Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto IX. St. 8. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din »T % Pl ES M C H i •v^j ■c n ■<- E p Uprav n ištvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifa Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Ljubljana, 25. februarja 1940. Finančna podlaga slovenskih osrednjih znanstveni h u s ta n o v Da je in mora bili Ljubljana središče slovenskega znanstvenega in umetnostnega dela. prav tako kakor političnega življenja, zaradi stoletnega izročila in zgodovinske,ga razvoja, ne taji in ne more tajiti noben resničen Slovenec, ki mu slovenska skupnost ka j pomeni. Zanikati ne more J1 e slovenski' rojak, ne tujec, da je tudi za tujce Ljubljana, odkar je postalo slovenstvo znano po s ve t u, mesto, ki ima reprezentirati slo ven st v o v vseli pogledih itn da najde tujec v Ljubljani združeno vse, kar je za slovenstvo najvažnejšega' in •jajznači Inejšega. S tem pa še ni rečeno, da bi že dandanes bilo v resnici vse, kar bi bilo treba in kar bi re'prezentiralo v'so slovensko kulturno skupnost, res že združeno v Ljubljani. Da ni še. je kriva zgodovina, ko so bi 1 i pred letom 1918. 'aizbiti Slovenci na pet avstrijskih dežel in so današnji dan razdeljeni na štiri države. Če pogledamo med svoje velike sosede, vidimo, da je n. pr. v Italiji še danes in da je bilo v Nemčiji vsaj še pred kratkim več kulturnih sre-tako kar zadene knjištvu in znanost, pa. tudi um e M ost. Leipzig n. pr. je iim,el svoje knjižno območje, Muncben svoje knjižno iti umetnostno, prav tako n. pr. Frankfurt in Koln v Nemčiji. Milan in Florenca, Rim in Neapel pa. celo Turin in seveda Benetke v Italiji pa spet vsak svoje. To je bit deloma nasledek političnega raizvoja, še bolj pa dejstva, da se je v vsakem velikem mestu lazrastet duhovni krog, kateremu je stal vštric sosednji, katerega prvi ni mogel prekositi in izpodriniti. Posamezna kulturna območja pri velikih sosednih narodih iso obsegata i,n še obsegajo vča|si:h le po nekaj milijonov prebivalcev in ne večja ozemlja, kakor je slovensko. Zato je brezumno, če bi kdo trdil, da Slovenci zaradi majhnega števila nismo sposobni ustvarjati resnih in 'ukih duhovnih dobrin kot veliki zahodnoevropski, narodi in da nam zaradi majhnosti manjka tvarne podlage zanje. Seveda nam je pri tem v mislih sikuipno slovenstvo, vas slovenski inairod na strnjenem slovenskem ozemljil, ki je dandanes polklono razdeljeno. Bilo bi pa nesmiselno, če bi razbijati mi Slovenci svoje ozemlje, ki nam je tvarna podstava za d uh 01 vin o delo, še »na manjše enote, posebno današnji dan, ko nas je v tuzemlju le komaj dve tretjini vsega, kar nas je. Prav gotovo bi. bilo smešno, če bi kar naenkrat zaceli pri nas zahtevati, da hočemo imeti dve slovenski vseučilišči, tri »Akademije za znanost ,n. un,l®tnost« in štiri »Slovenske na,rodne galerije«, ee imajo n. pr. Čehi dve vseučilišči, Nemci Precejšnjo vrsto »Akademij za znanost in umet-ost« m 0.000 .. k) Akademija za znanost in umetnost 50.000 .. 1) Znanstveno in slav. društvo v Lj. 50.000 „ m) Ornitološki observatorij v Lj. . . 5.000 ., n) Državna biblioteka v Ljubljani . 25.000 .. o) Šolski muzej pri ogledni šoli v Lj. 5.000 .. p) Slovenska šolska matica v Lj. . . 10.000 ,, r) Razna druga znanstvena društva. . 50.000 „ Dalje je bito po 'banovinskem preračunu za leto 1939./40. določenih še pod št. partija 104. štev. pozicije (), 7 im 8 še za odkup umetnin, znanstvenih zbirk, umetnoobrtnih predmetov in starin, za umetniška izpopolnjevanja 155.000 din za arheološka izkopavanja im varstvo zgodovinskih predmetov . . 10.000 „ za raziskavam je podzemeljskih jam in geološke 'preiskave.................... 10.000 ,, Za vse znanstvene zavode in organizacije je bilo tedaj skupaj z Narodno galerijo ter za podpore za umetnike v banovinskem preračunu za leto 1939./40. določenih 527.000 dinarjev. Med osrednje slovenske znanstvene, ustanove in organizacije spadajo izmed zgoraj navedenih Muzejsko društvo v Ljubljani, Prirodoslovno društvo v Ljubljani, Geografsko društvo v Ljubljani, Umetnostno zgodovinsko društvo. v Ljubljani, Ornitološki observatorij, Državna (sedaj vseučitiška knjižnica v Ljubljani in seveda. Akademija za znanost in umetnost, če že izvzamemo Narodno galerijo, ki je bolj umetnostna ustanova. Vse te osrednje znanstvene ustanove im organizacije so dobile v tekočem proračunskem letu iz banovinskega preračuna le 97.000 dinarjev, če izvzamemo Znanstveno in slavistično društvo, ki je seveda tudi osrednja slovenska znanstvena ustanova in ki je dobila. 50.000 dinarjev. V navedenih 97.000 dinarjih je pa zapopadena tudi podpora 7,a Slovensko akademijo za znanost in umetnost, ki ni le osrednja slovenska, ampak obenem tudi vrhovna slovenska znanstvena ustanova. Muzejska društva v drugih krajih kakor v Ljubljani z Zgodovinskim društvom v Mariboru, so pa prejeta skupaj 95.000 dinarjev. Muzejsko društvo v Ljubljani, čigar področje obsega vso Slovenijo in je lani v mesecu decembru praznovalo stoletnico svojega obstoja je prejelo le 20.000 dinarjev. Narodni muzej v Ljubljani, ki je zraven vseučilišča im Akademije za znanost in umetnost gotovo najvažnejši znanstveni zavod, ki naj bi reprezentira! zraven zgodovine tudi druge veje slovenske preteklosti in sedanjosti, pa , iz banovinskega preračuna za leto I959./40. sploh ni prejel ničesar. Narodni muzej v Ljubljani, ki je osrednji slovenski muzej, ki naj reprezentira in bi moral reprezentirati edini celotno slovenstvo pred tujci in domačini, je sicer državni zavod, ki mu pa daje državna blagajna1 za režijo celih 150.000 dinarjev na leto. tako da mu ostane za nakupe novih zbirk in predmetov na leto komaj 20.000 dinarjev. Vse pritiskanje v Belgradu za povišanje podpore je brez uspeha. Ker pa mora in sme slovenski Narodni muzej edini v Sloveniji imeti v svojih shrambah stvari, ki zadevajo vso slovensko skupnot, je gotovo, da s sedanjimi tvar-nimi sredstvi slovenski Narodni muzej svoje naloge ne more vršiti in če pojde- tako naprej, bomo v prihodnosti Slovenci brez svojega. Narodnega muzeja, ker bo ljubljanski Narodni muzej izgubit vseslovenski značaj! Pripomniti je trdim, da iz zgoraj omenjene postavke banovinskega preračuna za odkup umetnin, znanstvenih zbirk, umetno-obrtnih predmetov in stvari v znesku 155.000 dinarjev, Narodnii muzej ni prejel ničesar. Zbirke in predmeti, ki spadajo v slovenski Narodni muzej imajo pa po navadi vse drugačno ceno kot tisti, ki spada jo v krajevne male muzeje in zbirke, ki so dostopne povrh le prebivalstvu podeželskih 'krajev. Da nas ne bo kdo napačno razumel, moramo poudariti, da je prav, da se tudi v drugih mestih Slovenije budi smisel za krajevno znanstveno delo in da je prav, da je posebno v Mariboru, pa tudi drugod veliko zanimanje za muzejstvo in za krajevno zgod vi no. Posebno je to važno ob meji tudi v narodnostnem pogledu. Vendar je pa potrebno in mora vsak slovenski razumnik spoznati, da morajo imeti osrednji slovenski znanstveni zavodi in organizacije nele vse /bolj obsežno vsebino, ampak tudi vse, kar je za repre-zentacijo vse in cele slovenske skupnosti potrebno in da morajo stati na isti višini kot take vsenarodne ustanove drugih narodov. Brez denarnih sredstev pa, te višine ne morejo doseči. Naposled bi še pripomnili, da je Muzejsko društvo v Ljubljani osrednje slovensko muzejsko'društvo in ima iste namene kot Muzejsko društvo v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru skupaj, pa je prejelo od banovine le 20.0M dinarjev, med tem ko stci prejeti obe imenovani mariborski društvi, ki seveda prejeto podporo tudi zaslužita, skupaj 55.000 dinarjev, torej skora j trikrat več kot Muzejsko društvo v Ljubljani. Na koncu vseli koncev in do kralja, pa. ibo rešeno vprašanje slovenskih osrednjih znanstvenih ustanov in organizacij seveda takrat, kadar in če bomo Slovenci sami razpolagali s svojim denarjem in bo Slovenija finančno samostojna. Celostni trikotnik Čo je kdo govoril pred kakim pol leta o totalitarnem trikotniku, je mislil seveda nai zoper-boljševiško zvezo Italija, Nemčija, Japonska. Ver-liko se je takrat govorilo o tej zvezi, in celostni listi so biti polni hvale o jej, kako trdna da je im neomajna. In prerokovanja je bito, kar se tiče njene trajnosti. d'a je bila spričo njega večnost ze kar nekam preveč skromna in nezadostna zadeva. Pa je dahnil bog vojne vanjo in — razkropila se je. A danes — danes govore že o novem veliko-političnem trikotniku Nemčija-Rusija-Itailijai. Pri tem pa je najbolj mikavno to, da ga oznanjajo tudi taki, ki so prej oznanjali njegovo živo nasprotje. Vse to pa ni moglo prav nič iznenaditi tistega, ki je stvari sodil trezno, to je kot boj imperia- iisfičnih ciljev, ne pa morebiti po lepili besedah raznih državnikov, za podložniske duhove prir krojenih. Popolna: zmaga demokratičnega Zahoda bi namreč pomenila ne samo razbil je narod no-sociali-stičnie Nemčije, ampak hkrati tudi, da bi bila Italija brez moči nasproti Angliji in Franciji, ki imata še precej neporavnanih računov z njo. Saj je še lanskega decembra, torej sredi sedanje vojne, pisal ugledni angleški obzornik »Nineiecnih Century and \fter , da je eden poglavitnih ciljev zahodnih stil, zagotoviti v Sredozemlju angleško-francosko prev ladje. Prav talko bi pomenila tudi za Rusijo močno oslabitev v njeni zunanji politiki, v notranji bi pa utegnila biti za režim naravnost usodna. Popolna zmaga Nemčije bi pa spet tej prinesla tolikšno premoč, da bi si lahko podredila ne samo obrobne male 'države, ampak da bi bili 'tildi Italija in Rusija v močni, skoraj vazalni odvisnosti od nje. Iz tega pa sledi za le države dvoje: po eni strani Nemčijo ne bolj podpirati, kolikor je potrebno, da vzdrži, po drugi pa. v tej nejasnosti in zmešnjavi čim bolj razširjati svoj vpliv in svojo moč. iti se sicer začenjajo križati ruske in itali-janskc koristi ne samo med seboj, ampak bolj ali manj tudi z nemškimi. Ostri, nastop Italije proti Rusiji za 'skandinavske države, zlasti za Finsko, potem za Romunijo in sploh Balkan kaze .smeri njene politike, kolikor je v očitnem nasprotju z rusko. Rusija ni ostala ničesar dolžna, in njeni napadi na italijansko politiko so daleč izven vi j odnosi i. ha kor je bila vsaj včasih v meddržavnem občevanju v navadi. Vendar pa se ni treba, misliti, da bi moralo biti to ostro prerekanje začetek kakšnega bolj resnega spopada. V tem nas najbolj potrjuje, da sicer italijanska vlada dovoljuje svojim listom in svojim študentom demonstrirati zoper Rusijo, da, dovoljuje zbirati prostovoljce za Fince in jim celo pošilja letala, da pa je uradno v skrajni meri. korektna. Prav tako ni bilo z ruski' strani še nobene uradne demonstraciji' zoper Italijo. /. italijanskega stališča je pred vsem razumljiva s k ib za mir na: Balkanu, ki nima z miroljubnostjo na sebi nobene zveze. la skrb za mir je namreč, samo skrb. da ne bi kdo drugi segal v interesno področje, ki ga šteje Italija za svojega. In tista poudarjana njena miroljubnost ima v resnici samo pomen in namen, povedali Rusiji, pa nič manj tudi Nemčiji, da ni pripravljena, sprejeti njihn.o ekspanzijo v la det! Fvrupe. Ne le zaradi svojih gospodarskih koristi. Samo na zemljevid je treba pogledati, pa se vidi, da bi tako nemška kakor ruška ekspanzija na Balkan potisniti Italijo popolnoma v kot. da bi bila z njo do v klad-nega kamna omajana njena svetovno-politična veljava. S tem pa seveda ne mislliimo reci, da bi italijanska miroljubnost ne bila tudi stvarno odkritosrčna. Kajti začeta vojna, kdo ve, zlasti isredi sedanjih homatij. kje bi se končala. Sprožen pilaiz se ne ustavi zmeraj tam, kjer bi ;se človeku zdelo. Verjetno pa je. da se bo prav tu začela' tudi ruska miroljubnost. Na I'inskem se niti ruska vojska niti 'bol j Sev iška organizatoričiia sposobnost ni kdo ve kaj skazala. Na jugu stoji v Siriji za močno turško močna i ra n eosk o-angl cš ka voj ska. Rom unija je tudi kolikor toliko pripravljena. In če je še Indija na drugi strani, In bil i boljševiki tbrezprimerni politični pustolovci, če bi se spuščali v balkansko vojno. Ker danes z zahod-nimi silami ni več mogoč sporazumi, je bolje, ti ,ga z Italijo. Naviseizadnje sta Rusija in Italija tudi zaveznici Nemčije. Po negativni plati, pa so koristi vseh treh vsaj toliko povezane, da so vse bolj ali manj zoper zahodne demokracije. Iskale bodo zato tudi pozitivnih interesnih strani, da se znajdejo na isti. ploščini. Posebno Nemčija si bo prizadevali! za to. K vsemu prihaja še sorodnost ideologičnih sestavov. Celostni fašizem je navsezadnje prišel na svet -kol. otrok celostnega boljševizma. V Moskvi iso bili in so zlasti danes na demokracije vse bolj hudi kakor na fašistične vladavine. Ge malo pomislimo nazaj, je bila fašistična Italija med prvimi, ki je priznala boljševiško Rusijo., t,n v listih dneh je bil Mussolini (poleg Forda) najpopularnejši buržuj v Moskvi. Svetovno-političmi položaj, ne malo pa tudi miselna sorodnost, silita zato Italijo in Rusijo, da se zbližata. Mnogim posebnim željam so je sicer treba v ta namen odreči, ali jih pa vsaj odložiti na boljše čase. Tisto medsebojno prerekanje ima v prvi vrsti pač namen, opozoriti bodočega so-pogodnika, da ima vsak del tudi še svoje posebne imperialistične potrebe in želje. V vsem tem človeka najbolj potrjuje dejstvo, da vesti o nastajajočem, novem trikotniku niso bile v Italiji preklicane. A to bi se bilo moralo zgoditi, če bi bil tisti hudi, boj zoper barbarski boljševizem, v listih, in na shodih oznanjan, reis mišljen tako, kakor so ga sprejemali nekateri preprosti duhovi — zlasti med nami. Naj bi nam bil tudi ta razvoj v svetovni politiki nam Slovencem v pouk in_ ravnanje. Simpatije v veliki politiki nimajo teže, le kakšni politično nezreli narodi, med katere spadamo na žalost v obilni meri tudi mi, Slovenci, mislijo dru- gače. Zato. pa prav zato, smo tudi stalen predmet izkoriščanja. In edino plačilo zanj je bila milostna pohvala, zmeraj z nekoliko 'posmehljivim prir zvenom, naše neomajne zvestobe in državotvorne vdanosti. Zvestobe in vdanosti tistim, ki so- bili nad nami, ker pač mi nismo našli pota izpod' njih. Če smo v zgornjem nekoliko razložili laiško-rurike račune, pa s tem še nismo rekli, da bi v teh računih ne bile mogoče pomote, iz napačno ocenjenih neznank izvirajoče. Zmeraj znova moramo opozarjati, tla je ta vojna celostna, celostna od obeli strani, kajti tudi demokracije so morale sprejeti za zunanjo politiko to načelo v spoznanju, da se je pač treba pred palico braniti s krepelcem. Zato pa ni prav nič verjetno, da bi »e vojna ustavila nekje na sredi', razen Če hi bili obe strani enako in ob istem času popolnoma izčropali i. kar pa spet ni prav nič verjetno. Tista stran, ki bo zmagala, pojde svojo pot, in njena premoč po zmagi bo tolikšna, da plazu voj ne ne bo mogoče ustaviti z nobenim mešetarskim posredovanjem. Kajti takrat ne bo več sile. ki bi to mogla storiti. udor Kostni,,, precj novim koiedarjei 11 (Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.) Torek. I. "k I938. — Ponoči, je govoril minister dr. Krek na radiu izselil ikoni v Ameriki. Povedal je, da Hrvati sicer ne sodelujejo v parlamentu. priznavati pa morajo dr. Stoj adi novi cevi vladi, da hoče uvel javiti pravičnost im enakopravnost ter da je voljna dati narodu neposreden vpliv. Proti opoziciji na desni in levi se uveljavlja vlada s svojo pomiri ji vostjo, umerjenostjo in pravičnostjo. Sreda, 2. C 19i8. — V »Slovencu objavlja Ciril Žebot spodbuden sestavek o »tretji stopnji fašistične korporativne 'države«. Uvodnik »Slovenca se bavi s prosvetno politiko M aga ruše vica, ki jo zelo polivali,. —■ V »narodni skupščini« poroča notranji minister o preračunu notranje uprave. Preračun, je za 62 milijonov dinarjev višji kakor v predhodnem letu, to pa zaradi povečanega dela. napredka upravnega aparata in izpopolnitve policije in orožništva. Ozračje na Hrvaškem je mnogo bolj pomirljivo kakor pred tremi leti. kajti državne oblasti skrbijo strogo le po zakonu za red in mir. IISS oblikovno ne obstaja, ker je izrazito plemenska in krajevna, kar je prepovedano. Gospodarsko slogo smo vselej, kadar je bilo treba, zavrnili na njeno zakonito področje, ■Seljačka sloga ni dajala povoda za intervencije, hrvaška kmečka obramba pa je protizakonita organizacija, ki jo je dal. prepovedati, kjer koli so jo organi zalotili. V ravnanju vlade ni nobene osti proti Hrvatom. Dovolj močne se čutimo, da tudii nasprotnikom Lahko pustimo popolno svobodo. Oblast bo še pozorna na komunizem. Čim Kontu v Preteklo leto so banski svetniki ob zaključku svojega zborovanja izrekli željo, da naj bi bilo to zborovanje zadnje v takšni obliki. Želeli so. da bi -se prihodnjič zbrali že kot izvoljeni zastopniki slovenskega ljudstva s pravico odločevanja v samoupravnih zadevah. Pri tej priložnosti se je oglasil k besedi banski svetnik Ivan Avsenek in s svojim govorom poskusil nekoliko ohladiti navdušenje svojih tovarišev za samoupravo, češ da stvar ni tako rožnata, kakor si jo oni predstavljajo, ker se more od državnega preračuna 'decentralizirali le dvajset in nekaj delsetin odstotka. Od takrat je minulo leto dni. Medtem smo doživeli marsikaj novega tako v zunanjem svetu kakor tudi doma. Za nas je bil pač najpomembnejši dogodek sporazumi med Dragišo Cvekovičem in dr. Mačkom, na podlagi katerega je bila ustanovljena' banovina Hrvaška z obsežno samoupravo. Pri nas se žal ni nič spremenilo in našim banskim svetnikom se ni izpolnila njihova lanskoletna želja, temveč so se letos zopet sestali na svoje zborovanje v istem svojstvu kot minulo leto. Kljub temu pa so ostali zvesti sami sebi in so tudi to pot izglasovali resolucijo, s katero zahtevajo Ustanovitev banovine Slovenije. Zborovanje pai ni moglo biti zaključeno, preden ni spregovoril k stvari banski svetnik Ivan Avsenek in zopet prilil nekoliko mrzle vode na glave za samoupravo navdušenih banskih svetnikov. Iz časopisnih poročil vidimo, da je postavil tele trditve: Na vprašanje, ali smo finančno dovolj močili, da vzdržimo samoupravo, mirno lahko trdimo, da to sploh ni vprašanje. Mi se ne borimo za samoupravo zato, da bi dobili nekaj denarja več ali manj, temveč zato, ker lo zahteva naša narodna samobitnost. Če je politična volja naroda, iki zahteva, da se ustvari samouprava, potem jo Ibo narod tudi ustvaril, pa če treba tudi z žrtvami. Ocene o državnih dohodkih in izdatkih pri nas niso čisto zlato in vari rajo od leta do leta. ločne številke o razliki danega im prejetega bi mogli dobiti le, če bi javna uprava sama izračunala, kako je s tem vprašanjem, šele potem bomo mogli s točnimi številkami izračunati resnično razliko. V razpravljanju zadnjega časa, ki se vrši v obče zelo površno, se je pojavila krilatica, da smo dali milijardo, a dobili le 800 milijonov, tako da snno na zgulbi za 200 milijonov. Vse te številke so samovoljne in nimajo nič opraviti s štirimi matematičnimi elle-menti. V tem pogledu je treba mnogo strokovnega znanja iin kritičnega pogleda. Samovoljne in nekritične številke, ki krožijo v zadnjem času ob 'razpravah o naši finančni samostojnosti, nam lahko tudi zelo škodujejo. Želja, da bi pri samoupravni ureditvi vse davčne dajatve pobirala samouprava in chijalla pripadajoče tangente državi, ne bo izvedljivo, če hočemo obdržati več je discipline, čim več je vdanosti do države, čim več je smisla za zakonitost in pravico, tein več demokracije zasluži vsak narodi. — Iz »Jutra« izvemo, da je isti govornik v teku svojega j poročila napravil tudi notranje politično ekspertizo o pomenu belega konja, ki ga je zajahal j dr. Maček na svoj rojstni dan. Ret ek, 4. 5. 1918. — »Slovenec se \ uvodniku Naša notranja politika« veseli uspehov, »veščine in spretnosti«, s katerimi vodi clr. Korošec notranjo poliliko države. — Brez vsake zveze s teni posnemamo iz Jutra . tla poslanec Rašovič ni prišel v parlament, ker so ga med potjo v parlament napadli štirje moški, ga pobili na t.la in mu odvzel i vse dokumente za njegov govor. Notranji minister je na te vesti izjavil, da policija o dogodku ne ve sploh ničesar in da gre domnevno za mi-stifikacijo. »Slovenski dom« dostavlja, da je »primer Rašovič komedija in da je to vsakomur jasno, kdor pozna najnovejši način boja JNS . Torek, 8. 1. 1918. V uvodniku »Čudo obme šanje opozicije« izraža »Slovenec« upanje, da sC bo »s časom pozabilo, če so oblastniki, segli, kot se je to zgodilo v šesto jainuaiski diktaturi,, po nemoralnih sredstvih«. — Na ta uvodnik se bo jutri oglasilo »Jutro pod naslovom: Pamflet v .Slo- vencu1«. Petek. li. 1. 1918. — »Slovenec« se dotika »Pamfleta v .Slovencu’* in omenja, da je v neki tiskarni \ Celju neznanec naročil štanipiljo z napisom Četniki JR/, • Po izdelek pa ni nihče prišel. korist? gc»spo skupno finančno ministrstvo. Mnogi premalo uipuste-;« vajo stvarne potrebe naše države. Še manj pa upoštevajo izredno stanje, tki bo gotovo zahtevalo novih žrtev. Potrebe zadnjih let nujleipše dokazujejo, da so biili državni preračuni premajhni-. V bodoče bodo državne potrebe iste ali ipa še večje. Zavedali ipa sc moramo, da je naša nevtralnost vredna toliko, kollikor naša moč. Ta pa je v redna toliko, kolikor zanjo žrtvujemo vojaških in tehničnih investicij. Predmet delitve bi billi lahko samo neposredni davki. Vendar bo treba tudi pri m j ih 'previdno 'postopati. Sploh bo treba ipri sestavljanju bodočega buli o v inskega preračuna kar najbolj previdno začeti. Najvažnejši direktni davki morajo ostati absolutno v režiji države. Vsak drug sistem bo skrahiral ali pa bo skrahirala 'gospodarska enotnost. Že Urni nilsmo mogli' razumeti, kako je prilšel gospodarstvenik banski svetnik Ivan Avsendk do trditve, da se ne 'da decentralizirali več kot dvajset odstotkov državnih dohodkov. V teku leta so jo izkazalo, da je bila ta trditev brez podlage, ker jo sporazum z dne 26. avgusta niti najmanj ni upošteval. . j Prav tako seduj ne moremo razumeti izvajanj banskega svetnika lvanai Avseneka, kajti poudarjanje enotnosti državnega: gospodarstva je zelo širok pojem in more vsebovati slabe in dobre strani. Po našem mnenju bi bilo za nas zelo koristno, če bi se čiimprej decentralizirali neštevilni fondi ter tudi druge ustanove kot n. pr. Državna hipotekarna banka in podobno. Kar se tiče finančne moči Slovenije, je bilo že tolikokrat ugotovljeno, da daje državi več kot pa od nje prejemu, da res ne razumemo, da se danes najde sploh še kdo, ki v to dvomi. Očitek, tla so številke, ki' jih navajajo razpravo o finančni samostojnosti Slovenije, samovoljne, je popolnoma neosnovan, ker so vse nam znane take razprave oprte na uradne podatke. Trditev, (Ig. ne bi bilo izvedljivo, da bi davke pobirala samouprava in državi dajala samo odpadajoče tangente, je prav tako malo osnovana, kakor je bila trditev, da ise ne more decentralizirati več kakor dvajset odstotkov državnih dohodkov. Za vsakega pametnega človeka ni nobenega dvoma, da se vsai ta vprašanja, dajo zadovoljivo rešiti s primernim sporazumom in pametnim dogovorom, ker do sedaj še ni' bito (»vrženo dejstvo, da bi tega, kar smo sami naredili, tudi ne mogli spremeniti. Za io je potreba le dobre volje vseh. ki v tem pogledu štejejo. Zaradi tega nam nF kakor ne gre v glavo, komu v korist nuj bi bile trditve, ki jih je postavil banski svetnik Ivan Avsenek. f Emilijan Lilek v ( i.i" umrl dno 19. svečana I. »lni L . zgodovinar in narodoslovec Lmilijan Lilek, častni) iwl “Kluba koroških Slovencev« in njegov 'podpornik. Lmilijan Lilek, ki j c |>il \ 89. letu statisti. je služboval v Wiener NeiiLstadtu. v (iradeu. v Sarajevu, v Zadru in je bil leta 1909. imenovan /;i ravnatelja na samostojnih n emšlk-os I o v e n s k i 11 fftzredih celjske'gimnazije, ki jih je dosegla slovenska državnozborska delegacija. Leta 1919. je l*a postal ravnatelj na novo osnovani slovenski višji gimnaziji v C elju, ki jo je vodil do leta 1924. Spisal je zraven šolskih knji,g celo vrsto .pedagoških in zgodovinskih sestavkov v nemškem in \ hrvaškem jeziku iz hrvaške in avstrijske zgodovine. Posebno se je zavzemal za slovensko Koroško ier je dokazovali, da je slovanska kultura starejša kol nemška in da 'pripada Koroška Sloveniji. Zaradi tega je izzval hude polemike z Nemci. Lmilijan I.iIe’k je bil še v visoki starosti V('(lno žilav slovenski kulturni delavec, ki se je Zi,niimail še posebno za slovensko narodnoobramb-110 delo. kaiero je tudi ivarno podpiral. f Ljubomir Davidovič \ dobi. ko cvete in se bohoti v političnem svetu uvažava,n je praktičnih razmer, ko se oportunizem šteje ktut edina resna politična moč. v času splošnega -prepričanja, da .praktičen politik ne more* za dolgo ostaii načelen in dosleden, v času. ko se šteje zahteva po doslednosti in načelnosti kot doka.z politične nezrelosti. — je* umrl nHxl Srbi mož. ki je bil načelen in -dosleden do "m rti. la mož je bivši minister i'ii ministrski predsednik. bivši belgrajski župan, gimnazijski profesor in ravnatelj Ljubomir Davidovič. Rojen je bil 24. decembra 1863, umrl je 19. '■brmrrjji 1940. Na političnem odru se je pokazal pr vic med tisto mladino, ki je tedaj, ko so stari voditelji radikalne stranke, ki so kot bivši nri-istri in dvorni svetniki izgubili svojo bojevitost vztrajnost za demokratična načela radikalne franke in so zlasti v preganjanju po ivandan-Nkeni aienlatu postali mevžašti in plašni in nazadnje pristali na sporazum z naprednjaki in na sestoap r i Is k o ustavo, imela vse to za očitno i-z-demokratičnih načel. Zato ni hotela pr j- . stati zlasti na fnosijo s stranko naprednjakov ler sc je oc! tako imenovanih »fuzionašev« v radikalni stranki -odcepila kot Samostalna radikalna stranka, la stranka ni postavila kakih novih načel, tudi ne novetga programa, poudarila je samo zahievo. da dosedanji program in načela, nc smejo Postati trgovsko blago za. taktiziranje, s katerim s'i hočejo voditelji omogočiti pristop do vlade. Kot eden izmed te- mladine je bi‘l izvoljen Ljubomir Davidovič leta 1901. v narodno skupščino, em načelom je ostal zvc*sl do svoje smrti v 77. letu. Po svetovni vojni je bil med zastopniki srbskega naroda, ki so dogovorili krfski pakt. Od leclaj naprej je ostal zvest tudi ideji sporazuma clo smrti. Po uvedbi diktature ni niti trenutek omahoval, da vzame odločno ‘odklonilno stališče. Daši jv bil že v tistih letih, ko drugi politiki že naravnost mrzlično iščejo prilike in možnosti, da hi se pred. smrtjo .še uveljavili, ni nikdar niti od daleč mislil na kak kompromis z režimom, ki bi mu l>il omogočil vstoip zopet v vlado. To dejstvo ga. dela posebno velikega in prikupnega. Ljuba Davidovič ni bil salonski politik. Bil je ljudski politik, zato mu je srbski narod dati častni naslov »C ika, Ljuba«, to je »striček Ljuba«. Zato .je razumljivo, da je bil vedno tudi odločen bojevnik za 'politično svobodo. Mučence politične svobode je podpiral in obiskoval, ne glede na st ran kansko pripadnost. Umrl j c- srecli boja, brez premoženja. Svoji domovini je žrtvoval tudi' edinega sitna, ki je padel med svetovno vojno. Njegovi politični ideali niso bili uresničeni, pač pa je gledat že zarjo bodočih dni, kakor svoje dni naš dr. Krek. Slovenci mu moramo biti posebej hvaležni, ker je kot naučili minister pripravil ustanovitev slovenskega vseučilišču v Ljubljani. Zdrobljena moč »Jutro je priobčilo zapisek pod naslovom »V drobljenju je moč«, v katerem se zaletuje v ustanavlja Ice .samostojne demokratske in narodno ra-dikame stranke v Sloveniji. Stvar je zanimiva zaradi tega, ker dejansko priznava raizkroj med pripadniki centralistične J N S v Sloveiji, ki je bilo po istem »Jutru« še prav pred kratkim neverjetno »čvrsto povezana« med seboj, navznoter, navzven pa tja v četrto dimenzijo. Očitno je »Jutro« in njegove poglavarje obšlo spoznanje, da ne bo ziepa več tistih in lakih časov, ko je na, primer lahko dobil dr. Kramer v Ljubljani kar vse oddane glasove, h katerim je zaradi zaokroženosti prištet še tiste iz zasebnih pisem. l\e, odšla je moč, in glasovi z njo. in če se je tako zgodilo in če se bo se na take načine godilo, tedaj si dr. Kramer z »Jutrom« lahko to .še prav posebno prišteje v zaslugo, hlkratti pa pomisli na tisto ljudsko resnico, da ima vsaka palica dva konca. In talko mu tudi »Večernik lahko po pravici bere takšnele levite: . ...... Z obema akcijaniu »Jutro« 'ni zadovoljno, ker misli njegov politični šef, da itna še vedno samo on fot njegov lotuili,turni strankarski režim monopol na vso napredno politiko v Sloveniji. Ker nc tnore dobili niti \ Zagrebu niti v Belgradu nikogar več, ki bi hotel z njim, im naj se mu še tako ponuja, bi morali po 'njegovem tudi vsi drugi ostati za zapečkom. Namesto da bi pri »Jutru« vendarle že iizpregledali, da je .konec- str ankarskih .avtoritativnih režimov im monopolov ter da je v Sloveniji vsako kakršno koli poiziti.vno m konstruktivno zbiranje političnih sil — da se dvig- ne Slovenija iz političnega kaosa in da ne bo Slovcv ni ja v vsedržavni politiki -tako izolirana in brez vsakega pomena, kakor je danes — nov in neobhodino potreben. Lega sedanjemu »jutnovemu« političnemu šefu nihče več ne bo dopovedal. On napada, mali in razbija vse. kar ne spada v njegovo kramo. Njegovo geslo je in ostane: »V drobljenju je moč«. Resolucija banskega sveta glede slovenskega jezika Banski svet v Ljubljani je sklenil na -predlog g. Ferdinanda Novaka v zadnjem zasedanju med drugimi tudi resolucijo, ki se glasi: »Slovenski jezik naj se v smislu ustavnih določil povsod v pošte v a v polni meri pri vseh oblast v ih in naj se občinam v Slovemiij pošiljajo v.si razpisi v razumljivem jezilku. Višja oblast va naj skrlbe. da bodo ti razpisi sestavljeni v pravilni slovenščini. Razpise, katere pošiljajo centralna oblastva, naj vmeisna oblastva, prevedena v slovenščino, .sporoče občinam. Tiskovine, katere rabijo naši uradi, naj se tiskajo v naših tiskarnah; kolikor bi to ne bilo v skladu s predpisi, ki veljajo za državno tiskarno v Belgradu, naj se isti spremene; če pa io ni mogoče, naj si nastavi ta tiskarna knjižne sllovenščine zmožno osebje.« Po predstoječi resoluciji banskega sveta naj ' bi torej podrejene instance prestavljale odloke in rešitve osrednjih olblastev v slovenščino in naj bi prejemale občine odloke in rešitve belgrajsk ih oblasti le v (prestavil. Če bi obveljalo io stališče, bi bila slovenščina zapostavljena za srbskohrva-ški jezik in bi ne bila enakopravna z njim. ker ne bi. bile dolžne osrednje instance uradovati v slovenskem jeziku. Slovenščina bi bila uradni jezik le podrejenih oblasti. Če je pa slovenščina enakopravna s 'srbščino in hrvaščino in je državni jezik kot oba omenjena jezika, potem je njen prostor v vseh -državnih in posebno tudi še v osrednjih državnih uradih. Če pa tam nima prostora, potem ni enakopravni a s srbščino in hrvaščino. , Če osrednji državni uradi' niso dolžni, uradovati v slovenskem jezilku v zadevah iz Slovenije, potem v osrednjih uradih tudi ni treba slovenskih ' uradnikov. Kar pa zadene sedanjo ustavo in pravice slovenskega ko't uradnega jezika po sedanji ustavi., pa opozar jamo na sodbo državnega sveta ši. "M)>19/% od 26. februarja 1937, ki je bila izdana na tožbo dr. J. R-a zooer belgrajsko finančno ministrstvo zaradi isrbiskohrvaških davčnih odlokov v Sloveniji, katero -sodbo smo priobčili v »Slovenijii« 21. maja 1937 in h 'kateri nismo z ozirom na takrat vladajoče razmere mogli 'podati pojasnil, o nasledkih in pomenu te isotlbe. Popolna medicinska fakulteta v Ljubljani? V dneh od 12. do 17. 2. tega leita je zasedal v Ljubljani banski svet, ki je sprejel med druigiimi naslednjo resolucijo: »Banski svet dravske banovine ugotavlja, da je za »pio-šen dvig zdravstva v Sloveniji in v vsej šluk Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje 2a Štajersko in Koroško v 1.1918-1920 (Nadaljevan je.) Ugled in odlikovanja iz svetovne vojne so mi pomagala k uspehom pri obrambi in zasedbi Radgone. — Razpad Avstro-Ogrske in rojstvo naše države v ogledalu radgonske bitke. Pri preganjanju sovražnih oddelkov 4. felbru- ‘tipkal. Tako mu ni drugega kazalo, kakor da opusti misel na sodelovanje pri razpisu. Vem, da so pobrali gospodje pri literarnih ocenjevalnih komisijah navado »dveh tipkanih izvodov« v zamejstvu, ne vem pa, kako si predstavljajo življenjsko raiven. mladega, ali tudi že bolj priznanega islovenskega pisatelja. Navada »dveh tipkanih izvodov« je mogla nastati tam, kjer dobivajo pisatelji takšne honorarje, da si lahko mimogrede kupijo tudi pisalni stroj. Pri nas pa sino še daleč od takšnih honorarjev. To vedo gospodje pri ocenjevalnih 1 iteraunih komisijah pra.v C-nto dobro. Zato bi pač lahko pokazali malo več socialnega čuta. Devetdeset milijonov lir za odkup zadolženih slovenskih posestev na Primorskem! »Slovenski dom« je poročal dne 12. II. I. I.. da je dala italijanska država agrarni banki na razpolago velikanski znesek 90.009.000 lir za odkup zadolženih posestev in samo za Julijsko krajino. Na teh posestvih naseljujejo italijanske banke in kolonizacijske družbe, ki sodelujejo v tesni povezanosti z njimi, kakor znano italijanske kmečke družine iz Furlanije in celo iz južne Italije, da tako zagotovijo za vso bodočnost italijanski značaj Primorske in Istre. V tem pogledu bi se mogli tudi mi marsikaj naučiti od Italijanov. Njihov zgled nam dovolj jasno dokazuje važnost notraojekolonizacijskih družb in njihove naloge v narodnobrambnem pogledu. Saj bo za teh devetdeset milijonov lir zamenjalo okrog 5000 slovenskih posestev na Primorskem svoje lastnike. To je velike važnosti za utrditev iitalijamstva v tej deželi, ker bo omogočilo naselitev novih 5000 italijanskih kolom-stovskih družin na obmejni zemlji, ki doslej n,i bila last italijansko zavednih ljudi. Vojvodina Predzadnjo nedeljo je bil v Som boru shod tamkajšnje podružnice Srpskega kulturnega kluba. Shod je bil javen iin baje je prišlo okoli 5000 ljudi nanj. Govorilo in protestiralo se je zoper avtonomijo Vojvodine. Zlasti sta bila odločna odvetnik Jovan Konjovič, ki je zatrjeval, da je Vojvodina srbska dežela, ki je Srbi ne bodo nikomur odstopili, in vseučiliški profesor dr. Aleksander Ilič, kii je rekel, da Srbi glede Vojvodine Hrvatom ne bodo odnehali. Kakor znano, so Bunjevci, ki prebivajo zlasti okoli Subotice, katoliško vere in se štejejo za Hrvate. Večina vojtvodi nekega prebivalstva je ne-srbska, Srbov je v resnici komaj 'slaba tretjima. Ta shod je v teh dneh tem bolj važen, ker gre za nepolitično organizacijo, ki šteje med svojimi udi odlične srbske kulturne delavce, kakor zgodovinarja Slobodana Jovanoviča, torej za vrsto ljudi, ki po navadi ne nagibajo k skrajnosti' i>* nepomirljivosti. Sicer je pa samo en nastop v dolgi v risi i napadov zoper sporazumi im — za ka i dejansko gre! — zoper enakopravnost Slovencev in Hrvatov v tej državi. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljan8* Opazovalec f Emilijan Lilek V Celju je umiri dne 19. svečana t. I. šolnik, zgodovinar in naravoslovec Emilijan Lilek, častni ud »Kluba koroških Slovencev in njegov podpornik. Emilijan Lilek, ki je ibil v 89. letu starosti. je služboval v Wiener Ne us taci m. v Gradcu, v Sarajevu, v Zadru in je bil leta 1909. imenovan z a ravnatelja na samostojnih nemslkoslovenskih razredih celjske gimnazije, ki jih je dosegla slovenska državnozborska delegacija, letaj 1919. je pa postal ravnatelj na novo osnovani slovenski višji gimnaziji v Celju, ki jo je vodil do leta 1924. Spisal je zraven šolskih knjig celo vrsto pedagoških in zgodovinskih sestavkov v nemškem in v hrvaškem jeziku iz hrvaške in avstrijske zgodovine. Posebno se je zavzemal za silovensko Koroško ter je dokazovali, da je slovanska 'kultura, starejša kot nemška in da pripada Koroška Sloveniji. Zaradi tega je izzval hude polemike z Nemci. Emil jan Lilek je bil še v visoki starosti vedno žilav slovenski kulturni delavec, 'kii se je zanimal za vse veje slovenskega duhovnega in kulturnega gibanja, ker je ibil globoko izobražen mož in eden izmed vidnih osebnosti starejšega slovenskega pok o I e n j a. f Ljubomir Davidovič V dobi, ko cvete in se bohoti v političnem svetu u\ aževanje praktičnih razmer, ko se oportunizem ■šteje kot edina resna politična moč, v času splošnega prepričanja, da praktični politik >\e more za dolgo ostati načelen in dosleden, v *afu’ k.° se Ateie zahteva po doslednosti in na-c e in oisi i kot dokaz politične nezrelosti, — je umrl Hlod Srbi mož. ki je bil načelen in dosleden do ■smrti. la mož je bivši minister in ministrski predsednik, bivši bel graj siki župan in gimnazijski Prolesor in ravnatelj — Ljubomir Davidovič. .. 'vojen je bil 24. decembra 1863, umrl je 19. februarja 1940. Na političnem odru »e je pokazal Prvič med tisto mladino, ki je tedaj, ko so stari voditelji radikalne stranke, ki so kot bivši ministri in dvorni svetniki izgubili svojo bojevitost »n vztrajnost za demokratična načela radikalne stranke in so zlasta v preganjanju po ivandain-^kem atentatu postali mevžasti in plašni in nazadnje pristali na sporazum z naprednjaki in na j^toaiB^lsko ustavo, imela vse to za očitno izdajstvo demokratičnih načeL Zato n,i hotela pristati zlasti na fuzi jo z dvorsko kamarilsko stranko naprednjakov ter se je od tako imenovanih »fuzionašev v radikalni stranki odcepila kot ‘jamostalna radikalna stranka. Ta stranka ni postavila kakih novih načel, tudi ne novega programa, poudarila je samo zahtevo, da dosedanji program in načela' ne smejo postati tr,go vsko blago za taktiziranje, s katerim si hočejo vodi-e*ji omogočiti pristop do vlade. Kot eden izmed te mladine je bil izvoljen Ljubomir Davidovič leta 1901. v narodno skupščino. . em načelom je ostal zvest do svoje smrti v 77. Po svetovni vojni je bil med zastopniki srb-pfl daleč mislil na kak kompromis z režimom. ki bi mu bil omogočil vstop zopet v vlado. To dejstvo ga dela posebno velikega in prikupnega. Ljuba Davidovič ni bil salonski politik. Bil je ljudski politik, zato mu je srbski narod dal častni naslov »Cika; Ljuba«, to je »striček Ljuba«. Zato je razumljivo, da je bil vedno tudi odločen bojevnik za politično svokodo. Mučence politične svobode je podpiral in obiskoval, ne glede na sirankarsko pripadnost. Umrl je sredi boja, brez premoženja. Svoji domovini je žrtvoval tudi edinega sina, ki je padel med svetovno vojno. Njegovi politični ideali niso bili uresničeni, pač pa je gledal že zarjo bodočih dni, kakor svoje dni naš dr. Krek. Slovenci mu moramo biti posebej hvaležni, ker je kot naučili minister pripravil ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Zdrobljena moč »Jutro je priobčilo zapisek pod naslovom »V drobljenju je moč«, v katerem se zaletuje v usta-navljalce samostojne demokratske in narodno radikalne stranke v Sloveniji. Stvar je zanimiva zaradi tega, ker dejansko priznava razkroj med pripadniki centralistične JNS v Sloveiji, ki je bilo po istem »Jutru« še prav pred kratkim neverjetno čvrsto povezana« med seboj, navznoter, navzven pa tja v četrto dimenzijo. Očitno je »Jutro« in njegove poglavarje obšlo spoznanje, da: ne bo zlepa več tistih in iakih časov, ko je na primer lahko dobil dr. Kramer v Ljubljani kar vse oddane glasove, h katerim je zaradi zaokroženosti p ris tel še tiste iz zasebnih pisem. Ne, odšla je moč, in glasovi z njo. in če se je tako zgodilo in če se bo še na take načine godilo, 'tedaj si dr. Kramer z »Jutrom« laihko to še prav posebno prišteje v zaslugo, 'hlkratu pa pomisli na tisto ljudsko resnico, da ima vsaka palica dva konca. In tako mu tudi »Večerniik« lahko po pravici 'bere takšnele leviite: Z obema akcijama »Jutro« ni zadovoljno, ker misli njegov politični šef, da ima še vedino saino on in njegov totalitarni strankarski režim monopol na vso napredno politiko v Sloveniji. Ker ne more dobiti niti v Zagrebu niti v Belgradu nikogar več, ki bi hotel z njim, in naj se mu še tako ponuja, bi morali po njegovem tudi vsi drugi ostati za zapečkom. Namesto da bi pri »Jutru« vendarle že izpregledali. da je konec strankarskih avtoritativnih režimov im monopolov ter da je v Slovenij vsako kakršno koli pozitivno in konstruktivno zbiranje političnih sil da se dvigne Slovenija iz političnega kaosa in da ne bo Slovenija v vsedržavni politiki, tako izolirana in brez vsakega pomena, kakor je danes — nov in neobhodmo potreben. Tega sedanjemu »J utrovemu* političnemu šefu nihče več ne ho dopovedal. On napada, maili in razbija vse, kar ne spada v njegovo kramo. Njegovo geslo je in ostane: »V drobljenju je moč«. Resolucija banskega sveta glede slovenskega jezika Banski svet v Ljubljani je sklenil na predlog g‘. rerdinainda Novaka v zadnjem zasedanju med drugimi tudi resolucijo, ki se g,lasic »Slovenski jezik naj se v smislu ustavnih določil povsod uipotševa v polni litcri pr.i vseh oblastvih in naj se občinam v Slovemiij pošiljajo vsi razpisi v razunilij vem jeziku. Višju oblastva naj skrbe. da bodo ti razpisi sestavljeni v pravilni slovenščini. °šlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje Za štajersko in Koroškov 1.1918-1920 (Nadaljevanje.) V1 odlikovanja iz svetovne vojne so mi g(vh agala k uspehom pri obrambi in zasedbi Rad-e‘ . ^u Avstro-Ogrske in rojstvo naše države v ogledalu radgonske bitke. ar iri|ioP„reg^,jt!nj U • sovr?™ih oddelkov 4. febru-mešr>n i 'i , ?°ni L ra v jev im mostičem in kii ,‘,ansko bolnišnico ujamem sovražnega vojaka. nis^’,P,roseč milos,tl; Vag.ovc?ri P° imenu. V temi 2nn, m OJ sP°znul kll° .Je’ cePrav -mi je glas 'bil spn! vPra*«nJe m. pove ime, nakar v0 ,nan' sobojevnika, ki je v stari avstro-ogrski lin na '^dijanski fronti služil v mojem vodu. Wn° tegu’ Pri^ižno v mojih letih stoječega dfv2a’ takrat še mladeniča, ki zavzema danes v t).žuvni službi velike sosedne države visoko stop-ne bom imenoval. 1 1. opisujem svoje doživljaje in ne splošno ^. °yj;no takratnih dogodkov, naj mi bralci ne so holj natančno omenjam dogodke, kii odigravali okoli mene in deloma (udi zaradi 0 'n P°d mojimi viplivi. če omenjam samega Razpise, katere pOŠilljajo centralna oblastva, naj vmesna oblastva. prevedena v slovenščino, sporoča občinam. lislkovine, katere raibijo naši uradi, naj se tiskajo v naših tiskarnah; kolikor bi to ne bilo v skladu s predpisi, ki veljajo za državno tiskarno v Belgradu, naj se isti spremene; če pa to ni mogoče, naj si nastavi ta tiskarna knjižne slloveniščine zmožno osebje.« Po predstoječi resoluciji banskega sveta naj bi torej podrejene instance prestavljale odloke iin rešitve osrednjih oblastev v slovenščino in da bi prejemale občine odloike in rešitve belgrajskih oblasti le v prevodu. Če bi obveljalo to stališče, bi bila slovenščina zapostavljena' za srbskohrva-ški jezik inne bi bila enakopravna z njim, ker ne bi bile dolžne osrednje instance uradovati v slovenskem^ jeziku. Slovenščina bil bila uradni jezik le podrejenih oblasti, če je pa slovenščina enakopravna s srbščino in hrvaščino' in je državni jezik kot oba omenjena jezika, potem je njen prostor v vseli državnih in posebno tudi še v osrednjih državnih uradih. Če pa tam nima prostora, potem ni enakopravna s srbščino in hrvaščino. Če osrednji državni uradi niso dolžni, uradovati v slovenskem jeziku v zadevah iz Slovenije, potem v osrednjih uradih tudi ni treba slovenskih uradnikov. Kar pa zadene sedanjo ustavo in pravico slovenskega kot uradnega jezika po sedanji ustavi, pa opozarjamo na sodbo državnega sveta št. 10519/% od 26. februarja 1937, ko je bila izdana na tožbo dr. J. R-a zoner belgrajsko finančno ministrstvo zaradi srhskobrvaških davčnih odlokov v Sloveniji, katero sodbo srno priobčili v »Sloveniji« 21. maja 1957 in h kateri nismo z ozirom na takrat vladajoče razmere podali pojasnil o nasledkih in pomenu te sodbe. Velikosrbska gonja Predzadnjo nedeljo je bil v Somboru shod tamkajšnje podružnice Srpskega kulturnega: kluba. Shod je bil jave in baje je prišlo okoli 3000 ljudi nanj. Govorilo in protestiralo se je zoper avtonomijo Vojvodine. Zlasti sta bila odločna odvetnik Jovan Konjovic, ki je zatrjeval, da je Vojvodina srbska dežela, ki je Srbi ne bodo ni/-k oni ur odstopili, in vseučiliški profesor dr. Aleksander Ilič, ki je rekel, da Srbi glede Vojvodine Hrvatom ne bodo odnehali. Kakor znano, so Bunjevci, ki prebivajo zlasiti okoli Subotice, katoliško vere in se štejejo za Hrvate. Večina vojvodinskega prebivalstva je ne-srbska, Srbov je v resnici komaj slaba 'tretjima. Ta shod je v iteh dneh tem bolj važen, ker gre za nepolitično organizacijo, ki šteje med svojimi udi odrione srbske ikuliturn-e deJa-vce, kakor zgo-dovinarja Slobodana Jovanoviča, torej za vrsto ljudi, ki po navadi ne nagibajo k skrajnosti in nepomirljivosti. Sicer je pa samo en nastop v dolgi vrsti napadov zoper sporazum im — za kar dejansko gre! — zoper enakopravnost Slovencev in Hrvatov v tej državi. Ena srbska organizacija za drugo se oglaša, pri čemer so nepolitične v večini, in list za drugim napad a sporazum, pri čemer jih je na zunaj velika skrb seveda za državo, v resnici pa mislijo na državno blagajno. To najbolj dokazuje dejstvo, da govore in pišejo predvsem zoper dodelitev takih pristojnosti, ki kaj nesejo, so pa tiho pri drugih, ki državo, torej po njihnem Srbijo, obremenjujejo. Kajti zmeraj so govorili Veli ko,srbi, če smo Slovenci ali Hrvatje kaj prejeli od države, kakor da bi nam bili oni s tem dali nekaj svojega, lastnega pa v resnici niti Slovenci niti Hrvatje nikoli niti svojega denarja niso dobili nazaj. Za te Velilkosrbe je bil zmeraj ves denar, ki se je zibral v Bel- sebe, naj bralci nimajo to za kakšno »trkanje na junaška prsa« kakor bi si utegnil kdo to napačno ^zlagati, ko gre predvsem za podajanje mojih doživljajev in opazovanj tako, kakor so se dogodki pred mojimi očmi vršili. Kolikor se še spominjam in če to razmere in primeri glede na se zivece udeležence in njihne svojce dopuščajo, opisujem vse važne momente z navedbo imen, ■kraja in časa dogajanja. Ko je moj v uvodu omenjeni ujetnik uvidel, da se mu ni ničesar treba bati in menda tudi za to, da bi se meni prikupil, mi je na moja vprašanja. kakšne sovražne moči stoje pred menoj, med drugim v nemščini odgovoril približno to-le: Kakor vedno zmagujete, gospod Ošllak, tudi danes na celi črti. Naravno je, da z vami zmagujejo Jugoslovani. V naišiih oddelkih se bori precej podčastnikov in vojakov, ki so vam bili \ Italiji podrejeni. Ti ljudje poznajo vašo hrabrost in zmožnost, kar je za vas dobro. Naši poveljniki desetin so danes, kolikorkraf so vas po glasu spoznali, takoj kričali — »pojdimo — tukaj ne opravimo ničesar, Ošlak je pred nami.« To je pomenilo vedno toliko kot umik. Vkljub tein besedam sem tega zelo inteligentnega ujetnika, potem kosem ga razorožil, iz previdnosti korenito preiskal, mu izpraznil žepe, odvzel čepico, plašč, hlačni jermen in vezalke iz težkih vojaških čevljev ter takega brez eskorte poslal proti Pistorjevi vojašnici, ki jo je, kakor sem se drugi dan prepričal, prezebajoč, držeč z rokami svoje prevelike kratke hlače, v napol sezutih in s snegom napolnjenih čevljih v lastno korist, da ne bi ozebel, poiskal iin našel. Tam so ga vtaknili za zapahe, ki so bili določeni za ujetnike. Popisani dogodek me spominja na nekaj podobnega, in zaradi tega to omenim ter združim s pravkar popisanim. Moj bivši tovariš na fronti v avstroogrski armadi, za hrabrost na italijanski fronti močno odlikovani nadlovec Rudolf Funk, sin tedanjega sluge na meščanski šoli v Radgoni, mi je kot prijatelj prve dni meseca decembra 1918, to je takoj ko smo mi zasedli Radgono, ob prvem srečanju iz lastnega nagiba pravik da je pri naši zasedbi Radgone že tudi on svojim takratnim poveljnikom radgonske nemško-avsitrijske Schutz-wehr, v kateri je takrat tudi sodeloval in služil, odločno odsvetoval, da bi se nam Schntzwehr, ko smo Slovenci s Zeilhoferjem na čelu od kolodvora korakali proti mestu, z orožjem postavila po robu ter Radgono branila, kakor so nekateri častniki in podčastniki želeli. Na moje vprašanje, kako da je svojim častnikom to svetoval, mi je odgovoril skoraj dobesedno takole: (Dalje prihodnjič.) gradu iiz Slovenije in Hrvaške, preprosto njihov. In zdaj-jim seveda noče v glavo, da bodo morali kedaj za svoje zadeve sami plačevati. Vise drugo, o čemer tii ljudje govore, o skrbi za državo in o podobnem, je pa gola pretveza, krinka, za katero skrivajo, svojo hegemon istično sebičnost. Narobe, če bi jim bilo res za: državo-, bi se sporazuma veselili, kajti ravno nezadovoljnost Hrvatov in Slovencev je zmeraj državo najbolj oigražala. Kako jih država v resnici malo briiga. dokazuje bolj. ko vse drugo, da še danes 'po toukiih težlkih skušnjah ne poznajo druge rešitve, kakor čim hitrejšo in čim popolnejšo vrnitev v stare razmere, torej k centralizmu. Če bi namreč, res pošteno mislili, tedaj bi morali reči: Slovenci in Hrvatje so navajali zmeraj kot poglavitni vzrok za nezadovoljnost nenakoipravnost in zapostavljanje na. gospodarskem polju. Dobro, naj jim bo. naj torej svoje stvari upravljajo sami, kakor mi Srbi že od prvega dne upravljamo svoje stvari sami. Naj gospodari jo s svoj im denarjem po svoji vesti in vednosti, samo zu skupne državne potrebe naj dajejo tisto in toliko, kolikor bomo sorazmerno tudi mi dajali. Nočemo, da bi nam kdo lahko po pravici očital, da mi živimo na tuje stroške. Tako bi morali govoriti, tako bi govoril tudi vsak, ki, mu je za pravico. Ker pa Velikoisrbom za pravico ni iin jim tudi nikoli ne bo, .zato bodo slej ko prej na glas govorili o državi,^ na tihem mislili na centralistično upravljane državne 'blagajne, o pravični razdelitvi Ibremen in donosa pa lepo molčali. Kako malo je Vellikosrbom tudii isicer za pravično in demokratično rešitev naših osnovnih vprašanj dokazuje najbolj vojvodinski primer. O vsem govore. Vojvodino razglašajo za srbsko, toda poglavitno jim ne pride ina misel, da naj bi namreč ljudstvo, priizadeto ljudstvo samo povedalo, kaj hoče in kam hoče. Vidi se, da so se nekateri srbski politiki že popolnoma privadili prakse, da se mora vsaka stvor v državi izvršiti njim v korist in da se mora izvršiti seveda od zgoraj navzdol. Kaj pravi prizadeto ljudstvo samo. tega jim nikoli ni bilo mar. Popolna medicinska fakulteta v Ljubljani? V dneh od 12. do 17. 2. tega leta je zasedal v Ljubljani banski svet, kit je sprejel med drugimi naslednjo resolucijo: j »Banski svet dravske banovine ugotavlja, da je za splošen dvig zdravstvai v Sloveniji in v vsej državi- neizogibno potrebna popolna medicinska fakulteta v Ljubljani. Zaradi' tega predlaga, da se 1. spremeni zakoin o univerzah iz leta 1910. na ta način, da se črta § 51., ki določa omejitev ljubljanske medicinske fakultete na 4 semestre: 2. da se predvidi v državnem preračunu za leto 1940-41 potreben 'kredit, za postopno izgraditev in izpopolnitev ljubljanske medicinske fakultete. V resnici je že skrajni čas, da dobi kedaj tudi Ljubljana svojo popolno medicinsko fakulteto in kliniko, ki je za tako veliko mesto nujna potreba. To je potrebno tudi iz socialnih ozirov, kajti doslej so morali odhajati akademiki-medicinci po štirih semestrih študija v Ljubljani na tujeunir verze, da tam nadaljujejo svoje študije. Na stotine slovenskih študentov se tako potika po Zagrebu, Bclgradu, Gradcu in Dunaju, kjer ni zanje v socialnem oziru prav nič preskrbljeno, tako da mnogi živijo v velikem pomanjkanju, ki jim največkrat ne da, da bi hitro končali študije, ni' glede na to, da je to v šlkodo tudi slovenskemu gospodarstvu. Saj gre na ta način iz Slovenije vsak mesec nad četrt milijona dinarjev. Čudno se nam zdi samo sklicevanje na bodoči državni, preračun.- Ali bomo mar še tako dolgo čaklai na svojo avtonomijo, ali pa po mnenju gospodov banskih svetnikov univerza ne bo spadala v področje, slovenske avtonomne prosvetne politike, ampak bo ostala še naprej odvisna od belgrajskiih preraču nov ? Najbrž pa je bi'1 to samo lapsus linguae. ki ga. je po vzroči la moč navade. Slovaška filmska industrija Kakor vsi drugi mali evropski narodi, se hočejo zdaj tudi Slovaki osamosvojiti v filmski proizvodnji, ker so pravilno spoznali važnost lastnega narodnega filma; ta predstavlja odlično narod nopropagandno sredstvo v tujini, pa tudi doma, ker pomaga vzbujati narodno zavest in vzgajati narod k samozavesti in samospoznanju. Film je danes eno naj učinkovitejši h in najboljših propagandnih sredstev. Tega se vsi narodi v polni meri zavedajo. Lastnega filma nei more danes noben narod več pogrešati. Veliki narodi uporabljajo film za svojo propagando v svet it, in mnogokrat je njihov film sovražen malini narodom, če že ne drugače vsaj zato, ker vzbuja v politično in številčno šibkih narodih občutek narodne manjvrednosti. Film velikih narodov predstavlja tako izrazito napadalno propagandno orožje. Malim narodom je zato potrebno obramb- no protisredstvo. To pa je samo njihov lastni narodni film. V zavesti vsega tega so Slovaki ustanovili pred kratkim svoje lastno filmsko podjetje, ki bo iz-gotavljajo slovaške filme. Seveda ga financira pred vsem država, kajti razumljivo je, da filmska proizvodnja malih narodov ne more postati pridobitna panoga zasebnikov. Film malih narodov ne more postati industrija in pridobitna panoga za kapitaliste, kakor je industrija n. pr. ameriški ali nemški film, ki jima ni glavni namen umetniška ali vzgojna vrednost, ampak kupčija in gospodarska pridobitnost, poleg politične propagando seveda; film mali hi narodov mora pa zato postati umetnost, umetniška panoga, postavljena v isto vrsto z narodnim glediščem, z opero, z literaturo, z znanostjo. To pa niso nikake pridobitne panoge gospodarstva, ampak izraz narodne samobitnosti in narodne kulture. Razen francoskega filma, ki se zlasti zadnje čase, ko se je izvil iz krempljev zasebnega pri-dobitn iškega kapitala, po zaslugi nekaterih velikih režiserjev in pod vodstvom umetnikov vedno bolj izrazito preusmerja v čisto umetnost in se skuša osvoboditi nekdanje plitvosti, predstavljajo prav zaradi tega ravno filmi malih narodov danes najboljše, kar je doslej filmska proizvodnja ustvarili. Treba je videti češke, švicarske ali skandinavske filme, porojene iz umetniškega hotenja, in primerjati z njimi izdelke nemške, pa tudi angleške, ameriške ali japonske filmske industrije, pa je to vsakomur takoj jasno Film ima bodočnost samo kot izraz naroda, sredi katerega je nastal, kot izraz njegove narodne kulture, kot ena izmed vrst kulturnega in umetniškega izživljanja narodov. V tem je zlasti njegova glavna vrednost za maile narode, ki se ne morejo uveljavljati s silo orožja in z gospodarsko ekspanzijo. Ne film kot kopija in šablonski posnetek filma velikih narodov, ampak film kot umetnost, kot narodna umetnost, predstavlja najboljše protiorožje malih narodov proti tuji filmski propagandi in tuji filmski plaži, ki jih hoče preplaviti, poplitviti in uničiti njihovo naj rodno ter kulturno samobitnost. V znamenju tega spoznanja, nastajajo nove narodne filmske industrije, ki. kakor rečeno, niso industrije v smislu pridobitništva, ampak ena izmed umetniških panog narodnega izživljanja — pri vseh zavednih malih evropskih narodih, seveda tistih, ki odločajo sami o svojem ustvarjanju. V tem znamenju si ustvarjajo svoj narodni film Švicarji, Flamci, Danci. Norvežani, Švedje. Finci, baltiški narodi, Poljaki, Čehi, Madžari in drugi. Njim so se pridružili zdaj Slovaki. Celo Srbi in Hrvatje so se že začelij zavedati važnosti lastnega narodnega filma in se pripravljajo, da si ga ustvarijo. Jasno je, da mi Slovenci ne smemo več zaostajati. Treba je, da si ustvarimo tudi mi svoj film, če nočemo biti preplavljeni od tuje filmske navlake, za katero predstavljamo zdaj samo dobre odjemalce, ki se pa, niti najmanj ne ozira na naša narodna čustva in naše narodne prizadeve. Morda, bi se dal ustvariti prvi pravi slovenski film zai začetek v okviru češke, ali katere druge tuje filmske industrije. Treba je poizkusiti. Pogoj pa je seveda, da si ustvarimo čiinprej svojo lastno filmsko družbo, ki naj zastavi vse moči. da nam ustvari slovenski film. Mali zapiski Beseda in dejanje Te dni prinašajo list Ljeninov govor, ki ga je imel 12. maja 1917 o narodnostnem vprašanju in v katerem je med drugim dejal: Samo enakopravni' se morejo sporazumeti. Če naj bo sporazum resničen, ne pa s puhlicami pokrila osvojitev, je potrebna resnična enakopravnost obeh strank. To pomeni, da mora imeti ne samo Rusija, ampak tudi Finska pravico, ne pritrditi sporazumu. To je jasno kaikor kristal... Ne sme se rabiti sila, da bi se prisilili drugi narodi v zvezo z Rusijo. Samo ros prostovoljen, res svoboden sporazum je dopusten, lo pa ni mogoče, če ni'svobode, da se združena stvar spet loči... Čim svobodnejša bo Rusija im čim bolj brezozirno bo naša republika priznavala pravico ločitve za neruske narodnosti, tem bolj bodo drugi narodi iskali zvezo z nami. tem m a,n j bo trenja, tem redkejše bodo prave ločitve, lem tesnejša in močnejša 1)0 bratovska zveza ruske proletarske kmečke republike z republikami vseh drugih narodov. Finci pravijo, da ima jo pravico, razpolagati s svojo usodo kakor se jim zdi. in Rusi, ki jim to pravico osporavajo, so šovinisti... Aleksander 1. in Napoleon sta izmenjavala prebivalstvo, carji so prestavljali Poljake sem pa tja. Mar naj nadaljujemo s to taktiko carjev? 8 tem bi zatajili taktiko internacionailizimi. najhujšo zvrst šovinizma... Mi pravimo, ruski socialist, ki odreka Fincu svobodo, je šovinist... Ne, ruski narod, me vsiljuj Finski svoje volje. Noben narod ne more biti svoboden, če sam zatira druge nurode. Lahko se reče, da dela daines tSalin natančno tisto in tako, kar je Ljenin, njegov mojster, s kar najofstrejšimii besedami obsojal. Kajti skoraj vsaka beseda tega govora je obsodba vse boljše-viske politike današnjih dnii zoper baltiške države in posebej zoper Finsko. Spet ena izmed naših najvažnejših narodnoobrambnih ustanov v stiski. Kakor je znano, imamo Slovenci samo eno organizacijo, ki skrbi za naše iizseljence v tujini, da so nam popolnoma ne izgubijo in da niso prepuščeni čisto samim sebi, in svoji usodi1. In še ta organizacija je zasebna, ustanovljena po idealizmu nekaterih poedimcev. To je Rafaelova družba. Ta družba izdaja svoj list, ki je edini slovenski list v domovini, ki je posvečen izseljenskemu1 vprašanju, temu usodnemu vprašanju slovenstva. Zadnja (2.) številka tega »Izšeljenskega vestnika«, ki je izšla te cini, ipa prinaša sporočilo, da bo morala družba v bodoče prenehati z izdajanjem lista, ali pa ga vsaj občutno skrčiti, cla®1 že zdaj ni spadal ravno med najobširnejše slovenske liste, ker ji je zmanjkalo denarnih sredstev. Iz istega razloga bo morala najbrž že v kratkem odpustiti del svojega osebja,. Vzrok je seveda pomanjkanje denarja. Iz vi' tega zla, ki je obenem kronična bolezen vseh slovenskih narodnih akcij, kakor se zdi, >e iskat največ v izostali .naročnini, kajti izseljenci t* zahodne Evrope zaradi vojne ne morejo pošiljat} listu naročnine. Največ naročnikov pa ima lis* ravno v zahodni Evropi. V teh težavah se je obrnila družba na oblast'■ da ji pomagajo iz stiske z ozirom na njem velik1 narodni pomen. Obenem se pa obrača tudi n® ves slovenski narod, da se zave važnosti te usta-, nove in ji pomaga iz težav, v katerih se je znašla. »V dveh tipkanih izvodih ...« Razne naše mladinske in druge založbe razpisu jejo vsako leto nagrade za. najboljše del0, bodisi mlad insko ali kako drugo. Pri. tem pa postavljajo pogoj, tla. je treba »predložiti delo v dveh tipkainih izvodih«. .1 Poznam mladega literata, ki se je namerava udeležiti takega nagradnega razpisa neke mladinske založbe, pa se ga nazadnje ni, ker ni mn geil izpolniti pogoja, da bi poslal ocenjevalni komisiji svoje delo v pregled' v »diveh tipkanih izvodili«. Sam namreč nima pisalnega stroja, kef se po »stari navadi« vseh mlladin literatov H vsaj slovenskih — in kot študent, ki se mor* sam vzdrževati na univerzi;, komaj prebija siko2' življenje. Vesel je, če more redno plačati vsakeg® prvega najemnino za sobo. Zato si še ni mogo omisliti lastnega pisalnega stroja. Denarja P8 seveda nima niti za. to, da bi si dal delo prebjP koti kje drugje. Zastonj mu ga pa nihče ne 'tipkal. Tako mu ni drugega kazalo, kakor da op«' sti misel na sodelovanje pri razpisu. Vem, da so pobrali gospod je pri literarnih oC° njevalnih komisijah navado »dveh tipkanih lZ vodov« v zamejstvu, ne verni pa, kako si predsta*; | j a jo življenjsko raven mladega, ali tudi že boU priznanega slovenskega piisetlja. Navada »dve11 tipkanih izvodov« je mogla nastati tam, kjer dobivajo pisatelji takšne honorarje, da si lahko i®1'! mogrede kupijo tudi pisalni stroj. Pri .nas pa si«0 še daleč od takšnih honorarjev. To vedo gospodp pri ocenjevalnih literarnih komisijah prav tak dobro. Zato bi pač lahko pokazali malo več s®1 cialriega čuta. Devetdeset milijonov lir za odkup zadolženi!’ slovenskih posestev na Primorskem! »Slovenski dom« je poročal dne 12. II. t. I.. d" je dala italijanska država agrarni, banki na ra*' pol a go velikanski znesek 90.000.000 lir za od kut zadolženih posestev in samo za Julijsko krajin0 Na' teh posestvih naseljujejo italijanske ban K’ in kolonizacijske družbe, ki sodelujejo v tesk povezanosti, z njimi, kakor znano italijan»k< kmečke družine iz Furlanije in celo iz južne R‘! lije, da tako zagotovijo za vso bodočnost ita 1 janski značaj Primorske in Istre. * V tem pogledu bi sc mogli tudi mimarsikjj naučiti od Italijanov. Njihov zgled nam do'0., jasno dokazuje važnost notranjekolonižacijsK družb In njihove naloge v narodnobrambneni P° gleclu. i Saj bo za teh devetdeset milijonov lir zal« n jato okrog 5000 slovenskih posestev na ‘1 rim« skem svoje lastnike, lo je vehke važnosti 2 utrditev italijamstva v tej deželi, ker, bo oi® gočilo naselitev novih 5000 italijanskih kolon t stovskih družin na Obmejni zemlji, ki doslej 1 bila last italijansko zavednih ljudi. Narodni socializem in krščanstvo Hermann Rauscbning, prejšnji senatni pre° sed n i k v Gdansku, je izdal knjigo svojih razg^ vorov s Hitlerjem, Zammnva je Hitlerjeiva izja' glede veroizpovedi: S konfeti j umi, Pa "“.i bo že ta ali ona, je vsee> To nima več bodočnosti. Vsaj za Nemce ne. FaStf., naj v božjem imenu sklepa mir s Cerkvijo. * V jaz bom to storil. Zakaj ne? To me pa ne bo ovir® .j, da ne bi iztrebili z vsemi njegovimi koreninami > nitmi... Nemška Cetlkev, nemško krščanstvo je ■ Ali smo kristjani ali Nemci. Oboje ne moremo ® Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubi j®1*