il «ilae 3i*ö» pro^w
ÍLáti-Ll^ iter'-*»*
Aitala» plaiaaa ? $®{e*isì,
Naročnina
laaia letno 30 Din, pailetna 15 Dva. — za inozemstva letno 60 Dia,
P&samezna Stav, 1 Pin
U8EDNIŠTVČT~U?RAVA : pri g, Jos. ìenko v M. Soboti telefon številka 8.
ita». ?ai. psitee áras, 13.54%
fonala -ws a SÍ©
? ednigc m	urodelo in politiko
Cena oglasov
Ma oglasni strani; cela stran 60« Din, poi strani 300 Din. — Cena Malim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA f Murski Soboti.
loNopfsl se ne vraCale
IV. 8.ETÖ
Jurski	20 oktobra 1935.
ŠTEV. 42
Neka! odgovora
Predvsem moramo odkritosrčno pripoznati, da se nam škoda zdi za prostor, ki ga porabljamo za odgovor na svojevrstno pisanje častitljivih „Novin", katerim je naš list že od vsega spočetka v silno napotje, Na različne načine se obregnejo ob nas, a mi na to nismo reagirali, v zavesti, da bi s tem našim bralcem prav malo ustregli če bi se spuščali v mlatenje prazne slame. Vsak list pač ima svoj način pisanja in zbiranja snovi, zato smo prepuščali to snov „glavnemu in edinemu krščanskemu glasilu naše Slovenske krajine". Včasih pa se le zgodi, da smo prisiljeni odgovoriti, a to le v toliko, da so naši bralci informirani.
V zadnji številki „Novin" je bil objavljen članek : „Novine v vsako hišo". Nihče se ne obregne ob reklamo, ki ie interna zadeva izdajatelja samega. Iz vsega članka je le razvidno, da bi bii vsakdo največji nevernik, izdajica svojega naroda, skratka propadel človek, ki bi bil naročen na kakšen drug časopis kakor na „Novine". Različna nam/gavanja „o eni osebi", o „rszkrinkanju egoistov in krvosesov naroda", o človeku, ki bi rad osiromašil stotisoče ijudi in si »zidal na naročnini kapital" pa so tako bohotne cvetke,, da smo takoj že spočetka dvomili, da bi to pisal človek, ki hodi med ijudstvo z Kristu sovimi besedami in mu je na srcu napredek ljudstva ob mirnem sodelovanju vseh pozitivnih sil.
Zato nam je v neko zadoščenje, da niste napisali članek Vi, gospod urednik. Kdo ga je napisal vemo, ter so tudi dokazi na razpolago.
Zgodba je kaj čudna. Pred tedni se je oglassl pri g. poslancu možakar, ki se je ponudil za sodelavca pri našem listu. Da bi svojo prošnjo čimbolj podkrepil in ustvaril vtis »brezkompromisnega naprednjaka", je bil poln strupen.h bestd na vse duhovnike in kar spada v njihovo okolico. Še celo o Vas je vedel marsikaj povedati. Da dokaže tudi svojo časnikarsko sposobnost, je napisal članek : »Mursko Krajino, v vsako hišo", ter ga predložil uredništvu in izdajatelju lista na vpogled. Vsebino članka Vam ni treba razlagati, saj je natisnjen v Vašem listu le s to razli ko, da je izraze »napreden", zamenjal s »krščanskim" in različna namiga vanja, v njemu lastnem žargonu, naperjena proti Vam, obrnil proti g. poslancu. Nismo pa se hoteli dotakniti
ne Vas, ne Vašega lista, zato smo mu vrnili članek, ki je v prenarejen! obliki našel raiiosl v Vaš h očeh. Obenem srno g. piscu, ki se je nekaj časa izdajal celo za tajnika JRZ, nato kot preganjanega eksponenta Maru-šičevega režima, v dvomu nad res-
»Mi Hrvati moramo iti s Srbi,
ker ti nimajo industrije, če pa ostanemo sami z našimi industriale! in veietrgovc), bi nas ti zadavili." Tako je dr. Maček izjavil ob neki priliki Dragoljubu Jovanoviču.
Ob prvi obletnici mučeniške smrti kralja Aleksandra I. je bil združen ves jugoslovanski narod v eni sami misli, in v eni volji, da bo vsak Jugoslovan d o kenca storil svojo dolžnost do domovine, Icakor jo je izvr&l On, ki je izkrvavel v Marseiu.
Kredit 12 280.032 Din je bil dovoljen z* zgraditev prvega dela proge Št. Janž - Sevnica.
Minister za pošte in brzojav je pregledal nekatere v njegov resor spadajoče urade v naši banovini.
V vseh občinah Karlovškega sreza so občinski odbori podaii ostavke. Pristaš- dr. Mačka pritiskajo Čiane občinskih odborov k odstopu v vseh občinah, ki niso izključno v nj hovih rokah.
Organizacija JRZ v S oveniji
je popolnoma dovršena, ter šteje nad 100.000 članov. Predsednik banovinske organ'zacije, je bivši minisler dr. Fran Kulovec.
Naša država hoče v sporazumu s Francijo ostati v sporu med Italijo in Abesinijo popolnoma nevtralna. Abesinija je predaleč, da bi imela Jugoslavija kakršnikoli interes na tem spoiu. Zato mirno in brez, vsake ner voznosti vodimo in urejujemo svoje gospodarske in finančne transakcije." Tako je izjavil minister dr. Krek na svojem shodu na Vrhniki. — Senat se bo sestal 19. t. m.
»Ne bojte se smrti, zakaj če bi morali umreti, potem boste umrli za domovino in za svobodo ! Vaša pot je v zmago aii smrt. Če boste zmagoviti, potem boste osvojili ita Ijansko Eritrejo in Somalijo.'* To je povedal abesinski cesar svojim vojakom po mobilizaciji.
Mesto Aksum, kjer so bili v starih časih kronani abesinski cesarji, so zasedli Italjani. Tudi o zavzetju več drugih mest vedo poročati Italjani. Ker se pa redna abesinska vojska še ni spoprijela z italjansko, sete uspehe ne sme previsoko ocenjevati.
ničnostjo njegovih besed, kratkomaio odslovili.
Zgodovina članka je potemtakem silno zanimiva in vse prej kot prijetna za g. izdajatelja „Novin", ki gotovo ni vedel s kakšnim človekom ima opravka.
Bojevitost Abesincev je tako
velika, da jih častniki komaj zadržujejo. Abesinski letalci so doživeli tudi že prve zračne zmage. Abesinski cesar je izdal povelje, da morajo Abe-sinci braniti do zadnjega vsako ped zemlje. V pospešenem tempu pošiljajo Italjani nove čete v Afriko.
Abesinci so zaplenili od Ital-janov že več tankov, deloma z orožjem deloraa pa so jih ujeli v izkopane pasti, kakor love slone. Ujeli so tudi nekega ltaijanskega polkovnika in 30 oficirjev.
S strupenimi plini so italjani začeli obstreljevati abesinsko vojsko.
Sankcije proti Italiji je odobrila skupščina Društva narodov z 51 g asovi proti 1 (italjanskemu), Zastopnika Avstrije In Madžarske sta se glasovanja vzdržala. Sankcije določajo : 1. Vsi tuji krediti Italiji se prepovejo. 2 Uvoz v Italijo se omeji v konti» gentiranju. 3 Uvoz vojnega materiala v Itslijo je prepovedan. 4. Uvoz orožja v Abesinijo merajo zopet dovoliti države: ki so ga prepovedale.
Francoska in angleška javnost je srdita na nastop Avstrije in Madžarske za Italijo in proti Društvu narodov.
Naš pariški poslanik Purič je izjavil, da cslajajo države Male antanté zveste paktu Zveze narodov in da bodo natančno izvedle vse sklepe glede sankcij.
Italjani pripravljajo v Abesi-
niji novo ofenzivo. Italjanski časopisi vedo poročati, da je baje mnogo Abesincev s svojimi glavarji prešlo k Ita-lianom, katerim so se brezpogojno vdali.
Za obrambo proti gospodarskim sankcijam se bodo v Italiji popisali vse razpoložljive življenske potrebščine in sirovine, potrebnih za industrijo.
Ameriški listi poročajo, da se
je pojavila med italjanskimi vojaki v Afriki kuga.
Proglasitev splošne mobilizacije vseh vojaških obvezancev do 50. leta, pričakujejo po poročilih listov, v Italiji.
Velike demonstracije preti Društvu narodov so bile v vseh večjih italjanskih mestih.
Avstrijo bi bilo treba razdeliti
med Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo. Tako piše neko angleško glasilo. Italija naj bi dobila vso Tirolsko in Pre-darelsko, Jugoslavija Spodnjo Koroško in del Štajerske, vse ostalo pa Nemčija.
Na Grškem je bil izvršen državni preobrat na zahtevo generalov. Kondiiis je sestavil novo vlado, ki je takoj ukinila republikanski režim ter uvedla monarhistično ustavo. Plebiscit o uvedbi monarhije se izvede 3. novembra, do tedaj ima pravice kraljevega namestnika general Kondiiis. Vlada utemeljuje svoj korak z I napetostjo zunanjega položaja.
Blagoslovitev gasilskega doma v Kuzmi.
Gasilstvo se v našem srezu tako lepo razvija, da naletite že skoraj v vsaki zakotni vasici na gasilsko četo. Skoraj vse čete si stavijo za cilj : sezidati si lasten gasilski dom. Zato se zadnji čas dvigajo gasilski domovi, kakor gobe po dežju, ki so vsi picd nesebičnega in požrtvovalnega dela. Ni dolgo tega odkar je bii blagoslovljen gasilski dom v Trdkovi, a zadnjo nedeljo se je vršila iita slovesnost v obmejnem kraju Kuzma. Ker je bila ob tej priliki v podiužni cerkvi sv. maša se je zbrala ogromna množica naroda iz vse okolice. Po službi božji se je izvršila blagoslovitev doma po rim. kat. in evang. cerkvenih obredih s primernim nagoi'orom. Lep vspod-buden govor sta imela tudi predsednik čete g. Fartek Franc in okrožni gasilski inšpektor g Bako. Okoli doma se je nato razvila neprisiljena zabava, ki je trajala pozno v noč' Vsemu kraju, posebno pa gasilcem je le za čestitati, da so s složnim delom in lastnimi žrtvami si sezidali tako lep dom, ki ne bo le v ponos občanom samim, ampak vsej krajin?. Želimo, da se z isto vnemo lotijo v Kuzmi ie drugih važnih del, o katerih pa spregovorimo ob priliki.
Iz naših občin
Nekoč sem se napotil v Roga-ševce ter slučajno odšel v obč. urad, ki se nahaja pri g. Mekišu v Nusko-vi. Z dovoljenjem g. predsednika Un-gerja sem nekaj časa posedal v uradu ter sledil razpravam med tožečimi se strankami, čas je hitro minul, primo-ran sem bil iti naprej v G. Lendavo.
P O Li S I K d
Ker sem imel v načrtu drug posel, cstal sem zunaj pred obč. ura dom in „prisluškoval* o čem stranke, ki so čakali zunaj, niedseboi govore. Baš tedaj prihajajo iz urada. Slišal sem : „Vidite, bolje da smo se iu zgli-hali, liki bi šli v Mursko*.
Ves poten prihajam cd tod v Gor. Slaveče. Uradni dan ! Predsed nik občine g. Fartek mi prihaja nasproti. Na obrazu um vidim, da je vesei in jako zadovoljen. Na moje vprašanje, česa se veseli, mi odgovori: „Znate, neko sporno zadevo sera rešil s strankami, katera se je že obravnavala v M. Soboti pri sodišču.
Čestitati moramo gg. predsedai-korn za dele, katero vršijo v prid občanov.
Hornyphon...
Za naš list
Kdor vedno čita naš tednik, je gotovo opsz'1 nedostateb in ta je, da dobimo malo novic iz naše ožje domovine, iz Prekmurja. Napačno bi bilo valiti krivdo na urednika, ker sem prepričan, da mu čestokrat manj ka gradiva za list.
Kdo je potem kriv, ako ne zve mo pravočasno kaj se je zgodilo pri nas? Od njega zahtevamo novice, to da mi mu ne dajemo na znanje, (nič) Torej : ,Mea culpa*.
Da bi dobili več lokalnih novic, moramo pač opustiti „kornodnost". Priskočiti je treba na pomoč vsem in olajšati skrbi g. uredniku glede člankov. Naprošam še posebej g. delovodje iz raznih občin, naj ket „vse-vedoči" poš*ijajo novice iz svojih občin, za kar n«j dobijo zahvalo cd urednika, najbolj pa od čitateljev.
Domače \?esci
ff?u rs ka S°b ota :
— Kotnemoracija za Viteškim kraljem Aleksandrom I, Uedinitel-jem. Ko se je obnovil letos 9, oktober in je prišla žnjim prva obletnica nesrečnega atentata v MarseUleu, so vsi kraji tekmovali, da bi čim dostoj-neje proslavili spomin za Njim, ki je tako vdano žrtvoval svoje življenje za Jugoslavijo. Po cerkvenih opravilih se je v M. Soboti zbralo skoraj vse za vedno občinstvo v Sokolskem domu, kjer je g nadzornik Veinar narisa! kralja Aleksandra kot Sokola-vladarja, vedno pripravljenega storiti in žrtvovati vse za domovino, Sokolski orkester je turobno zaigral Chopinovo žalno koračnico in narodno himno. Sledila je ponovitev Ferjanove dramatizacije Krik domovine",ki je bila spe-snjena ravno za lanskoletno žalno manifestacijo. Kakorkoli smo jo lani čuvstveno pojmi!? in nas je s svojo mogočnostjo popolnoma zajela, vendar smo šele letos radi neke dlstance do žalostnega dogodka mogli prav spo znati tudi njeno umetniško višino. Nastop telovadcev po načrtih gg, Bračka, Fiegarja, Pečkove in Pirtoše-kove in glasba, skomponirana od g. Justina, sta letos še vse krepkeje upli-vala umetniško in je le škGda, da si celotnega dela niso izbrali drugi, pred-
TniTTìO DfìS
Natrosil sem s! na glavo pepela, pokleknil na trda tla, milo zavil oči in še bolj milo jadikoval : „Odpustite mi, kar seni se pregrešil" Sveto obljubljam, da hočem biti v bodoče kakor jagnje in v bodoče ne razžaliti ne natakarjev ne fijakarjev, ne tajnikov ne blagajnikov, niti policajev in nosačev ne, skratka nobenega, ki ima in hoče imeli kakšno besedo. Ko sem napisal resnico in pokazal s prstom na njo, so me obsodili za razbojnika in me privezali na sramotni steber. Zlagati se bi moral in vem, da bi me takrat pritisnili na njih plemenito srce, kakor izgubljenega sina in mi natrosili toliko Inskajočih besed, davbi se od same ginjenosti moral razjokati. Človek res ne ve kedaj zamudi visoko konjunkturo in trenutek, ko si lahko spoštovanje in ugled tako poceni kupi, kakor pečen kostanj. To je prvi vzrok, zakaj se hočem poboljšati.
Pa še nekaj me je k temu nagnilo : Tudi pri tem ima resnica prste vmes. Povedal sem jo, pa so mi s tako silo stopili na jezik, da nisem niti črke več spravil iz sebe, da niti ne omenim, da sem v silnih bolečinah pobledel, kakor nenapisan list papirja. Kdo bi se torej čudil, da molim pokoro in prosim zveličavne odveze!
Le tega ne vem o čem naj še pišem v bodoče, da ne bo pohujšanja, ne krivice, ne jeze, ne sovraštva, ne mučnega debatiranja brihtnih možakarjev. Mogoče pa bi komu ustregel če bi spregovoril nekaj besed o „Kranjcih, katerim so se vremena zjasnila", o petelinu na strehi, ki se vrti kot bi bil na parni pogon, o koruzi, ki zavzema zanimivo mesto v našem izrazoslovju, o nacionalizmu, ki si ga ob različnih slavnostnih prilikah vlaknemo za klobuk kakor „auf biks" pero, o prepričanju, katero smo izmenjali kakor umazan ovratnik i. t. d. i. t. d Mnogo, mnogo je še snovi v dolini šentflorjanski, pa se bo že našlo kaj nedolžnega, nepohujšljivega tudi za prihodnjič.
vsem sokolski odi za obietn;co kral jeve smrti. Našli bi bili globoko, efektno in umetniško delo, s katerim je Murska Sobota ía dan dostojno po svetila.
Darufte za rešilni avto Rdečega krIZa v M. Soboti !
- Cercle francafs. Tečaji v francoskem jeziku so se že pričeli in se vrše v posebni sobi pisarne odvetnika g dr. Vadnala. Pouk zzačetnike je vsaki ponedeljek in četrtek od 20 do 21. ure, Nadaljevalni tečaj z kon-verzacijo pa vsaki torek in petek od 20 21. ure Naknadne prijave še sprejema tajnik krožka, g. Adanlč, bančni uradnik M Sobota.
Kdor siedi z denarjem, Kupuje
ORION sparite
Brezobvezno predvajanje psri NEMEC J
—	Poroka. Te dni se je poročil, agilni sok. delavec in dolgoletni praporščak tuk. društva g. Jug Karol z gdč. Ren. Mlademu paru vse najboljše v novem življenju in naše iskrene čestitke! —- Pied oltar je stopil ludi g Cvetko Oio, uradnik tuk. .občinske hranilnice, ki se je izbral za druž co gdč. Bartakijevo Iz Markišavec. Čestitamo!
—	Za rešilni avto Rdečega ferlža v Murski Soboti so darovali : g. £ol-ski upravitelj Šk alifi Zdjko, znesek 50 Din; g. šolski upravitelj v Fakov-c h Hari Deneš, znesek 10 Din. Od bor se darovalcem za plemeniti dar najiskreneje zahvaljuje.
—	Sejm. Terezijln sejm je bil to krat res dobro obiskan, tako od strani prodajalcev kakor tudi kupcev. Kupčij je bilo še precej in so bili sejmarji povprečno zadovoljni.
—	Otvoritev trimesečnega hol-nlčsrskega tečaja Rdečega križa v Murski Sobot!. Dne 14 ckt. 1935 ob 5 uri je otvoril gospod sreski načelnik Liporšek Gašpsr bolničarski tečaj Rdečega križa v Murski Soboti. V tečaj se je vpisalo 35 slušateljev(Ic).
—	O dogodkih v Abesiniji boste najboljše informirani, če si nabavite »Orion" aparat v prvi prekmurski strokovni radiodelavnici Nemec J.
—	Objasnujemo. V našem čiaaku pod fìss'ovom „Pretep" v št, 41 od 13 10 1935 smo navedli med drugi-tin fanti sudi priimek Hajnal, nismo pa dodali imena. V resn'ci se gre za Hajnal Ladislava, zidarskega pomočnika in ne za Hijna! Janeza, elektri-čarja. K?r nočemo, da bi se komu godila krivica, radsvolje to popravljamo.
VSE iOLSKE KNJIGE In vse Šolske potrebiiine za osnov, ne Sole in gimnazijo debite v trgovini HAHN IZIDOR v Murski Soboti.
—	Bombe na Soboto. V sredo, v dopoldanskih urah so se pojavila štiri „sovražna letala", ki so začela obkroževati naše mesto in ga obstreljevati z bombami. Vojaštvo je sovražno es-kadrilo začelo takoj obstreljevati, ljudje so zbežali z ulic, trgovci so zapirali trgovine, vsak se je pripravljal da očuva svoje imetje in si reši življenje pred „strupenimi plini", ki so se valili v gostih oblak,h po Aleksandrovi cesti, kjer so razpočile „bombe". Takoj po odhodu sovražnih letal so nastopili reševalci, opremljeni z plinskimi maskami, ki so odnašali „ranjence" in „mrtve", ter razkuževali cesto. Zvonenje iz cerkev je naznanilo, da je „nevarnost" minila in soboško življenje se je gibalo zopet po starem tiru. Za marsikaterega je bilo vse to „hec", pričakovati pa bi bilo več resnosti ob takih vajah, čigar edini cilj je obvarovati življenje in imetje prebivalstva, v slučaju najhujšega, kar nas pa Bog obvari. Kdor jemlje take vaje iz smešne strani, je največji sovražnik samega sebe in svoje okolice.
Ferjan M.
Razpotje
20
Nekaj ženska sreča med potoma. Ko hite mimo njega zastane njih glasno čebljanje. Na sebi čuti poglede, ki mu iščejo obraz v radovednosti, v iskanju nečesa, kar bi jih potešilo in dalo njihovim besedam globino. Urh jih pozna. Ve, da so iz soseščine in hitijo n» pogreb njegove žene. Črne, sključene postave se čudno odražajo od zasnežene ceste. Kakor sama žalost... In Urhu je težko ob srcu ob mislih na mrtvo Trezo, ki je nemo sklicala vso ulico in še sosednje. Pa je kapljalo tudi tiho zadovoljstvo v pelin: spoštovan sem in prišli so, da mi skrajšajo pot do grobov. Samemu bi bila pot težka in neprijetna. In če bi se kaj takega zgodilo ?... Moj Bog, kakor tepen pes se bi smel še vlačiti po ulicah, se skrivati za ogli, osramočen in razžaljen.
Ko je prišel na dvorišče, je krsta že stala*pred vratmi mrtvašnice. Plameni sveč so se zvijali kakor poble-dele rumenkaste cunje v vetru, lizali vosek, spačili sveče in njih togo dostojanstvo. Žensk je bilo precej zbranih. V plaščih in volnenih rutah so stali okrog krste. Brez besed in z obrazi, s katerih je seval hlad in neznosno dolgočasje, so bili podobni otrokom, ki se jih sili do že davno naveličane igre. Njihove misli in čustva do rajnke so že lepo uredili, kar je bilo gnlji-vega med njimi in Trezo, se je prebudilo ob novici, da Urhove žene ni več med živimi. Ob šepetajočih besedah, vzdihih in orošenih oči so se otresli spomina in ga odmaknili daleč od sebe, da jim ne bi bil v na-potje. Vsak misli, da ima pred sabo še največji delež življenja in dogodkom je treba napraviti mesto, posebno če so lepši, prijetnejši in brez
cmeravosti/Mrzlo je. Zadnja dolžnost do rajnke jih priklepa na zasneženo dvorišče.
Bogu bodi zahvaljeno, da ni bilo treba čakati dolgo na župnika. Urhu, ki je stal sam ob vzglavju krste s klobukom v roki in sklonjen, kakor pogreznjen v molitev, je bilo to najbolj prav. Neprijetno je biti paša očem in sam, ko čuti iskajočih pogledov in nema vprašanja: Kje je Laci?
Tega mu Urh nikoli ne odpusti. Po pogrebu bo zmetal njegove cunje na cesto in naj gre kamor hoče. Dokler bo on doma, ne bo prestopil prag hiše. Ne bo! Urhova roka se je stisnila v pest in lastna misel mu je bila glasneje, kakor tuje besede duhovnika, ki so tako hreščeče odmevale po dvorišču. Ljudje so se križali, ženske so glasno in sunkovito žebrale, v vejah
dreves a je vzdihoval veter zsteglo m ortsunijivo. Odmev vsega je čutil Urh v sebi, zamolklo in težko kakor öi udarja! po bobnu ...
Možje so dvignili rakev na rame ... Brez misli je Uth stopal za njimi, po-s ušal korake pred seboj, ki so trdo in enakomerno škripali v snegu. Poskušal je mol ti. . . Pa je za sabo za-sl šal mrmrani« ljudi in prisluhnil je, d* bi uje! besede. Kakor brezobličen val je pljusxalo do njega. Nič več ... Pred njim pa je škripal sneg. Osem nog je zapuščalo sledove, globoko vtisnjene v sneg. Radi teže. Radi njegove žene. Radi Treze ... Prav spredaj na desni se v ritmu vzdiguje raztrgan podplat. Zevajoča špranja je kakor usta na smeh Ko se noga upogne zazija, na tleh pa se razmočeno usnje zaman upira snegu.
— Dela v Kolodvorski ulici. Že precej časa je od tega odkar so začeli z deli v Kolodvorski ulici. Spočetka je šlo delo še )recej hitro od rok, v zadnjem času pa se je opazil zastoj. Vzrok emu je baie v denarnem vprašanju. Razkopana cesta pa je danes veliko oviro celotnemu prometu, Ker je ostalo ie ozko cestišče za vozovni promet. Da bi se na tem craju izogibali vozi je nemogoče in samo čuditi se je treba, da še ni prišlo do kake nesreče, ker so udi številni pešci izpostavljeni meiežu Koliko časa bo še trajalo o ? Mnenja smo, da bi se morati že prej predvidevati ali bo dovolj denarnih sredstev na razpolago, da se započeta dela do-vrše v predvidenem roku in ne v etapah, in izročena milosti da prikaplja od nekod kakšna vsota denarja. Jesen se bliža h kraju in kmalu bomo imeli vse drugačno preme ko sedaj. Kako bo takrat zgledal v Kolodvorski ulici ? Na o je treba misliti in pospešiti z deh, da ne bc pozneje upravičenih pritožb s strani voznikov in lešcev, ki bodo morali gaziti do [ölodvora pravo močvirje. Z dob-:o voljo se dajo premagati še take ivire !
Hornyphon...
ornja Lendava
-	Nesreče. 14 letna Hriak Ana iz Id, Slaveče je padia z voza ter si zlo-
aila levo nogo nad gležnjem. — D?e lina Maje Enilija iz G Lendave je ladls fako nesrečno, da si je zlomila t?o ključnico. — 2 ittni Dervarič Jer.<5 t pritekel k vozu, ki ga je podrl, [ola mu je š!o preko brade ter mu vakrat zlomilo spodnjo čeijust. Polari je bil takoj v bolnico. Kožar Ja ez iz Trdkove je prišel pod krave,
1	so bile vprežene v voz in si zlomii ost leve podlehti. — Kovaški isjenec Kikec Anton iz Sv. Jurija je upoval v trgovini železne palice. Pri tkanju istih je trgovec po nesreči adei palec leve roke in mu ga polo-lico zdrobil. Zdravi se v bolnici. — '/2 letni Šiemer Ludvik iz Kovačev-tev je stai za kravami. Nenadoma je irava brcnila in ga zadela z zadnjo »go v čelo, kjer mu je napravila 6 :m dolgo rano do kosti. Zdravnik iu je rano zssšil in se zdravi sedaj v lomači oskrbi. — Hjrvat Anton iz D. Slaveče je v največjem diru zavoz'1 s lolesom v drugega kolesarja, Pri tem t dobil globoko rano na desni nogi.
2	letna Roudš Sidonija iz Bodoncev t stala pri kravah, ki so biii vpreže ie v brano. Nenadoma se kravi spla-ita in potegneta deklico pri padcu od brano. En branin rob je napravil idoniji globo rano na levem stegnu, 'o zdravnikovi obvezi se nahaja v omači oskrbi in se ni bati nadaljnih omplikacij.
-	Dva dni Iz M. Sobote v Gor. endavo. Človek ne bi verjel, da je ostal naš kraj glede dobivanja pošte idnji v vsem goričanskem Prekmurju.
Leta in leta smo dobivali po dohodu pošte v redu takoj vse poštne pošiljke. Bližnjim hišam je celo poštni sei dostavljal že isti dan vso pošto na dom. Pred 14 dnevi pa je to naenkrat prenehalo. Ne vemo kaj je pri šlo nad našo poštno gospodično, da je postala teko strogo „nagajivo" uradna? Poštni vez je prihajal od 15. maja 1934, odkar je stopil v veljavo vozni red, ki je omogočil vsem poštam Prckmurja, da prejemajo časopise že na dan izdaje, - skoraj vsak dan ob V2 18. uri, le v izvanredn h slučajih za nekaj minut kasneje. Nekam čudno pa se nam sedaj dozdeva to, da pride pcšrti! voz z istim iskrim kon jem šele po 18 uri. Kdo je pa naenkrat vozniku naročil, da mora voziti po „polžje" in dospeti pred pošto po uradnih urah ? S tem postopkom srno sedaj doživeli in se vrnili v ona leta, ko je rabilo pismo iz M. Sobote aH bližnjih Mačkovec 2 dni. Nočemo sedsj na dolgo razpravljati o posle dicah, ki jih trpijo posamezniki, pred-i/sem uradi in trgovski krogi radi zakasnele poštne dostave, ampak zaenkrat saoio apelirajo in prosimo našo poštno uradnico, da nam Izroča pošto po starem načinu, to je isti dan, kajti kot inteligentna uradnica, mora biti áirokegrudna in bolj uvidevna ter iti strankam v tem oz'ru na roko. Vsako izvajanje „zagrizenih" uradnih minut na deželi ni umestno V teh težkih časih bodimo lepo mirni in siožni in pomagajmo drug drugemu, nikar pa ne nagajajmo 11
—	Streljačka družina je v nedeljo 6. oktobra zaključila nagradno streljanje, Vse nagrade so odnesli gg. orožniki. Prvo nagrado, lepo diplomo je sprejel tuk. komandir orož, stanice g. Sagadin Jožtf, ki je od 100 dosegljivih točk dosegel 64 Drugo nagrado v znesku 50 Din je sprejel pod narednik g. Horvatski Franc, dosegel je 51 točk. Tietjo nagrado je dobil podnared. g. Ž ga Štefin, dosegel je 33 točk. Dobil je lepo denarnico.
Hornyphon,..
—	Šahovski turnir, ki je trajal skoraj 3 tedne, se je zadnjo soboto zaključil. Prva štiri nagrajena mesta so zasedli sledeči gg. : Dr. Lukman, ki je dobil izmed dosegljivih 20 točk I8V2 točk, Višner Ludvik 171/2 točk, Bežan Viljem 15 točk in Tomori Ludvik 1372 točk. Izmed dam je dosegla največ točk gd5. Mh. Ph. Jezovšek Emilija. Turnir je bil vse skozi zanimiv in napet. Želeti je Je, da se organizira pravo šahovsko življenje in pokaže vsem, ki gledajo še šah od strani, vzgojno vrednost te kraljevske igre, ki zasluži več razumevanja in priznanja. Pomagati moramo, da si šah polagoma, toda določeno utira pot v vse kraje in sloje, vsled tega bodo odslej vsako sredo ob 6. uri šahovski večeri, kjer se bodo lahko vsi lajiki priučili te igre, izvežbani šahisti pa se še temeljiteje poglobili v razne otvoritve in končnice, ki igrajo v šahovski igri največjo vlogo.
—	Gornja Slaveča. Dne 29. sept. je imel g. Bertalanič Josip veselico.
Okrog V2 H ure zvečer je začelo goreti. Gorel je kozolec slame, ki se je nahajal tič gospodarskega poslopja G.;s!lcl so takoj lokalizirali ogenj. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Do!. Slaveč in Gor. Lendave. Kozolec je sicer zgorel, — toda poslopje so združeni gasilci rešili. Omenjeni gostilničar trpi 1.500 Din škode. Kako je nastal požar, ni znano. Najbrže radi neprevidnosti.
Med tednom
DOMA
V	letu 1935 je obiskalo jugoslovanska letovališča in zdravilišča 560.642 gostov, pred enim letom le 534.181. Od tujcev je bilo največ Čehoslovakov (nad 38.000), najmanj Madjarov(5000).
Na Dolenjskem je začela razgrajati griža. Bolnišnice v Novem mestu, Krškem in Brežicah so prenapolnjene.
Spominske znamke na 9. oktober je izdala naša poštna uprava.
V	rudniku Ravna Reka
sta se zopet smrtno ponesrečila dva rudarja. Kdaj bo že enkrat konec teh večnih nesreč v naših rudnikih na jugu invshodu?
Preko Dravograda je pri-bežalo iz Avstrije več hitlerjan-skih begunov.
V	Beogradu je prejšnji mesec začelo stavkati preko 2000 mizarskih pomočnikov. Šele sedaj so zopet začeli z delom.
DRUGOD
Na Vatikanskih vrtovih so začeli graditi podzemeljska zatočišča, ki bi nudili popolno varnost pred bombnimi napadi.
15 000 tujcev, ki žive v Romuniji in jim je poteklo dovoljenje za bivanje, mora zapustiti državo.
Ameriška vlada je nastavila 54.000 šivilj, ki bodo šivale brezposelnim obleke za zimo.
Kitajski razbojniki so napadli dve ladji, ki sta vozili na progi Kanton—Tsungmin in so postrelili vse potnike in vso posadko. V vsem je bilo postreljenih 110 oseb.
Nemški škof Peter Legge je bil aretiran, češ da je zagrešil zločin tihotapstva z valutami.
Nad finskim zalivom se je ponesrečilo potniško letalo in se je ubilo šest ljudi.
Samo 15.000 Abesincev je baje opremljenih z modernim orožjem. Ti vojaki imajo nahrbtnike, puške tipa Mauser, in 15 milijonov rezervnih patron.
Na nekaterih delih fronte se Abesinci borijo proti Italjanom skoro popolnoma nagi, napadajo sovražne postojanke ponoči in so v svojem kretanju zelo urni. V odprtem boju napadajo svoje sovražnike s težkimi bodali in starimi pištolami.
Prevoz zasluženega žita
Ministerstvo socialne politike in narodnega zdravja nas je naprosilo v svojem aktu š. 616 od 12. t. m., da sporočimo vsemu zainteresiranemu delavstvu, da je generalna direkcija drž. železnic spremenila odobreno tarifo za prevoz žita, katero so poljski delavci zaslužili v Vojvodini tako, da plačajo delavci za prevoz tega žita mesto Vs samo Vb vozne cene.
Ekspozitura Javne borze dela v Murski Soboti
QA5IL5T70 :
Vse tovariše predsednike bratskih gasilskih čet opozarjamo, da nemudoma dostavijo župni upravi poročila o izvršeni kome-moraciji po blagopokojnem kralju Aleksandru I. Ujedinitelju.
One čete, ki niso še dostavile obračune veselic, naj to nemudoma store in naj ne povzročajo nepotrebnih dopisovanj.
iz upravništ\?a :
G. Debelak Geza, mornariški narednik. Vaša naročnina je plačana do konca leta 1935.
Gradjanski (Čakovec) : Mura 4:1 (1:0)
V	nedeljo je nastopila Mura v Čakovcu proti Gradjanskemu. Prvenstvena tekma, ki je potekla v mejah fairnesse, je bila na zmerni višini. Murino moštvo, ki je moralo nastopiti z rezervami, je zatajilo v vseh formacijah in je prepustilo važni točki razmeroma slabemu nasprotniku.
V	Murinem moštvu sta se izkazala ie Kos in Debelak III, vsi ostali so pa igrali daleč izpod običajne forme.
Sodil je g. Schneller. *
V	Lendavi je gostoval SK Ptuj v prvenstveni tekmi proti SK Lendavi in zmagal z 3 :2. Sodil je g K pič.
Hornyphon...
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Prijava zgradarine za leto 1936.
„Finansijski zbornik" finančnega ministrstva z dne 3. oktobra objavlja okrožnico fin. ministrstva vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam glede prijave zgradarine za 1.1933. Iz okrožnice posnemamo :
Redne davčne prijave o zgrada-rini po čl. 105 zakona o neposrednih
davkih se morajo vložiti od 16. oktobra do 14. novembra t. I. Na
podlagi čl. 4 zakona o neposrednih davkih pa se rok zs sprejem prijav podaljša do 29. novembra. Tega dne morajo občine zopet zaključiti (prvič že 14. novembra) sezname o prijavah in jih poslati davčnim upravam. Do 6. decembra morajo nato davčne uprave sestaviti za vsako občino se zname davčnih zavezancev, ki niso prijavili zgradarine in jih pozvati, da to store v roku 8 dni, t. j. od 11, do 18. decembra.
Davčne prijave morajo proučiti s formalne in msterijalne strani (s parifikacijo) po 11. pravilnika z uporabo čl. 34 zakona o neposrednih davkih brezpogojno, manjše davčne prijave najkasneje do 5. januarja, odmero davka pa v celoti dovršiti najkasneje do 16 februarja 1936.
Ker davčni organi še vedno ne znajo pravilno izvršiti parifikacijo (tako pravi okrožnica), pa čeprav je dal davčni oddelek že ponovno obsežna navodila, se opozarjajo davčne uprave, da se mora izvršiti parif'ka-cijadohodkov vedno pri objektih:
1.	za katere ni vložena davčna prijava,
2.	zaradi katerih je vrnjena davčna prijava v svrho dopolnitve in ni bila ta, davčni upravi zopet izročena,
3.	za stavbo, ki so oddane v najem s pohištvom, orodjem, vrtom in zemljiščem,
4.	če so podatki v prijavi sumljivi,
5.	če prijavljena najemnina ne odgovarja lokalnim cenam,
6.	če v stanovanju stanuje ali ga na drug način uporablja sam lastnik ali če ga daje brezplačno drugim v vporabo ter je prijavil dohodek, ki ne odgovarja krajevnim razmeram.
7.	če je prijava vložena brez podpisa najemnika.
Kadar se izvede ocena na podlagi parifikacije, se mora objekt primerjati z objektom, podobnim onemu, za katerega se izvršuje parifika cija. Pri tem je treba upoštevati vse momente, ki vplivajo na višino dohodka kakor : položaj mesta napram centru mesta, ali je stavba na prometnem kraju, ali je nova stavba, ali ima potreben korfort in podobno. Primerjati je treba z Istimi poslopji v istem kraju, ki ima enake pogoje in podobne prostore za oddajanje. Samo po sebi se razume, da se mora v prvi vrsti primerjati stanovanje ene hiše s podobnim stanovanjem v isti hiši, za katero je prijavljena najemnina spremenljiva. Šele, kadar takega stanovanja ne bi biio, se primerja z drugim stanovanjem v naj bližji okolici.
Nato se zlasti opozarjajo davčne uprave, ker se je opazilo, da se dostikrat primerjajo stanovanja, ki so v čisto drugem delu mesta, pa čeprav so hiše s podobnimi stanovanji bile v neposredni bližini.
Na davčni prijavi, odnosno na referatu je treba takoj zapisati, s fiaterai objektom se je izvršila parifi-kacija, kako izgleda ta objekt in koliko daje najemnine. To je treba sto
riti takoj, ne pa šele potem, ko se davčni zavezanec pritoži.
Če ne bi bilo primernega objekta za primerjavo, potem je treba dobro podkrepljen predlog predložiti davčnemu odboru, prav tsko je treba postopati tudi v primeru čl, 35 zakona o neposrednih davkih.
Glede določitve brutto dohodkov za stavbe, ki se oddajajo v najem samo v času sezone se mora postopati po navodilih, prejetih v razpisu br. 72 140/30
KTTOJST9C) Tekme rodovniške žioine
o priliki zvezne razstave Zveze živinorejskih selekcijskih organizacij za svet-lolisasto govedo v M. Soboti, dne 8 septembra 1935.
Razstavni odbor je priredil o priliki razstave tudi tekme rodovniške živine, da s tem vzpodbudi člane živinorejce, da več gonijo na prostem in da še več vpregajo rodovniško ži vino, deloma pa tudi, da pokaže pred javnostjo in mnogoštevilnimi tujimi obiskovalci delovno sposobnost naše goveje živine.
Tekme niso bile tako brezhibno izvedene, kot si je razstavni odbor zamislil. Bilo je pač za izvedbo cele velikanske prireditve premalo časa in premalo delavcev, k temu pa je še bilo to vse za nss vse nekaj novega, saj je bila to prva tovrstna prireditev v državi.
Zanimanje za to prireditev v okviru razstave pa je bilo navzlic pozni odločitvi razstavnega odbora velikansko. Radi kratko odmerjenega šasa za tekme, majhnega razstavnega prostora in nezadostnih sredstev pa se je pripustijo na tekme le zelo omejeno število rodovniške živine. Bili so pa zastopani vsi ssezi pisemskega, torej tudi zveznega okoliša.
Spored tekem je bil sledeči : 1. Tekma bikov na uspešnost hoje, 2. tekma krav na uspešnost vožnje : te tekme so se vršile na banovinski cesti med M. Soboto in Veščico. Cela proga, katero so morali prehoditi oz prevoziti, znaša tečna 4 kín in 12 m in 3, tekme krav pri oranju Tekme pri oranju so se vršile na njivi last g. Benka ob cesti med M, Sobota in Cernelavci.
Pri vseh tekmah so imeli mnogoštevilni gledalci zadosti prostora, da so lahko gledali in sledili zanimivim tekmam, ki so sledile tik ena za drugo. Tekme pri oranju so se vršile istočasno, ket tekme na uspešnost hoje in vožnje.
Vreme je bilo prav ugodno, krasno pozno poletno, ceste in zemlja pa suha.	(Dalje sledi.
Sadite orehe !
Orehovo seme, katero hočete rabiti za seme, mora biti popolnoma dozorelo in zdravo. Posušiti se jih mora v senci, da ne zgubijo kaljivo sti. če ni nevarnosti pred miši, se jih lahko posadi v jeseni kar na stalno mesto. V primerno globoko jamico zakopljite tri orehe, ko ti pomladi poženejo, obdržite le najmočnejši po-
ganjk, slabša dva (če sta sploh od gnala) pa odstranimo.
Lahko pa sadimo tudi pomladi. Primerno v senci posušene orehe spravimo še v jeseni v pesek v kleti ali na prostoru, kjer ne zmrznejo. Pomladi jih vsadimo na pripravljeno mesto, kjer ostanejo za stalno.
Oreh presajevanja ne prenese dobro, to pa zato, ker se premalo pazi na glavno (srečno) korenine, ki je pri orehu važnejša, kot pri druge mu sadnemu drevju. Boljše uspehe dosežemo, ako ga razmnožujemo s semenom, katerega posadimo, kar na stalno mesto.
Orehov bi se lahko nasadilo v naši krajini àe na tisoče in tisoče, Prostora je še več ko preveč. Klima in zemlja je zadosti primerna. Pomladanski mrazovi in vsakih 100 let tako zima, da jih uniči precejšen odstotek, se pač mora vzeti v kalkulacijo. Ko-
likim ujmam so pa Izpostavljeni drugi sadeži I
O rentabilnosti orehovih nasadov pač ni treba izgubljati besed, Dragocen les, drag plod, katerega se še mora k nam celo uvažati iz tujih držav, govorita zadosti.
Sprejme se
VAJENEC ali VAJENKA
v prvi prekmursko kemično čistilnico pri FILIP KOZIC-u Murska Sobota, Mala Kaniža 23, (Prednost imajo krojači ali šivilje.)
Trgovski lokal
v sredini Murske Sobote, na najprometnejšem kraju se da v najem z 1. jan. 1936. Informacije v PREKMURSKI TISKARNI.!
ORNVPHON
ie najboljši in najcenejši!
Cene našim predmetom, posebno radio-aparatom smo
globoko zniža» i p0ie;] tega : znižani mesečni Qbrohi.
za Din 1955'-
Novi aparat Ä
mora dobite že -
Najmanjši mesečni obrok Din 120'—
BATERIJSKI APARATI : 3,4, 5 in 6 cevni, vsi z 2 voltnim^ akumulatorjem, in permanent-dinamičnim zvočnikom.!
Najboljši amerikanski aparat
H1S MASTER!
I
ZELO MAJHNA PORABA TOKA ! POLNIMO flHUMULATOHJE HITRO, DOBRO IN POCENI! V Vašem interesu je, če si hočete kupiti nov ali pa tudi] rabljen aparat, da zahtevate našo ponudbo. Mi Vam] predvajamo aparat brezplaino in brezobvez» no« Torej brez vsakega rizika !
Trgovina radio-aparatov in tehničnih predmetov
Štivan Ernest, M. Sobota.
GASILCI POZOR!]
I Na zalogi imam 4 kolno ročno brizgalno s popolno opremo ter z vsemfi rezervnimi deli najmodernejše konstrukcije, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji izpod originalne tovarniške cene. * Za brizgalno se da šestletna garancija. * Nadalje imam vedno na zalogi : sesalne cevi vseh. dimenzij, spojke vseh dimenzij, konopne cevi tuzemske, že od IS Din] meter naprej, konopne cevi holandske od Din 22 naprej, konopne cevfj češke že od Din 25 naprej, konopne cevi japonske od Din 16 naprej. Čepice za gasilce od Din 26.- komad naprej, pasovi za gasilce od Din 27 naprej, kakor tudi veliko izbiro vseh ostalih gas. potrebščin po najnižji ceniJ
Preden se odločite za nakup bodisi
brizgalne, orodja, cevi, opreme za gasilco
po najnovejših predpisih, si OGLEJTE zalogo in cene pri J
CEH pp AM C trgovina z nei, blagom MURSKA SOBOTA.