maj 2002 številka 26 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A FOTOREPORTAŽA številka 25 Mestno kopališče Prve kopalce pričakujejo konec maja inula kopalna sezona je bila za soboško letno kopališče ena najuspešnejših. Našteli so skoraj štiridesettisoč kopalcev, ob najlepših dneh tudi čez tisoč. Lepo vreme je namreč dovoljevalo, da v skoraj treh mesecih obratovanja kopališče ni bilo zaprto za več kot dan. Skupaj se je tako nabralo le nekaj "praznih" dni. S kopalno sezono so bili zadovoljni tudi v podjetju Komunala Murska Sobota, ki upravlja kopališče. Ker želijo uspešno sezono ponoviti, se nanjo temeljito, predvsem pa pravočasno, pripravljajo. S tem se strinja tudi Boris Fuis, vodja delovne enote, ki med drugim skrbi za urejenost kopališča. Prepričan je, da bodo z najnujnejšimi vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli na bazenih dosegli, da bodo Sobočani in prebivalci okoliških krajev tudi v letošnjih pasjih dneh zahajali v Fazanerijo. Potem ko so lani uredili okolico otroškega in "starega" bazena, načrtujejo podobne posege tudi v prihodnjih letih. Najprej bodo obnovili vhod, cevovode okrog bazenov in dostop do kopalnih površin. Teh je v vseh štirih bazenih približno 1800 kvadratnih metrov. Pri Komunali želijo tudi ustreči kopalcem in bazene različno ogrevati. Zato bodo uredili bazensko hidravliko. Če bo vreme lepo, bodo kopališče predvidoma odprli do 25. maja. Geza Grabar Boris Fuis, Komunala Murska Sobota Pred kopališko sezono urejajo tudi okolico bazenov Ograja na vodnem toboganu dobiva novo podobo Odstranjevanje vodnega kamna s keramičnih ploščic olimpijskega bazena Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET Ustanoviteljica je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor: Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER. Draga BRATKOVIČ, Jožef RECEK. Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR. Frane ZVER, Vili ŽIŽEK in Franc WEINDORFER Odgovorni urednik: Bojan PEČEK Jezikovni pregled: Gabrijela GRANFOL PEURAČA Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR Murska Sobota Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 2 maj 2002 NAMESTO UVODA oboških novin ni bilo v vaš dom skoraj eno leto. Premor je bil dejansko dolg, še daljši pa zaradi ocene, da se je prvih 24 številk Novin, kot radi pravimo v našem poslu, zelo dobro "prijelo". Zato je prijeten občutek, da je glasilo spet oživelo, da je med vami. Nimamo visokoletečih ciljev - želimo si le, da na teh straneh najdete kaj zanimivega zase ali za svojce. Celo več: lepo bo, če jih boste v časopisu zapazili na kakšni fotografiji, morda o njih kaj prebrali. Dogovor je, da tako velikega intervala izhajanja ne bo več. Upam, da bo res tako. Že v naslednji, junijski številki vas bomo seznanili z vsebino težko pričakovanih Soboških dnevov, nato pa bomo pri vas do konca leta še štirikrat. Vključno s takoimenovano volilno številko jeseni in praznično, predbožično decembra. Tokratne Soboške novine se največ mudijo ob vprašanju, ki ni le ozko mestno, regijsko ali morda vseslovensko. Skrb za pitno vodo namreč postaja svetovni trend, ki se ga v nekaterih okoljih bolj, v drugih pa manj zavedajo. Pri nas je po eni strani zaradi številnih dejavnikov vse več zastrupljenih tekočih voda, po drugi pa so podnebne razmere tako spremenjene, da raven podtalnice vztrajno upada. Če se omejimo na mestno občino, ni razloga za preplah: strokovnjaki vodo redno nadzirajo in ugotavljajo, da je njena kakovost sprejemljiva. O podrobnostih v novinarskem članku in posebni prilogi. Voda seveda ni edina tema Soboških novin - tu je (z zamudo, pa vendarle) občinski proračun 2002, pa uradna informacija o ogrevanju, napotki za pridobitev novega potnega lista (pot pod noge, če tega še niste storili) in številne drobne novice. Želim, da vam v prihodnjih dneh natakajo samo zdravo, bistro studenčnico! Vsem, ki pa ta čas 'finiširate", da bi bil vaš uspeh v šoli kar najboljši: čimveč petk (tudi kakšna nižja ocena ne pomeni konca sveta!), potem pa bo več časa tudi za zaljubljeno posedanje v mestnem parku! Bojan Peček 3 AKTUALNO številka 25 Voda Je res potrebno biti plat zvona? Da voda ni za vekomaj dana in da jo z neracionalnim ravnanjem uničimo, se zaveda vse več Zemljanov. A ne vsi. Najdejo se še posamezniki, ki prizadevanja tisočerih z nenadzorovanim škropljenjem in odlaganjem strupenih odpadkov prizadevanja ekološko osveščenih izničijo. Slika v Pomurju Po podatkih, ki nam jih je posredoval Štefan Smodiš, vodja enote za zdravstveno ekologijo pri Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) v Murski Soboti, se v Pomurju, kjer živi blizu 130 tisoč prebivalcev, velika večina (82,9 %) že oskrbuje s pitno vodo iz javnih vodovodov, ki jih je 411 in jih večinoma nadzorujejo ustrezne službe. 17 odstotkov ljudi pa se oskrbuje iz lastnih vodnjakov, za katere ni podatkov o kakovosti vode. Nadzor pomurske pitne vode opravlja soboški Zavod za zdravstveno varstvo, in sicer na podlagi sklenjenih pogodb in dogovorov z upravljalci vodovodnih objektov. Pogodbe o nadzoru nad kvaliteto pitne vode so sklenili skoraj vsi vodovodi, s katerimi upravljajo komunalna podjetja, občine ali krajevne skupnosti, kar pomeni, da ZZV opravlja nadzor nad 31 vodovodi, ki skupaj oskrbujejo 70 odstotkov vsega prebivalstva v regiji. Poleg sistemskega nadzora pa zavod po naročilu različnih naročnikov opravlja tudi odvzeme vzorcev pitne vode za bakteriološke in kemične preiskave. Pri lokalnih ogledih vodnih objektov so številne pomanjkljivosti. To so še vedno nedoločeni vodovarstveni pasovi, neupoštevanje predpisanega režima v vodovarstvenih pasovih, kjer so ti določeni, dotrajana in slabo vzdrževana oprema vodovodnih objektov, plitva zajetja in predvsem neprimerno izbrana lokacija zajetij. "Vsa omenjena dejstva so vzroki za bakteriološko in kemično oporečnost pitne vode in njeno pomanjkanje v sušnih obdobjih," svari Smodiš in argumentira. "Lani smo bakteriološko analizirali 3.100 vzorcev pitne vode, oporečnih pa je bilo 794 ali dobra četrtina vseh. Podobna slika v prid velikih vodnih zajeti je tudi pri kemičnih preiskavah, kjer je bilo odvzetih 727 vzorcev pitne vode, od katerih jih je bilo 245 oporečnih. Za izboljšanje razmer bi bilo potrebno vodooskrbo čimbolj centralizirati. Kakšno vodo pijejo Sobočani? Med štirimi največjimi vodovodnimi sistemi, ki oskrbujejo več kot 10.000 prebivalcev, je gotovo največji mestni vodovod Murska Sobota, saj oskrbuje že blizu 28.500 prebivalcev in gospodarsko dejavnost v občinah Murska Sobota, Beltinci, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Kot pitna voda se črpa podtalnica na črpališčih v Krogu, Fazaneriji in Črnskih mejah, in sicer je je bilo lansko leto načrpane za 3,663.065 m3, od tega daleč največ (64 %) v črpališču Krog. Na črpališčih po besedah Borisa Petrica, vodje enote Vodovod pri soboškem podjetju Komunala, ni posebne priprave pitne vode, vodo le klorirajo zaradi dezinfekcije. "Na črpališčih mestnega vodovoda Murska Sobota kakovost vode ugotavljamo z analizo tedensko odvzetih vzorcev," pravi Petric in dodaja, da se tedensko na črpališčih odvzame pet vzorcev za redne bakteriološke preiskave ter izjemoma eden do dva vzorca za kemične preiskave. Štirikrat letno opravijo še razširjene bakteriološke in kemične preiskave. "V preteklem letu je bilo na naših črpališčih in omrežjih odvzetih 258 vzorcev pitne vode za bakteriološke ter 81 vzorcev za kemične analize. Od odvzetih vzorcev za bakteriološke analize jih je bilo pet oporečnih, kemično oporečnih pa je bilo osem vzorcev. V septembru je bila opravljena tudi analiza vode na prisotnost cist in oocist, ki pa je potrdila zdravstveno neoporečnost vode na vsebnost parazitov." V mestnem vodovodu si prizadevajo za smotrnejšo rabo pitne vode in ohranjanje kvalitetne podtalnice, ki je predpogoj za kakovostno pitno vodo. Tako so lani v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico - Zavod Murska Sobota pripravili predavanja za kmete ter izmerili dušik v tleh. Črpališče Krog Kakovost pitne vode iz vseh treh črpališč soboškega vodovoda, kakor tudi drugih zbiralnikov, ki se napajajo s soboškega mestnega vodovoda, je mogoče nadzorovati in ustrezno ukrepati na črpališču Črnske meje 4 Po oceni Zavoda za zdravstveno varstvo iz Murske Sobota je bila v letu 2001 pitna voda iz omrežja vodovoda Murska Sobota zdravstveno ustrezna, predpisani režim za vodovarstveni pas, predvsem zaradi kmetovanja v neposredni bližini črpališč, pa se v celoti ne izvaja. Geza Grabar maj 2002 AKTUALNO Potni listi Pričakovanja so vse večja Vsi Slovenci, ki tega še niso storili, bodo morali do 5. avgusta zamenjati stare potne liste z novimi. Tudi vi ne odlašajte, saj kljub temu, da se veljavnost vašemu potnemu listu izteče šele čez dobra dva meseca, večina držav zahteva, da je potni list ob prehodu meje veljaven vsaj še tri mesece, nekatere pa zahtevajo šestmesečno veljavnost. "Ker ima v Upravni enoti Murska Sobota nove potne liste le nekaj več kot 11.300 krajanov, kar je le tretjina tukajšnjih prebivalcev, so vrste pred našimi okenci vse daljše," je povedal načelnik soboške upravne enote Geza Farkaš. Zaradi tega bodo imeli uradne ure, poleg ponedeljka, srede in petka, še ob četrtkih, med 8.30 in 10.30 ter med 11.00 in 13.30. Na potni list boste čakali dva tedna Vlogo za potni list lahko prosilci vložijo pri tisti upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, prejeli pa ga bodo v 14 dneh ali celo prej, in sicer po pošti ali pri upravni enoti, kjer bodo vložili vlogo - glede na način, ki ga bodo izbrali. Državljani lahko izberejo potni list z 32 ali 48 stranmi. Ob vložitvi vloge za izdajo potnega lista je potrebno priložiti fotografijo in stari potni list oziroma drug identifikacijski dokument, na primer osebno izkaznico, vozniško dovoljenje ali maloobmejno prepustnico, kdor nima starega potnega lista. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje. Vlogo bo s pomočjo računalnika izpisal uslužbenec upravne enote, prosilec pa jo bo lahko nato natančno prebral ter preveril, da ni prišlo do kakšne napake, in se nazadnje pred uradno osebo v poseben okvirček na hrbtni strani vloge podpisal s posebnim svinčnikom. Potni list potrebujejo tudi otroci Tudi otroci do 15 leta starosti potrebujejo za prestop meje svoje potovalne dokumente. Prestop meje tako več ni možen z rojstnim listom kot v preteklosti, prav tako pa otrok ni več mogoče vpisovati v potne liste staršev. Vpisi otrok v stare potne liste staršev so namreč še veljavni zgolj do preteka veljavnosti potnega lista imetnika, v katerem je otrok vpisan, oziroma do 5. avgusta letos, ko po zakonu preteče veljavnost vsem modrim potnim listom. V primeru, da je v tem času otrok, ki je vpisan v potni list, dopolnil pet let starosti, je potrebno v potni list prilepiti fotografijo otroka, kar opravi upravna enota, če pa je otrok starejši od 15 let, vpis ne velja več, zato mora imeti otrok svoj potni list. Za potni list 7.780 tolarjev Novi potni list je temno rdeče barve, vsi podatki o imetniku potne listine so lasersko gravirani, biografska stran je podobno kot pri osebni izkaznici izdelana iz polikarbonata, v nove potne listine pa je tudi vgrajeno kar 25 zaščitnih in varnostnih elementov. Novi potni list je v celoti izdelan doma in je plod slovenskega znanja, izdelava in personalizacija potnega lista pa sta v celoti centralizirani. Izdelujeta jih pooblaščeni podjetji Cetis iz Celja in Mirage iz Novega mesta. Eden izmed razlogov za izdelavo novega potnega lista je bil tudi ta, da je bila stara potna listina zanimiva za ponarejanje. Po drugi strani je država morala potno listino prilagoditi pravnemu redu Evropske unije, skupnemu evropskemu formatu, tako po barvi kot po zaščitnih elementih. Za potni list bodo odrasli morali odšteti 7.780 tolarjev, otroci od 4. do 18. let 6.580 tolarjev in otroci mlajši od 4. let 5.860. Doplačilo za debelejši potni list je 500 tolarjev. Za potne liste lahko poleg v Murski Soboti zaprosite tudi v informatiziranem krajevnem uradu na Cankovi, od 1. junija pa še v Puconcih, v Beltincih in pri Gradu. Javna listina Potni list je po zakonu o potnih listinah državljanov Republike Slovenije javna listina, namenjena državljanu Republike Slovenije za prehod državne meje in za dokaz identičnosti in državljanstva v Sloveniji in v tujini. Zakon loči več vrst potnih listin: samostojni in skupinski potni list, ki ju izdaja upravna enota, na območju katere ima državljan, ki prosi za potno listino, stalno prebivališče, diplomatski in službeni potni list, ki ju izdaja zunanje ministrstvo, in potni list za vrnitev, ki ga izdajajo diplomatsko-konzularna predstavništva R Slovenije v tujini. Prav tako pa obstajajo tudi potne listine, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi, ter pomorska in brodarska knjižica. Državljan Slovenije lahko ima le eno vrsto potne listine. Če polnoletni državljan v petih letih izgubi oziroma pogreši dva potna lista ali več ali mu jih ukradejo in če ne dokaže, da je z njimi ravnal skrbno ter da je odtujitev prijavil kot kaznivo dejanje, se mu lahko nov potni list izda le za leto dni. Pa še to Če že pišemo o Upravni enoti Murska Sobota, še dodajmo, da so pred nedavnim izvedli anketo o pričakovanjih in zahtevah strank. Anketo so opravili med tristotimi krajani, ki so kakovost njihovih storitev ocenili s povprečno oceno 4,15. Tako je bila najvišje ocenjena pomoč uslužbencev, najnižje pa prostor in okolje. V pisarnah imajo namreč opremo, ki je stara tudi več kot štirideset let in jo je občinska uprava že odpisala. Načelnik upravne enote Geza Farkaš še ugotavlja, da je v primerjavi z lanskim letom zrasla zahtevnost strank, ki so vedno bolj ozaveščene ter pričakujejo vedno boljše in kakovostnejše storitve, kar pa je zelo težko doseči z istimi kadri, v istih prostorih in z isto opremo. 5 DROBIR številka 25 Okolje Očiščevalne akcije v dežju Tudi letošnji april je bil v krajih Mestne občine Murska Sobota v znamenju tradicionalnih spomladanskih očiščevalnih akcij. Kljub muhastemu vremenu so akcije povsod dobro uspele, saj je bil odziv nanje že po tradiciji zelo dober. Za razliko od primest- nih krajev, kjer se je v akcije čiščenja vključilo tudi veliko občanov, pa so v mestu Murska Sobota prevladovali zlasti mladi. Po podatkih tajnika mestnih četrti Zorana Hoblaja se je akcije v Murski Soboti udeležilo 230 posameznikov, pri čemer so zlasti izstopali dijaki, učenci in njihovi profesorji s soboške I., II. in III. osemletke, Gimnazije Murska Sobota in srednje ekonomske ter srednje poklicne šole. Akcija čiščenja zelenih površin, ki so jo v sodelovanju z mestno občino, turističnim društvom, podjetjem Saubermacher - Komunala ter javnim podjetjem Komunala tudi letos organizirale Mestne četrti Murska Sobota, je potekala na območju Fazanerije, na predelu za vojašnico oziroma med reko Ledavo in cesto Murska Sobota-Markišavci ter med cesto Murska Sobota-Noršinci in Ledavo vse do čistilne naprave. Na omenjenem območju je bilo zbranih za šest zabojnikov smeti, med katerimi so prevladovale plastenke in pločevinke, plastične folije, pa tudi kovinska embalaža in celo avtomobilske gume. G.G. Mladih dež ni motil Navlake, da te kap! Nabrali so je za šest zabojnikov Zdrav duh v zdravem telesu Velja tudi za zdravnike Tudi v drugo vreme prirediteljem ni bilo naklonjeno, saj je bil zdravniški tek spet v znamenju dežja. Zdravniško društvo Prekmurja ga je pripravilo pri I. osnovni šoli, krožna proga pa je bila večinoma speljana po mestnem parku. Sodelovalo je 29 zdravnikov in zobozdravnikov, Pomurci pa so bili uspešni. Alojz Horvat je namreč ubranil lansko zmago, Mitja Lainšček je bil tretji, Leon Lang šesti, Iztok Štotl pa mesto za njim. Nežnejši spol: Zlatka Bojnec je bila četrta, Vlasta Petric peta, Vlasta Štrumbelj pa osma. Domači tekmovalci so izstopali tudi v skupni tazvrstitvi ekip. Z leve: Mitja Lainščak, Bojan Knap, Vlasta Petric, Alojz Horvat, Iztok Štotl, Leon Lang, Vlasta Štrumbelj in Zlatka Bojnec. Zmagovalec A. Horvat: “Vsak dan tečem zato, da ima moja glava priložnost srečati mojo dušo. ” 6 maj 2002 DROBIR Ruski veleposlanik na obisku v Murski Soboti Med ljubitelji nogometa, ki so bili v Fazaneriji na eni od Murinih tekem, je bil tudi ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov. Je velik poznavalec nogometa in prijatelj Prekmurja. Kot je znano, ruska delegacija vsako leto ob Dnevu zmage (9. maj) položi venec k spomeniku zmage v Murski Soboti. Tako je bilo tudi letos. "Dan zmage nad fašizmom nas z Rusi še posebej povezuje in zato so naši odnosi z njihovo diplomacijo zelo dobri. Seveda pa je pomembno tudi gospodarsko sodelovanje," je ob tem dejal soboški župan Anton Slavic. Pogovor pa je nanesel tudi na najpomembnejšo postransko reč na svetu - veleposlanik Karahanov je dejal, da je v Sloveniji navijač soboške Mure, v Rusiji pa navija za moskovski Spartak. 0ste Bakal 27. april - Dan upora in 20 let zbora V soboški grajski dvorani je bila na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju slovesnost, ki sta jo pripravila mestna občina in društvo upokojencev. Po slavnostnem govoru podžupana Rudija Horvata so nastopili tudi člani upokojenskega pevskega zbora Vladimir Močan, ki slavi 20 let. Zbor, ki ga vodi Franc Zver, je ob jubileju izdal prvo kaseto. Predsednica Sveta območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Brigita Perhavec pa je pevkam in pevcem izročila posebno priznanje. 1. maj - Kres in mlaj Območna organizacija svobodnih sindikatov je že po tradiciji v središču Murske Sobote pripravila prireditev ob mednarodnem prazniku dela. Na nezavidljiv položaj delavcev je v nagovoru opomnil prvi mož sindikata, Danilo Šipoš. Ob zvokih skladb pihalne godbe so delavci Komunale pod nebo dvignili mlaj. Po postavitvi mlaja so se številni Sobočani, z godbeniki na čelu povorke, odpravili v mestni park. Tam je zagorel veličasten kres. Filip MATKO POMEŽIK SONCU Odprimo počitnice vsem otrokom Prijetni spomini na otroštvo so neusahljiv in dragocen zaklad, iz katerega črpamo vse življenje. Zato vsakemu otroku privoščimo brezskrbne, vesele in zanimive počitnice. Nekateri starši pa svojim otrokom zaradi pomanjkanja ne morejo omogočiti, kar bi jim radi. Številni otroci žal počitnice preživljajo prepuščeni sami sebi. Tudi tem otrokom želimo z vašo pomočjo omogočiti letovanje. S pobudo "POMEŽIK SONCU" vabimo, da po svojim očeh prispevate za letovanje otrok iz našega območja. Sredstva se bodo zbirala na računu DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA. HVALEŽNI VAM BOMO, Svojo donacijo nakažite na račun: ČE BOSTE POBUDO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE PODPRLI VSAJ S 1000 TOLARJI MURSKA SOBOTA, št.: 01000-0000200097 05 1340115-1161431 V skladu s 25.členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb in 9.členom Zakona o dohodnini, predstavlja prostovoljni prispevek za "Pomežik soncu" davčno olajšavo. 7 ZvezaPrijateljev MladineSlovenije DROBIR številka 25 Murski val in Vestnik Pomurca 2001 Slovesna razglasitev je potekala v restavraciji hotela Termal v Moravskih Toplicah. Med Pomurkami je dobila največ glasov Marjeta Ciz iz soboškega Karitasa. Med Pomurci je zmagal upokojeni duhovnik Ivan Camplin iz Martinja. Prireditve v Moravskih Toplicah se je udeležil tudi predsednik države Kučan, ki je bil že večkrat izbran za Pomurca leta, priznanja pa je podelila direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko. GD Murska Sobota Memorialno tekmovanje bo 18. maja, slavnostna seja 22. junija, osrednja slovesnost z gasilsko parado pa 29. junija Priprave na 120. obletnico gasilstva v mestu Murska Sobota so v polnem teku. Tako ta čas gradijo prizidek sobe za dežurnega v gasilski enoti. Sedanji prostori, ki so bili v notranjosti doma, so bili neustrezni. Večnamenski gasilski dom bo dobil novo stavbno pohištvo, torej okna in vrata, obnovljeno pa bo tudi pročelje doma, vključno z gasilskim stolpom. G.G. Taborniška petdesetletnica Veseli veter Taborniški rod Veseli veter je bil ustanovljen 20. maja 1952 in nadaljeval tradicijo predvojne Murske čete skavtov. Rod je bil med prvimi, ki so jih v Sloveniji ustanovili po združitvi skavtov in gozdovnikov v enovito Zvezo tabornikov Slovenije. Njegovi člani so ob letošnji petdesetletnici ustanovitve v soboškem parku pripravili taborniški festival. V okviru festivala so pripravili propagandni tabor, 10. zlet tabornikov Pomurja z delavnicami domačih obrti, glasbe in boja proti odvisnostim ter nedeljski taborniški mnogoboj v orientaciji, postavljanju šotorov, prižiganju ognja in lokostrelstvu. Svoje delo so predstavili še učencem soboških osnovnih šol in otrokom vrtca Murska Sobota. Jože POJBIČ Klepetalnice za starše Vrtec je uvedel klepetalnice za starše, ki so vsako prvo sredo v mesecu v vrtcih Miške (Talanyjeva ulica), Ringa raja (Gregorčičeva ulica) in Gozdiček (Ulica Štefana Kovača) v Murski Soboti ter v vrtcu Krtek v Bakovcih. Po dve vzgojiteljici v vsaki enoti pripravita program za starše otrok od enega do treh let starosti, ki niso vključeni v vrtec. Ena od vzgojiteljic vodi razgovor s starši, druga se ukvarja z zaposlitvijo otrok. Starši izpolnijo poseben vprašalnik, otroci si domov odnesejo igračo, vse pa tudi pogostijo. 8 maj 2002 DROBIR Mednarodni bazar v Murski Soboti Skoraj štiri milijone v dobrodelne namene Osmi mednarodni bazar v organizaciji združenja SILA (soproge tujih diplomatov in gospodarstvenikov v Sloveniji) in v sodelovanju z organizacijskim odborom iz Murske Sobote je bil zelo uspešen. Bazarja se je udeležilo nekaj tisoč Pomurcev. S prodajo na stojnicah in srečelovom v galeriji, z zbi- ranjem donatorskih sredstev ter s prodajo umetniških slik pomurskih akademskih slikarjev so zbrale kar 3.941.112,00 SIT. Darila so 3. aprila simbolično predali prejemnikom. Društvu paraplegikov iz Murske Sobote dvigalo za bazen, vredno 1,6 milijona tolarjev, Društvu bolnikov skleroze multipleks električni voziček (641 tisoč), Društvu Sožitje računalnik (195 tisoč), Ozari iz Murske Sobote šivalni stroj (148 tisoč), Stanovanjski skupnosti Ozare pralni stroj (59 tisoč). Stanovanjskemu skladu Mestne občine Murska Sobota so z 250 tisočaki pomagali zgraditi "rampo" za invalidno deklico, Zdravstvenemu domu Murska Sobota so kupili analizator telesne maščobe (654 tisoč). Ostalo je še 350 tisoč tolarjev, za ta denar pa so šestim socialno ogroženim družinam kupile najnujnejše življenjske potrebščine. Soproga italijanskega veleposlanika Taddy Capello je rakičanskemu Domu starejših podarila invalidska vozička. V imenu Doma ju je prevzela direktorica Vijola Bertalanič. Zadovoljne članice lokalnega organizacijskega odbora Nadja Ivanc Miloševič, Tatjana Svetanič, Brigita Perhavec in Marusija Uhernik Dan knjige v Murski Soboti Društvo slovenskih pisateljev že od leta 1996 pripravlja "Slovenske dneve knjige". Leta 1996 je UNESCO namreč razglasil 23. april za svetovni dan knjige. Praznovanju se že nekaj let pridružuje tudi Murska Sobota. V centru Murske Sobote sta prireditev ob letošnjem Svetovnem dnevu knjige, kakor tudi prejšnja leta, pripravila Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota in Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Skupaj sta pripravila stojnico, na kateri so delili knjige, ki jih je soboška knjižnica odpisala. Ob tej priložnosti so se ob stojnici prestavili mladi iz MIKK-ove literarne delavnice, ki jo vodi Robert Titan Felix. Svoja dela in dela priljubljenih avtorjev so brali Simona Šinko, Anita Nonkovič, Melita Filo, Tina Kerčmar, Vitomir Vratarič, vsi dijaki Gimnazije Murska Sobota, Vanesa Roškar, dijakinja ekonomske gimnazije in študentka Lučka Zorko. Glasbeno sta dogodek popestrili gimnazijka Tjaša Zorko in Iva Popovič z OŠ I Murska Sobota. 9 DROBIR številka 25 Vrtičkarji na nedeljskih družinskih piknikih prvimi znanilci pomladi so se prebudili tudi soboški vrtičkarji. Večina se jih je že naveličala dolge in puste zime ter je komaj čakala, da jih prijazno spomladansko sonce zvabi iz mestnega vrveža na njihove parcele. Vsi, ki smo spremljali zanimivo televizijsko nadaljevanko o ljubljanskih vrtičkarjih in poznamo prostrano "vrtičkarsko naselje" med železniško progo in cesto proti naselju Bakovci za avtobusnimi garažami, dobimo mimogrede asociacijo, da bi tako nadaljevanko s podobno vsebino lahko posneli tudi pri nas. Smo zelo pisana druščina po svoji strukturi in na naših vrtovih se dogaja marsikaj zanimivega. Posebno živahno je v sezoni. Kar precej Sobočanov nas že pozna. Na vrtove zaide veliko rekreativcev - tekačev, veliko je drugih sprehajalcev, ki občudujejo skrbno obdelane vrtove, nekateri vrtičkarji, ki nimajo vse tako v redu, pa so deležni tudi kritik. Med sprehajalci je čedalje več takih, ki bi se nam radi pridružili, a žal na voljo ni prostih zemljišč. Zato vodstvo društva posebej opozarja tiste vrtičkarje, ki imajo malomaren odnos do svojih vrtov in jih slabo obdelujejo, naj jih raje opustijo in jih prepustijo tistim, ki bi z veseljem vrtnarili. Od ustanovitve Društva vrtičkarjev Murska Sobota se je izmenjalo že veliko članov. Nekateri so odšli, prihajali so novi. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1987 in letos beleži 15. letnico delovanja. Tega leta je občina uredila zemljišče velikosti dveh hektarjev in ga razdelila na eno-in dvoarske parcele. Vseh je okrog 130 in toliko je tudi najemnikov in članov društva vrtičkarjev. Društvo pa je sklenitelj pogodbe z lastnikom zemljišča, ki mu vsako leto plačuje najemnino. Do leta 1992 je bilo lastnik zemljišč podjetje Agroservis, po tem pa je lastnina pod upravljanjem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ima svojo izpostavo tudi v Murski Soboti. Do lanskega leta je Društvo imelo veliko težav s posamezniki zaradi pobiranja najemnine in finančnih predpisov povezanih z obračunavanjem dohodnine, saj je Sklad imel sklenjene pogodbe s posamezniki’ in ne z Društvom kot pravno osebo. Lani so se zadeve uredile in tako je prvič sklenjena in podpisana je najemna pogodba za 10 let. najemnina za posameznika pa je nižja kot v preteklosti: za arsko parcelo 1400,00 SIT, 600 SIT znaša članarina, skupni prispevek za arsko parcelo je torej 2000,00 SIT. To spremembo so člani društva na svojem občnem zboru, ki so ga imeli konec meseca aprila, toplo pozdravili. Čeprav je večina vrtov lepo urejenih, nekateri vrtičkarji so si postavili zelo estetske vrtne lope, pa kazijo celotno okolje žične ograje, ki niso okolju prijazne, saj so nekatere obdane z bodečo žico. Na ta način so se mnogi želeli zavarovati pred pogostimi krajami vrtnin in vlomi v vrtne lope, storilce teh kaznivih dejanj pa je zelo težko odkrivati. Sicer je med nami najlepše ob koncih tedna, ko si mnoge družine ob sobotah ali nedeljah pripravijo piknike. Skrbi nizka podtalnica, ki je posledica sušnih obdobij in nepremišljenih posegov v kmetijska zemljišča. Pozimi je v marsikaterih studencih zmanjkalo vode in mnogi so jih morali poglabljati. Ob tem pa se je izkazala solidarnost, saj so si mnogi vrtičkarji pomagali. Že drugo sezono zelo uspešno vodi naše društvo Jože Magdič, zaposlen v kirurškem oddelku soboške bolnišnice. Po naporni noči dežurstva, je že zgodaj na svoji parceli ali pa se prijazno pogovarja z ostalimi vrtičkarji. Na občnem zboru je ob skrbno pripravljenem poročilu vsem članom zaželel obilno letino in čim več lepih trenutkov na svojih parcelah. Mi pa mu želimo še naprej veliko uspehov pri njegovem vodenju, ki zaradi različnih interesov posameznikov in njihovih navad, ni vedno lahko. Jože Stvarnik Mešani pevski zbor Svetega Nikolaja iz Murske Sobote se predstavlja Mešani pevski zbor Svetega Nikolaja iz Murske Sobote se je po naporni, a zelo uspešni sezoni odpravil še na enotedenske intenzivne pevske vaje v Baško, na otok Krk na Hrvaškem. Zbor, ki ga že dve leti nadvse uspešno vodi maestro Marjan Potočnik, si je tako šel nabirati moči za novo sezono. Ob prijaznih prebivalcih Baške, dobri hrani, ustrežljivem upravitelju doma Bojanu Nemcu in prečudoviti Baški so pevci pridno vadili in se obenem pripravljali na koncert, ki so ga imeli v prepolni cerkvici Sv. Trojice sredi Baške. Pevci so hvaležni vsem, ki so zboru omogočili gostovanje. Mogoče manjka na fotografiji vaš nasmejan obraz. Če imate veselje do petja, se jim pridružite. Vaje so vsako nedeljo ob 19.00. Jasenka HREBAR 10 maj 2002 MESTNI SVET Partnersko mesto Novi nadžupan Ingolstadta je dr. Alfred Lehmann Najprej so bile volitve Prvo nedeljo v marcu so bile v Nemčiji lokalne volitve. Dosedanjemu nadžupanu Petru Schnellu se je iztekel mandat, ponovna kandidatura pa ni bila možna, saj je dopolnil 65 let. To pa je v Nemčiji zgornja starostna meja za kandidaturo za nadžupana. Najmočnejša stranka v Ingolstadtu CSU je tako za njegovega naslednika predlagala doktorja dr. Alfreda Lehmanna, ki je bil vodja gospodarskega oddelka v občinski upravi. Njegov največji protikandidat na volitvah je bil član stranke SPD, Hans Joachim Werner, ki je poslanec v bavarskem parlamentu in član sindikalnega vodstva v podjetju Audi. Oba sta se pomerila tudi v drugem krogu volitev, kjer je Lehmann prejel 58 odstotkov, Werner pa 20 odstotkov glasov. O Alfredu Lehhmanu Doktor Alfred Lehmann se je rodil 24. marca1950 v Ouickbornu. Maturiral je na ekonomski gimnaziji v Stuttgartu leta 1969. Ekonomsko fakulteto je končal leta 1976 in leta 1979 doktoriral na univerzi v Würzburgu. V tem času je bil tudi asistent na Ekonomskem inštitutu v Würzburgu. Človek z izkušnjami Od leta 1979 do 1981 je bil vodja prodaje pri podjetju AVON cosmetics GmbH v Münchnu, nato do leta 1993 vodja izobraževalnega in tehnološkega centra pri Obrtni zbornici in od leta 1993 do leta 1996 direktor Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko. Od leta 1996 do leta 2002 je opravljal delo vodje oddelka za gospodarstvo, delo in nepremičnine v tamkajšnji mestni upravi. Hkrati je bil tudi direktor podjetja IFG -družbe za pospeševanje gospodarstva in zaposlovanja. Je tudi predsedujoči stranke CSU za območje Ingolstadta. Dobro sodelovanje tudi v prihodnje V mestni občini Murska Sobota so prepričani, da bodo tudi z novim nadžupanom dobro sodelovali in razvijali partnerske odnose med Mursko Soboto in Ingolstadtom. Doktorja Alfreda Lehmanna pričakujejo na uradnem obisku v Murski Soboti ob občinskem prazniku, ko bosta mesto obiskala skupaj z njegovim predhodnikom Petrom Schnellom, ki je bil nadžupan Ingolstadta kar pet mandatov oziroma trideset let. Podpis posebnega pomena Pri vsem tem naj še zapišemo, da se je sodelovanje med Mursko Soboto in Ingolstadtom začelo prav med Schnellovim nadžupanovanjem. Podpis partnerstva med mestoma je bil glede na razmere v takratni Jugoslaviji leta 1979 posebnega pomena. Na obeh straneh je bilo potrebno veliko posluha in dobre volje. Od takrat pa so se med občinama razvili odnosi in izmenjave na kulturnem, športnem in gospodarskem področju, stike ohranja tudi vodstvo obeh občin, prebivalci obeh mest pa postajajo vedno večji prijatelji. Slika v spomin Sicer pa so se predstavniki soboške občine Petru Schnellu za njegovo dolgoletno sodelovanje z Mursko Soboto zahvalili že na uradni slovesnosti ob njegovi upokojitvi. Župan Murske Sobote Anton Slavic, direktor mestne uprave Tibor Cigüt in vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Štefan Cigan so mu v spomin na ta dogodek predali sliko akademskega slikarja Zdenka Huzjana. dr. Alfred Lehman Peter Schnell Pogled na stari del mesta Ingolstadt, ki je pobraten z Mursko Soboto 11 12 MESTNI SVET številka 25 Svetniki in svetnice odločajo Zaključni račun Mestni svet je na zadnjem zasedanju, ki je bilo marca, sprejel odlok o lanskem zaključnem računu občinskega proračuna. Prihodki so znašali 2.632.177.681 tolarjev, odhodki pa 2.679.532.787 tolarjev. Presežek odhodkov je nastal zaradi plačane in porabljene finančne izravnave med letom, izpada prihodka iz prodaje zemljišč in zgradb ter komunalnega prispevka, zaradi tega pa je bilo uresničenih tudi manj plačil za investicije. Lani občini namreč kljub prenovljenemu razpisu ni uspelo prodati nekdanjega objekta Galex v Gregorčičevi ulici in zemljišča na vogalu Gregorčičeve in Lendavske ulice. S podjetjem MS City Investment pa je bila razdrta pogodba o nakupu zemljišča v središču Murske Sobote. Za manjši prihodek so krive tudi nekatere druge pomurske občine, ki niso uresničile svojih obljub o sofinanciranju gradnje nove soboške knjižnice. Kljub temu je bila realizacija prihodkov 89,7-odsotna, realizacija odhodkov občinskega proračuna za leto 2001 pa 91,5-odstotna. Poleg zaključnega računa proračuna so svetniki in svetnice potrdili tudi lanske zaključne račune Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota ter javnih zavodov Razvojni center Murska Sobota in Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota. Pušča bo samostojna Pobudo za razdelitev naselja na samostojno naselje Pušča in naselje Černelavci so dali tamkajšnji krajani na občnem zboru, posvetovalni referendum pa je bi! izveden že pred štirimi leti. Na njem so prebivalci Pušče glasovali proti razdelitvi Černelavec, medtem ko so je večina preostalih krajanov z razdelitvijo strinjala. Pred dvema letoma je tako mestni svet sprejel pobudo za razdelitev naselja, obenem pa opozoril na strpnost pri reševanju problematike, saj v Kranjčevi ulici in na Pušči živijo pripadniki romske skupnosti. Danes je v ulici Pušča 114, v Kranjčevi ulici pa 16 hišnih številk. V obrazložitev odloka, ki so ga svetniki in svetnice obravnavali na zadnji seji, pa je zapisano, da naj bi Pušča s svojo osamosvojitvijo dobila tudi svoj ulični sistem, stroški zamenjave hišnih številk in postavitev krajevnih tabel bodo bremenile občinski proračun v višini 630.000 tolarjev. Spremembe v registru stalnega prebivalstva bo opravila Upravna enota Murska Sobota, stroške za spremembe v osebnih dokumentih bo moral plačati vsak krajan sam. Kljub razdelitvi naselja bodo prebivalce Pušče še naprej lahko uporabljali pokopališče v Černelavcih. Med Mursko Soboto in Černelavci bo trgovski in obrtni center, novo podobo bo dobila tudi Mala nova ulica Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je naročilo in plačalo izdelavo zazidalnega načrta za trgovsko obrtno cono Černelavci, in sicer na območju, kjer se zdaj večinoma nahajajo izpraznjeni hlevi Kmetijskega gospodarstva.. V severnem delu kompleksa je predvideno opravljanje trgovske in oskrbne dejavnosti z bencinskim servisom, v južnem pa izgradnja objektov, ki bodo namenjeni tako imenovani mirni obrti, servisnim, trgovskim, poslovnim ter proizvodnim dejavnostim. Poleg tega naj bi znotraj kompleksa uredili tudi parkirišča, poti in pločnike, ob tem pa rekonstruirali tudi cesto med Mursko Soboto in Černelavci, ki naj bi ob vhodu v novi "center" dobila krožišče. Rekonstrukcijo ceste, preureditev javnih površin in komunalno ureditev celotnega območja bo plačal vlagatelj. Soboški svetniki in svetnice so sklep o javni razgrnitvi Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko-obrtno cono Černelavci sprejeli. Potrdili so tudi sklep o javni razgrnitvi Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za Malo novo ulico v Murski Soboti. Tokrat so se odločili za različico, ki predvideva v južnem delu ulice gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš, v severnem delu nov bencinski servis, v osrednjem pa trgovsko poslovni objekt. Druga različica je v južnem delu predvidevala gradnjo objektov za opravljanje obrtne dejavnosti. V zazidalnem načrtu je predvidena še rekonstrukcija križišča med Malo novo in Panonsko ulico, ki naj bi ga tudi opremili s semaforji. Ureditev križišča bodo plačali vlagatelji. Naročnik izdelave načrta je Emerik Hanc. Nova predsednica, direktorji in član sveta Na zadnji seji mestnega sveta so njegovi člani in članice imenovali tudi nove predsednike, direktorje in ravnatelje nekaterih zavodov, javnih skladov ter šol. Za predsednico občinskega Stanovanjskega sklada so postavili Andrejo Kuhar, diplomirano upravno organizatorko, iz Kupšinec. Muzejski svetovalec, magister Franc Obal, je bil imenovan za dobo enega leta za vršilca direktorja soboške Galerije, muzejska svetovalka, univerzitetna diplomirana arheologinja, Irena Šavel, iz Černelavec pa za enako obdobje za vršilko dolžnosti direktorice Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Novo vodstvo je dobila tudi Pokrajinska in študijska knjižnica. Delo vršilke dolžnosti direktorice bo eno leto opravljala univerzitetna diplomirana novinarka in višja bibliotekarka Suzana Szabo Pahič. Svetniki in svetnice so potrdili direktorja Razvojnega centra za pospeševanje malega gospodarstva. Direktor bo univerzitetni diplomirani ekonomist iz Murske Sobote, Štefan Cigan. Ob vseh imenovanjih so mestni svetniki in svetnice razpravljali tudi o imenovanju ravnatelja Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota. Menili so, da naj svet šole izbere kandidata, ki bo glede na svoj program v največji meri uresničil vizijo šole. Pri tem naj upoštevajo sposobnosti kandidata za vodstvo, koordinacijo dela z državnimi organi in ustanovitelji šole ter regijskimi institucijami. Franc Zver iz Murske Sobote je bil imenovan na zadnji seji mestnega sveta za predstavnika občine v svet soboške Območne enote republiškega Zavoda za gozdove. Dodajmo še, da je mestni svet je ob vsem tem soglašal še s povečanjem obsega sredstev za akontativno plačilo delovne uspešnosti v soboškem Zdravstvenem domu, in sicer do vključno 10 odstotkov sredstev za delovno uspešnost. Direktorju Zdravstvenega doma so člani mestnega sveta prisodili enkratno denarno nagrado v višini mesečne plače direktorja. Umaknjen odlok o oglaševanju in plakatiranju Zaradi potrebne ponovne proučitve ob upoštevanju stališča odbornikov za urbanizem, urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo ter pripomb in predlog iz razprave na zasedanju mestnega sveta je župan Anton Slavic umaknil obravnavo Odloka o oglaševanju in plakatiranju v Mestni občini Murska Sobota. maj 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA POROČILO O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE IZ MESTNEGA VODOVODA MURSKA SOBOTA V LETU 2001 estni vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 28 500 prebivalcev v občinah M.Sobota, Beltinci, Moravske Toplice, Puconci in Cankova ter tudi gospodarstvo v teh občinah, ki je še večji porabnik kot gospodinjstva. Napajalna voda je podtalnica, ki se zajema v črpališčih Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se črpa v črpališču Krog. Iz črpališč Črnske meje in Fazanerija se voda v večjih količinah črpa samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2001 je bilo načrpano skupaj 3.663.065 m3 od tega 64% iz črpališča Krog, 19,2% iz črpališča Črnske meje in 16,8% iz črpališča Fazanerija. Posebna priprava vode se ne izvaja. Obstaja klorirna naprava za dezinfekcijo s plinskim klorom, ki se vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali druge nepredvidene primere, ko bi lahko prišlo do bakteriološkega onesnaženja vode. Zdravstveno ustreznost pitne vode kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo M.Sobota, ki tedensko odvzame 5 vzorcev za redne bakteriološke preiskave (po 2 vzorca na črpališčih in 3 vzorci na omrežju) ter izmenoma po 1 oz. 2 vzorca tedensko za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize. V letu 2001 je bilo odvzeto 258 vzorcev pitne vode za bakteriološke in 81 vzorcev za kemične analize. Bakteriološko je bilo oporečnih 5 (1,9%) vzorcev, od tega 2 na črpališču Črnske meje, 1 na črpališču Fazanerija in ter 2 na omrežju, vsi zaradi povečanega števila indikatorskih parametrov. V septembru 2001 je bila opravljena tudi analiza pitne vode na prisotnost cist in oocist, ki je potrdila zdravstveno neoporečnost vode na vsebnost parazitov. Kemično oporečnih je bilo 8 vzorcev (9,9%). V enem vzorcu je bila zmanjšana vsebnost kisika in povečana vsebnost amonija, kar nima zdravstvenega pomena. V črpališčih Črnske meje in Fazanerija ter enkrat v omrežju, je bila ugotovljena zvišana vsebnost atrazina in desetil- atrazina. V tabelah je prikazano gibanje vsebnosti atrazina in njegovega metabolita desetetil-atrazina v obeh omenjenih črpališčih ter v omrežju od leta 1997 naprej. Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov v mestnem vodovodu Murska Sobota-črpališče Črnske Meje: Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov v mestnem vodovodu Murska Sobota-črpališče Fazanerija: Pri nas velja kot priporočilo dovoljena koncentracija posameznega pesticida v pitni vodi do 0,10µg/l, kot je to določeno z najnovejšo direktivo Evropske unije. Ta vrednost bo v Sloveniji začela uradno veljati 01.01.2003. Pri evropski mejni vrednosti gre za načelno "ekološko" mejno vrednost koncentracije pesticida, ki izhaja iz predpostavke, da naj snovi iz skupine pesticidov v vodi, ki se uporabljajo kot vir pitne vode, ali v pitni vodi, ne bi bilo. Svetovna zdravstvena organizacija določa kot zdravstveno problematično koncentracijo pesticida atrazina 2µg/l. To pomeni, da uživanje vode, ki vsebuje manj kot 2µg/l atrazina ne predstavlja nevarnosti za zdravje. V črpališčih Črnske meje in Fazanerija se zaradi intenzivnega kmetovanja v neposredni bližini vodnih zajetij, nahajajo občasno povečane koncentracije določenih pesticidov, zlasti atrazina in desetil - atrazina. Ker dajeta ti dve črpališči manj kot 40% celotne letne količine pitne vode, z mešanjem vode iz črpališča Krog (kjer teh pesticidov ni), dosežemo, da je voda v vodovodnem sistemu neoporečna. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 25 Po oceni Zavoda za zdravstveno varstvo iz M.Sobote je bila v letu 2001 pitna voda iz omrežja vodovoda M.Sobota zdravstveno ustrezna, predpisani režim za vodovarstveni pas pa se v celoti ne izvaja. Zaradi velikega števila njiv v II. vodovarstvenem pasu Črnske meje (30 ha) in Fazanerije (12 ha) bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo preobrazba terena zgodila čez noč. V letu 2001 smo v sodelovanju z Živinorejsko veterinarskim zavodom izvedli nekaj predavanj za kmetovalce in meritev vsebnosti dušika v tleh. V letošnjem in naslednjih letih pa bo potrebno izvesti še druge v odloku predvidene ukrepe, zlasti za zavarovanje II. vodovarstvenega pasu s prehodom na ekološko neškodljivo kmetovanje, da se bo zmanjšal vnos polutantov na najmanjšo možno mero in zaščitila podtalnica pred vse hujšim onesnaženjem. PRAVILNIK O DOBAVI, ODJEMU IN OBRAČUNU TOPLOTE Na podlagi določil Energetskega zakona ( Ur.list RS št.79/99 in 8/00), prve alinee 10.člena odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala d.o.o. (Ur.l. št. RS 16/01) in druge alinee 40.člena statuta javnega podjetja Komunala d.o.o. Murska Sobota (št. 013-1/01 z dne 24.4.2001) je nadzorni svet podjetja na svoji seji dne 16.10.2001 sprejel PRAVILNIK O DOBAVI, ODJEMU IN OBRAČUNU TOPLOTE I. SPLOŠNI POGOJI 1. člen Pravilnik o dobavi, odjemu in obračunu toplote iz kotlovnic in iz toplovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) ureja razmerja in pogoje med dobaviteljem, investitorjem in odjemalcem pri oskrbi mesta Murska Sobota s toploto ter opredeljuje naprave za pretok ogrevne vode, priključno moč, odjemno mesto in čas dobave, priključitev na toplovodno omrežje in dobavo toplote, obveznosti dobavitelja in odjemalca oziroma investitorja, obratovanje in vzdrževanje odjemalčevih toplotnih naprav, prekinitev in ustavitev dobave toplote, višjo silo, ugotavljanje dobavljenih količin toplote, nekontroliran odjem, obračun, zaračunavanje toplote in plačilo računov, reklamacije, prehodne in končne določbe. 2. člen Dobavitelj toplote (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je Komunala, javno podjetje d.o.o. Kopališka 2, Murska Sobota. 3. člen Investitor je tisti, ki naroča priključitev internih toplovodnih naprav na toplovodno omrežje in zagotavlja sredstva za izvajanje teh del. Odjemalec je tisti, ki sprejema toploto v svoje toplotne naprave (instalacije), priključene na kotlovnico, podpostajo, toplovodno omrežje dobavitelja. 4. člen Razmerja med investitorjem, odjemalcem in dobaviteljem se urejajo s soglasji, sporazumi, pogodbami, naročili in s tem pravilnikom. 5. člen Dobavitelj oskrbuje odjemalce s toploto, z ogrevno vodo. Odjemalci prejemajo dobaviteljevo toploto v svoje interne toplotne naprave. II. NAPRAVE ZA PRETOK OGREVNE VODE 6. člen Naprave za pretok ogrevne vode od toplotnih virov (kotlovnic) do odjemalca so: • toplovodno omrežje, • toplotne postaje, • interne toplotne naprave. 7. člen Naprave za pretok ogrevne vode glede na njihov pomen: 1. toplovodno omrežje: so povezovalni cevovodi položeni v kinete ali zakopani v zemljo in služijo za pretok ogrevne vode do podpostaj pri odjemalcih, 2. toplotne podpostaje: sestavljene so iz zapornih, regulacijskih, varnostnih, merilnih elementov, toplotnih menjalnikov, razdelilnih sistemov in služijo za razdelitev toplote za različne sisteme internih toplotnih naprav, 3.interne toplotne naprave: nahajajo se izza toplotne podpostaje in služijo za odjem toplote za različne načine ogrevanja. 8. člen Dobavitelj oddaja v toplotne postaje ogrevno vodo s temperaturo od 65( C do 90( C. Dobavitelj zagotavlja v ogrevanih in klimatiziranih prostorih dogovorjeno ali zakonsko določeno temperaturo s toleranco plus ali minus 1 ( C, če so toplotna postaja in interne toplotne naprave pravilno dimenzionirane, obratovalno usposobljene in uravnane. Določilo prejšnjega odstavka velja tudi za temperaturo potrošne tople vode pri projektirani vrednosti odjema na odjemnem mestu v toplotni postaji. 9. člen Dobaviteljeve toplotne naprave so: • kotlovnica na Lendavski ulici v Murski Soboti, • toplovodno omrežje iz kotlovnice na Lendavski ulici do toplotnih podpostaj v objektih do toplotnega števca. 10. člen Odjemalčeve toplotne naprave so: • kotlovnice (razen kotlovnice na Lendavski ul.), • toplotne postaje, • toplovodno omrežje med objekti, • interne toplotne naprave. III. PRIKLJUČNA MOČ 11. člen Priključna moč je s projektom izvedbenih del določena nazivna moč toplotnih naprav. Za ogrevanje prostorov se upošteva računska minimalna zunanja temperatura -21 ( C. Priključna moč se določi v watih (W) na osnovi tehničnih navodil dobavitelja, za priključitev toplotnih naprav na toplovodno omrežje. II. maj 2002 URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE IV. ODJEMNO MESTO IN ČAS DOBAVE TOPLOTE 12. člen Odjemno mesto je merilno mesto v toplotni postaji za zapornimi elementi, kjer odjemalec prevzema dobavljeno toploto. 13. člen Ogrevalna sezona se začne po 1.oktobru, ko znaša po ugotovitvah Meteorološkega Zavoda v Ljubljani zunanja temperatura treh zaporednih dni ob 21. uri +12( C ali manj, konča pa se, ko prekorači + 12( C, najkasneje pa 30. aprila naslednje leto. Tri dni po začetku ogrevalne sezone morajo biti ogrevani vsi odjemalci, ki so priključeni na kotlovnico, toplovod, toplotno postajo. Odjemalčeve interne toplotne naprave morajo biti obratovalno usposobljene, odjemalci pa morajo imeti poravnane vse obveznosti do dobavitelja. 14. člen Na pisno naročilo proti plačilu v skladu s tehničnimi možnostmi dobavlja dobavitelj toploto tudi izven ogrevalne sezone. 15. člen Dobava toplote za ogrevanje prostorov je praviloma sezonska, za ogrevanje potrošne tople vode pa celoletna. 16. člen 0 dobavi toplote v ogrevalni sezoni ali izven nje za posebne toplotne naprave (za tehnološke potrebe, bazene itd.) in posebne primere se dogovorita odjemalec in dobavitelj posebej. V. PRIKLJUČITEV NA KOTLOVNICO, TOPLOVODNO OMREŽJE IN DOBAVA TOPLOTE 17. člen Investitor ali odjemalec, ki želi priključiti svoje interne toplotne naprave na dobaviteljevo toplovodno omrežje ali kotlovnico ali spremeniti priključno moč že priključenih internih toplotnih naprav, mora dobavitelja pisno zaprositi za naslednja soglasja: 1. Soglasje k lokacijski dokumentaciji Vlogi za soglasje k lokacijski dokumentaciji je potrebno priložiti: • situacijo objekta, • oceno priključene moči objekta. 2. Soglasje h gradnji Vlogi za soglasje h gradnji mora investitor ali odjemalec priložiti: • pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje, • pogodbo o nadzoru gradnje toplovodnega omrežja, priključenega toplovoda, toplotne postaje in uravnave internih toplotnih naprav, • lokacijsko dovoljenje ali potrdilo, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno, • situacijo objekta • projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekte za izvedbo (PZI) internihtoplotnih naprav, • projekte (PGD oziroma PZI) toplotne postaje, • projekte (PGD oziroma PZI) priključnega toplovoda, • spremembe navedenih projektov. 3. Soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja Vlogi za soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja mora investitor ali odjemalec priložiti: • zapisnik o uravnavanju toplotne postaje • zapisnik o uravnavanju internih toplotnih naprav, • potrdilo o plačanih obveznostih iz pogodb, • projekte izvedenih del ali izjavo, da ni bilo odstopanj od predloženih projektov za izvedbo, • potrdilo o vrisu priključenega toplovoda v kataster podzemnih naprav. 18. člen Za vgradnjo toplotnega števca mora investitor ali odjemalec pridobiti posebno pisno soglasje dobavitelja. K vlogi za soglasje mora investitor ali odjemalec priložiti projekt za izvedbo vgradnje toplotnega števca, ki mora biti izdelan v skladu s tehničnimi navodili dobavitelja za priključitev toplotnih naprav na toplovodno omrežje. 19. člen Soglasja vsebujejo pogoje za priključitev ali spremembo priključne moči. Dobavitelj je dolžan dati investitorju ali odjemalcu pisno soglasje za priključitev ali spremembo priključne moči, če so zahteve v prošnji za soglasje usklajene s tem pravilnikom in tehničnimi navodili dobavitelja za priključitev toplotnih naprav na toplovodno omrežje in če to dopušča zmogljivost dobaviteljevih naprav in ekonomičnost dobave toplote. Soglasje predstavlja dobaviteljevo obvezo za dobavo toplote šele, ko je investitor oziroma odjemalec izpolnil vse pogoje iz soglasij. 20. člen Investitor ali odjemalec in dobavitelj skleneta pred izdajo soglasja h gradnji pogodbo o nadzoru gradnje priključnega toplovoda, toplotne postaje in uravnavanju internih toplotnih naprav ter pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje. 21. člen Priključni toplovod in toplotno postajo ter uravnavanje internih toplotnih naprav lahko izvaja vsak strokovno usposobljeni izvajalec, vendar izključno pod nadzorom dobavitelja. Stroške nadzora plača investitor v skladu z dobaviteljevim cenikom. 22. člen Razmerje dobavitelj - odjemalec nastane z dejanskim pričetkom dobave toplote. Tako razmerje dobavitelj in odjemalec zapisniško potrdita in skleneta pogodbo o dobavi toplote. 23. člen Priključni toplovod, toplotna postaja ter interne toplotne naprave se smejo priključiti na dobaviteljevo toplovodno omrežje le v prisotnosti dobaviteljevega pooblaščenega delavca. Investitor oziroma odjemalec mora pisno zagotoviti, da so vse naprave obratovalno usposobljene in da ni možen izliv vode. 24. člen Dobavitelj prevzame odjemalčeve toplotne naprave v redno obratovanje po končanem najmanj 14-dnevnem obratovanju za preizkus delovanja vseh toplotnih naprav in ko so izpolnjeni vsi pogoji izdanih soglasij, pogodb, sporazumov in tega pravilnika ter potem, ko prejme uporabno dovoljenje za odjemalčeve toplo-tne naprave. V posebnih primerih, ko uporabnega dovoljenja investitor oz. odjemalec ne more pridobiti, posebna komisija zapisniško ugotovi, da so toplotne naprave sposobne za redno varno delovanje. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih sta dva zastopnika dobavitelja III. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 25 in en član kot zastopnik investitorja oziroma odjemalca. Investitor je dolžan za objekte, katerim je bilo izdano uporabno dovoljenje v času izven ogre-valne sezone, opraviti v naslednji ogrevalni sezoni najmanj 14-dnevno obratovanje za preizkus delovanja vseh naprav. 25. člen Ob priključitvi na toplovodno omrežje, spremembi priključne moči, spremembi odjemalca ter ob pričetku dobave toplote po toplotnem števcu se sestavi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati: • naslov naročnika (investitorja oz. odjemalca), • odjemno mesto (naslov objekta), • datum priključitve, • tovarniško številko in številčna stanja merilnih naprav, po katerih se vrši obračun prevzetih količin, • in drugo. 26. člen Odjemalec v celoti prevzame pravice in obveznosti iz soglasij, sklenjenih sporazumov in pogodb njegovih pravnih prednikov. 27. člen Dobavitelj s priključitvijo internih toplotnih naprav na svoje toplovodno omrežje ne prevzame jamstva za pravilnost izvedbe in brezhibno delovanje internih toplotnih naprav, razen če okvaro povzroči dobavitelj. 28. člen Rok prve priključitve je določen v pogodbi o priključitvi na kotlovnico ali toplovodno omrežje. 29. člen Odjemalec sme spremeniti svojo priključno moč v skladu s tem pravilnikom le v času izven ogrevalne sezone. VI. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA OZ. INVESTITORJA 30.člen Obveznosti dobavitelja so predvsem: • da dobavlja odjemalcu dogovorjeno količino toplote, • da seznani pooblaščenega predstavnika odjemalca oz. investitorja z obratovalnimi navodili, • da nadzira delovanje kotlovnice, podpostaje, priključnega toplovoda in priključne postaje ter da proti plačilu mesečnega pavšalnega zneska skrbi za nujno redno vzdrževanje • da obvešča odjemalca o predvidenih prekinitvah do-bave toplote • da odpravi morebitne preki-nitve dobave toplote v najkrajšem možnem času, • da v primerih večjih okvar brez odlaganj ukrene vse potrebno za preprečitev večje škode, • da pri neposrednem sistemu ogrevanja napolni in izprazni interne toplotne naprave odjemalca z vodo na osnovi njegovega naročila, • da enkrat letno izven ogrevalne sezone na željo stanovalcev brezplačno izprazni odjemalčeve interne toplotne naprave zaradi popravila njihovih internih toplotnih naprav. Izpraznitev traja največ 14 dni. Dobavitelj na osnovi plačila mesečnega zneska skrbi za odpravo motenj pri delovanju kotlovnice in toplotne postaje, ki ne zahtevajo vgradnje novih elementov (ugotavljanje vzrokov napak, nastavitev regulacijskih krogov, zagon črpalk, čiščenje lovilnikov nesnage in podobno). 31. člen Obveznosti odjemalca oz. investitorja so predvsem: • da skrbi za normalno obratovanje svojih toplotnih naprav (črpalk, odzračevalnega sistema itd.), • da ne dela sprememb na svojih toplotnih napravah brez pisnega soglasja dobavitelja, • da vsako leto do 15.septembra poskrbi za redni letni pregled in remont svojih toplotnih naprav, • da poskrbi, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru zaščitena pred okvarami in vsak čas dostopna dobaviteljevim delavcem, • da sproti obvešča dobavitelja o motnjah pri dobavi toplote, • da odgovarja za škodo in posledice, ki so nastale zaradi obratovalne neusposobljenosti odjemalčevih toplotnih naprav po njegovi krivdi, • da v rokih izpolnjuje svoje plačilne obveznosti do dobavitelja, • da skrbi za vzdrževanje svojih toplotnih naprav, • da pri posrednem sistemu ogrevanja sam napolni oz. prazni svoje toplotne naprave z ogrevno vodo, to delo mora naročiti pri dobavitelju. VII. OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE ODJEMALČEVIH TOPLOTNIH NAPRAV 32. člen Upravnik kotlovnic, podpostaj priskrbi shemo toplotne postaje in kotlovnice in shemo električne vezave naprav v toplotnih postajah in kotlovnici v sodelovanju s investitorjem oz. odjemalcem. Sheme morajo biti primerno zaščitene in nameščene na vidnem mestu. 33. člen Vzdrževanje odjemalčevih toplotnih naprav zajema redno in izredno vzdrževanje. 34. člen Dobavitelj po prevzemu toplotnih postaj in kotlovnic v redno obratovanje in po izdanem uporabnem dovoljenju, skrbi za njihovo redno vzdrževanje. Redno vzdrževanje obsega: • stalno kontrolo stanja in delovanja naprav, • zamenjavo tesnil, • čiščenje in mazanje gibljivih delov, • nastavljanje regulacijskih naprav, • kontrola delovanja gorilcev in kotlov itd. 35. člen Odjemalec je dolžan skrbeti za izredno vzdrževanje svojih toplotnih naprav. Izredno vzdrževanje obsega remont, odpravo okvar, zamenjavo pokvarjenih elementov in podobno. 36. člen Na podlagi odjemalčevega naročila opravi dobavitelj: * popravilo in zamenjavo pokvarjenih merilnih naprav, * remont odjemalčevih toplotnih naprav, odpravi okvare in zamenja pokvarjene elemente odjemalčevih toplotnih naprav, * registracijo napak delovanja odjemalčevih toplotnih naprav s predlogom za njihovo odpravo, * uskladitev delovanja odjemalčevih toplotnih naprav. 37. člen Praviloma opravi dobavitelj vsa vzdrževalna in investicijska dela za odjemalca. V primeru, da odjemalec zaupa popravilo v podpostaji ali kotlovnici drugemu izvajalcu, mora dobavitelja o tem obvestiti. IV. maj 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA Vlll. PREKINITEV DOBAVE TOPLOTE 38. člen Dobavitelj sme začasno prekiniti dobavo toplote zaradi naslednjih vzrokov: • izrednega vzdrževanja oz. odstranitve obratovalnih motenj, • razširitev omrežja. Dobavitelj obvesti odjemalca z neposrednim obvestilom ali na drug krajevno običajen način. IX. USTAVITEV DOBAVE TOPLOTE 39. člen Dobavitelj ustavi dobavo toplote po predhodnem pisnem obvestilu ali brez predhodnega obvestila. 40. člen Dobavitelj ustavi dobavo toplote po predhodnem pisnem obvestilu v naslednjih primerih: • če odjemalec moti dobavo toplote drugim odjemalcem, • če odjemalec ne omogoči dobavitelju varnega dostopa in dela v prostorih, kjer so odjemalčeve toplotne naprave, • če odjemalec ne izpolni plačilne obveznosti • če odjemalec pisno ne obvesti dobavitelja o vseh spremembah na svojih napravah, • če odjemalec pisno ne obvesti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem, • če odjemalec preprodaja toploto brez soglasja dobavitelja. 41. člen Dobavitelj ustavi dobavo toplote takoj, brez predhodnega obvestila: • če odjemalec poškoduje svoje ali dobaviteljeve toplotne naprave tako, da je ogrožena redna dobava toplote, • če odjemalec odvzema toploto oz. ogrevno vodo brez dobaviteljevega soglasja, • če odjemalec posega v merilne ali regulacijske naprave ali če odstrani plombe naprav, • če odjemalčeve naprave ogrožajo okolico, • če odjemalec ne vzdržuje svoje toplotne naprave tako, da zagotavlja nemoteno obratovanje oz. dobavo toplote, • če ni bil napravljen redni pregled in remont odjemalčevih toplotnih naprav, • če v primeru pomanjkanja toplote ne upošteva odredb o omejevanju odvzema. 42. člen Dobavo toplote po ustavitvi prične dobavitelj po odpravi razlogov ustavitve in ko so dobavitelju poravnani stroški. Odjemalec je dolžan plačevati stalne stroške ogrevanja tudi za čas ustavitve dobave toplote. X. VIŠJA SILA 43. člen Nastop višje sile prekine odjemalčeve oz. dobaviteljeve medsebojne obveznosti, dokler trajajo posledice višje sile. 44. člen Kot višja sila, ki vpliva na dobavo toplote, se štejejo: • zunanji dogodki, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti in odvrniti, • izpad električne energije pri napravah za proizvodnjo in prenos toplote, • pomanjkanje goriv (kurilnega olja, plina) na tržišču. XI. UGOTAVLJANJE DOBAVLJENIH KOLIČIN TOPLOTE 45. člen Dobavljene količine toplote merimo s toplotnimi števci ali jih ugotovimo pavšalno. Dobavljene količine toplote, merjene s toplotnim števcem, so izražene v MWh (mega watna ura). Pavšalno ugotavljamo dobavljeno toploto z izračunom. Količine so izražene na m2 za stanovanjski prostor ali m3 za poslovni prostor. Dobavljeno količino toplote za pripravo potrošne tople •vode merimo z vodomeri. Količine so izražene v m3 . 46. člen Količine dobavljene toplote za ogrevanje potrošne tople vode se ugotavljajo na osnovi odčitkov vodomera, ki je vgrajen pred odvzemom potrošne tople vode. 47. člen V primeru okvare toplotnega števca ali vodomera za ogrevanje potrošne tople vode se za obdobje, ko toplotni števec ali vodomer ni pravilno deloval, določi prevzeta količina na osnovi porabe v zadnjem obračunskem obdobju, ko je vodomer ali toplotni števec še pravilno deloval. 48. člen Količina toplote za ogrevanje in količina potrošne tople vode merjena s toplotnimi števci in vodomerom se ugotovi na osnovi stanja odčitka na toplotnem števcu oz. vodomeru ob obračunu, spremembi cene ali ob spremembi načina zaračunavanja. 49. člen Dobavitelj kakor tudi odjemalec sta odgovorna, da toplotni števci in vodomeri dobro delujejo. Zato sta dolžna od časa do časa preveriti njihovo delovanje. Dobavitelj pouči odjemalca o pravilnem delovanju toplotnega števca in vodomera ob montaži le tega, ob odčitanju, ob popisu stanja, ob koncu ogrevalne sezone ali ob ponovni montaži po umerjanju. 50. člen Odjemalec obvesti dobavitelja o nepravilnem delovanju toplotnega števca ali vodomera pisno. 51. člen Če odjemalec ali dobavitelj menita, da merilne naprave ne delujejo pravilno, lahko vsak od njih na svoje stroške zahteva, da ustrezna strokovna organizacija preizkusi merilno napravo. XII. NEKONTROLIRAN ODJEM TOPLOTE 52. člen Če odjemalec odjema toploto ali ogrevno vodo brez dobaviteljevega soglasja ali če namerno vpliva na merilne naprave v dobaviteljevo škodo, mu je dobavitelj upravičen zaračunati že porabljeno toploto po največjem možnem odjemu toplotne energije. Dobavitelj je dolžan zoper kršitelja sprožiti kazenski postopek. 53. člen Če se trajanje nekontroliranega odjema ne more z gotovostjo ugotoviti, se nekontroliran odjem zaračuna za dobo 12 mesecev. 54. člen Odjemalec mora dobavitelju plačati tudi vse stroške in škodo, ki jo je povzročil z nekontroliranim odjemom toplote ali ogrevne vode ter s poseganjem v merilne naprave. V. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 25 XIII. OBRAČUN DOBAVE TOPLOTE 55. člen Obračun dobave toplote se deli na: a) obračun dobave toplote za daljinsko ogrevanje (kotlovnica Lendavska sever), b) obračun dobave toplote za ostale kotlovnice, e)obračun dobave potrošne tople vode. 56. člen a) Obračun dobave toplote za daljinsko ogrevanje (kotlovnica Lendavska sever) Dobavitelj sproti mesečno obračunava porabljeno toploto odjemalcem na podlagi dejansko porabljenih količin in veljavne cene. Odčitki porabljenih količin so lahko dvomesečni. Za obdobje, ko ni izveden odčitek porabljenih količin, se uporabijo količine iz predhodnega obdobja, ko je bil odčitek opravljen. Prodajno ceno bremenijo stroški, ki nastajajo pri proizvodnji in transportu toplote v kotlovnici vse do vključno me-rilnega mesta (toplotnega števca ali vodomera) v podpostaji. V mesecih, ko se objekti ne ogrevajo, se zaračunavajo samo stalni stroški. 57. člen b) Obračun dobave toplote za ostale kotlovnice Stroški se zbirajo po kotlovnicah in objektih. Na osnovi zbranih stroškov po kotlovnicah, podpostajah in objektih se tvori cena za posamezno stanovanje, poslovni prostor. Cena ogrevanja je sestavljena iz spremenljivega dela cene VC in stalnega dela cene FC. C = VC + FC 58. člen Odjemalci plačujejo toploto skozi vso leto mesečno. Ob koncu ogrevalne sezone, dobavitelj naredi obračun, najkasneje do 20. junija. 59. člen c) Obračun dobave potrošne tople vode Dobavljena toplota s potrošno toplo vodo se zaračuna na osnovi odčitka porabljene potro-šne tople vode. Osnova za določitev cene potrošne tople vode je poraba plina ali drugega energenta v mesecih, ko ogrevanje ne obratuje, preračunano na celo leto. K tem stroškom se dodajo pripadajoči stalni stroški. 60. člen Stroški, ki nastajajo s proizvodnjo toplote, so sestavljeni iz spremenljivih in stalnih stroškov. a) Spremenljivi stroški so: • porabljeno gorivo • elektrika za pogon toplotnih naprav (črpalke, gorilci, itd..) b) Stalni stroški so: • stroški rednega vzdrževanja • dimnikarski stroški • amortizacija • stroški vzdrževanja krmilnih oz. regulacijskih naprav • plače • vzdrževanje toplotnega števca in drugih meril toplote • drugi stroški 61. člen Dobavljena količina toplote se razdeli na poslovni prostor in stanovanje na naslednji način: • pri obračunu po toplotnem števcu se količina dobavljene toplote obračuna na podlagi odčitka na toplotnem števcu v podpostaji. Toplotni števec, ki meri porabljeno energijo v posameznem stanovanju je le delilec toplote. Odčitek pomnožen s ceno je znesek spremenljivega stroška. K temu znesku pa dodamo še znesek stalnih stroškov, ki so izračunani na kvadratni meter ogrevalne površine stanovanja ali kubični meter pri poslovnih prostorih; • pri obračunu, kjer so montirani delilci toplote na radiatorjih, predstavlja odčitek na delilcih osnovo za obračun spremenljivih stroškov. K tem stroškom dodamo znesek stalnih stroškov, ki so izračunani na kvadratni meter ogrevalne površine stanovanja ali kubičnih meter ogrevalnega poslovnega prostora; • pri pavšalnem obračunu so spremenljivi in stalni stroški obračunani na osnovi kvadratnega metra ogrevalne površine ali kubičnem metru ogrevalnega poslovnega prostora. Ključ za delitev odčitka števca podpostaje, izmerjen v MWh, je m2 ali m3 ogrevalnega prostora. Stalni stroški se pri daljinskem ogrevanju zaračunavajo uporabnikom ogrevanja in tople vode 100%, uporabnikom, kjer imajo samo ogrevanje 70%, in uporabnikom, kjer imajo samo potrošno toplo vodo, 30%; • v kolikor se porabljena toplota v stanovanju ali poslovnem prostoru ne meri, ker ni montiranega merila, se določi cena ogrevanja tako, da se k povprečni ceni ogrevane površine stanovanja ali poslovnega prostora, tam kjer se porabljena toplota v objektu meri, doda 30 %; • tam, kjer se porabljena toplota v stanovanjih ali poslovnih prostorih ne meri, je ogrevanje možno odklopiti tudi na željo stranke. Odklop se izvede tako, da dobavitelj zaplombira radiatorje na stroške stranke, vendar stranka kljub temu mora plačevati pripadajoče stalne stroške. 62. člen Ob povišanju cen goriv, stalnih stroškov in povišanju odobrenih cen dobavitelj lahko zviša ceno ogrevanja in o tem obvesti odjemalce. 63. člen Stroški rednega in izrednega vzdrževanja bremenijo posamezne odjemalce na skupni toplotni postaji, skupni kotlovnici, skupnem toplovodu itd. v razmerju priključnih moči posameznega odjemalca. Izračunajo se pa lahko tudi na osnovi kvadratnega metra ogrevalnih površin stanovanja ali kubičnega metra ogrevalnega poslovnega prostora. Znesek računa porabljene elektrike za obratovanje toplotnih postaj in kotlovnic razdeli in zaračuna dobavitelj toplote odjemalcem. 64. člen Količine dobavljene toplote v ogrevalni sezoni ali izven nje za posebne toplotne naprave ter posebne primere se obračunajo skladno z določili posebnih pogodb ali naročil. XIV. REŽIM OGREVANJA 65. člen Dobavitelj dobavlja toploto v odjemalčeve toplotne naprave po prikazanem diagramu. Izpolnjen mora biti pogoj, da ima odjemalec vgrajene in obratovalno usposobljene regulacijske naprave. Dobavitelj uvede tak način ogrevanja, da se giblje temperatura zraka v ogrevalnih prostorih 20o C. Ogrevanje traja v stanovanjih od 6.00 ( VI. maj 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA šeste ) do 21.00 (enaindvajsete) ure. Ogrevanje poslovnih prostorov je prilagojeno njihovemu obratovalnemu času, kjer je to možno. XV. ZARAČUNAVANJE TOPLOTE IN PLAČILO RAČUNOV 66. člen Odjemalec je dolžan plačati račun dobavljene toplote in obračun najkasneje v 10 dneh od datuma izstavitve računa. Če odjemalec računa ne plača pravočasno, mu dobavitelj zaračuna zakonite zamudne obresti ter stroške izterjave. V primeru, da odjemalec ne plača dveh zaporednih mesečnih računov, mu dobavitelj lahko prekine dobavo toplote. V tem primeru stroške prekinitve in ponovne vzpostavitve dobave toplote plača odjemalec. XVI. REKLAMACIJE 67. člen Odjemalec lahko pri dobavitelju reklamira: • količino in kvaliteto dobavljene toplote, • obračun toplote, • druge storitve. 68. člen Reklamacije so lahko telefonske, ustne ali pisne. Odjemalec mora reklamirati brez odlašanja. Telefonske in ustne reklamacije mora odjemalec takoj pisno potrditi. Reklamacije morajo javljati izključno pooblaščeni predstavniki odjemalca. Reklamacije nepooblaščenih oseb se upoštevajo le v primeru večjih okvar. 69. člen Utemeljene reklamacije zaradi zastojev in motenj po krivdi dobavitelja upošteva dobavitelj v sorazmerju s časom njihovega trajanja, pri tem se ne upoštevajo odbitki na račun nedobavljene toplote za čas, ki je krajši od enega dneva. 70. člen Reklamacije na prejeti račun ali obračun so samo pisne. Reklamacije mora odjemalec sporočiti v roku osmih (8) dneh po prejemu računa ali obračuna. Dobavitelj je dolžan odgovoriti na reklamacijo v osmih (8) dneh. Reklamacije ne odložijo roka plačila računa za nesporni del. 71. člen Odjemalec je dolžan pisno obvestiti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem. Spremembe mora prijaviti najkasneje v osmih dneh po nastanku in se upoštevajo prvega naslednjega meseca po predložitvi ustreznih dokumentov. Odjemalec je dolžan pisno obvestiti dobavitelja o vsakokratnem svojem predstavniku, ki je pooblaščen, da zastopa odjemalca in sprejema poslovno pošto. 72. člen Vsako ravnaje (storitev, opustitev, dopustitev) odjemalca ali dobavitelja, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njegovo okolje, je nedopustno. Zaradi škodljivega in nevarnega ravnanja sta odjemalec ali dobavitelj odgovorna kazensko in odškodninsko po veljavnih predpisih. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 73. člen Dobavitelj in odjemalec pisno dogovorita način obračuna in odčitovanja porabe toplote za tiste objekte, ki so samo začasno zasedeni. 74. člen Ta pravilnik se uporablja za vsa že sklenjena in nova dobavna razmerja. 75. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o dobavi, odjemu in obračunu toplote z dne 5.6.2000. 76. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po sprejemu, objavi se v občinskem glasilu, uporablja pa se za ogrevalno sezono 2001/2002 in dalje. VII. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 25 PRORAČUN MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2002 Predlog proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2002 je mestni svet v prvi obravnavi sprejel na 27. seji dne 13.12.2001. Višina proračuna je takrat znašala 2.939.747.000,00 SIT. V sami obravnavi na mestnem svetu, kot tudi v javni razpravi, so bile podane določene pripombe. Predlog proračuna za drugo obravnavo je tako vključeval pripombe, ki jih je bilo možno objektivno upoštevati. Višina proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2002, ki ga je v drugi obravnavi sprejel mestni svet na 28. seji dne 05.02.2002, znaša 3.038.028.000,00 SIT in je izravnan, kar pomeni, da so prihodki in odhodki predvideni v isti višini. Ob tem pa konto presežek na računih izkazuje primanjkljaj 14.393.000,00 SIT, ki izvira iz pridobljenega preplačila finančne izravnave za leto 2001 v znesku 46.525.000,00 SIT. S tem je slednji znesek tudi vključen v proračunu letošnjega leta in ga bo potrebno v tej višini ministrstvu za finance Republike Slovenije tudi vrniti. Proračun v letu 2002 ne predvideva zadolžitve z najetjem dolgoročnega kredita, prav tako pa ne predvideva izdaje poroštev za izpolnjevanje obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij. A.PRIHODKI Skupni prihodki proračuna za leto 2002 po vrstah prihodkov so naslednji: Konto Naziv prihodka Realizacija 2001 Proračun 2002 % 70 Davčni prihodki - Bilanca prihodkov 1.557.527.111,30 1.741.737.000,00 111,8 71 Nedavčni prihodki - Bilanca prihodkov 343.288.378,77 735.201.000,00 214,2 72 Kapitalski prihodki - Bilanca prihodkov 86.507.924,21 281.360.000,00 325,2 74 Transferni prihodki - Bilanca prihodkov 325.146.422,68 284.073.000,00 87,4 75 Vračilo posojila - Račun finančnih terjatev 8.947.540,18 10.050.000,00 112,3 50 Najeti krediti - Račun financiranja 140.000.000,00 - 90 Koriščenje presežka preteklih let 170.760.304,31 -14.393.000,00 SKUPAJ PRIHODKI 2.632.177.681,45 3.038.028.000,00 115,4 70 - Davčni prihodki v znesku 1.741.737.000,00 SIT pred- stavljajo največji delež izvirnih prihodkov. Med temi so najpomembnejše postavke dohodnina, ki znaša 1.268.767.000.00 SIT, davki na nepremičnine v znesku 193.700.000.00 SIT ter domači davki na blago in storitve v znesku 223.640.000,00 SIT. 71 - Nedavčni prihodki so predvideni v višini 735.201.000.00 SIT. Pomembnejše postavke predstavljajo najemnine in koncesije v znesku 61.347.000,00 SIT, komunalni prispevek v znesku 387.000.000,00 SIT, plačila za sofinanciranje komunalne infrastrukture v znesku 43.500.000,00 SIT ter sofinanciranje ostalih pomurskih občin za izgradnjo PIŠK v znesku 122.030.000,00 SIT. 72 - Kapitalski prihodki so predvideni v višini 281.360.000,00 SIT, in to iz naslova prodaje stavbnih zemljišč, zgradb in poslovnih prostorov. 74 - Transferni prihodki so predvideni v višini 284.073.000,00 SIT. Pri tem znašajo pričakovani prilivi iz državnega proračuna za izgradnjo komunalne infrastrukture in ostalih potreb 93.133.000,00 SIT in 50.000.000,00 SIT za pokritje posledic suše. Ostanek transfernih prihodkov pa predstavljajo prihodki krajevnih skupnosti in mestnih četrti v znesku 66.740.000,00 SIT ter prihodki Stanovanjskega sklada Mestne občine v znesku 74.200.000,00 SIT. B. ODHODKI Skupni odhodki proračuna za leto 2002 po vrstah odhodkov so naslednji: Konto Naziv odhodka Realizacija 2001 Proračun 2002 % 40 Tekoči odhodki - Bilanca odhodkov 512.616.453,78 669.556.000,00 130,6 41 Tekoči transferji - Bilanca odhodkov 1.183.372.486,59 1.067.020.000,00 90,2 42 Investicijski ohodki - Bilanca odhodkov 749.186.118,58 957.786.000,00 127,8 43 Investicijski transferji - Bilanca odhodkov 198.432.337,57 280.866.000.00 141,5 44 Dana posojila in naložbe -Račun finančnih terjatev 1.500.000,00 8.100.000,00 540,0 55 Odplačilo kreditov - Račun financiranja 34.425.390.80 54.700.000,00 158,9 SKUPAJ ODHODKI 2.679.532.787,32 3.038.028.000,00 113,4 Namenska poraba sredstev proračuna za leto 2002 v znesku 3.038.028.000,00 SIT je predvideva za pokritje odhodkov proračunskih uporabnikov po naslednjih dejavnostih: 0100 JAVNA UPRAVA IN ORGANI MESTNE OBČINE Za potrebe tekočih dejavnosti in investicij občinske uprave, občinskih organov ter financiranja delovanja krajevnih skupnosti in mestnih četrti je predvideno 455.575.021,00 SIT. Pri tem obsega investicijsko vzdrževanje občinske zgradbe, nakup računalniške opreme, nakup pisarniškega pohištva ter preureditev kotlovnice na plin 37.450.000,00 SIT. 0220 OBRAMBA - Civilna zaščita Planirana sredstva za potrebe obrambe, zaščite in reševanja znašajo 14.452.000,00 SIT, pri čemer je 7.177.000,00 SIT namenjeno za nakup opreme ZIR Mestne občine Murska Sobota. 0320 JAVNI RED IN VARNOST - Protipožarna varnost V planiranem znesku 22.940.000,00 SIT je za požarno varnost predvideno 11.600.000,00 SIT ter 4.000.000,00 SIT za investicijski transfer za nakup opreme GD. Ostalo obsegajo sredstva za požarno takso. 0421 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Kmetijstvo Planiranih je 50.000.000,00 SIT za odpravo posledic suše. V bistvu se bodo vsa sredstva, ki bodo prispela iz državnega proračuna, izplačala oškodovancem. Vlll. maj 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA 0451 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Cestni promet Planiranih je 245.841.000,00 SIT, pri čemer je namenjeno 39.000.000,00 SIT za vzdrževanje občinskih cest, 12.500.000,00 SIT za vzdrževanje javnih poti in nekategoriziranih cest ter 44.800.000,00 SIT za vzdrževanje mestnih ulic. Investicije v ceste in prometno ureditev KS znašajo 5.500.000. 00 SIT, investicijski transferji v KS (prioritetni programi) pa 37.000.000,00 SIT. Za investicijsko prometno ureditev mesta je namenjeno 49.000.000,00 SIT ter za investicijsko vzdrževanje lokalnih cest in mestnih ulic 42.000.000,00 SIT. Ostalo obsegajo izdelave projektnih dokumentacij ter nadzori. 0473 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Turizem Za financiranje turističnega društva, Pomurske turistične zveze ter lokalne turistične organizacije je planirano 4.200.000,00 SIT. 0490 OSTALE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Pospeš. drobnega gospodarstva Skupno planirana sredstva v višini 58.570.000,00 SIT so namenjena za pospeševanje obrti in podjetništva v znesku 7.000.000,00 SIT, pospeševanje proizvodnje hrane 12.000.000,00 SIT ter delovanje RRA v znesku 10.000.000,00 SIT. Za investicije in opremo izobraževalnega centra Rakičan je predvideno 22.570.000,00 SIT, za projekt Rimska čarda 7.000.000,00 SIT. 0491 OSTALE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Planiranih 38.600.000,00 SIT je razporejeno na vzdrževanje parkov in zelenic (26.000.000,00 SIT), vzdrževalna dela na drugih komunalnih objektih (10.100.000,00 SIT) ter transfer v KS za vzdrževanje zelenic in parka (2.500.000,00 SIT). 0499 OSTALE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - Sklad stavbnih zemljišč Odhodki Sklada stavbnih zemljišč so predvideni v višini 184.900.000,00, namenjeni pa za nakup zgradb in poslovnih prostorov, komunalno urejanje zemljišč, gradnjo južnega kolektorja kanalizacijskega omrežja v M.Soboti ter izdelave zazidalnih načrtov. 0510 VARSTVO OKOLJA - Zbiranje in ravnanje z odpadki Proračun predvideva porabo 20.300.000,00 SIT, pri čemer znaša investicijski transfer za zbirni center za odpadke 11.000.000,00 SIT. 0520 VARSTVO OKOLJA - Ravnanje z odpadno vodo V proračunu je za te namene rezervirano 190.650.000,00 SIT. Pri tem znaša investicija v nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Bakovcih 107.055.000,00 SIT in v Satahovcih 54.545.000,00 SIT, pomembnejša postavka pa so še obresti od kreditov, najetih v te namene, v znesku 24.000.000,00 SIT. 0610 STANOVANJSKA DEJAVNOST Planirani znesek 74.400.000,00 SIT obsega transfer Stanovanjskemu skladu Mestne občine Murska Sobota (74.200.000,00 SIT) in je enak znesku, izkazanemu na prihodkovni strani, ostalih 200.000,00 SIT pa predstavlja transfer v druge javne sklade. 0620 PROSTORSKI RAZVOJ - Prostorsko načrtovanje in razvoj Predvidena sredstva v znesku 18.650.000,00 SIT so namenjena stroškom geodetskih meritev, urejanja prostorskih planov ter formiranju prostorske informacijske baze. 0630 STANOVANJSKE DEJAV. IN PROSTORSKI RAZVOJ - javna razsvetljava Stroški delovanja javne razsvetljave ter investicijskega in rednega vzdrževanja so predvideni v skupnem znesku 50.586.000,00 SIT. 0700 ZDRAVSTVO Za stroške mrliških ogledov je predvideno 2.250.000,00 SIT ter 13.670.000,00 SIT za investicijski transfer v zdravstvu, kar skupno znaša 15.920.000,00 SIT. 0810 DEJAVNOST NA PODROČJU ŠPORTA IN REKREACIJE Za dejavnost v športu je namenjeno 149.197.000,00 SIT. Pri tem znašajo sredstva za delovanje športne zveze ter programe tehnične kulture 14.437.000,00 SIT, sredstva za kategorizirane športnike 5.000.000,00 SIT, najemnine za športne objekte 6.610.000,00 SIT ter dotacije športnim društvom 49.000.000,00 SIT. Investicija na atletskem stadionu, ki obsega ureditev skakališča za skoke s palico, je predvidena v znesku 7.500.000,00 SIT, ostali investicijski transferji na področju športa pa 58.000.000,00 SIT. 0820 KULTURNE DEJAVNOSTI Za potrebe kulturnih dejavnosti je namenjeno 358.334.000,00 SIT, od česar za financiranje tekoče dejavnosti ZKD, kulturnih društev ter Pokrajinske in študijske knjižnice 79.529.000,00 SIT. Med investicijami predstavlja največjo postavko gradnja PIŠK v znesku 237.920.000,00 SIT, ostale investicije pa so za nakup knjig in ostale potrebe v kulturi. 0830 OSTALE DEJAVNOSTI - Založništvo Postavka obsega stroške tiskanja "Soboških novin" v znesku 6.000.000,00 SIT. 0840 OSTALE DEJAVNOSTI - Neprofitne organizacije in društva Skupno je predvideno 30.150.000,00 SIT, in sicer za dejavnost mladih 5.010.000,00 SIT, za preventivne programe na področju zdravstvenega varstva 3.800.000,00 SIT ter za preventivne programe na področju socialnega varstva 11.000.000,00 SIT. Ostalo obsegajo sredstva za delovanje Mladinskega informativnega in kulturnega kluba M.Sobota. IX PRILOGA URADNE OBJAVE številka 25 0911 IZOBRAŽEVANJE - predšolska vzgoja Za potrebe otroškega varstva je namenjen dobršen del proračuna, natančneje 399.090.000,00 SIT. Pri tem obsegajo sredstva namenjena za pokrivanje razlike do ekonomske cene vrtca 380.000.000,00 SIT, sredstva namenjene za investicije v otroškem varstvu pa so predvidena v znesku 13.500.000,00 SIT. 0912 IZOBRAŽEVANJE - osnovnošolsko izobraževanje Redni tekoči odhodki osnovnošolskega izobraževanja, kjer je za leto 2002 predvideno skupno 171.586.000,00 SIT, obsega regresiranje prevozov otrok v šole (21.900.000,00 SIT), sredstva za plače, prispevke in materialne stroške osnovnih šol (76.850.000,00 SIT) ter sredstva za znanost (4.500.000,00 SIT). V letu 2002 je kot največja investicija v osnovnih šolah predvidena investicija na OŠ I za potrebe prehoda te osnovne šole na devetletno izobraževanje. Predvidena vrednost investicije je 25.000.000,00 SIT. 0920 IZOBRAŽEVANJE - ostale dejavnosti Za potrebe delovanja Glasbene šole in Ljudske univerze je predvideno 15.800.000,00 SIT od skupno 22.981.000,00 SIT, kolikor je v proračunu rezervirano za ostale dejavnosti v izobraževanju. Preostanek sredstev v višini 7.181.000,00 SIT je namenjen kadrovskim štipendijam in fondaciji za nadarjene. 1000 SOCIALNA VARNOST IN REZERVE Skupno 131.009.000,00 SIT, kolikor je namenjeno za socialno varnost, obsega refundacija oskrbnih stroškov v socialnih ustanovah (28.620.000,00 SIT), subvencije stanarin za stanovanja socialno ogroženih oseb (6.000.000,00 SIT), enkratne denarne pomoči socialno ogroženim in zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov (46.642.000,00 SIT), delovanje Centra za socialno delo (31.904.000,00 SIT) ter javna dela (11.906.000,00 SIT). Odhodki proračuna za leto 2002, ki znašajo skupno 3.038.028.000,00 SIT, so v globalu razporejeni v investicijske odhodke in investicijske transferje v znesku 1.238.652.000,00 SIT oziroma 40,8 % ter za tekoče dejavnosti v znesku 1.799.376.000,00 SIT oziroma 59,2 %. Letošnji proračun ne predvideva dodatnega zadolževanja v smislu najemanja dolgoročnih kreditov, kot tudi ne predvideva formiranja proračunske rezerve. Investicijski del proračuna bo v letošnjem letu posebej bremenilo nadaljevanje gradenj kanalizacijskih omrežij (Bakovci, Satahovci, Južni kolektor) ter dokončanje gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice. Zaradi mačehovskega odnosa nekaterih pomurskih občin do gradnje PIŠK, ki je regionalnega značaja, predstavlja ta investicija za proračun mestne občine še dodatno breme. Z izvedeno investicijo na OŠ I bo imela tudi ta osnovna šola pogoje za prehod na devetletno izobraževanje, kar bo ob ustrezni adaptaciji te osemletke v naslednjih letih postavilo osnovno šolstvo na mesto, kot mu pripada. Z uresničitvijo zadanega programa, ki obsega poleg navedenih investicij še vrsto "manjših", bo tako zaokroženo še eno leto investicijskih in razvojnih naporov Mestne občine. Dokončanje kanalizacijskih omrežij ter dokončna ureditev oskrbe s pitno vodo bosta za občane mestne občine pomenila ustvarjene osnovne pogoje za zdravo življenje, z investicijami v šolstvu, kulturi in športu pa že ustvarjamo pogoje za kvalitetnejše in bogatejše življenje nasploh. X maj 2002 URADNE OBJAVE PRILOGA Regionalna razvojna agencija - RRA Mura, Lendavska 5/a, M. Sobota in Zavod RS za zaposlovanje, Ljubljana, Glinška ulica 12 ter lokalne razvojne iniciative: Razvojni center M. Sobota, Trg zmage 4 Razvojni sklad Lendava, Partizanska 9 Razvojna agencija Sinergija Moravske Toplice, Kranjčeva 3 Prleška razvojna agencija Ljutomer, Stari trg 3 Podjetniška razvojna agencija v ustanavljanju, Trg svobode 9 (OOZ G. Radgona), G. Radgona v sodelovanju s: NLB d.d., Divizija Pomurje, Trg zmage 7 Krekovo banko d.d. Maribor, PE M. Sobota SKB Banko d.d. Ljubljana, Enota Murska Sobota Probanko d.d. Maribor, zastopnik Murafin d.o.o., M. Sobota RAZPISUJEJO kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov začetnikov in odpiranja novih delovnih mest v malem gospodarstvu RAZPISNI POGOJI: 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je kreditiranje odpiranja 80 novih delovnih mest na območju Prekmurja in Prlekije (Pomurja). 2. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo brezposelne osebe prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ), v skladu s programom pospeševanja samozaposlovanja oz. gospodarski subjekti z do 50 zaposlenimi osebami, ki bodo zaposlili brezposelne osebe, prijavljene na ZRSZ, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 3. Pogoji za dodeljevanje kreditov Interesenti, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz točke 2 tega razpisa, lahko zaprosijo za samozaposlitev in/ali posamezno zaposlitev delovnega mesta kredit v višini 1.000.000,00 SIT (za eno delovno mesto) po letni obrestni meri TOM+2%, z dobo vračanja 3,5 leta s 6 mesečnim moratorijem. 4. Možne oblike zavarovanja kreditov Kredit se zavaruje v skladu s pogoji banke kreditodajalke. Člani Garancijskega sklada pri RRA Mura lahko dobijo poroštvo v višini 50-70% odobrenega zneska po veljavnih pogojih sklada. Podjetniki začetniki (do 5 let poslovanja) lahko pridobijo do 80% poroštva Garancijskega sklada. 5. Drugi pogoji Razpis velja do porabe kvote za 80 novo odprtih delovnih mest. Prosilci bodo prejeli pisne odgovore najpozneje v 15 dneh od obravnave vloge na kreditnem odboru. Vse dodatne informacije o tem razpisu in potrebno dokumentacijo dobijo interesenti pri: • Za območje mestne občine Murska Sobota; MO Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, g. Štefan Cigan tel. 527-18-19; RRA Mura, Lendavska 5/a, M.Sobota, ga. Gomboši, tel. 536-14-67 • Za območje Občine Ljutomer, Veržej, Križevci pri Ljutomeru in Razkrižje; Prleška razvojna agencija Ljutomer, Stari trg 3, Ljutomer, g. Goran Šoster, tel. 584-13-25 • Za območje občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Dobrovnik, Velika Polana; Razvojni sklad Lendava, Partizanska 9, Lendava, g Mihael Feher, tel: 578-93-60 • Za območje občin Beltinci, M. Toplice, Puconci, G. Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Cankova, Grad, Rogašovci; Razvojna agencija Sinergija, Kranjčeva 3, M. Toplice, ga. Kočar Renata, tel. 538-13-50; • Za območje občin G. Radgona, Radenci, Sv. Jurij; Podjetniška razvojna agencija v ustanavljanju, Trg svobode 9 (OOZ G. Radgona), G. Radgona, tel. 02 564-80-90, ga. Štiblar Interesenti iz občin, ki niso navedene v razpisu, dobijo vse potrebne informacije na RRA Mura, Lendavska 5/a, M. Sobota, tel 536-14-67. XI. PRILOGA URADNE OBJAVE številka 25 Podjetniški inkubator ečina prebivalcev pomurske regije je verjetno seznanjena z dejstvom, da predstavlja naša regija gospodarsko najmanj razviti del Slovenije. Ja, res je. Samo podatek, da povprečna bruto plača v Pomurju dosega 70% povprečne plače v Sloveniji (kaj šele % glede na plače v Ljubljani), je dovolj zgovoren, da prebivalci regije tarnamo o naši nerazvitosti. Zanima me, ali se je kdo že vprašal zakaj imamo v regiji tako slabe rezultate? Dejstvo je, da smo najznačilnejša kmetijska regija v državi in da več kot 50% zaposlenih v proizvodni industriji predstavljajo zaposleni v tekstilni industriji in več kot 1Q% zaposleni v prehrambeni industriji. Omenjeni panogi sta lansko leto "pridelali" največjo izgubo doslej (več kot 5,2 milijard tolarjev izgube). Vzroke gre iskati v politiki delovanja podjetij, saj dodelavni posli danes ob hudi konkurenci vzhodno-evropskih državi, nimajo bodočnosti in bodo prej ali slej vodili v propad podjetja. Ob upoštevanju razmer, da podjetja ne morejo preko noči menjati politike delovanja, največkrat ta kratko potegnejo delavci. Največja hiba gospodarstva je visoka stopnja neizobraženosti. Potrebno se je zavedati, da vsako podjetje želi imeti izobraženega delavca. Tisti, ki ne bo izpolnjeval zahtevanih kriterijev, bo potegnil ta krajšo. Trend v svetu je nenehno učenje, tako vodilnih, kot ostalih zaposlenih v podjetjih. Misel, da si po končali šoli končal tudi izobraževalni proces, danes več ne velja. Če hočeš pridobiti službo, se je potrebno izobraževati na drugem področju, ki ti je bilo prej tuje. Tisti, ki bo upošteval kriterije, ki jih narekuje trg, bo uspel, tisti, kateri se ni pripravljen soočiti z novim znanjem, pa se bo moral sprijazniti s statusom brezposelne osebe. V naši regiji se bo v bližnji prihodnosti vendarle vzpostavil instrument, ki bo ambicioznim in dela željnim pomagal vzpostaviti delovna mesta. Vedno več je takih, ki so brez službe, in vedno manj je takih, ki bi te lahko vzeli v službo. Ne preostane nič drugega, kot da vsak poskrbi sam zase in se poskuša obnašati kot PODJETNIK. Podjetniški inkubator bo tako predstavljal instrument, ki ga lahko izkoristite. Kaj je Podjetniški inkubator? Podjetniški inkubator je organizacija, katere osnovna strategija delovanja je ustanavljanje, razvoj in pomoč novoustanovljenim podjetjem ter podjetjem v prvih fazah razvoja. Je organizacija, ki ustanavlja nova podjetja, jih razvija in podjetnikom začetnikom pomaga v obliki prostora, svetovanja, storitev ter jim je v pomoč pri organizaciji proizvodnje na osnovi tržno zanimive ideje do tistega trenutka, ko si podjetje pridobi ugled zanesljivega poslovnega partnerja in začne popolnoma samostojno delovati. Struktura delovanja inkubatorja Projekt je sofinanciran s strani Evropske Unije, preko programa Phare in je zato udeležba v vseh treh fazah BREZPLAČNA. Na ta način poskušamo privabiti čim večje število interesentov, bodočih podjetnikov. Ali interesent že razpolaga z idejo ali ne, ni pomembno, saj se bo skozi izobraževalni proces iskalo možnosti, ki jih ponuja tržni prostor. Na ta način se odpira možnost, da posamezniki pridejo v inkubator s svojo idejo, kjer jo realizirajo, ali pa inkubator najde tržno zanimivo idejo in išče posameznika, ki bi omenjeno idejo realiziral. Podjetniški inkubator, ki se pripravlja za zagon v pomurski regiji, bo ponujal zelo obsežno podporo inkubiranim podjetjem in bo prvi inkubator v Sloveniji s tako velikim spektrom pomoči. Inkubator bo začel opravljati poslanstvo že v fazi izobraževanja, ki ji bo sledil proces, prikazan v nadaljevanju. Vsi tisti, ki imajo dobre ideje in ne vedo kako bi jih realizirali bodo imeli skozi izobraževalni proces možnost, da brezplačno preverijo svojo idejo. Najboljše ideje bodo izbrane in omenjenim se omogoči vsa podpora v inkubatorju. Glede na to, da bo začel inkubator delovati v bližnji prihodnosti, ob tem vabimo vse zainteresirane, ki imajo idejo in bi radi ustanovili lastno podjetje, da se oglasijo na RRA Mura in izrazijo željo kot bodoči inkubiranec. Vabljena so tudi vsa mlada delujoča podjetja (stara do 3 leta), ki se jih ravno tako lahko vključi v inkubator in se jim omogoči omenjena podpora. V tem trenutku dejavnost podjetja ni pomembna. Za podrobnejše informacije se obrnite na RRA Mura. Marko Močnik XII. maj 2002 MESTNI SVET Župan odgovarja Kdaj čistilni napravi v Murski Soboti in v Bakovcih? Svetnik Alojz Smodiš:" V Uradnem list je bil 15. marca objavljen javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Murska Sobota. Razpis zajema izgradnjo nove čistilne naprave v Murski Soboti in v Bakovcih. Rok za predložitev je bil 6. maj, izbira koncesionarja v roku treh mesecev, rok izgradnje obeh naprav pa največ dve leti od podpisa pogodbe. Zakaj je rok za izbiro koncesionarja tako dolg in ali ne bi bilo mogoče za izgradnjo čistilne naprave v Bakovcih določiti rok, ki bi bil krajši od dveh let?" Župan Anton Slavic: "Pri izgradnji čistilnih naprav ne gre za zavlačevanje, temveč za pridobitev manevrskega prostora, ki je povezan s pridobitvijo časa, da ne bi prišli v časovno stisko. Morda bi bilo res dovolj, da bi izbiro koncesionarja opravili v šestdesetih dneh od odpiranja pobud. Tako bo koncesionar po vsej verjetnosti izbran sredi leta, jeseni pa naj bi se že začela pripravljalna dela. Dvoletni rok za izgradnjo je postavljen predvsem zaradi soboške čistilne naprave, za bakovsko bo potrebno manj časa. Kljub temu pa bo to obdobje možno premoščati s prenosnimi čistilnimi napravami, vendar bo potrebno najprej izbrati koncesionarja. Gradnja čistilne naprave v Bakovcih bo stala 480 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost bo prispevala okoli 140 milijonov tolarjev, preostalo bo plačala občina, ki je odstopila od prvotnega dogovora o razdelitvi stroškov na polovico, saj bi morali potem krajani prispevati še dodatnih 250.000 tolarjev, to pa je prevelik znesek naše občane." ˮProvizoriji so skrajno neprimerna zadevaˮ Svetnica Nadja Ivanc Miloševič: "Skrajni čas je za ureditev zemljišča, na katerem so nekoč stali "provizorji", in sicer na križišču med Ulico Staneta Rozmana in Gregorčičevo ulico. V medijih je bil že objavljen članek, ki jih območje omenja kot javno sramoto Murske Sobote. Zadeva je skrajno neprimerna in iskanje rešitev je nujno. Najbolje bi bilo, da bi na tem zemljišču zgradili objekt, ki bo namenjen starejšim občanom ali pa naj se postavijo varovana stanovanja." Župan Anton Slavic: "Zemljišče, na katerem so stali "provizorji", je res neugledno. Sicer je bilo narejenega že veliko, med drugim so tri od štirih zgradb že odstranjene. Pri vsem tem se moramo zavedati, da v preostalem "provizoriju" še vedno živijo ljudje, ki pa se (kljub tamkajšnjim slabim bivalnim razmeram) nočejo preseliti v katero koli drugo okolje. Kljub temu si v občini prizadevamo rešiti problem, ki ni denarne narave, temveč je povezan z lokacijo preselitve stanovalcev." TUŠ bo moral pohiteti Svetnik Josip Kelemen: "V Murski Soboti že nekaj časa sameva zemljišče nekdanje Jeklotehne, kjer naj bi nastal center TUŠ. Gradnja se še zmeraj ni uresničila. Ali se je podjetje odpovedalo gradnji? Župan Anton Slavic: " Pogovori s podjetjem TUŠ so vse pogostejši. Podjetje je že nekajkrat zagotovilo, da bodo začeli graditi in da imajo pripravljen denar za vsa potrebna dela, vendar so se potem načrti zavlekli, ker so ugotovili, da je bil vložek pri njihovih prvih projektih prevelik in da ni ekonomsko opravičljiv. Zdaj naj bi podjetje TUŠ iskalo nove poslovne kombinacije. Pri tem bodo morali pohiteti, saj so bili celo opozorjeni, da bomo morali v nasprotnem primeru spremeniti zazidalni načrt in gradnja ne bo več mogoča." Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9.člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Ur.l.RS št. 33/97) objavlja RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2002 Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota. Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu. Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, za vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo. Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične stranke in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Predloge s pisno obrazložitvijo pošljite v roku 15 dni po dnevu objave na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: "Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota". 13 MLADI številka 25 MIKK - skupnost za mlade 21. stoletja? ladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota (MIKK) je javni zavod. Ustanovila ga je MO Murska Sobota leta gospodovega 1995, da bi opravljal dejavnost informiranja in svetovanja za mlade ter kreiral mladinske kulturne, športne, izobraževalne in druge programe, ki so za mlade v naši regiji prepotrebni. MIKK-ova trenutna lokacija je ulica Štefana Kovača 23 (nasproti parka in 1. OŠ M.Sobota), ki pa kljub svoji majhnosti in prostorski stiski ponuja zelo veliko priložnosti za mlade iz regije. Če dodamo vsemu temu še mladi, fleksibilen in idej poln kolektiv, dobite "zmagovalno kombinacijo", ki ji na Uradu RS za mladino na kratko rečejo Mladinski center. MIKK trenutno zaposluje tri osebe, upravnico Alenko Kukel, preko javnih del pa še informatorja (Rok Bejek) in programskega koordinatorja (Ivor Knafelj). Naj dodam še, da je MIKK edini ponudnik mladinske dejavnosti z rednim mesečnim programom v naši regiji. Dejavnost, ki jo izvajamo v MIKK-u lahko razdelimo kar na tri dele. INFORMIRANJE in SVETOVANJE MIKK je eden izmed osmih MISSS-ovih (Mladinsko informativno in svetovalno središče Slovenije) regionalnih informacijskih centrov. Dejavnost informiranja in svetovanja mladih je v njihovem zgodnjem razvoju zelo pomemben dejavnik pri odraščanju. Vsi mladi so željni informacij, v MIKK-u pa skrbimo za to, da jih mladi dobijo - prave, na enem mestu, ob pravem času. Namen informacijske pisarne MIKK-a je zadovoljitev potreb mladih po informacijah, ki jih potrebujejo za vključevanje v različne družbene procese, kakor tudi dostop do informacij, ki jih mladi potrebujejo za odpravo problemov, s katerimi se srečujejo. Področja informiranja so: - pomoč pri osebnostnih stiskah - mobilnost mladih - šport in rekreacija - neformalno izobraževanje - druga področja, pomembna za mlade Posredovanje informacij v MIKK-u poteka na različne načine: - v MIKK-ovi info pisarni, - preko interneta ( MIKK daje na razpolago brezplačen dostop do interneta preko štirih računalnikov), - v MIKK-ovem info-centru, v katerem so postavljene oglasne deske in police za zbiranje info materialov, kot so letaki, plakati, zloženke, - preko publikacije Klanfa, ki jo mesečno izdajamo v MIKK-u v nakladi 2000 izvodov po vseh srednjih šolah in zbirališčih mladih v Pomurju, - preko internetnih strani (www.mikk-ms.si, www.sobotainfo.com), - medijev. NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE Z neformalnim izobraževanjem skušamo v MIKK-u mladim zapolniti vrzeli, ki jih šolski sistem zaradi svoje specifike ne more. Tako mladim ponujamo širok krog delavnic in predavanj, ki jim zapolnijo prosti čas in jih neprisiljeno pripeljejo do novih znanj. Trenutno potekajo zelo dobro obiskane glasbene delavnice (Prvi prijemi za kitaro in Govoreči bobni), IMPRO delavnica ter filmska in fotografska delavnica. Ob četrtkih, ki so namenjeni predavanjem, lahko uživate v potopisih iz celega sveta ali pa se vključujete v debate trenutnih perečih tem (NATO, EU...). 14 maj 2002 MLADI KULTURNA DEJAVNOST MIKK v svojih prostorih in v obsegu razpoložljive infrastrukture omogoča ustvarjanje na različnih področjih (glasba, ples, gledališče, film, literatura, umetnost). S kulturno ponudbo v glavnem neuveljavljenih izvajalcev in ustvarjalcev njihova dela predstavljamo in populariziramo, obenem pa skušamo privabiti čim širši krog mladih, da se v kulturno ustvarjanje tudi sami vključujejo. Koncerti so redni "sostanovalci" naših mesečnih programov. Na mesec se zvrneta povprečno po dva klubska koncerta različnih glasbenih zvrsti (za vsakega nekaj). Na teh koncertih lahko slišite predvsem alternativno glasbo domačih in tuji izvajalcev. Poleg "Alternativne godbe” pripravimo na leto povprečno tudi 2-3 večje koncerte, v jesenskem času pa ponudimo predstavitev in promocijo tudi mlajšim neuveljavljenim glasbenikom v sklopu projekta "Mali veliki MIKK-ov oder". Tudi gledališče je del našega mesečnega programa. Na mesec vsaj enkrat poskušamo organizirati IMPRO TEKMO in povabiti na srečanje impro ekipe iz drugih krajev Slovenije, oz. gostovati z MIKK-ovo impro ekipo drugje. S polno paro je letos začela obratovati tudi Galerija v klubskem prostoru, kjer omogočamo razstavljanje svojih del mladim umetnikom, v zgornji etaži v internetnici pa je na novo nastala tudi manjša galerija, kjer so trenutno na ogled fotografije. Filmu so v MIKK-u namenjene vse srede v mesecu, ki jim rečemo "Sredina tematska filmska produkcija". Filmi, ki se vrtijo v sredinih popoldnevih so namenjeni spoznavanju tuje (low-bud-get) filmske produkcije in so večinoma artistični filmi. Razdeljeni so po sklopih in temah, kot so: režiserji, igralci, zvrst... Literatura. V MIKK-u vsako leto izdamo pesniško zbirko ali knjigo mladega avtorja, ki sodeluje pri literarni delavnici. MLADINSKE IZMENJAVE - mobilnost mladih MIKK je med drugim tudi lokalna info točka nacionalne agencije MOVIT, (Zavod za razvoj mobilnosti mladih). MOVIT je servisna organizacija, ki s svojo dejavnostjo in programi spodbuja in podpira mednarodne izmenjave mladih: * program EU MLADINA * evropska mladinska kartica EUR0<26 * mladinske izmenjave na bilateralnih odnosih Pri programu Mladina sodeluje MIKK letos že tretje leto. Do sedaj so se mladi iz regije udeležili že dveh mednarodnih mladinskih izmenjav - kot gosti izmenjave v Belgiji (2000) ter kot gostitelji 5-partitne mednarodne mladinske izmenjave leta 2001 v Murski Soboti (Slovenija, Italija, Portugalska, Belgija in Nizozemska). Letos avgusta smo povabljeni na Portugalsko, ki bo prevzela funkcijo gostiteljske organizacije, priprave na njo so pa že v polnem teku. V MIKK-u se torej trudimo slediti slovenskim in evropskim trendom mladinskega dela, v upanju, da bi mladi imeli že v pomladi svojega življenja lepo iztočnico za nadaljnje dozorevanje in pot k odraslosti. Cilji, ki si jih zadajamo, postajajo vedno večji, ne pa tudi težje izvedljivi. Z izkušnjami, ki si jih ob delu pridobivamo, se večajo tudi naše možnosti za izvedbo določenih projektov. Največji delež pri realizaciji teh ciljev predstavljajo seveda mladi z inovativnostjo, z željo po sodelovanju, samoiniciativnostjo in dobro voljo, saj smo brez njih tudi mi sami brezpredmetni in sami sebi v namen. To pa seveda ne sovpada z našimi in občinskimi nameni in željami. Lepo Vas pozdravlja ekipa MIKKA! Če sem Vas v teh nekaj stavkih uspel sprovocirati, smo MIKK-ovci za vprašanja, informacije in predloge dosegljivi na naslednjih naslovih in tel. številkah: MIKK Murska Sobota FAX: 02/ 527 17 76 Štefana Kovača 23 MOB: 041/ 707 693 9000 M. Sobota WEB: www.mikk-ms.si TEL: 02/ 534 98 90 MAIL: mikk.ms@siol.net Ivor Knafelj 15 KULTURA številka 25 NAGRAJENCI OB LETOŠNJEM KULTURNEM PRAZNIKU a slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila 6.februarja 2002 v Evangeličanski cerkvi v Murski Soboti, je župan Mestne občine Murska Sobota, g. Anton Slavic, podelil priznanji, plaketo in nagrado nagrajencem ob letošnjem kulturnem prazniku. Skoraj hkrati z življenjsko se je pričela tudi glasbena pot Ernesta Lukača. Že v zgodnjih letih sta ga v čarobni svet glasbe, po mnenju mnogih najpopolnejše umetnosti, zapeljala ded, ljubiteljski izdelovalec glasbil, in oče, glasbenik-samouk, organist v evangeličanski cerkvi. Slednji je Ernesta naučil igranja violine in harmonike in družno sta, ob najrazličnejših priložnostih, s svojim igranjem razveseljevala vaščane v Puconcih in okoliških vaseh. V težkih letih med vojno in kmalu po njej je bila pot do strokovnega znanja veliko težja, kot si to predstavljamo danes in šele po končanem služenju vojaškega roka se je Ernestu Lukaču ponudila priložnost, da se je vpisal in tudi uspešno končal glasbeno šolo v Murski Soboti. Želja po tem, da bi od svoje velike ljubezni- glasbe tudi živel, ga je popeljala v Maribor, na Srednjo glasbeno in baletno šolo, kjer je končal študij klavirja pri prof. Klasincu. Kmalu je sledila zaposlitev v glasbeni šoli v Murski Soboti, ki pa ni prekinila njegovega muziciranja s kolegi glasbeniki v takrat zelo priljubljeni soboški kavarni Zvezda, kjer so se ob koncih tedna zbirali glasbe in plesa željni Sobočanci. Znanje, ki ga je Ernest Lukač pridobil na Akademiji za glasbo, na oddelku za jazz, pri prof. Neuwirthu v Gradcu, kjer je nadaljeval glasbeno izobraževanje, mu je prišlo še kako prav, ko je leta 1969 ustanovil Big band Murska Sobota in v naš prostor zasidral zabavno glasbo urbanih okolij. V več kot treh desetletjih delovanja se je v Big bandu zvrstilo preko osemdeset glasbenikov in preigranih je bilo veliko skladb iz zakladnice svetovne ter domače jazz, zabavne pa tudi rock glasbe. Mnogo aranžmajev je nastalo izpod peresa Ernesta Lukača, ki je ves čas delovanja umetniški vodja in dirigent Big Banda Murska Sobota. Orkester je na številnih koncertih, nastopih in tekmovanjih prepotoval Slovenijo po dolgem in počez, gostoval pa je tudi na Madžarskem in v Avstriji. Tako kot Big bandu je ves čas ostal zvest tudi svojemu pedagoškemu delu v Glasbeni šoli Murska Sobota, kjer je v več kot štirih desetletjih poučeval nepregledno število učencev. Mnoge med njimi je pripravljal na zahtevna regionalna, republiška, pa tudi mednarodna tekmovanja, hkrati pa je vrsto let vodil tudi harmonikarski orkester. Njegovega glasbenega in pedagoškega znanja je bila deležna tudi hči Erna, ki je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri mednarodno uveljavljeni pedagoginji in umetnici Dubravki Tomšič- Srebotnjak. Danes je Erna Lukač ravnateljica glasbene šole Murska Sobota, kjer je nagrajenec Ernest Lukač, dočakal dan, ko mu ni več treba v službo in je glasba lahko spet samo čista radost. Od 23. novembra leta 2000 do 11. februarja 2001 je naše mesto zaznamoval pomemben kulturni dogodek. V Pokrajinskem muzeju je bila postavljena na ogled spominska razstava Ludvika Vrečiča ob 100-letnici njegovega rojstva, katere avtor je Janez Balažic, višji kustos v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Kot kustos za umetnostno zgodovino skrbi Janez Balažic za muzejski galerijski fond, v katerem je med drugim tudi osemdeset del Ludvika Vrečiča. Le ta so bila v pripravi na muzeološko prezentacijo pregledana, dopolnjena, dokumentirana in v celoti restavrirana na primerno visoki muzeološki ravni. V procesu priprav na Vrečičevo razstavo je Janez Balažic uspešno uglasil gledanje Vrečiča na visoko estetsko frekvenco in jo materializiral v plemenitem sozvočju s pojavnostjo duhovnega avtentikuma tako, da je razstava obiskovalcu odprla pot v območje čiste percepcije sprejemanja. Vrečičevo razstavo samo pa prepoznavamo kot prispevek k razumevanju pravih pozicij in umetniških hotenj sijajnega Lajoša Vrečiča. Razstava je vzbudila veliko pozornosti tudi v širšem slovenskem prostoru, saj je od 12. februarja do 12. marca 2001 gostovala v Mestni galeriji v Ljubljani, od koder se je preselila v mariborsko Umetnostno galerijo, kjer je bila na ogled do konca meseca aprila. Razstavo je pospremila monografija Ludvik Vrečič. Uredil jo je Janez Balažic in zanjo prispeval tudi katalog del. Izdana je bila pri Pomurski založbi. Razstava je odprla pot umestitve prekmurskega umetnika ne le v okvir prekmurske zgodovine umetnosti, temveč v okvir slovenskega modernizma nasploh, kar je tudi bil cilj avtorja razstave. Dobitnik najvišjega priznanje, nagrade za življenjsko delo, je bil Ernest Lukač. Plaketo za pomembne dosežke v zadnjih dveh letih je prejel Janez Balažic. 16 maj 2002 KULTURA Ob izgradnji nove poslovne stavbe Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Murska Sobota je bil ustanovljen Klub PAC - Pomurski akademski kulturnoizobraževalni center, ki je dobil svoje prostore v mansardi omenjene stavbe. Programsko premišljeno delo, katerega tvorci so eminentni domači ustvarjalci, je v zadnjih dveh letih v naše mesto pritegnilo številne vrhunske umetnike, pred- vsem iz glasbene in likovne umetnosti. S prisotnostjo Kluba PAC je Sobota še močneje stkala vezi s širšim slovenskim in mednarodnim umetniškim snovanjem. Da je Nina Fras zavezana plesu, je postalo jasno v njeni zgodnji mladosti, saj je že v osnovni šoli ustanovila svojo prvo plesno skupino: Kasneje, kot dijakinja tretje gimnazije v Mariboru, smer pedagoška vzgoja, je svojo nadarjenost razvijala s pridobivanjem plesnega znanja pri priznani koreografinji Mojci Ussar. V tem času se je uvrščala na medobmočna plesna srečanja, kjer je doživela prve strokovne potrditve svojega dela in pritegnila pozornost republiških selektorjev. Leta 1999 se je pridružila Fitko klubu, kjer še danes poučuje različne plesne in plesno rekreativne tehnike. Leta 2000 se je s koreografijo DEŽELA STOLOV uvrstila na državno srečanje plesnih skupin sodobnega plesa, enak uspeh pa je ponovila lani s koreografijo KLOVNI. Nina se trenutno izobražuje na Fakulteti za šport v Ljubljani, saj želi pridobiti naziv vaditelja aerobike, svoje plesno znanje pa izpopolnjuje na zimskih in poletnih plesnih delavnicah v Mariboru, ki jih vodi- jo uveljavljeni domači in tuji koreografi. Nina Fras s svojo nesporno nadarjenostjo kakovostno sooblikuje razvoj plesne umetnosti v našem prostoru. Dodajmo še, da je slovesnost pripravila Zveza kulturnih društev Murska Sobota ter scenaristka in režiserka Duša Škof. Brigita PERHAVEC foto: Zoltan Zauneker Priznanje za uspešno delo na področju kulture je prejel Klub Pac iz Murske Sobote -zanj predsednica, Ditka Rituper. Priznanje za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture je prejela Nina Fras Kovači so se posrebrili Svoj bron, ki so ga Kovači (beri: Mešani pevski Zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote) leta 2000 prinesli prav tako iz Italije, natančneje iz Rima, so namreč uspeli pretopiti v čisto srebro, in to srebro osme stopnje. Zgodilo se je konec marca na 7. mednarodnem tekmovanju v italijanski Rivi del Garda, kjer so pevke in pevci soboškega zbora zastopali slovenske barve med 38 zbori iz 22 držav (to je približno 2000 grl in 4000 ušes). Z najboljšimi glasilkami, kar jih premorejo , so sodelovale vse naše sosednje države - Hrvaška, Madžarska, Avstrija in tudi država gostiteljica - Italija. Poleg teh je bilo v mestecu tik ob Gardskem jezeru videti in slišati tudi take, ki so za slovenska ušesa eksotični - recimo pevske skupine iz Kenije, Kitajske in Južne Koreje, nastopili pa so tudi pevci iz Jugoslavije, Rusije in Kanade. Od Slovencev pa niso prepevali le Sobočani. Tam sta bila še Mešani pevski zbor Primoža Trubarja iz Loke na Dolenjskem ter Dekliški zbor glasbene šole Ljubljana. Soboški Mešani pevski zbor Štefana Kovača je prepeval v kategoriji B 1, kar pomeni, da so odpirali usta v družbi sedmih mešanih pevskih zborov, niso pa imeli obvezne pesmi. Zato so odpeli: 'Criste, adoramus te', 'Če rdeče rože zapade sneg' in 'Igraj kolce' ter si pripeli 17,63 točke, žirija pa je zborovodkinji Alenki Brulc Šiplič na prsi pripela srebro, in to srebro osme stopnje. V isti kategoriji, kot so peli 'Kovači', je žirija podelila še 3 srebrna in 3 zlata priznanja, skupno pa so pevke in pevci s tekmovanja v Rivi del Garda domov ponesli 21 srebrnih in 19 zlatih priznanj. Pred, med in po nastopu so pevke in pevci tudi turistično razpoloženi. Tokrat na safariju s kamelami. 17 KULTURA številka 25 Muzej Na prelomih tisočletij Pokrajinskem muzeju Murska Sobota bo do konca junija na ogled razstava "Na prelomih tisočletij", razstava o času in prelomnicah, ki so zaznamovale človekovo zgodovino. Čas je predvsem fizikalni pojav, ki skupaj s prostorom oblikuje neskončno štiridimenzionalno vesolje. Znotraj tega vesolja biva človek kot zgodovinsko, družbeno in kulturno bitje, ki je od časa oblikovano in ki čas oblikuje, ga uporablja in si ga prilagaja. Pojmovanje časa v največji meri razodeva značilnost neke kulture, odnos do časa pa se spreminja tako, kot se spreminja družba. Odnos do časa je zato tisti okvir, v katerega lahko najbolje ujamemo raznolikost človeške kulture v njenem trajanju in razvoju. Prelomnice pa so tisti trenutki ali obdobja, ki jih je človek v svojem bivanju zaznal in sprejel kot pojave, ki so usodno spreminjali tek njegovega življenja. Razstava, ki so jo pripravili v muzeju je v bistvu večplastni projekt, ki ga vsebinsko zasnovala kustosinja Metka Fujs, v njem pa so poleg muzejskih kustosov avtorsko sodelovali številni ustvarjalci, ki so na tak način prvič povezali svoje delo. Projekt poleg razstavnega dela obsega še štiri dokumentarno igrane filme na teme: Naravni in božji čas, Biografski čas, Merilci časa in Družbeni odnos do časa ter katalog ki je v bistvu zbornik v katerem različni avtorji razmišljajo o času in časovnih prelomnicah s kataloškim delom razstavljenih predmetov. Razstavo spremlja tudi didaktično oblikovani časovni trak vzporednic svetovne, slovenske in prekmurske zgodovine. Ob razstavi se dogajajo tudi predavanja na različne teme, učne ure in delavnice, vse gradivo, ki jo spremlja pa je možno kupiti v muzejski trgovini. Pokrajinski muzej Murska Sobota vabi na predstavitev VII. zvezka SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU 1763-1787 - PREKMURJE, ki ga bo predstavil dr. Vincenc Rajšp 29. maja 2002 ob 19. uri v predprostoru stalne razstave. 18 maj 2002 KULTURA Dnevi kluba PAC Glasbeni maj v Pomurju omurski akademski (kulturno-izobraževalni) center - klub PAC, ki ga je Murski Soboti podarila soboška zavarovalnica Triglav, je tudi tokrat pomurski javnosti pričaral kulturno in izobraževalno doživetje majske pomladi ter s serijo prireditev pod skupnim naslovom "PAC-ov glasbeni maj v Pomurju 2002", na kulturnem področju doprinesel k prihodnosti, razvoju in napredku pomurske regije. Glasbeni festival, za katerega uspeh sta se potrudila predvsem direktorica festivala Ditka Rituper s svojo ekipo in umetniški vodja Slavko Šuklar, je bil po obsegu in intenzivnosti eden največjih in najkakovostnejših festivalov resne glasbe v Pomurju v zadnjih desetletjih. Prizorišča dogajanj so prestavili iz klubskih prostorov v pomursko ravnico, s tem pa ime Pomurskega akademskega centra tudi vživeli in udejanili v pokrajini. V štirih dneh, od 6. do 9. maja, se je na osmih prizoriščih zvrstilo kar šestnajst koncertov priznanih slovenskih in tujih glasbenikov. Med njimi so nastopili Nebojša Jovan Živkovič, Trio kitar Zagreb, Miloš Mlejnik & Rita Kinka, Karolina Šantl Zupan Et Vlasta Doležal Rus, vokalna skupina Canticum in šaleški APZ Velenje. Nastopili so v soboški katoliških cerkvah v Murski Soboti, Bogojini in v Beltincih, v prostorih kluba PAC, v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah, v kongresni dvorani hotela Radin, v glasbenih šolah v Ljutomeru in v Gornji Radgoni ter v lendavski sinagogi. Zadnji koncert v katoliški cerkvi Svetega Nikolaja v Murski Soboti, je bil dobrodelnega značaja, izkupiček pa so namenili soboški porodnišnici. Glede na uspešnost dogodka, lahko sklepamo, da bo festival postal tradicionalen dogodek, ki bo iz leta v leto širil meje svoje izvedbe, tudi na Hrvaško, Madžarsko in v Avstrijo. V klubu PAC ugotavljajo, da je proces decentralizacije kulture in znanja v polnosti zaživel. Še ne tako daleč nazaj je bilo namreč potrebno za prava kulturna, izobraževalna in družabna doživetja obiskati večja središča, od ustanovitve Kluba pa je v zadnjih dveh letih tudi pri nas mogoče obiskati take dogodke, ki jih lahko postavimo ob bok največjim središčem in na katerih gostujejo vrhunski umetniki z glasbenega, likovnega, literarnega in filmskega sveta ter renomirani domači in tuji predavatelji, gospodarstveniki in politiki. To marsikoga preseneča, dogodkov na najvišjem nivoju željne Pomurce pa očitno razveseljuje. Lahko bi celo rekli, da postaja s klubom PAC Murska Sobota majhno mesto velikih dogodkov, s festivalom pa postaja Pomurje majhna regija velikih dogodkov. Klub prekmurskih študentov Boni za prehrano Trenutno lahko člani KPŠ-ja koristijo bone za prehrano v naslednjih lokalih, gostilnah, picerijah: - Murska Sobota: Gostilna Gaj, Tišinska ulica (pice, testenine...) - Bakovci: PUBI PUB Bakovci (pice, jumbo, lignji...) - Gornja Radgona: Picerija Strmina (pice) - Lendava: Picerija Popaj (pice) Bon je vreden 300 tolarjev, vsak član pa dobi na mesec 2 bona brezplačno. Bone lahko člani dobijo samo na Mladinskem servisu - Pomurskem študentskem servisu. Novo: Boni za brezplačni študentski sladoled "Člani KPŠ ližejo zastonj" (1 bon je vreden 2 kepici) v slaščičarni MLADOST (Pri Štefkoji) na Kocljevi 12 v Murski Soboti. Bone lahko člani dobijo na Mladinskem servisu - Pomurskem študentskem servisu v Murski Soboti. Brezplačne priprave na maturo Že tretje leto zapored v organizaciji KPŠ-ja in MIKK-a poteka projekt "Brezplačne priprave na maturo". Letos se je k sofinanciranju projekta pridružila še Študentska organizacija universe v Mariboru (ŠOUM). Priprave na maturo potekajo v Murski Soboti na Gimnaziji Murska Sobota in v Lendavi na Dvojezični srednji šoli Lendava. Zahvaljujemo se obema šolama, ker posojata učilnice. Priprave potekajo že od 5. aprila, konec priprav je predviden na začetku junija (ob začetku mature). Priprave potekajo iz matematike in slovenščine. Te priprave so bolj sproščene narave, kajti predavatelji so študenti, večinoma absolventi študijske smeri matematika in slovenščina. Termini priprav na maturo Murska Sobota (Gimnazija Murska Sobota - predavalnica 056): - SLOVENŠČINA: vsak petek od 16:00 - 18:00 vsako soboto od 15:00 - 17:00 - MATEMATIKA: vsak petek od 18:00 - 20:00 vsako soboto od 13:00 - 15:00 Lendava (Dvojezična srednja šola Lendava): - SLOVENŠČINA: vsak petek od 17:00 - 19:00 - MATEMATIKA: vsako soboto od 10:00 - 12:00 19 ŠPORT številka 25 Nogometni klub Mura o triintridesetih prvenstvenih tekmah je Mura osvojila 48 točk s 14 zmagami, 6 neodločenimi izidi in 13 porazi. V jesenskem delu prvenstva soboški prvoligaš ni blestel, saj je imel veliko težav s trenerji in igralci, ki nikakor niso našli pravih rešitev za izhod iz krize. Tudi z navijaško skupino Black Gringos ni bilo enostavno sodelovati, ker so vedno iskali takšne ali drugačne vzroke za medsebojno obtoževanje. Prav pa je, da se težave in medsebojna nesoglasja rešujejo, zato je v spomladanskem delu prišlo do nekaterih sprememb. Na čelo kluba se je spomladi vrnil predsednik NK Mura Milan Mörec z novim upravnim odborom: podpredsednik je Anton Slavic, ostali trije člani pa so Rudi Cipot, Štefan Režonja in Tibor Cigüt. Direktorja sta Ervin Kerčmar in Jože Vouri. V spomladanskem delu je NK Mura pod vodstvom trenerja Milana Koblencerja spremenil stil igre ter začel resneje naskakovati vrh 1. slovenske nogometne lige. Iz tekme v tekmo so igrali bolje in osvajali točke, vendar jim je proti Mariboru in Korotanu, kljub dobri igri, spodletelo. V zadnjem krogu so premagali Živila Triglav iz Kranja in osvojili 7. mesto. OK Pomurje Galex Pomurski prvoligaš Pomurje - Galex se je odlično odrezal v letošnji sezoni odbojkarske lige za moške ter v končnici tekmovanja osvojil 4. mesto v državi. Priložnost uvrstitve med finaliste letošnjega prvenstva se jim je ponudila, ko so premagali drugouvrščeni Salonit iz Anhovega. Z ekipo Bleda, ki je tudi osvojila prvenstvo, so odigrali pet tekem. Z dobro igro so presenetili sebe in nasprotnika. Bled se je šele po peti tekmi uspel uvrstili v finale. V boju za tretje mesto so odigrali tri tekme proti mariborskemu Stavbarju in dve izgubili. Na prvi so zmagali s 3:0, drugo v Mariboru so izgubili s 3:1. Na odločilni tretji tekmi so bili boljši Mariborčani in zmagali s 3:1. V rednem delu prvenstva so Sobočani osvojili sedmo mesto. V klubu se srečujejo s finančnimi težavami, saj je za dosego vrhunskih rezultatov potreben denar. Razen podajalca Branka Novitoviča je večina igralcev iz pomurske regije. K letošnjim dobrim igram je veliko pripomogel igralec in trener Sašo Topovšek, s katerim so se fantje zelo dobro ujeli in kot homogeno moštvo z veliko volje uspeli doseči rezultat, ki ga nihče ni pričakoval. S sezono je zadovoljen tudi predsednik kluba Štefan Flisar. KK Radenska Creativ ošarkarski klub Radenska Creativ iz Murske Sobote je letos v končnici prvenstva v 1.B ligi za moške osvojil drugo mesto, takoj za ekipo Jurij Plava laguna. Predzadnjo tekmo v petem kolu končnice so igralci KK Radenska Creativ sicer izgubili z Mariborom s 77 : 73, vendar so prikazali dobro igro. V zadnjem dvoboju s trboveljskim Rudarjem so bili Sobočani premočni za nasprotno moštvo in zasluženo zmagali z rezultatom 67 : 53 ter tako le za točko prehiteli tretjeuvrščene Trboveljčane. Lani se je ekipa okrepila z Mariborčanoma Gladovičem in Ritonjo ter mlajšimi domačimi igralci. Vsako leto avgusta imajo enotedenske intenzivne priprave. Za tem je več turnirjev in tekem. »V klubu dela deset trenerjev, ki se vsako leto dodatno izobražujejo,« poudarja predsednik kluba Marjan Kočila. Z drugim mestom v končnici 1. B lige so zadovoljni. Kot direktor kluba, ki je tri leta uspešno Oopravljal to funkcijo, se je na zadnji tekmi poslovil Ivan Gerenčer. Novega direktorja kluba bodo kmalu izvolili. Sekretar Slavko Domjan in športni direktor Boris Grabar ostajata še naprej v upravi kluba. Jožef Nemec 20 maj 2002 ŠPORT Finalni državni turnir za osnovnošolke Tudi deklice igrajo nogomet petek ,12. aprila, je osnovna šola III iz Murske Sobote pripravila 3. državni turnirj za deklice v nogometu. Osnovna šola III je že dvakrat pred tem osvojila naslov državnih prvakinj. Leta 2000 je bilo 1. finalno srečanje štirih najboljših slovenskih ekip v Cerknici, lansko leto v Litiji in letos v Murski Soboti, kjer so že tretjič zapored naslov državnih prvakinj v nogometu osvojile deklice osnovne šole lil iz Murske Sobote. Za osnovno šolo III iz Murske Sobote so nastopale: Mateja Pucko ( vratarka in kapetanka ), Alena Milkovič ( dosegla je 3 zadetke in bila najboljša strelka finalnega turnirja ), Tjaša Tibaut ( dosegla je 1 zadetek ), Simona Kuzma ( dosegla je 1 zadetek ), Vanja Kozic, Daša Kardoš, Olivija Filipič, Mateja Čepe, Nuša Vidic, Janja Farič in Janja Koren. Medalje in pokale je podelila Angela Novak, ravnateljica osnovne šole III iz Murske Sobote. Na svoja dekleta je zelo ponosna, prav tako tudi Marjan Sukič, njihov trener, ki o dekliškem nogometu na šoli pravi: »Lahko povem, da je s tem začel leta 1999 Vlado Vlaškalič v ŠD Phoenix iz Murske Sobote. Jaz sem mu pomagal, ker je bila večina učenk z naše šole in je istočasno izšel razpis v okviru tekmovanj osnovnih šol v nogometu za deklice. Takrat smo se prijavili na to državno tekmovanje. Štart je bil uspešen, saj smo že prvo leto prišli do finala in na koncu v Cerknici zmagali ter postali državni prvaki. Enaka zgodba se je ponovila tudi lansko leto, tako da smo bili ponovno v finalu ter drugič zapored osvojili pokal v Litiji. Tudi letos smo se uspeli uvrstiti v finale.« Kako ste prišli do finala? Koliko je bilo tekem in na katerih šolah ste igrali? * »Če pogledam dve leti nazaj, lahko rečem, da je bila zelo huda konkurenca prav v Pomurju. Osnovna šola Bogojina, OŠ II iz Murske Sobote, OŠ Odranci, OŠ Križevci pri Ljutomeru, OŠ Beltinci in naša OŠ III iz Murske Sobote so se borile za nadaljnjo uvrstitev. Letos smo bili v tekmovanju za naslov pomurskega prvaka popolnoma izenačeni z osnovnošol- sko ekipo Ivana Cankarja iz Ljutomera in smo z žrebom postali zmagovalec kvalifikacij. V okviru pomurske regije je bil letos prvi turnir na naši šoli. Zatem smo igrali še s predstavniki Podravja in na polfinalnem turnirju, ki je bil prav tako na naši šoli. S Podravja sta dve zelo močni in konkurenčni ekipi iz Gorišnice in Podlehnika. Prav dosti ne zaostajajo niti ekipe iz Maribora in okolice Lenarta. V glavnem smo igrali na naši šoli, enkrat v Gorišnici in v Limbušu pri Mariboru.« Kako dekleta razumejo pravila nogometne igre? »Na šoli že tretje desetletje vodim nogometno selekcijo in dejansko vsi učenci, ki jih treniram, poznajo pravila malega nogometa in enako velja tudi za deklice. Dobro poznajo način sojenja, tako da ne prihaja in ne more priti do tega, da bi se na račun pravil ali na račun sodniških odločitev ekipa dekoncentrirala ali da bi se zgubila rdeča nitka, ki jo želimo obdržati skozi vso igro.« Na polfinalnem turnirju so bile vaše varovanke za razred boljše od nasprotnic. Kako vaša dekleta motivirate, ko vedo, da nimajo enakovrednih nasprotnic? »Ta polfinalni turnir je potekal na naši šoli. Naša šola se je kot prvouvrščena ekipa uvrstila v finale. Motivirati ekipo ni enostavno. Lahko rečem, da je del ekipe bolj motiviran, drugi pa malo manj. Vsekakor je potrebno, da si vse igralke vzamejo čas za treninge in z vadbo izboljšajo svojo formo.« Kakšna bo nagrada za dekliško nogometno ekipo OŠ III iz Murske Sobote, ki je trikratna državna prvakinja v nogometu za osnovnošolke? »Za doseženo prvo mesto v državi je bila nagrada pred dvema letoma enotedensko taborjenje v Fiesi za vse igralke in trenerje. Tudi letos je v razpisu omenjena nagrada. Verjetno letovanje kot prejšnja leta, ne vem. Na naši šoli posebne nagrade deklice ne dobijo. Njihova imena objavijo po šolskem ozvočenju, dosežen rezultat pa je primerno predstavljen v vitrini. Novice o dosežkih pa objavijo tudi v Vestniku, skupaj z imeni igralk, ki so igrale.« Jožef Nemec Najboljše mlade nogometašice v Sloveniji so učenke tretje osnovne šole Murska Sobota. Uspešno jih vodi trener Marjan Sukič. 21 SOBOŠKE LEGENDE številka 25 Aleksander Vlaj Prvi Prekmurec, ki je posnel svojo ploščo a radijskih valovih se še vedno vrtijo njegove skladbe. Najbolj je ponosen na tiste, ki so dobile nagrade na festivalih, kakršen je na primer Vesela jesen. Ljubitelji filmske glasbe pravijo, da je sliki dodal čarobnost zvoka. Njegovi učenci s soboške glasbene šole se s prijetnimi občutki spominjajo časa, ko jih je učil prvih not. In čeprav se je rodil v Bodoncih, poznavalci pravijo, da si je Aleksander Vlaj s svojim življenjem in delom v Murski soboti, že zdavnaj prislužil "mestno državljanstvo". Kolo so odpeljali Rusi Njegova prva srečanja z glasbo segajo še v rodne Bodonce, saj je njegov oče poleg trdega dela na kmetiji vedno našel čas, da je zaigral na violino, trobento ali celo na orgle. Imel je godalni in pihalni orkester. Igral je po notah, kar je bilo za tiste čase redkost. Svojo ljubezen do glasbe je prenesel tudi na takrat malega Šanjija. Poslal ga je v soboško glasbeno šolo. O tem, kako rad je imel Sanji note, priča dejstvo, da je moral v začetku petnajstkilometrsko pot od Bodoncev do Murske Sobote vsakič prehoditi. Avtobusnih povezav še ni bilo, edino kolo pri hiši pa so ob koncu druge svetovne vojne odpeljali Rusi. Čez nekaj časa, ko je Šanjijev oče videl, kako vztrajen in prizadeven je njegov sin pri učenju glasbe, je prodal nekaj zemlje ter mu kupil klavir in kolo. Toda s tem se je glasbena pot Aleksandra Vlaja šele začela. Najprej je bil kantor Mariborsko pedagoško akademijo je končal ob delu. Njegova prva služba je bila v Puconcih, kjer je opravljal delo organista. Tamkajšnja evangeličanska verska skupnost je imela svojega "kantorja” zelo rada. Ob igranju v cerkvi je poučeval še v soboški glasbeni šoli, a časi so bili takšni, da delo v cerkvi in v šoli nikakor ni šlo skupaj. Nekega dne so mu celo povedali, da takšna "dvojnost" ni zaželena. Posloviti se je moral od "kantorstva" in od dobrih ljudi v puconski cerkveni občini, čeprav je hodil pozneje ob nedeljah še nekajkrat" na skrivaj" igrat na orgle. Sanji je bil tudi pri filmu Ustvarjalni duh glasbenika Aleksandru Vlaju nikoli ni dovolil počivati. Delo v glasbeni šoli ni bilo dovolj. Šanji je prvi Prekmurec, ki je pri Jugotonu posnel ploščo z lastnimi skladbami in ansamblom. Najbolj znani pesmi s te plošče, ki je izšla leta 1946, sta Moja mati in Ta droben šopek. Kmalu potem postane ime Aleksander Vlaj znano tudi med filmskimi ustvarjalci. Napisal je glasbo za film Let mrtve ptice, pa za dramo Kati Kustecova. Poleg je bil, ko so snemali film Strici so mi povedali. Uspešno je sodeloval tudi na različnih festivalih. "Vesela jesen" mu je prinesla nagrado za izvirno melodijo. Njen naslov se glasi Dobri pajdaši. Pesem Ges san srečen tu doma je osvojila srca žirije z najboljšim besedilom. Spomin na tiste časa ostaja tudi zlata ura, ki jo je prejel kot nagrado. Svojo glasbo, svoje srce, svojo ljubezen Kljub delu pri filmu in na festivalih v Sloveniji in v tujini Aleksander Vlaj nikoli ni zanemarjal dela v domači Murski Soboti. Hkrati je vodil pevski zbor Štefan Kovač in z njim na Dunaju posnel nekaj prekmurskih pesmi. Njegovo srce in glas sta bila tudi pri Kvartetu radia Murska Sobota in pri Prekmurskem oktetu. Z obema je snemal za radijske in televizijske postaje. Pri vsem tem delu skorajda ni imel časa za upokojitev. Vendar se je zgodila tudi ta. Človek, ki življenje preživlja s toliko elana, tudi v pokoju ne more mirovati. Aleksander Vlaj še svetuje vsem, ki želijo spoznati skrivnosti črnih in belih tipk, zborovskega in solo petja, ali samo pokukati med notno črtovje. Klavir trdno stoji in bo stal v njegovi hiši v Murski Soboti, zato ne bodite presenečeni, ko boste izza zaves odprtega okna na Prešernovi ulici zaslišali Šanjijev glas, ki prepeva njemu tako ljubo "Sobota, moja Sobota" ali katero koli drugo melodijo prekmurske ravnice, ki ji je posvetil svojo glasbo, svoje srce, svojo ljubezen. Dejan Fujs Klavir trdno stoji in bo stal v hiši Aleksandra Vlaja v Murski Soboti Kvartet radia Murska Sobota: Aleksander Vlaj, Franc Kozelj (stojita), Rudi Kolarič in Ludvik Šuklar 22 maj 2002 FOTOREPORTAŽA 8. april, svetovni dan Romov Razcvet dejavnosti srednja državna slovesnost ob svetovnem dnevu Romov je bila na Tišini, udeležil pa se je je tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. V polni telovadnici osnovne šole so nastopili: mlajša folklorna skupina RD Čaplja Borejci - Vanča vas, folklorna skupina RD Romano gav Novo mesto, ljudski poet s Pušče Romeo Horvat Popo, ljudski poet iz Velenja Sašo Nezirović, glasbena skupina Duo Baccara iz Murske Sobote, folklorna skupina RD Pušča, folklorna skupina RD Rjavo dombu Zenkovci, folklorna skupina RD Zeleno vejš Serdica, folklorna skupina Zeleno dombu Puconci, violinist Mario Horvat Palko, folklorna skupina RD Romano pralipe Maribor, glasbena skupina Trin čhave Pušča, odrasla folklorna skupina RD Čaplja Borejci - Vanča vas ter kot posebni gostje, glasbena skupina Šukar iz Ljubljane. Predsednica ženskega romskega foruma Anita Cener je predsedniku Milanu Kučanu predala posebno darilo. Ob prazniku je Zveza Romov Slovenije izdala že 14. številko svojega glasila Romano them / Romski svet. Glasilo, ki ga ureja predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, izhaja že osmo leto. 12. aprila je prvo romsko društvo v Sloveniji, Romani Union iz Murske Sobote, pripravilo osrednjo občinsko prireditev ob svetovnem dnevu Romov v Mestni občini Murska Sobota. Prireditev je bila v dvorani kina Park. Nastopili so malčki iz romskega vrtca Romano na Pušči, osnovnošolci prve in tretje soboške osemletke ter osnovne šole Sveti Jurij in Tišina oziroma foklorni podmladek romskih društev Zeleno vejš Serdica in Čaplja Borejci-Vanča vas. Ob tej priložnosti je izšla letošnja številka priložnostnega romskega glasila Romano nevijpe / Romske novice, ki ga izdaja Romsko društvo Romani Union Murska Sobota. Medijsko področje za Rome in med Romi v Sloveniji se nenehno širi. Tako je bila 23.aprila letos na televiziji AS Murska Sobota (kanal 54) prikazana prva izmed TV-oddaj za Rome pod naslovom Romano dikhijpe / Romski razgledi. V dogovoru z Uradom vlade RS za narodnosti ter z Zvezo Romov Slovenije bo letos skupno pripravljenih pet 30-minutnih oddaj. Naslednja oddaja bo na sporedu 25.junija. Filip Matko 23 številka 25 Gradnja avtoceste čez južni del občine Murska Sobota Že letos po novem odseku avtoceste? Že dve leti gradijo avtocestni odsek med Vučjo vasjo in Beltinci. Medtem so začeli še graditi odsek med Lipovci in zahodnim delom Murske Sobote. Gradnja skoraj kilometrskega mostu pri Bakovcih oziroma v Vučji vasi ter okoli petkilometrskega dela avtoceste na omenjeni trasi je velik poseg v porečje Mure. Ko bo novi most čez reko Muro zgrajen bo tehtal 16.000 ton, imel bo razpon osemdesetih metrov, njegova vrednost pa je več kot tri milijarde tolarjev. Z deli naj bi končali konec prihodnjega leta. Kot je mogoče videti na fotografijah, pospešeno gradijo tudi odsek avtoceste, ki bo najprej obvoznica po kateri se bodo lahko tovornjaki izognili Rakičanu in Murski Soboti. Kdaj bo avtocesta povezana z mostom, je veliko vprašanje, saj naj bi se to zgodilo šele okoli leta 2010. Geza Grabar Fotografije: G.G. in Jože Pojbič