstvom v ZPM hkrati tudi clanstvo v mednarodnih organizacijah IPMA® – International Project Management Association in ICEC – International Cost Engineering Council. IP M A® SloC er t imajo 5% popust v ZPM-ovem programu mednarodnega certificiranja – IPMA® SloCert, v okviru katerega kandidati pridobijo mednarodno veljaven certifikat s podrocja projektnega menedžmenta, ki je prepoznaven po vsem svetu, predvsem pa v 52-ih državah, clanicah mednarodnega združenja IPMA®. Program ZPM Educa imajo 10% popust v okviru programa usposabljanja ZPM Educa, v katerem se v majhnih skupinah – lahko tudi v zakljucenih skupinah za izbrano podjetje – vrši izobraževanje in usposabljanje iz vseh podrocjih projektnega menedžmenta. Informacije in povezave permanentno pridobivajo v elektronski, pisni ali ustni obliki najnovejše lokalne in mednarodne informacije s podrocja projektnega menedžmenta ter imajo možnost navezovanja stikov in izmenjave izkušenj z najpomembnejšimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami ali strokovnjaki. Spletna stran ZPM imajo preko spletne strani ZPM dostop do vrste neomejeno dostopnih informacij in podatkov, pa tudi do vrste drugih uporabnih in vrednih informacij oziroma podatkov, ki so dostopni samo clanom ZPM – z osebnimi uporabniškimi imeni in gesli – ne pa tudi širši javnosti. Baze podatkov prejemajo informacije o literaturi, programskih paketih, kongresih, seminarjih doma in v tujini, po želji pa prejmejo tudi informacije o potencialnih partnerjih pri izvajanju projektov ali pa predlog perspektivnega mladega kadra z ustreznim znanjem in osnovnimi izkušnjami na podrocju projektnega menedžmenta. P r omocija imajo prednostno možnost promocije in predstavitve lastnih spoznanj, izdelkov ali projektov z objavo v reviji Projektna mreža Slovenije, v glasilu ZPM mrežnik ali ob razlicnih dogodkih združenja. S ekcija Mladi pr ojektni menedž erji imajo dostop do najmlajših clanov združenja – dijakov ter študentov dodiplomskega in podiplomskega študija, ki se v okviru združenja povezujejo v sekciji Mladi projektni menedžerji – MPM. MPM zagotavlja vzpostavljanje praviloma prvih sodelovanj na podrocju projektov med mladimi in podjetji. V ta namen MPM koordinira strokovne prakse, prireja srecanja in delavnice s projektnimi menedžerji, oglede podjetij in rezultatov projektov in podobno. MPM tako zagotavlja najmlajšim clanom možnost pridobivanja izkušenj in poznanstev, ostalim clanom pa priložnost za prepoznavanje najprimernejšega in najperspektivnejšega potencialnega kadra za lastne potrebe. M r ež enje imajo preko številnih strokovnih in predvsem družabnih dogodkov ZPM vrsto priložnosti za srecevanje z drugimi clani združenja in posamezniki, ki delujejo v razlicnih projektnih okoljih, s tem pa možnosti za utrjevanje ali vzpostavljanje novih osebnih in poslovnih partnerstev. O b l i k e c l a n s t v a v Z P M Individualno clanstvo Individualni clani združenja uživajo vse koristi, predstavljene v rubriki Zakaj postati clan ZPM. Združenje se trudi permanentno širiti koristnost clanstva, zato velja stalno spremljati novosti o tem na spletni strani združenja. Clanstvo dijakov in študentov Clanstvo dijakov, študentov in rednih podiplomskih študentov zagotavlja ob bistveno znižani clanarini vse ugodnosti, kot jih imajo individualni clani. Ob vclanitvi v združenje morajo dijaki in študenti rednega dodiplomskega ali magistrskega študijskega programa svoj status izkazati z ustreznim potrdilom in ne smejo biti starejši od 26 let. XL Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za XL korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 6-ih individualnih clanarin v združenju, • prejem 6-ih natisnjenih izvodov revije Projektna mreža Slovenije, • dodatnih 10% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 15 % popusta pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • 3 brezplacne udeležbe na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. L Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za L korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 4-ih individualnih clanarin v združenju, • prejem 4-ih natisnjenih izvodov revije Projektna mreža Slovenije, • dodatnih 8% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 10% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • dve brezplacni udeležbi na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. M Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za M korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 3-ih individualnih clanarin v združenju, • prejem 3-ih natisnjenih izvodov revije Projektna mreža Slovenije, • dodatnih 5% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 5% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • ena brezplacna udeležba na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. k O r P O r a c i j s k i c l a n i Z P M Združenja za projektni management ESOTECH d.d. Preloška cesta 1, 3320 Velenje Spletna stran: www.esotech.si KRKA, tovarna zdravil, d.d. Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto Spletna stran: www.krka.si Telekom Slovenije d. d. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.telekom.si NUMIP, Vzdrževanje, montaža in proizvodnja, d.o.o. Knezov štradon 92, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.numip.si Litostroj Power, d. o. o. Litostrojska 50, 1515 Ljubljana Spletna stran: www.litostroj-ei.si Nova Ljubljanska Banka Trg republike 2, 1520 Ljubljana Spletna stran: www.nlb.si POŠTA SLOVENIJE d.o.o. Slomškov trg 10, SI-2000 Maribor Spletna stran: www.posta.si ELES, ELEKTRO SLOVENIJA d.o.o. Hajdrihova 2, SI-1000 Ljubljana Spletna stran: www.eles.si NEC NOTRANJSKI EKOLOšKI CENTER, CERKNICA Popkova ulica 4, 1380 Cerknica Spletna stran: www.nec-cerknica.si PROJEKT d.d. NOVA GORICA Kidriceva ulica 9a, 5000 Nova Gorica Spletna stran: www.projekt.si Agencija POTI, d.o.o. Stegne 7, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.agencija-poti.si PO V ABIL O K OBJA VI CL ANK O V V REVIJI PROJEKTNA MREŽA SL O VENIJE doc. dr. Brigita Gajšek gla vna ur ednica P r ojektne mr ež e Slo v enije P rojektna mreža Slovenije dvakrat letno objavlja mednarodne znanstvene in strokovne clanke s podrocja projektnega managementa. Revija ima dvajset letno tradicijo, je multidisciplinarna in predvsem prirocen vir informacij za vse vrste raziskovalcev, nacrtovalcev, praktikov in oblikovalcev, politikov na razlicnih lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ravneh odlocanja ter v disciplinah, kot so proizvodnja, inženiring, trgovina, nacrtovanje ter iz družbenega, gospodarskega in okoljskega podrocja. Revija vabi raziskovalce in praktike iz vsega sveta, da z njeno pomocjo izmenjajo izkušnje v celotni paleti industrij in tehnologij, v katerih se uporablja projektni management. Prispevki zajemajo vsa podrocja projektnega managementa, od sistemov do cloveških vidikov, in povezuje teorijo s prakso z objavo primerov študije in diskusij o aktualnih vprašanjih. V Projektni mreži Slovenije objavljamo: • znanstvene prispevke – gre za izvirne ugotovitve, ki so plod znanstveno­raziskovalnega dela. Vsebina je novost, ugotovitve pa prispevajo k razvoju spoznanj iz projektnega managementa, • strokovne prispevke – vsebujejo predstavitve, ki so prikaz in ocene uporabnih metod in tehnik projektnega managementa v praksi ali pri študiju primera, • razmišljanja in odmeve – na objavljene prispevke ali primere, ki prispevajo k razvoju projektnega managementa. V reviji Projektna mreža Slovenije objavljamo še neobjavljena dela, torej tista, ki niso poslana v objavo v kakšni drugi reviji ali zborniku. Avtorjem prispevkov ne placujemo honorarjev, niti jim ne zaracunavamo stroškov objave. Prispevki so pred objavo v celoti pregledani od skrbno izbranih neodvisnih recenzentov. Vec informacij o reviji in postopku objave najdete na: http://zpm.si/projektna-mreza-slovenije/. Toplo vabljeni k objavi prispevkov. O g l a š e v a n j e v Z P M M r e ž n i k u Razlogi za oglaševanje Glasilo ZPM mrežnik predstavlja odlicno priložnost za predstavitev organizacij in podjetij, ki se ukvarjajo s projekti, ki izvajajo projekte in ki nudijo izdelke ali storitve, namenjene projektnemu delu. Bralci so vsi clani Slovenskega združenja za projektni management, ob teh pa še vec kot 1.000 narocnikov na e-informacije združenja ter obiskovalcev spletne strani združenja. Zato v oglasnem delu glasila ponujamo razlicne možnosti in oblike oglaševanja, podrobneje predstavljene v spodaj navedenih Splošnih pogojih oglaševanja v ZPM mrežniku. V primeru, da se odlocite za oglaševanje v našem glasilu, Vas prosimo, da nas kontaktirate na elektronsko pošto: info@ zpm-si.com. Splošni pogoji oglaševanja v ZPM mrežniku 1. Cene Cene v ceniku že vkljucujejo DDV in veljajo za objavo pravocasno oddanega oglasa. Pripravo, obdelavo in popravljanje oglasov zaracunavamo posebej, glede na obseg dela. 2. Narocilo oglasnega prostora Osnova za objavo oglasa je narocilo, dostavljeno v pisni obliki po elektronski pošti na naslov info@zpm-si.com. ZPM mrežnik izhaja trikrat letno: v februarju, juniju in novembru. 3. Reklamacije Reklamacije sprejemamo le po elektronski pošti na naslov info@zpm-si.com, v roku 8 dni po objavi v glasilu. Za napake, ki so M o ž n e o b l i k e i n c e n i k Oblika posledica slabe predloge, ne odgovarjamo. 4. Vsebina oglasov Sporocila oglasov morajo biti v skladu s kodeksom oglaševanja in veljavno zakonodajo. Za vsebino objave je odgovoren narocnik oglasa. 5. Nacin priprave oglasov Oglase sprejemamo v TIFF formatu, EPS formatu ali JPEG formatu. Slikovni elementi morajo imeti najmanj 300 dpi resolucije in morajo biti v CMYK barvnem modelu. 6. Dostava oglasov Izdelane oglase je treba dostaviti najkasneje: do 01. 03. za marcevsko številko do 31. 07. za avgustovsko številko do 31. 10. za novembrsko številko. 7. Druge oblike oglaševanja Za oglaševanje v obliki, ki ni opredeljena s cenikom se sklenejo individualni dogovori po posebej dogovorjeni ceni. 8. Ugodnosti za oglaševalce • oglas v dveh številkah, dodatni 10 % popust, • oglas v treh številkah, dodatni 15 % popust, • placilo oglasa pred izidom številke, dodatni 5 %, • dodatni 5 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa C, • dodatni 10 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa B, • dodatni 15 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa A. o g l a s n e g a p r o s t o r a 1/2 1/2 1/3 1/3 FOrMat 1/1 1/4 pasica ležeca pokoncna ležeca pokoncna VelikOst[MM] 210 X 297 210 x 148,5 105 x 297 210 x 99 70 x 297 105 x 148,5 210 x 35 Cena [EUR] 490,00 250,00 250,00 200,00 200,00 150,00 150,00