Poštama plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDMIK Leto XII. Ljubljana, 19. septembra 1940. štev. 38 (570) danes: Boljše je stoje umreti, kakor pa kleče živeti. Nev/ York Times septembra 1940. »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Uredništvo li uprava ▼ Ljubljani, Miklošičeva 14/111. PoStni ptedal St. 845. Telefon St. 33 32. — Račun poStne hranilnice * Ljubljani St. 16.393. — B okoptiov ne vračamo, nefranklranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ra 3 din znamk. NAROČNINA 1/4 leta WJ din, ‘/s leta 40 din, vse leto 80 'lin. V Italiji na leto 40 Sir, ▼ Franclji 70 frankov, v Ameriki 21 /* dolarja. Drugod Borazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njeu proitor (višina 8 mre in Širina 65 mm) 7 din: v oglasnem de’u 4*5C din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglati: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Invazije na Irsko (Gl. str. 9) Vojna v vzhodnem Sredozemlju Italijani prodirajo v Egipt. — London kljubuje DtLKirf LOMDON ho Knn Zemljevid Londona: 1. Buckinghamska palača (rezidenca angleškega kralja); 2. parlament; 3. katedrala sv. Pavla; 4. pristaniški doki; 5. Hydepark; 6. zvezdama Greenwich V Ljubljani, 18. septembra Vojna v Sredozemlju se je začela! Še preden je nemška ofenziva proti Londonu dozorela do peripetije, je Italija, očitno v strateškem dogovoru z Nemčijo, sprožila napad na eno izmed najobčutljivejših točk britanskega imperija, na Egipt in s tem posredno tudi na Suez. V nedeljo so italijanski oklepni oddelki v Libiji prodrli čez egiptovsko mejo in osvojili pristaniško mesto Sollum. Po soglasnih poročilih italijanskega in an-gleško-egiptovskega poveljstva se italijansko prodiranje nadaljuje. Vojna med Italijo in Egiptom je nova svojevrstnost v sedanjem svetovnem konfliktu. Egipt je namreč zaveznik Velike Britanije, ni pa napovedal vojne ne Italiji ne Nemčiji. Tudi zdaj še ne, čeprav je z Italijo dejansko že v vojni. Vprašanje je seveda, kako dolgo bo moglo trajati to nenaravno razmerje. Egipt meri 995.000 km2 in ima 14'5 milijona prebivalcev; po površini ga je torej natanko za štiri Jugoslavije, po prebivalstvu pa celo nekoliko manj. Velikanska večina dežele, posebno ob libijski meji, je peščena puščava brez cest in železnic; prometno sredstvo so tam samo karavanske poti. Edini rodovitni in obljudeni predeli se raztezajo v zgodovinski nilski dolini. Vsa egiptovska dežela premore samo 35.000 km* obdelane zemlje, t. j. za dobri dve Sloveniji. Italijani bodo skušali prodreti v Egipt predvsem ob obali; njihov prvi Večji cilj je Aleksandrija (600.000 prebivalcev, glavno pristanišče dežele), za tem pa seveda Sueški prekop. Prva poročila o italijanski ofenzivi na Egipt vedo povedati, da se angleške posadke v egiptovskih obmejnih in obrežnih utrdbah brez pravega boja umikajo. Stvar ni nerazumljiva •n tudi ne nepričakovana; prvič je italijanska libijska armada pod poveljstvom maršala Grazianija mnogo močnejša od angleško-egiptovskih obmejnih posadk, drugič pa tudi strateško ne bi bilo utemeljeno, braniti puščavo in drobiti moči, ko bo vsak vojak in vsak tank krvavo potreben v poslednji fazi te vojne, t. j. v bitki 2a nilsko dolino in za prekop. Zato mislimo, da se bo italijansko prodiranje v Egipt še lep čas nadaljevalo; verjetno je celo, da bodo Italijani napadli hkrati še iz Abesinije in Prodrli v Sudan. zneje v dveh. Prepričani smo, da si njihovi vojskovodje ne prikrivajo, da boj za Aleksandrijo ne bo lahak, saj jo bodo Angleži lahko branili ne samo s suhega, ampak tudi z morja; in na morju so Angleži tudi v Sredozemlju še vražje močni. Vsekako bi padec Aleksandrije pomenil ne samo velikanski vojaški uspeh za napadalca, ampak tudi moralnega. Vojno za Sueški prekop je treba gledati s treh vidikov, z vojaškega, moralnega in blokadnega. Vojaško bi padec Sueza pomenil za državi osi enega izmed največjih uspehov v sedanji vojni; saj bi z njim Angleži izgubili morda najvažnejši temeljni kamen svojega svetovnega imperija in olajšali svojim nasprotnikom zavzetje še drugega, nič manj važnega — Gibraltarja. Moralno bi bila izguba Sueza prav tako hud udarec za An gleže; med drugim ne kaže prezreti, da je Egipt središče mohamedanskega sveta, sedanjega zaveznika Velike Britanije. Drugačna je slika, če jo gledamo z blokadnega vidika. Tudi če Suez pt.de, stoji še zmerom Aden ob izhodu iz Rdečega morja, ostane še zmerom britanska mornarica v Indijskem oceanu. In na koncu koncev ostane takisto še britansko sredozemsko brodovje, za blokiranje Sueza vse prej ko quantite negligeable. Vprašanje je kajpak, kako dolgo bi sama nase navezana britanska mornarica v Vzhodnem Sredozemlju mogla kljubovati na kopnem zmagovitim Italijanom. Naloga Italije je torej, ne samo zavzeti Egipt in Sueški prekop, ampak tudi na morju prisiliti Angleže h kapitulaciji. Naloga Velike Britanije je pa, braniti Aleksandrijo in nilsko dolino do poslednje kaplje krvi. Letalska vojna proti Angliji, poseb no proti njeni prestolnici, se nadaljuje z nezmanjšano silo. Dan za dnem, noč za nočjo obiskujejo stotine in stotine nemških bombnikov London in spuščajo svoj smrtonosni tovor vse vprek na 10 milijonsko mesto. Kljub temu se zdi — tudi iz nemških poročil — da britanski odpor ne popušča; še več, zadnje dni postaja celo še srditejši. Nemci so računali, da bodo neprestani bombni napadi Londončane demoralizirali in strli angleško letalstvo. Kaže, da se to doslej še ni zgodilo. Bombe, ki so priletele na buckinghamsko palačo — rezidenco angleških kraljev — in v bližino katedrale sv. Pavla — največjo anglikansko cerkev — so dosegle ravno nasproten učinek od demorali-ziranja angleškega ljudstva. Tudi angleško letalstvo ni doslej še izgubilo svoje obrambne in udarne sile; očitno je britanska letalska produkcija pod vodstvom genialnega organizatorja lorda Beaverbrooka v zadnjih mesecih znatno zadelala vrzeli, nastale pod vlado g. Chamberlaina. Seveda si Angleži sami ne prikrivajo, da letalska vojna še ni poslednji adut nemške strategije. Sam predsednik britanske vlade Winston Churchill je prejšnji četrtek napovedal in včeraj ponovil, da mora biti Anglija pripravljena še na vse hujše _ preizkušnje. Churchill, najrealnejši med britanskimi politiki, si ne dela nikakršnih iluzij: nemški cilj je, zmrviti britanski imperij, in temu cilju se Nemci ne bodo odpovedali. Zato morajo biti Angleži že te dni, najpozneje pa drugi teden pripravljeni na najstrahotnejšo invazijo, kar jih pozna zgodovina britanskega otočja. Ob francoskih, belgijskih in nizomemskih obalah, je rekel Churchill, in v norveških zalivih je pripravljenih na tisoče in tisoče ladij in čolnov, ki tOAMAin ^JERUZALEM • Ksar nbirtoShafa Pori da id ■•Srdi Um a rt Fiat/a Cer jo to t • fOiortbnb HAihO nirUtn (/Akabu nag h a Oitvuh 0 Area tjmMniinvt ibu Cmjp/i Oitga Suit \» it Miril n SirBnam •flakoa • O ji Ura •Cerar O.&aganeft Hrs * O. Ida ih LIBIJA •Kat Faro/ran O H Hov » ^ •Qatual nmOahfl Taitrtto Bit serma Girno samj tolikokrat zapisali: An-kiož je žilav in silno nevaren nasprotnik, kadar se zdrami iz letargije. Le če to vemo, bomo znali nepristransko presojati potek vojne, [ L:' C «. ji t ! h k I c : K 1! 1 r v - b t < Observer ! 2000 litrov olja so zaplenile oblasti te dni na postaji v čačku. Zdaj poizvedujejo, kdo je imel to olje shranjeno, in upajo, da bodo prišli kmalu na pravo sled. V ruskem prevodu je izšla knjiga slovenskih pesnikov', v kateri so zastopani Oton Zupančič, Tone Seliškar, Srečko Kosovel in Mile Klopčič. Za knjigo je vladalo v Rusiji veliko zanimanje, v treh dneh je bilo razprodanih 10.000 izvodov — cela naklada. Neurje je napravilo velikansko škodo v dravinjski dolini, kjer je posebno močno narasla reka Brežnica in Dravinja. Vsi poljski pridelki so deloma uničeni. Največ škode imajo kmetje na krompirju, pesi, ajdi in repi. Tudi mnoge ceste so bile poplavljene in je bil promet na več mestih prekinjen. V Studencih je obtičal na cesti avtobus, ki vozi na progi Poljčane—Makole—Ptuj. Potniki so se še pravočasno rešili iz njega na varno. Lušečka vas, Spodnje Poljčane in Pekel so bili od Poljčan, s katerimi jih veže most, odrezani. Tudi šolarji niso mogli ta dan v šolo. V nedeljo bodo slovesno odprli novi most čez Muro pri Petanjcih. Blagoslovitev bo izvršil ob navzočnosti predstavnikov oblasti g. škof dr. Tomažič iz Maribora, ki bo opravil ob tej priložnosti na mostu sveto mašo. Veliko tobaka bodo pridelali letos v banovini Hrvateki. Te dni so potrgali tobakovo listje in bili s pridelkom kar zadovoljni. Po vsej banovini so nasadili blizu 300 milijonov toba-kovih rastlin, od teh bo vsaka dala najmanj 35 do 37 gramov suhega tobaka. Sladkor brez trošarine bodo dobili čebelarji za rejo čebel, in sicer do 5 kg za vsak panj živih čebel. Sladkor bodo lahko kupili preko Prodajne centrale za sladkor v Beogradu. Dovoljenje za dobavo sladkorja bodo izdajale pristojne finančne oblasti v Beogradu in Zagrebu. Tudi posamezni čebelarji, ki niso v nobenem čebelarskem društvu, bodo lahko dobili sladkor. Položiti pa morajo potrdilo občine o številu panjev živih čebel in o potrebnih količinah sladkorja za te čebele. Cenzura filmov, ki jih bodo predvajali kini v banovini Hrvatski. bo odslej samo v Zagrebu: doslej je bila pa glavna cenzura za vse naše filme v Beogradu. Zdaj bo cenzura filmov v Beogradu veljala za vse druge dele države, samo za banovino Hrvatsko ne. Ta bo imela v Zagrebu svojo posebno cenzuro. Strožje lovske ukrepe zahtevajo hrvatski kmečki lovci, ki so imeli te dni svoje zborovanje v Zagrebu. Zahtevali so, da se prepove lov na srne, ki jih je v gozdovih okrog Zagreba zmerom manj. Lovec ne sme loviti sam. ker se tako izogne kontroli, pač pa naj se vrše skuoni lovski izleti samo ob nedeliali. Na teh izletih vsak lovec sme ubiti samo enega zajca. Poleg tega zahtevajo, da smejo lovci v lovski sezoni v vsakem lovišču ustreliti samo tri fazane in ne več. Iz drvečega vlaka je padel 601etni policijski podnadzornik Milan Bogo-savec. S svojim prijateljem, policijskim nadstražnikom Šerkom se je peljal z vlakom proti Mariboru. Bogosa-vec je stopil na hodnik in po nesreči padel skozi preslabo zaprta vrata iz drvečega vlaka, šerko je takoj potegnil zasilno zavoro, vendar je Bogo-savee dobil tako hude poškodbe, da je takoj umrl. Gosli milijonske vrednosti je našel na podstrešju sin šefa Rečne plovbe g. Steinfelda v Zemunu. Gosli imajo na notranji strani napis »Antonius Stradivarius, anno 1713.c To odkritje je izzvalo med vsem glasbenim svetom veliko zanimanje. Violina je izdelek slavnega Stradivarija. Če je res original, je vredna najmanj milijon dinarjev in je za današnje čase velika redkost. Novo pot so markirali od Kresnic pa do Limbarske gore skozi Moravče. Za prijatelje Zasavja je to lepo presenečenje. Izletniki se pripeljejo do Kresnic z vlakom, nato jih prepelje čez Savo brodnik. Od tam imajo krasno markirano pol preko Dešnika skozi Mošenik v Moravško dolino in na Limbarsko goro. Na povratku si lahko izletniki v Zagorici ogledajo dom barona Jurija Vege, učenega matematika. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10’— zbirko preizkuše nili receptov, ki jih je spisala poklicna kuharic« po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebro dibr že pol sveta Kuhajte po teb receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10’— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. K. knjižna centrala. Ljubljana, Dvofakovn 8 Fotografirajte za / ,Družinski tednik"» V Varaždinu bodo ustanovili nižjo tekstilno mojstrsko šolo, ki bo prva te vrste v vsej naši državi. Banska oblast v Zagrebu je sama predlagala to ustanovitev. Občina bo dala novi šoli na razpolago prostore, industrija jo bo pa gmotno podprla. Obnovili so del proge med Zapreši-čem in Budinščino, ki je bil doslej zelo slab. S tem popravilom je zagorska proga na Hrvatskem proti Varaždinu mnogo pridobila in bodo tu vlaki lahko vozili s hitrostjo 70 km na uro. Vlaki iz Zagreba do Varaždina bodo odslej vozili samo še dve uri in pol. Pod vlak je skočil 321etni brivec Adolf Zupančič iz Ljubljane. Njegovo truplo so našli na železniški progi med Mednom in št. Vidom, kakšnih 200 metrov od čuvajnice. Lokomotiva brzca mu je močno razmesarila glavo, tako da je bil na mestu mrtev. Nesrečneža so gnale v obup slabe gmotne razmere. Nenavadna nesreča se je pripetila hišnici Mariji Jurakovi na Bosutski cesti v Zagrebu. Ponoči je v spanju tako nesrečno zamahnila z roko, da je razbila kozarec, ki je stal na nočni omarici. Pri tem se ji je steklo tako globoko zarezalo v roko, da ji je prerezalo žile. Hišnica se je takoj zbudila in klicala na pomoč. Morali so jo takoj prepeljati v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč; sicer bi bila izkrvavela. Aspirin V LJU 3 LJ A (S!, K08GRESKI TRG 16/11. vpisuje v svojo Dvsfetao trgovsko šolo in uštele teieje ter predmete: knjigovodstvo, stenografija, pravo itd., tuji jez ki (nemščina, italijanščina itd.) Vpiše se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je individualen in zato uspešen. :: ta 522 r r: Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno. Na dva meseca zapora in 50.000 din denarne kazni je obsodilo sarajevsko sodišče veletrgovca z moko Jehijela Finzija, ker je skril svojo zalogo moke in je ni hotel več dobavljati trgovcem. Na prijavo prizadetih trgovcev je oblast preiskala trgovčeve zaloge in zaplenila 5.700 kil moke, za katero je trdil, da je nima. Očetu je pomagal njegov sin, ki ga je sodišče prav tako obsodilo, in sicer na 10 dni zapora in na 2000 din denarne kazni. Zaplenjeno moko je pa dobil sklad za podpiranje revežev. V Črni gori bodo ukinili avtobusni promet, če ne bosta glavna avtobusna podjetja pravočasno dobila na razpolago potrebnih gum Ker ima Zetska banovina v naši državi najmanjše železniško omrežje, in se je promet do-zdaj vršil skoro izključno z avtobusi, bodo njeni prebivalci zelo prizadeti, če bodo še tega ukinili. 14.268 učencev in učenk se je vpisalo za šolsko leto 1940./41. v zagrebške osnovne šole. Od tega se jih je 995 vpisalo v zasebne, ostali pa v mestne osnovne šole. V prvi razred se je na novo vpisalo 1546 dečkov in 4692 deklic, skupaj torej 3.238 učenk in učencev. V Celju bodo ustanovili s kraljevim ukazom popolno II. državno realno gimnazijo za šolsko leto 1940./41. Pouk učencev te gimnazije bo v istem poslopju kakor pouk učencev klasične gimnazije. Zaradi ustanovitve popolne realne gimnazije bo zdaj nujno potrebno zidanje novega šolskega poslopja. Zanimive vojaške vaje so se vršile prejšnji teden na Prolaku v predmestju Beograda. Vajam so prisostvovali vojni minister general Nedič, vsi vrhovni inšpektorji naših vojnih sil z r.a- DRUZINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HISOI četnikom generalnega štaba Bogoljubom Iličem, generalštabih častniki, vsi višji poveljniki vseh vrst orožja in mnogi rezervni častniki. Nastopili so letalci, padalci, strmoglavci, motorizirane enote, protiletalske in proti-.tankovske čete, pehota, topništvo in še druge vrste oboroženih sil. Na koncu vaj je bil defile. Posebno mogočen vtis eo napravili oklopni avtomobili, motorizirani biciklisti in ogromno število letal vseh tipov. Najkasneje v 2 letih mora izginiti nepismenost v naši državi, je sklenilo ministrstvo prosvete. Pred dnevi je | bila v Beogradu konferenca prosvetnih delavcev in šolnikov. Sklenili so, da bodo v čim večjem obsegu pobijali po državi nepismenost. Najprej so ustanovili nekatere nove gimnazije v bosanskih in srbskih kra jih, nato so J dobile vse šole dovolj učiteljev, da se ■ bo pouk nemoteno vršil. Vse šole bo- , do morale odpreti posebne tečaje, v Z j katerih bodo učili pisati in čitati vse nepismene od 14. do 25. leta. Po va- seh bodo pa ustanovili posebne zim-1 ___ učfte!fje’ V katerih b°d° poučevali In vsaka Aspirin tableta nosi Veliko moderno cesto gradi mini-«^3yer -jev križ. Bayer"-jev strstvo za zgradbe med Banjo Luko križ je edino jamstvo da Ste m Gornjim Seherom. Za to cesto so \ , ... A J. uct sit? zdaj razpisali licitacijo; stala bo okrog'®® OODlIl Aspirin. No pOZabitG IStK°e,'“ n,kda0r- da „ni Aspirina brez v Nišu bodo odprli veliko poijedei- t, Bay6r -jevega križa! sko razstavo; zato se je te dni pripeljal v Niš pomočnik ministra za po- '•» *■ m? « n ..n« uta ljedelstvo g. Cvijanovič ter si je ogle-; dal priprave za razstavo. Medvedje povzročajo po bosanskih planinah veliko škode tamošnjim kmetom. Ker je bil medved zaščiten, se je lahko nemoteno razmnoževal. Letos so pa postale živali zelo nevarne lju-<; dem, ker so pričele iskati hrane v;; bližini njihovih bivališč; kajti divje sadje je letos slabo obrodilo. Kmetje so se jih ubranili na ta način, da so;; na koncih vasi prižigali grmade; vendar so pa medvedje naredili še zmerom veliko škode, zlasti po stajah in? hlevih. Priredili so tudi pogon na medvede in posrečilo se jim je, da so jih nekaj ubili. Obrnili so se pa tudi do oblasti s prošnjo, da bi jim dovolili lov na medvede, češ, če ne, jim bodo ti uničili še tisto, kar jim je po vremenskih neprilikah ostalo na poljih Osebne vesli Poročiti so se: V Ljubljani: g. Vinko Kušar in gdč. Mica Grudnova, učiteljica; dr. Franjo Smerdu, banovinski zdravnik v Cerknici, in gdč. Kri- ■ stina Brvarjeva, uradnica poštnega če-' kovnega urada v Ljubljani. — Bilo L srečno! Umrli so: V Ljubljani: 681etni Andrej Rape, ban. šolski nadzornik v pok.; 801etna Marija Kavčičeva; Adolf Zupančič, brivski moj-ster; 791etna Marjeta Fabjanova; 811etna Ema Se-emannova; Franc Ostanek, železniški uradnik v pok. V Mariboru: 67-L letni Alojzij Roth, višji sodni oficiaLI v pok.; 701etni Josip Welzbach, bivši trgovec in hišni pos.; 521etni Jožef Šalamun, železničar; 721etni Rudolf Kiffmann, mestni stavbenik; dr. Alfonz Wankmiiller, mestni sanitetni svetnik; SOletna Hedvika Pernjaceva. V Celju: Marija Mlinarjeva; 791etna Marija Kinclova. posestnica in gost. v št, Jurju ob juž. žel.; 211etna Anica Žnidar jeva. V Ptuju: 721etma Alojzija Jurtelova, pos. V Šmartnem pri Litiji: Rozalija Rusova, uprav, v pok.; V Dravljah: Lojzka štruk-;; Ijeva; Marija Goljarjeva; Terezija Florjančičeva, posestnica. V Hotedršici: Marija Logarjeva, gost. in pos. V Lescah pri Bledu: 71etna Marta Humerčeva. V Dobravi : 20-letni Ivan Cas. V Rogatcu: 781etni Lipovškova. VRogoznicipriPtu- 1 u : sestnica. V Savljah 1 j a n i : Franc Dovč, Naše iskreno sožalje! pri Ljub- posestnik. — Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Želja mnogih Pod tem naslovom se pritožuje neki kupovalec vžigalic, da nimamo plombiranih vžigalic, kakor jih imajo povsod drugod. Ta gospod »vsevedež« pa hoče s tem svojim ugotavljanjem oblatiti vse prodajalce vžigalic. Ker se čutim prizadetega, mu odgovarjam v imenu vseh trafikantov. Pisec omenjenih vrstic naj si kupi nekaj škatlic tovarniško zavitih vžigalic, opremljenih z monopolskim žigom, ter naj se prepriča, kako so te škatlice napolnjene. Ko se bo pisec po mojem nasvetu prepričal, sem prepričan, da bo takoj sprevidel, da nam je delal “krivico. Prizadeti. Beda na podeželju Samo malo je treba stopiti iz naših mest in trgov po raznih odročnih »grabnih«, pa vidimo bedo in revščino, ki si jo komaj predstavljamo. Razdrapane bajte, pozimi mrzle kot ledenice, s kopico naspol nagih, bledih otrok. Mnogo takšnih primerov sem že videl, pred dnevi sem pa doživel nekaj, kar me je čisto drugače zadelo. Pridem do neke žage, vsa se trese in bobni. V nekoliko oplankanem kotu leži na kupu žagovine strašno zanemarjena ženska; glavnik ji še ni šel skozi lase. Na tem mestu, kjer zdrav človek težko prenaša tresenje in bob- . . , __________ nenje, je ta ženska pred dnevi rodila Josip Berlisg trg. in pos. V Murski!! četrtega otroka. Pred porodom je bi-s o “O t1 • 561etni Josip Močnik, ksin- p. fiVn možem v o-ozdn. Josip noseški mojster. V Teznem pri Mariboru: Katarina Brtežnikova,T, v , . , . pos. V Zidanem mostu: Terezija:!la- mo.z nekoliko »udarjen«, kot pra la dva meseca z možem v gozdu. Žena je duševno in telesno zaosta- vimo in brez posla. Dva otroka sta 37ietna Marjeta Vranglova; po- umrla, eden izmed njiju je utonil v i na \T C <1 u 1 i n h «.«4 T 4 1. U „ Z«T.r~ SILOS? Žitnica ali žitno skladišče, zlasti podzemeljsko, se imenuje nemški Silo, francoski silo, angleški siloe, španski in laški silo — povsod brez s na;; koncu: tega dobiva beseda šele v;; množini (v laščini pa niti tam ne). Ni torej prav, da pišejo naši listi nov silos v Banatu, iz novega silosa, v novem silosu, šest novih silosov itd.! !ve^-v Hmjazno ji je pojasnil, da mora -V- . a . a ■ > rvl noufi eo i\fl TtR t* Če že mislimo, da moramo to tujko uporabljati, lahko vzamemo za pod Torej: ta silč, tega siloja, šest silojev’,’. — kakor pišemo n. pr. V. Hugoja, vinskega šodoja, rokokoja — ali pa nemško-špansko-italijansko obliko z sila, šest. novih silov, kakor 11. pr, Jenko, pri Jenku, z Jenkom, Jenkove pesmi itd. Komur se pa zdi eno ali drugo nerodno, naj piše: žitna klet, žitna shramba, [podzemeljska! žitnica, žitno skladišče — vse to je bolj upravičeno kot pa »silos, silosa, silosu, silosi«, L Koštial PLAČAJTE NAROČNINO! vodnjaku. Ko je bil na poti tretji otrok, so ju zaradi morale poročili. Koliko pri nas nerešenih nalog vsebuje ta primer, bi bilo odveč razpravljati. Prav bi bilo, da bi občina, ki ni najrevnejša, priskrbela tej družini streho. Doslej se še nihče ni zganil. Velenje, Sočutje V ljubljanski tramvaj je vstopila stara ženica. Ko ji je sprevodnik izročil listek, mu je dala samo dinar, prepričana, da vožnja ne stane nič plačati še 50 par. »Ah, saj jih nimam! Tule nesem lago francosko obliko z naglašenim o.IPet jajčk. Pa vzemite eno namesto petdesetih par,« mu je odvrnila. Sprevodnik je jajce odklonil, češ kam naj !!ga dene, saj je vendar v službi. !! Starka bi morala izstopiti. Proseče nenaglasemm o, torej: ta silo, tegaX& ^ nj ,, 2alljo J Pri vratih je pa stal mlad delavec, ki jo je bistro opazoval. Ko je videl, da se nihče ne zgane, se je otožno nasmehnil, segel v žep in ji dal pol dinarja: »Tukajle, mamica, samo da se boste lahko peljali; saj vidim, da težko hodite! Jajce pa kar obdržite; pre-;; draga so danes, da bi ga dali kar za petdeset par.« Starka ga je hvaležno pogledala in se mu zahvalila. Poleg nje je sedela premožna gospa, ki se je samo prezirljivo namrdnila. S. .. Tako se zabava mladina Voliiev »miss dijaškega semnja« Ljubljanski dijaki so si na koncu svojega semnja izbrali lepotno kraljico; Ljubljana, septembra. živžav za vodo na Bregu je utihnil, dijaki so se razšli, dijaškega semnja je konec. Kakor pri vsaki važnejši prireditvi je tudi tukaj »uprava dijaškega semnja« poskrbela za dostojen in učinkovit zaključek semnja. Po dolgih letih odmora je ljubljansko dijaštvo spet izvolilo svojo lepotno kraljico, ki se lahko ponaša z zvenečim naslovom »miss dijaškega semnja«. Vsi ti“ti, ki so sami gulili gimnazijske klopi in kupovali na dijaškem semnju ,špehe‘, se bodo spomnili, da je njega dni bila volitev dijaške ,miss‘ največja senzacija semnja. Novopečeni kraljici so častilci poklonili navadno velik kruhov rogljič ali pa pečeno kru- stcšclskih grl, je pretreslo okolico Bre-ga — znamenje, da so volitve končane in da je dijaški semenj v letu 1940. debil svojo kraljico. Novopečena »miss«, gospodična Jelka Vavpotičeva, absolventka Sičevega tečaja, se nekoliko v zadregi otepa radovednežev, ki so se strnili okrog nje v velik krog. Vsi jo hočejo vicieti prav od blizu, tudi drugošolčki in tretje-šolčki; član »uprave semnja« pa prebere njej na čast sestavljen govor: »Draga Jelka! Preteklo je dosti vode, aquae destillatae, ali kakor pravimo po domače, potu, preden smo se odločili, da izvolimo tebe, najlepso med najlepšimi. Sprejmi naše darilo, primerno današnjemu času, štruco iz V Jakopičevem paviljonu razstavlja od 15. tega meseca dalje mladi slovenski umetnik slikar Riko Debenjak. To je njegova prva razstava v Ljubljani; s kar največjim uspehom je pa že razstavljal v Beogradu, PHrizu in Haagu. Na sliki vidimo notranjost Debenjakovega pariškega ateljeja, kjer je ustvaril svojo monumentalno slovensko Madono. Tik slike stoji slikar sam v družbi svojega prijatelja. hovo srce. To je bilo skoraj vselej simbolno darilo za dijaško kraljico. Ker se morajo pa tudi simboli ravnati po duhu časa, so dijaki pripravili za svojo ,miss‘ kar najbolj sodobno in originalno darilo, kakšno, to boste kmalu izvedeli. Tisto usodno popoldne je bilo življenje na dijaškem trgu za spoznanje živahnejše; takoj si zavohal, da se nekaj kuha. Tako okrog petih se je pa res skuhalo. Krik, vik in tuljenje, ki zaori lahko samo iz petošolskih in’še- i*oto: n. Kern enotne moke in šopek cvetlic! Živela miss dijaškega semnja!« Nešteto navdušenih vzklikov je potrdilo, da so dijaki z izvolitvijo zadovoljni. Kakor pri vsaki prireditvi, se je sicer tudi tu v ozadju skovala opozicija, toda do ušes lepotne kraljice ni prodrla; prevelik je bil krog okoli nje. Mlada, ljubka miss je pa stisnila k sebi veliko štruco kruha in šopek cvetlic in se vsa zardela vneto zahvaljevala za čestitke svojih tovarišev... | kepavanju so se poškodovale plinske cevi, tako da so trije vojaki zaradi uhajajočega plina takoj v začetku omedleli. Bombo so silno težko izvlekli, ker se je bila čisto ugladila, ko se je zarila v zemljo. Ko so odstranili vso zemljo okrog nje, so io nato z dvema tovornima avtomobiloma potegnili iz zem-| lje. Bila je težka 1.000 kil, dolga pa dva in pol metra, če bi jo pustili še 24 ur na miru, bi je ne mogli več Letalski napadi nad Anglijo in Nemčijo divjajo z vso silovitostjo. Zaradi teh strašnih bombnih napadov bo izgubilo življenje mnogo nedolžnih ljudi, mnoge družine bodo ob svoje domove, bombe bodo pa uničile tudi neprecenljive kulturne in umetniške spomenike, ki jih ne bo mogoče nikoli več obnoviti. Ob velikem nemškem letalskem napadu na London v petek, 13. t. m., je v neposredno bližino cerkve svetega Pavla padlo pet bomb. Največja med njimi je padla ob dekaniji cerkve in ker ni eksplodirala, so se bali, da se to vsak hip lahko zgodi. V ponedeljek, 16. t. m., je londonski radio sporočil veselo vest, da se je pogumnim vojaškim strokovnjakom posrečilo, da so to nevarnost odstranili. Cerkev svetega Pavla v Londonu je tretja najvelja cerkev na svetu. Gradili so jo od 1. 1675. — 1. 1710. j>o načrtih sira Christo-phera Wrena. '1'a protestantov ska katedrala je najvefja in najlepga cerkev v Londonu. Zgrajena je v obliki latinskega kri/.a. Njen projektant jo je liotel zgraditi popolnoma v Strahote sodobne vojne Cerkev sv. Pavla v Londonu - rešena! Odlomek iz življenja dvigalcev bomb slogu protestantovskih cerkev, toda na pritisk vladajočih krogov tedanjega časa jo je slogovno približal katoliškim cerkvam. Podolžna ladja katedrale s\etega Pavia je dolga 162 metrov, povprečna ladja pa 76 metrov. Kupola je visoka 110 metrov, njen premer pa meri 34 m. Glavno pročelje je Široko 55 m; cerkev ima dva zvonika, visoka po 67 metrov. Kljub temu, da je graditelj moral pristati na nekatere kompromise pri graditvi te monumentalne cerkve in se približati ureditvi katoliških cerkev, opazite v notranjščini katedrale sv. Pavia nekatere značilnosti, ki jih v katoliških cerkvah ne vidite. To so mnogoštevilne marmornate skupine in kipi samih posvetnih veljakov, admiralov, generalov in učenjakov. Med drugimi kipi admirala Nelsona, VVellingtona, Johnsona in drugih. Takoj potem ko je bomba padla, so angleške vojaške oblasti izdale izvež- l banim strokovnjakom nalog, naj odstranijo bombo in s tem tudi nevarnost, ki je pretila katedrali. To delo so poverili petim vojakom: trem Angležem, enemu Ircu, poveljeval je pa neki kanadski častnik francoskega po-’ rekla. To nevarno delo je trajalo tri | dni in tri noči, 72 ur. Bomba se je I zarila devet metrov globoko in pri od- Foto: L. Bizjak Pomanjkanje bencina? Ne, pač pa praktična zamisel za najemnike planinskih koč na Krvavcu. Slika nam kaže »bajtarja« g. štajdoharja in g. Bizjaka pred domom na Krvavcu (1.700 m) kamor sta si kot prva slovenska planinca krčila pot z najbolj priljubljenim slovenskim prometnim vozilom — kolesom. Z njim sta navozila v baitO' drv za vsn leto .n in zimn. izvleči iz zemlje, ker bi bila prišla pod ladjo katedrale. Ko so bombo tako spravili na površje zemlje, jih je čakala še težka naloga, da jo odpeljejo daleč proč od Londona in jo tam razstrelijo. Posebne londonske okraje so zato čisto izpraznili, nobene žive duše ni bilo v hišah, ne na cestah, kajti bomba bi utegnila vsak trenutek eksplodirati. Ko so tako vse uredili, je neki častnik prepeljal na izredno hitrem tovornem avtomobilu bombo daleč ven na pelje. Nato so jo užgali; pri eksploziji je napravila lijak, globok trideset metrov. Tako so rešili eno najznamenitejših londonskih cerkev, mojstrovino Chri-stophera Wrena. Rešili so jo dvigalci bomb, ljudje, ki opravljajo v tej svetovni vojni najtežje in najnevarnejše delo. ' Kaspiško morje se manjša Moskva, septembra. Na podlagi merjenja Kaspiškega morja, ki so ga v zadnjih časih izvršili ruski znanstveniki, so ugotovili, da se morje zmerom manjša. Kaspi-ško morje je največje morje v notra-nosti celine in meri več ko 400 tisoč kvadratnih kilometrov. V zadnjih desetih letih je površina morja znatno upadla, a ribiške vasi, ki so pred desetimi leti ležale tik ob morju, so danes od njega oddaljene nekaj sto metrov. Med njimi in morjem je stepa, na kateri raste trava. Toda kljub ugotovitvi, da se Kaspi-ško morje manjša, niso mogli učenjaki ugotoviti vzroka, zakaj se morje manjša. Toda mnenja so, da je eden teh vzrokov tektonska sprememba zemlje. Spanje po kompasu Tokio, septembra. V japonskih hišah imajo po navadi narisane na tleh strani neba. Japonci so namreč silno navezani na sonce in ga seveda tudi po božje časte: Vsaka japonska hiša ima v spalnici postelje tako obrnjene, da ima Japo-glavo obrnjeno proti severu, noge pa proti jugu. To praznoverje je menda v zvezi s starim japonskim običajem, da pokopavajo mrliče tako, da imajo glavo obrnjeno k sončnemu V9!hnHn Zakonska zmešnjava Milano, septembra. Lucija in Karlo sta dve leti živela v srečnem zakonu. Nekega dne sta se pa pošteno sprla in je Lucija odšla od svojega moža z namenom, da s® nikdar več ne vrne k njemu. Naselila se je v neki sobici nedaleč od svojega moža. Karlo je pa ostal kar v njunem zakonskem stanovanju. Seveda je Karla stanovanje neprestano spominjalo na srečne trenutke, ki sta jih bila v njem preživela z ženo. Nikakor ni mogel več prenašati osamljenosti. Ker je bil pa preveč trmoglav, da bi se s svojo ženo poravnal, je začel misliti na novo ljubezen, človek je pa že tako ustvarjen, da se vse svoje življenje spominja s\oje prve ljubezni in je nikdar ne more popolnoma pozabiti. Takšen je bil tudi Karlo. Zdaj, ko ga je zapustila žena, je bolj ko kdaj prej mislil na svojo idealno dijaško ljubezen. Vedel je, da njegova prva ljubezen živi v Torinu. Ni dolgo premišljeval, temveč je nekega dne, ko mu je bilo samotarjenja dovolj, odšel v Torino in poiskal njo, ki mu je bila prva vžgala srce. Ko je izvedel, da je še neporočena, je bilo njegovo veselje neizmerno. Kmalu je našel pot do nje in ji zatrjeval svojo brezmejno ljubezen. Majhen prepirček, ki ju je bil takrat razdvojil, s-a bila oba že davno pozabila in tako se je njuna »zarjavela« ljubezen obnovila s podvojeno silo. Karel je svojo novo ljubezen pripeljal v svoje stanovanje, kjer sta preživljala medene tedne. Na žalost pa ne dolgo. Ko je namreč Lucija izvedela za ljubezensko razmerje svojega moža, je takoj odhitela na policijo in zahtevala, da napravijo v Karlovem stanovanju preiskavo. V stanovanju so seveda dobili mlada zaljubljena ptička. Ker je to prešuštvo po zakonu prepovedano, so Karla odvedli na policijo. Ze čez nekaj dni je Karlo pisal svojemu prijatelju, naj budno pazi, kaj dela njegova žena, odkar je odšla od njega. Prijatelj se je izkazal dobrega detektiva in mu je že takoj po nekaj dneh sporočil, da ima njegova žena mladega prijatelja. Karlo je kar gorel od želje po maščevanju in takoj prijavil mlada prijatelja na policiji. Ko so ju neko noč presenetili detektivi, sta hočeš nočeš morala oditi v zapor. Tako sta se zakonca maščevala drug drugemu in doživela pravcato zakonsko zmešniavo Uspeh pilotske sole v Ljubljani; te dni so zaključili na ljubljanskem aerodromu prvi tečaj letošnje pilotske Sole. V tem tečaju je bilo skupno 37 gojencev; absolvirali so ga v dobrih treh mesecih; 22 tečajnikov je naredilo pilotski izpit z odličnim uspehom, 12 s prav dobrim, 3 pa c dobrim. Leto« je torej imela naša pilotska šola dober naraščaj; mladim orlom našega neba želimo mnogo uspehov na njihovi življenjski poti! Na Golniku se je vršil pretekli teden zdravniški tečaj. Udeležili so se ga zdravniki iz vse države. Tečaj je vodil in priredil g. dr. Neubauer, referent pri banski upravi in ravnatelj zdravilišča na Golnik«, Foto: M Klemenčič Tudi Gornja Radgona se modernizira. Pred kratkim so začeli tlakovati cesto, ki veže obmejni most s postajo. Na sliki vidimo delo pri tlakovanju* Strah pred poroko Kadar ženin živčen poslane Energična nevesta je zmagala Newyork, septembra, kflada nevesta bančnega uradnika "mesta Swisa je imela s svojim že-mnom velike težave. Dobro je vedela. jo njen zaročenec zelo ljubi, kljub J®mu J« Pa vsakokrat pred poroko do-“U čuden živčni strah. Ernest je bil več let zaročen z Glorijo Georgevo. Ker sta se imela zelo je Ernest hitel s poroko in bi se bil rad že čez nekaj tednov poro-• Glorija se je pa temu upravičeno Protivila, Bila je zelo pametna in ho-jeia najprej urediti denarno stran svojega zakona. Svojemu ženinu je dokazala. da je za srečen zakon najpotrebnejši denar, potem da pride šele ostalo. Hotela je najprej prihraniti dovolj denarja za svoje bodoče stanovanje, šele potem bi se naj bila poro-h Ernest se je moral hočeš nočeš vuati in počakati s tako zaželjeno poroko. To stalno odlaganje poroke je pa na žalost Ernesta živčno precej ubilo. Postal je živčen in nestrpen. Bal se je, ga bo njegova nevesta zapustila se sploh ne bo več hotela z njim Poročiti. Ta strah se je potem pri bjem čudno izoblikoval, tako da se je Ernest kmalu začel bati poroke. Kadar mu je njegova nevesta omenila, "a se bosta kmalu lahko poročila, ga Jo obšel čuden strah. p°tem so po raznih težavah le določili dan poroke. Vsi so bili že zbra-bi pred oltarjem, nevesta, njeni in ženinovi sorodniki; samo ženina ni ho-telo biti od nikoder. Potem je na veliko začudenje vseh neki deček pri nesel nevesti pismo. Ko ga je ta odprla, ni mogla prikriti svoje jeze in začudenja. V pismu jo namreč njen ženin prosi oproščenja in ji zatrjuje svojo neizmerno ljubezen. Pravi, da se ga je pred poroko lotil tako neznan ski strah, da nikakor ni mogel priti v cerkev. Glorija je v prvem trenutku sklenila, da Ernesta sploh več ne pogleda, posmeje so jo pa njegove mile prošnje le omehčale in spet sta določili poroko. Zdaj se je Ernesta drugič lotil strah Ko ga prav tako kakor že prvič, ni bilo v cerkev, je bilo nevesti preveč. Dobro je vedela, da jo njen zaročenec ljubi in da je ta njegov strah samo živčnega izvora. Takoj je sedla v avto in se odpeljala k njemu domov. Tu ga je našla vsega živčnega in brez vo lje. Gloriji niti na misel ni prišlo, da bi mu prigovarjala, naj gre z njo. Pograbila je prvo stvar, ki ji je prišla pod roko, in jo zagnala z jezo po tleh. Ko je razbila že precej najlepših stvari v stanovanju ie jo je njen ženin ves osupel prosil, naj neha z vandalizmom, mu je stavila ultimat: ali gre takoj z njo v cerkev ali pa mu bo razbila še vse, kar je v stanovanju ostalo celega. Tedaj je ženina v trenutku minila vsa živčnost in je ves vesel odšel s svojo energično nevesto v cerkev. Nenavadna solata Madrid, septembra. Španski kralj Filip II. je bil čudak svoje vrste, ki je s svojimi navadami Včasih presenetil ves dvor. Ko je bil bekoč zelo dobre volje, je poslal svoji Seni velik zavoj in pismo, v katerem Je napisal tole: »Draga moja žena!« »Pošiljam ti solato, ki sem jo sam izumil in pripravil. Upam, da ti bo zelo ugajala in da boš priznala, da bisem samo dober mož in kralj, temveč tudi dober kuhar..« Ko je kraljica odprla poklani zavoj, se je seveda na moč začudila. V njem je našla nenavadno solato. Filip Drugi ji je namreč poslal solato iz samih dragih kamnov. Topazi so na-domestovali olje, rubini kis, biseri in 'diamanti sol, smaragdi pa zeleno solato. Američanke imajo velike predpravice Newyork, septembra. Znano je, da imajo ženske v Ameriki veliko več predpravic kakor ženske v Evropi. Američanke igrajo 'ako Y gospodarskem kakor v političnem življenju veliko vlogo. One so najboljšo odjemalke ameriških industrijskih izdelkov in zato je razumljivo, da se ameriška industrija tako zelo ozira banje. Dokazali so namreč, da največ avtomobilov v Ameriki pokupijo ženske, be pa moški. Kadar ameriške tvornice avtomobilov pripravljajo kakšen nov tip avtomobila, takrat se zmerom obr- nejo do ženskega okusa, preden dajo novemu avtomobilu obliko in barvo. Prav tako se ameriške tvornice nogavic in Iepotil dobro zavedajo, da se imajo za svoj veliki promet zahvaliti samo žen kam Ko je pred nedavnim nekr. velika tvornica nogavic izdelala iz neke nove vrste svile veliko nogavic, so jih ženske pokupile v kratkem času kar pet milijonov parov. To samo zato, ker so bile te nogavice izdelali po ženskem okusu. Prav tako je z raznimi lepotnimi pripomočki. Posebno veliko vpliva imajo Američanke na programe v radiu. Ameriški radio oddaja skoro izključno samo to, kar ugaja ženskam. Ker imajo Američanke prav svojevrsten okus, je tudi spored radijskih postaj včasih zelo čuden. Menda moški sploh ne mar.' jo poslušati teh oddaj, ženske bi jih na najrajši poslušale od jutra do večera. Američanke so pred kratkim ustanovile poseben klub radijskih poslušalk, ki se imenuje: »Nočem poslušati.« Ta klub skrbi, da so ženske z radijskimi programi zmerom zadovoljne. Pred nedavnim so protestirale, ker so ameriške radijske postaje oddajale preveč raznih reklam za svilene nogavice in lepotila. Po kratkem prepiru so zmagale članice tega kluba in zdaj ameriški radio spet igra po ženskem okusu. Umetni zobje pred 6000 leti Atene, septembra. V današnjih časih je zobotehnika že tako izpopolnjena, da vam zobozdravnik napravi najrazličnejše umetno zobovje in umetne krone. Kdor pa misli, da je zobozdravniška znanost šele zdaj v zadnjih desetletjih tako napredovala, se zelo moti. Arheologi sft namreč dognali, da so ljudje že pred 6.000 leti nosili umetne zobe. V muzeju v Ganu so znanstveniki odkrili lobanjo z umetnimi zobmi. To lobanjo so našli v nekem etrurskem grobu, poleg vaz in drugih dragocenosti. Ta lobanja je stara okrog 6.000 let. V nekaterih drugih etrurskih grobovih so pa našli celo dobro ohranjene zlate krone. Pred nedavnim so pa v nekem grškem grobu pri Te bali našli niz zob iz tretjega ali četrtega stoletja pred Kristusom. V teh grobovih so našli tudi z zlatom plombirane zobe. Med ruševinami Apolonovega svetišča so našli nekatere svinčene predmete, katere so zobozdravniki takrat najbrže uporabljali za izdiranje zob. V starem veku so zobozdravniki delali umetno zobovje iz rogov in kosti, včasih so pa zato uporabili kar človeške zobe. V čeljustih nekih opic so našli celo neke vrste umetnega zobovja iz lesa divje smokve. Pri Rimljanih je bilo zobozdravni-štvo že v prvem stoletju po Kristusu na zelo visoki stopnji, tako da umetno zobovje ni bila nikaka redkost. Zobozdravniška znanost je šele v srednjem veku nekoliko nazadovala. Zato je razumljivo, da je leta 1270. rimsko-nemški cesar Ludvig Sveti imel v ustih samo še en sam zob, čeprav je bil star šele 56 let. Ljubezen je zdravilna Newyork, septembra. Doslej so ljudje zmerom pripovedovali, da je ljubezen bolezen in je torej zaljubljenec bolnik. Večkrat se je pa že izkazalo, da je ljubezen tudi zdravilna. Pred nedavnim so namreč ameriški zdravniki odkrili novo dobro stran ljubezni. Pravijo, da prava ljubezen prav dobro služi v zdravilstvu in se zaljubljen človek veliko prej pozdravi kakor nezaljubljen. V ta namen delajo zdaj na čikaški medicinski fakulteti zanimive poskuse z zaljubljenimi ljudmi in tako ugotavljajo vpliv, ki ga ima ljubezen na hude bolezni. Dr. Living je šel pri svojih dognanjih še dalje. Trdi namreč, da je organizem zaljubljenega človeka veliko odpornejši proti boleznim kakor organizem človeka, ki ga ne mučijo ljubezenske skrbi. Posebno pri ženskah ima v tem primeru ljubezen veliko vlogo. Ce so zaljubljene, veliko laže ZAHTEVAJTE ŽIMa^SAMO Z\ZAšClTN0 PLOMBO rSTERIUZIRANQi 5 7ADRU2NA TOVARNA ZIME O.D. II I NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI. JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. prenesejo tudi najtežje operacije kakor njihove nezaljubljene tovarišice. V Ameriki je za ta nenavadna nova odkritja veliko zanimanje. Zdravniki pridno delajo poskuse z zaljubljenci. Kakšna je površina lune? Bazel, septembra. čeprav doslej še nihče ni bil na luni, vendar o njej in njeni površini veliko vemo. Vemo na primer, da je pokrita z lavo, ki je podobna lavi, ki jo na naši zemlji bruhajo vulkani. Zdaj je pa vprašanje, kako debela je ta plast lave. Na podlagi temperature, ki je na luni, co pa tudi to vprašanje kmalu rešili. Kadar se približuje popoln lunin mrk, takrat je na luni temperatura 103 stopinj nad ničlo. To temperaturo kljub temu, da še nihče ni bil na luni, lahko zmerimo s posebnim občutljivim toplomerom, ki ga pritrdimo na daljnomere. Ko pa vrže sonce svojo senco na luno, se pa toplota na luni do luninega mrka zelo zniža in doseže 72 stopinj pod ničlo. Medtem, ko je na luni popolna senca, temperatura še pada, tako, da je najnižja temperatura na luni kar 98 stopinj pod ničlo. Luna je, kakor vidimo, silno mrzla. Prav zato sončne toplote ne more dolgo obdržati. Ker je po vsej površini pokrita z lavo, kaj drugega tudi pričakovati ne bi mogli. Prav iz teh toplotnih razlik so potem strokovnjaki izračunali, da je luna samo 2 in pol centimetra na debelo pokrita z lavo. To je eno izmed najnovejših dognanj o luni. Lev je imel v ustih zlat zob Oakland, septembra. Policija v mestu Oaklandu v Kaliforniji te dni išče zelo nenavadnega tatu. Tat je pred kratkim ukradel levu, ki je bil dalj časa v živalskem vrtu v San Frančišku in je zdaj poginil, zlat zob iz gobca. Pred nekaj leti je državni lovec na leve, Joe Bruce, ubil v pragozdu levinjo, mladiča je pa podaril živalske- mu vrtu v Oaklandu. Ker je bil lev izredno krotak in lep, so ga prav kmalu pripeljali v Hollywod, kjer je igral na platnu. Pri posnemanju nekega filma je pa po nesreči izgubil en zob. Lev je bil za Hollywood tako dragocen, da mu je zobozdravnik namesto odlomljenega zoba napravil zlatega. Potem je še dolgo časa sodeloval pri raznih filmih, čez leta se je pa postaral in postal bolehen. Iz Hollywooda so ga zato poslali v živalski vrt v San Francisco. Ker je njegova bolezen napredovala in ga živinozdravniki niso mogli ozdraviti, je te dni poginil. Zaradi njegove nenavadne lepote in zgodovine njegovega življenja so ga sklenili nagatiti in postaviti v muzej živalskega vrta. Med pripravami za nagatenje mu je pa nekdo izpulil znameniti zlati zob. Po dolgem iskanju so našli zob v neki banki, tatu pa še do danes niso prijeli. Trdno spanje Newyork, septembra. Za časa zadnjih poplav, ki so pusto-’ šile po Združenih državah, se je zgodil nenavaden primer trdnega spanja. V neki vasi je vihar pričel rušiti in podirati hiše ter odnašati plotove in hleve. Prebivalci so hiteli reševat najnujnejše stvari. Dva mladeniča sta se pa med splošno zmešnjavo spomnila, da njun oče še zmerom spi. Pohitela sta v njegovo hišo in ga našla, kako je sladko spal. Na vse mogoče načine sta ga hotela zbuditi, toda možak je tako trdno spal, da ga na noben način nista mogla prebuditi. Ker sta pa dobro vedela, da je oče zelo jezen, če ga kdo zbudi iz spanja, sta ga dvignila iz postelje in ga odnesla v čoln. Toda oče se še zdaj ni zbudil. Sele drugi dan se je prebudil iz spanja in se ves začuden znašel namesto v postelji na nekem travniku. Ko so mu povedali, kako je prišel na travnik, je najprej zmajal z glavo, potem jim je pa rekel, da je bilo boljše, da ga niso zbudili. Lahko bi ga bili pa po njegovem mnenju pustili spati tudi v postelji, ker bi bila hisr. prenesla in zdržala vihar. Novela »Družinskega tednika*1 SODOBNA PRINCESO TURAHDOT Napisal F. Gunten In na lepem, nekega poletnega večera, je Conny čisto nepričakovano priznal: »In — da veste, Marion — ljubim vas. In poročil se bom z vami.« Mariou se je zasmejala in ni odvrnila. »Zakaj se smejete, Marion?« je vprašal Conny nekoliko razdraženo. In naposled je odgovorila: »Ker sta mi Peter in Ernst danes Prav isto povedala. Prav tako sta trdila, da me ljubita. In zakon pride, kakor znano, za ljubeznijo — kakor grom za bliskom.« Conny je pridržal dih, ko je nato vprašal: »In vi, Marion? Kako se boste odločili?« Ne da bi premišljevala, je odgovorila: »Sploh se ne bom. Kajti vsi trije ste mi izredno simpatični.« »Toda saj se ne morete z vsemi tremi poročiti?« »Bog ne daj! Toda, poglejte, Conny, peki zelo pameten mož je nekoč delal: če od ljubezni naposled ostane samo nekoliko simpatije, potlej je bila zanesljivo velika strast. Zakaj torej ne bi rajši vzela kar tistega, ki ti le samo simpatičen?« Pomislila je, potlej pa vprašala: »Ali kaj daste na pravljice, Conny?« »Zakaj to vprašujete?« Bal se je odgovoriti kaj določnega. »Ker se v pravljici nikoli ne zgodi, da bi se princesa poročila s princem iz ljubezni. Trnjulčica na primer je svojega princa vzela le zato. ker se je skozi stoletno trnje prikrčil do nje. Tako se ji je prikupil. Pepelčico je pa princ vzel samo zato, ker je imela najmanjšo nogo v vsej deželi. Torej bolj ali manj zaradi redkosti. In neusmiljena princesa Turandot...« Marion je na lepem pretrgala stavek in umolknila. Conny je po kratkem molku vprašal: »Zakaj ne govorite dalje?« »Princesa Turandot je zadala svojim snubcem uganko,« je nadaljevala Marion. »In kdor bi to uganko znal rešiti, temu je obljubila svojo roko. Morebiti je bila to najboljša rešitev zakonskega problema.« Conny se je prestrašil. »Ali nam hočete zadati uganko?« »Nikakor ne pred zakonom,« se je nasmehnila Marion. Potlej je pa nekoliko resneje dejala: »Ali mi znate povedati, kakšnega si predstavljam svojega bodočega moža?« »Saj vam vendar ne bom naslikal lastnega portreta,« je odgovoril zagrizeno. »Lepo. Potlej vam bom povedala. Biti mora vesel, neprisiljen tovariš, s katerim lahko greš smeje se skozi življenje. Kljub temu torej, da vam ne bom zadala uganke, sem se vendar odločila, da bom nekoliko zaigrala princeso Turandot. Vsakdo izmed vas naj si izmisli veselo zgodbo. Jutri popoldne odveslamo na Trstični otok, tam se bomo najprej nekaj časa pražili na soncu, potlej boste pa odložili svoje vesele zgodbe. In čigar zgodbi se bom lahko najprisrčneje smejala, tisti me bo dobil za ženo. Kaj menite o tej rešitvi?« Conny je brez besede vstal. Marion je ostala še nekaj časa zleknjena na vrtu, potlej je pa tudi ona vstala. In naposled je rekla, medtem ko je ob Connyjevi strani stopala proti hiši: »Zakaj ste postali tako molčeči? Ali že premišljujete svojo veselo zgodbo?« »Zelo kruti ste,« je odgovoril. In nasmehnila se je: »Bodite veseli, da nisem kitajska princesa. Sicer bi vas bilo morebiti to še življenje stalo.« Naslednje popoldne je čoln z Mari-ono in njenimi tremi oboževalci Con-nyjem, Petrom in Ernstom pristal na Trstičnem otoku. Peter in Ernst, ki sta že vedela za Marionino odločitev, sta bila na moč Židane volje. Kajti pripovedovanje veselih zgodb je bila njuna specialnost in vsakdo izmed njiju je že mislil, da si je osvojil moderno princeso Turandot. Conny je bil pa neizrekljivo slabe volje in ni bil prav nič podoben človeku, ki si je izmišljal veselo zgodbo. Ležali so na soncu, zaigrali nekaj gramofonskih plošč in celo nekoliko zaplesali. Dokler ni Mariou na lepem ukazala: »Torej! Kdo bo začel?« Nihče ni hotel začeti, ker si je hotel vsakdo prihraniti končni učinek. In tako je moral odločiti žreb. Trstiko so razrezali na neenake dele. Marion jih je vtaknila med prste, tako da so konci moleli ven v eni črti. Kdor bi potegnil najkrajši košček trstike, naj bi začel, srednji bi pripadal drugemu, najdaljši košček pa tretjemu in zadnjemu. Peter je moral povedati prvi svojo zgodbo, za njim je prišel na vrsto Ernst, in Connjr je prav za prav z najdaljšim koščkom trstike zadel glavni dobitek. Peter je pripovedoval pikantno zgodbo iz svoje pisarne. Prav za prav je bil to majhen kabaretni prizor, ki ga je predvajal. Posnemal je svoje tovariše iz pisarne, šefa, odjemalce, slikal je ganljivosmešno vsakdanjo guerilsko vojno, ki so jo bojevali ti ljudje, in je zn konec prihranil prav izredno duhovito ost. In ko je končal, mu je Marion milostno prikimala: »Čestitam, Peter. Do smrti sem se nasmejala.« Potlej je Ernst prišel na vrsto. Slikal je svoje znane, že skoraj kronične denarne stiske, svoj boj z upniki in izterjevalci, svojo iznajdljivost pri iskanju zmerom novih ljudi, ki naj bi mu kaj posodili, in način, kako je upnike, izterjevalce in stanodajalce prisilil k zmerom novi preizkušnji njihove potrpežljivosti. In ko je bil pri koncu, je Marion, kar medla od smeha, dahnila: »Nebeško, Ernst! To je bila res očarljivo vesela zgodba.« In potlej se je obrnila, še zmerom med smehom, k smrtnoresnemu Con- nyju, ki je z mračnim obrazom sedel ob strani: »Začnite, Conny! Zdaj pridete vi na v isto! Srečo ste imeli in zdaj boste lahko sestrelili vrh. Toda zdaj tudi pokažite, kaj znate.« Conny je pa molčal s trpko stisnjenimi ustnicami. »Nu?« je vprašala Marion čez nekaj trenutkov že precej nestrpna. Nato je poskočil in ji v obraz zakričal: »Ne znam pripovedovati veselih zgodb! Ali slišite, Marion, kratko in malo ne znam! Rekel sem vam, da sem samo neznaten nameščenec, da se vam ne bi zdel ošaben. V resnici sem pa predstojnik velikega industrijskega koncerna. Toliko da veste. In ne morem se norčevati s svojim šefom, kakor Peter, ker sem sam Sef. Za tisoč nameščencev nosim odgovornost in se moram baviti z resnejšimi rečmi, kakor je izmišljanje veseliti zgodb. Prav tako vam ne morem slikati svojega boja z denarno stisko, ker ne poznam ne upnikov, ne izterjevalcev, niti ne nestrpnih stanodajalk. Narobe. Sam upravljam premoženje, ki sem ga hotel položiti pred noge svoji mladi ženi. Zato ne povem nobene vesele zgodbe. Celo ob nevarnosti, da se ne poročite z menoj.« Tako je povedal, skočil v vodo in zaplaval na drugi breg. In Marion? Za katerega izmed obeh se je odločila? Za Petra? Za Ernsta? Ki sta ji povedala tako veseli zgodbi? Ne. Poročila se je s Connvjem. Zakaj ravno s Connvjem, ki ni prav nič ustrezal postavljenim pogojem? Da, težko je povedati. obleka UGANKE?] KRIŽANKA 2 3 4 5 6 7 Pomen besed: Vodoravno: 1. kratica z gospodje; danski pomorščak (1680—1741). 2. pokolenje; zver. 3. moško ime; riba. 4. slovenski kipar. 5. začetni črki abecede; holandski pridevek imenom; ikratica za akademski naslov. 6. prebivalci srednje Evrope. 7. gospod (poljsko, češko); država Elamitov '(1. 3000-—700 pr. Kr.) soseda Babilonije. 8. pirenejski prebivalci; jarem. 9. ne pojdi še; jadranski otok. Navpično: 1. vas v Belokrajini; oblika glagola biti. 2. ptica; del obleke. 3. kos; tudi njo so podražili. 4. [šivalna potrebščina. 5. latinski vez-*, Inik; predlog; veznik. 6. šolski pred-:;™? mal^a P°le ^kosilo, ceš da se met. 7. moško ime; veznik. 8. je bil »Osojski mutec«; ljubi. 9. kratica za groš; moško ime. a) b) c) ŠTEVILNIK l—2—3—4—E— 4—6—7—l—4— 5—7—3—8—9— č) 10 —7 —9—ll—2 — d) 6 —8—10—7—12— c) 7—11—2—12—7 — Pomen besed: a) grški otok, b) semkaj (srbohrvat-sko), c) reka v Mali Aziji, č) zamorci plemen Amakoza, Zulu in Be-čuanci, d) vpij (deri se!), e) napev (tujka). — V prvi vrsti in v zadnji navzdol čitaš slovanski prestolnici, Stafti eUu/iifU na covas žensk Že večkrat sem v pogovoru s svojimi tovariši opazila, da imajo o današnji lenski prav nenavadno mnenje, ki prav nič ne ustreza resnični podobi modernega dekleta ali sodobne žene. Če govorimo o ,sodobni ženi', imajo moški dandanes v mislih žensko, ki nič ne dela, se pretirano neguje, elegantno oblači in skubi svojega moža. Prav tako menijo o njej, da ne živi neoporečno, da vara svojega moža in da ji je ločitev zakona postala priljubljeni šport. Skoraj prav takšno ali pa še slabše mnenje imajo moški tudi o današnjih dekletih. Večkrat sem si že belila glavo, zakaj imajo moški o ženskah takšno napačno, slabo privzgojeno mnenje. Slabi zgledi, ki jih srečujemo v življenju prav zares niso tako pogosti, da bi mogli po njih soditi vse današnje ženstvo. Narobe, moški lahko vidijo v ženskah, ki z njimi dele vsakdanje življenje, v svojih materah in sestrah, pa tudi v svojih ženah in dekletih, da današnja ženska ni lahkoživa in razbrzdana, temveč da se prav tako kakor moški zaveda svojih dolžnosti in jih z velikimi žrtvami izpolnjuje. Poglejmo si mater, ki mora daqes 'skrbeti za veliko družino; skrbno mo-,ra paziti na sleherni dinar, da ob ', koncu meseca ni pomanjkanja v hi-',ši, kajti kljub povišanju dohodkov ' se zaradi naraščajoče draginje življenjski položaj mnogih uradnikov ni kaj prula izboljšal. Pogosto mati le STOPNICE 1 1 1 1 rrt ni m m o o o s st Pomen besed: 1. kratica za votlo mero, 2. kitajska dolžinska mera, 3. reka v Jugoslaviji, 4. pralno sredstvo, 5. grški otok, 6. je božja in vaša... je najedla pri poskušanju jedi, sa-m-o da so mož in otroci siti. Življenje je tako drago, da mati zmore o komaj za hrano in stanovanje, za šolo in za obleko otrok. Mati mora nositi več let staro obleko, stare čevlje ■ s templanci, neštetokrat zakrpane '•■nogavice, kajti kje naj vzame denar, »da bi si mogla vsako leto kupili no-» v o obleko? Malone vse današnje nui- • tere so čudovite podobe skromnosti, • samozatajevanja in skrbnosti za dru- • žino. Tudi današnjemu dekletu ni z rožicami postlano. Ko dovrši gimnazijo ali pa trgovsko šolo, mora iskati službo, kar je pogosto pravi križev pot. če po sreči dobi službo, postane njeno življenje nekoliko lažje, razumljivo je pa, da službe niso takšne, da ne bi bilo v njih nobenega de-;; la. Dekle, ki gre v službo, mora resno delati in se ne utegne izgubljati v ničevostih, ki jih moški tako radi ;; očitajo današnjim dekletom. Tiste pa, ki gredo na univerzo, se morajo posvetiti študiju, če hočejo kdaj do-;; seči cilj, ki so si ga zadale. Tildi ta dekleta se ne utegnejo samo zabavati in preoblačiti, kakor moški tako radi očitajo nežnemu spttlu. Ostanejo še one, ki ne iščejo službe in ostanejo doma pri materi. Med temi je morda peščica takšnih, ki ves svoj prosti čas porabijo res samo zase, večina jih pa pomaga materam pri delu in nadomešča postrežnico ali nje m se ene nove. * ČAROBNI KVADRAT 1 2 3 4 5 Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. naliv, 2. znan jadranski poloto-čič, 3. stavbno gradivo, 4. ime norveških in danskih vladarjev, 5. me-Bto na Turškem. ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) a = zlatarska utež b = vojna (srbohrvatsko) e = dan tedna d = pregovor e — svetopisemska oseba f = čut x — elektroda . , ■ • . v 1 . 7 o IH*« Virn-Ol/Uf I I \- Aw /t-lvu lit Vsaka beseda sestoji iz crk služkinjo. Njihovo življenje je izpol- vseeno priporočljivo, da bi si v bodoče vsi tisti, ki mislijo preganjati dolgčas z neslanimi dovtipi na rovaš žensk, izbrali kakšno drugo tarčo! Saška. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik sa skromnejše razmere četrtek: Krompirjeva juha, zabeljeni široki rezanci, solata. Z v e i e r : Praženec. Petek: Fižolova juha, sirovi štruklji. Zvečer : Ajdovi žganci, mleko. Sobota: Goveja juha z vlivanci, kumare v solati, krompir. Zvečer Golaž s krompirjem. Nedelja: Goveja juha z rižem, telečji zrezki, pražen krompir, solata. Zvečer: Telečja jetra t omaki. Ponedeljek: Golaževa juha, kruhovi cmoki. Zvečer: Fižolova solata, jajca. Torek: Goveja juha, češpljevi cmoki. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava. Sreda: Zeleniavna juha, krompirjevi kifeljčki, solata. Zvečer: Polenta z mlekom. Jedilnik za premožnejše: Četrtek: Juha iz zelene, ocvrti možgani, limonova omaka, čokoladni narastek. Zvečer; Gobe z jajci, pečena jabolka.1 Petek: Žabja juha, kislo zelje, ocvrte krompirjeve rezine,1 orehov kolač.1 Zvečer: Sardelna omaka,* pariški kolački.5 Sobota: Goveja juha z ribano kašo, goveji zrezki v omaki, krompir v kosih, solata. Zvečer: Nadevane paprike. Vsakodnevna nega zob mora postati za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok. Chlorodon zobna pasta * POSETNICA < Jan K. Ulčar Vie Kaj je ta oseba? Rešitve ugank iz prejšnje številke REilTEV KRIŽANKE Vodoravno, po vnti: 1. hg, rabo-t>. 2. lan, seret. 3. abel, rja. 4. poljan«, m. 6. Cii, uda, pl. tV c. zbornik. 7. ran ,dora-8. rutii, sod. 9 brokat; to. Roiitev čarobnega lika: 1. krt, 2. Klara, 3. Vransko, 4. Trpat, 6. akt. Railtev enačbe: a = oblak, b = lak, c = Cii«, d 33 le, e = napor, I — por, x občina. Reiitei prcmikalnice: opika, Idila, elita. Bolite« poMtnlcai cerkovnik. njeno z enoličnim gospodinjskim delom. Odkod se je torej v moško mnenje o današnji ženski vtihotapila podo-;; ha neskrbne, zapravljive in razbrzdane moderne ženske? Naposled sem izsledila odgovor: iz časopisev. Nekateri časopisi res ne vedo pisati drugih dovtipov, kakor na rovaš žensk. V takih dovtipih je ,on‘ copatar ali dobrodušnež, ,ona‘ pa opravljivka, ksantipa ali zapravljivka. Prav neumno je tudi, če časopisi primerjajo ameriško žensko z našo in jo stavijo v isto vrsto. Žalostno je, da moški nimajo toliko kriterija, da bi sami uganili, da Slovenke nismo Američanke. Kakor hitro bero v časopisu kakšno zgodbo o desetkrat ločeni Američanki, takoj pomislijo: •»Vidiš, takšne so dandanes ženske...* Razen tega tudi ne vedo, da je Amerika daleč od Evrope in da morda zloglasna ,gospa Smithova' sploh ne živi, temveč so jo v časopisu opisali samo zato, da preganja dolgčas in grozo, ki se poloti človeka ob branju neskončnih vojnih poročil z raznih front. Vendar bi bilo pa priporočljivo, da bi si izbrali uredniki časopisev duhovitejše in sočnejše dovtipe in da bi priobčevali koristnejše članke kakor sramotenje žensk. Neverjetno, v kakšno abotnost laho zdrknejo takšni članki. Pred kratkim sem nekje brala, da je neko društvo ameriških ločenk strogo obsodilo može, ker zahtevajo od žensk, naj jim rode otroke. Takšen članek vrže na žensko čudno luč, češ da sploh ne mara otrok, da se hoče samo zabavati in uživati življenje. Mnogo je pri nas površnežev, ki pozabijo, da se je to ,baje‘ zgodilo v Ameriki, in ne pri nas, in očitajo svojim ženam doma razne napake, ki jih v življenju naše žene sploh ne srečaš ali le redko. Amerika je velika, zato se prav 'gotovo tam več zgodi kakor pri nas, \vendar pa povprečna Američanka : prav gotovo ni takšna, kakršno na 'splošno rišejo nekateri časopisi, mo-'.der človek pa tudi ne bo vseh žensk [sodil po enem kopitu. Vseeno bi bilo Nedelja: Kurja juha, pečena kokoš, mešana solata, kompot, flancati. Zvečer : Dunajski zrezki, fižolova solata, kompot. Ponedeljek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, telečja rižota, solata. Zvečer: Carski praženec, breskev kompot. Torek: Obara, kruhovi cmoki. Zvečer; Sarma. Sreda: Fižolova juha, rozinovi štruklji, mešan kompot. Zvečer : Narezek, čaj, pecivo. Pojasnila: 'Pečena jabolka: Cela jabolka operite, očistite peška in v izdolbine de-nite suhih fig in rozin. Tako pripravljena jabolka bodo sladka, hkrati boste prihranile tudi sladkor. “Ocvrte krompirjeve rezine: Izbran krompir olupite, operite in zrežite po-dolgem v štirioglate rezine. Krompirjeve rezine dobro osušite in jih ocvrite žlatorumeno na precej vroči masti. Ljubka jesenska obleka iz tenkega temnordečega volnenega blaga. Ker je njen kroj prav preprost in nevsiljiv, je primerna za vsako postavo. Edini okras so drobceni gumbi po iivotku; obleko dopolnjuje aparten črn klobuk in prav takšne rokavice. Marsikatera izmed naših bralk bo morala v današnjih dneh popraviti lansko obleko, ker ji njen finančni minister ne bo dovolil, da bi si kupila novo. Vendar lahko tudi staro obleko originalno in slikovito popravimo, kako, to nam kaže gornja slika. V enobarvno temnomodro obleko všijemo v prednji životek vstavek iz temnordeče, temnomodro in svetlosivo črtastega blaga. Zelo zanimiv in prenovljen je deški ovratniček te ,nove‘ lanske obleke. Ocvrtega in še vročega osolite z drobno soljo in ga dajte takoj na mizo. "Orehov kolač: 5 dek presnega masla zdrobite s četrt kile moke, pride-nite 3 rumenjake, soli, sveže sladke smetane in žlico vina in vse skupaj zgnetite v testo, ki ga pustite pol ure počivati. Med tem pa pripravite tale nadev: Zmletim orehom pridenite 9 žlic sladkorja, sveže sladk« smetane, nastrgane limonove lupinice in nekoliko ruma. S tem nadevom namažite testo, ki ste ga zvaljale na prst debelo, in kolač specite. ‘Sardelna omaka: Očistite 3 sardele, odstranite jim kosti in jih s sekljačem drobno sesekljajte. Pripravite prežganje iz ene žlice moke, ene žlice kruhovih drobtin in ene žlice masti. Sardele vrzite na to prežganje in jih zalijte z juho. Omako lahko tudi okisate z limonovim sokom. Omaki lahko pridenete tudi žlico kisle smetane, toda potem je ne smete okisati. ‘Pariški kolački; Denite v skledo kuhati kozarec vode, 3 deke presnega masla in malo soli. Ko voda povre, počasi vsipajte 2 kozarca moke in neprestano mešajte in pustite, da se testo kuha na nepremočnem ognju. Na. koncu, ko je testo že skoraj kuhano, pridenite drugo za drugim 4 cela jajca in na koncu stepen beljak. Potem pustite, da testo stoji 3 ure. Ko je testo že dovolj dolgo počivalo, naredite iz testa majhne kolačke v debelini pol centimetra. Kolačke skuhajte v slani vreli vodi. Odcejene denite v posodo, posipajte jih s slanim nastrganim sirom, pridenite nekoliko presnega masla in jih lepo žlatorumeno v topli pečici specite. 7aj staczfra mm Današnja vojna je v Evropi marsikaj izpremenila. Tudi žensko modo, ki igra v življenju žensk čedalje večjo vlogo. Države, ki so nekdaj diktirale modo, imajo drugačne skrbi, modne hiše so zaprte, modni risarji na bojiščih, tovarne prazne. Ker se je volna zelo podražila, bo treba letos varčevati. Kljub temu se boste potrudile, da si obnovite garderobo, čeprav ne iz nove volne. Iz že ponošenih ostarelih pletenin si boste napravile moderna pletena oblačila. V ta namen porabite premajhne volnene obleke ali bluze, stare jopice in nemoderne pulovre. Lani so bile in tudi letos bodo moderne sestave pletenih volnenih delov z volnenim blagom. In po zaslugi te mode si lahko napravite kaj prikupna oblačila, posebno ker so bluze in krila še zmerom zelo mladostna. In te sestave vam bodo dale novo možnost, da se za malo denarja elegantno oblečete. Morebiti vam je od različnih pletenin ostalo doma še nekaj klobčičev volne; tudi to boste lahko s pridom uporabile. Ali boste pa razdrle stare jopice in pulovre in »iz starega napravile novo.« S pletenimi volnenimi deli boste potlej okrasile ali popravile obnošene obleke ali bluze ali jih pa popolnoma prenovile. Priznati moramo, da se s spretnim sestavljanjem pletenih delov in volnenega ali kakšnega drugega primerne- ga blaga ustvarijo izredno okusna modna oblačila. Zasluga je tem večja, ker ne da bi staro zavrgli, s spretnostjo napravite celo novo. Ravno pri tem lahko pokažete svojo modno iznajdljivost in okus. Pa ne samo v sestavi posameznih delov, temveč tudi v sestavi barv. Svetujemo vam nekaj sestav: Imate na primer toplo bluzo z dolgimi rokavi, enobarvno, spredaj zapeto z gumbi. Na ramenih in okrog vratu se je že precej obrabila. Spletli boste dva dela za sedelce (prednjega in zadnjega) in ju vložili v bluzo. Rokava bosta prav tako, kakor sta bila poprej, previdno všili nazaj. Ovratnik boste tudi spletli, in sicer pokončen-, precej visok, ali pa deški. V sestavi barv boste pokazali svoj okus. Ali pa: Imate kos živobarvnega blaga. Zraven nekoliko volne popolnoma nasprotne barve in še staro jopico primerne barve. Napravili boste bluzo i* treh enako širokih prog, izmenoma pletenih in iz blaga, če nimate dovolj volne, napravite kratka rokava in deški ovratnik. Morebiti okrasite na prsih * žepki ali monogramom. Tisoč možnosti je, da se okusno oblečete. Morebiti imate bluzo, ki je oguljena samo spredaj ali ima slaba rokava. Napravili boste samo pletena rokava, na ramenih podaljšana do ovratnika. Na prsih morebiti napravite še pletene žepke in in v levega vtaknete živobarven robček. V bluzo, ki je samo spredaj obrabljena, boste pa vstavili nov pleten del in ga primerno okrasili. Ali pa ravno narobe: če se vam je volnena jopica spredaj obrabila, ji boste vložili nov prednji del iz volnenega blaga. Kakor rečeno, možnosti je brez konca; morate biti samo nekoliko iznajdljivi in spretni. Pri tem boste imeli pa še zavest, da ste si sami nekaj napravili in si pri tem prihranili lep® denarce. Poraben nasvet Kako spoznamo, če je črno vino naravno? če kanemo nekoliko kapljic črnega vina na porcelanast krožnik, ki plava na vroči vodi, bo nenaravno in ponarejeno vino, ko izhlapi, pustilo na krožniku rdečkast madež. Pri čistem, naravnem in neponarejenemu vinu. bo pa madeZ temen in moten. Žikina mešanica je zmleti nadomestek prave kave 2 dodatkom cikorije Kdo nam vzgaja našo žensko mladino? Vprašanje se zdi na prvi pogled od-Saj vemo, da imata najodgovornejšo vlogo v vzgoji otrok — in taloo tudi mora biti — šola in dom. Toda izkušnja nam vse bolj potrjuje dej-*tv®, da obstaja tudi tretji, pogosto ne-®W*en činitelj. Pogosto se zgodi, da ®°la in rodbina, včasih celo harmonično, popolnoma izvršujeta svoje vzgojne naloge, in vendar se še zgodi, da Htar-* ta učitelji z žalostjo ugotove sodelovanje nekega tretjega činitelja, ki pogosto razdiralen učinek. Starti in vzgojitelji iz izkušnje vedo, kakšna presenečenja dožive celo Prt otrocih, za katere mislijo, da jim samo tako rekoč v dušo vidijo, temveč celo spremljajo njihov razvoj *n jim pomagajo. Celo takrat, kadar je razmerje med dekletom in starši pridno, iskreno in tovariško — celo takrat je težko zajeti vso silo negativnih činiteljev. Kaj je temu vzrok? Niti sami otroci •e ne zavedajo, na kateri način jih okolje postopno prevzgaja, rušeč poča-a zanesljivo vse tisto, kar so dosega zgradili v njih odgovorni vzgojitelji. če je stvar takšna, se zdi, da je ®ploh nemogoče dati odgovor na sa-dano vprašanje. Definitiven odgovor je tudi v resnici težak, lahko pa opo- ČEVLJI T RAZNOVRSTNIH OBLIKAH IN KVALITETI PO SOLIDNIH CENAH V VELIKI IZBIRI PRI ). KALAN LJUBLJANA, PMTHOMOSTOVJU zprimo na nekatera dejstva, v kate-rth je treba iskati možnost teh ne-*aželenih vplivov. Ce govorimo o tej vrsti vprašanja, ne smemo tudi pozabiti na lastnosti mladega bitja, dekletca, ki z njim ravnamo kot z zavednim krivcem. Mlado dekletce, posebno v prehodni dobi, je *elo prilagodljivo za vse tisto, kar ji daje vpogled v neznana področja, ki Jih šele prebujajoča se čustva pričakujejo s takšnim nemirom in nestrpnostjo. Težko je sestaviti vsaj približen seznam neodgovornih vzgojiteljev, oziroma vzgojnih sredstev naše ženske mladine. Osebni vplivi, primeri nekaj starejših fantov in deklet, se nam ne zde tako usodni in tudi res niso primarni. Oni so samo posredovalci, naivni in nezavedni posredovalci tistih, ki niso zainteresirani samo ideološko, temveč tudi materialno. Zato si oglejmo za primer pred vsem tolikokrat omenjani in zlorabljam negativni pomen filma. Proti filmski umetnosti, bolje proti filmski industriji nima nihče ugovora. Celo lahko rečemo, da so filmske možnosti neizčrpne. Toda filmsko industrijo financirajo ljudje, ki jim gre samo za osebno korist in dobiček. Samo zaradi dobička včasih izjemno tvegajo ustvariti kakšno neoporečno umetnino. Po večini je pa preračunano vse tako, da film vpliva na najnižje instinkte in čustva množic, zato je njegov vzgojni učinek porazen. Drugače bi bilo, če bi imeli svoj nacionalni film; tedaj bi mogli napraviti iz njega vzgojno sredstvo, kakršno si le morete želeti. Knjiga je prav tako, čeprav nekateri trde, da je knjiga v krizi, eden izmed činiteljev, ki zadajajo veliko skrb vzgojiteljem. Res obstaja kriza knjige. Toda kriza dobre knjige. Slabe pa, posebno ker niso drage, kaj 1 ali ko pro-dro med najširše plasti ljudstva in nič čudnega ni, če pridejo v roke tudi branja željni mladini. To vprašanje je velika skrb šole in staršev in oboji, posebno pa starši, bi morali branju otrok posvečati kar največjo pozornost. Prav tako pa tudi dnevni tisk in ilustracije prispevajo svoj del greha v tem pogledu. So dnevniki in ilustrirani listi, ki privlačijo bralce z istimi sredstvi kakršna tako uspešno uporablja film. Slabi filmi, slabe knjige in frivolne ilustracije predstavljajo tri-glavo pošast, prežečo na našo mladino, posebno žensko. Ali so pota in načini, da se tega osvobodimo? Nedvomno bi bilo treba v tem pogledu nekaj ukreniti. Pred vsem bi morale paziti na to oblasti, da bi dovoljevale samo res umetniške filme ali vsaj prepovedale mladini tiste filme, ki moralno niso neoporečni. Prav takšen vpliv ima slaba knjiga, zato je treba paziti zlasti v družini, da so slabe knjige čim dalje od mladine, da ji pridejo pa dobre v kar največjem številu v roke. Posebno je pa družina odgovorna za slabe časopise. Vsekako je potrebna domača moralna, vzgojna cenzura. MODERNO PERILO Vse dokler je vitkost prvi pogoj elegance, je perilo sešito na najpre-proetejši način. Srajce, hlačke in kom-ttneže, ki sestavljajo poglavitno dnevno perilo elegantne ženske, imajo za svoj princip to, da zavzemajo čim manj prostora in da ostanejo nevidne Pod oprijeto obleko. Spodnje perilo delamo iz zelo finih in prozornih tkanin, pa tudi iz cenejših tvoriv. Moderne srajce in kombi-neže so krojene iz celega kosa, ker tako lepo ovijajo telo in se tudi raztegnejo pri hoji in gibanju. Pogosto naletimo tudi na kroje, ki so sestavljeni iz več kosov. Največkrat rabijo takšne kroje debelejše osebe in takšna kombineža nima nobenih nepotrebnih robčkov. Vitke osebe lahko zmerom nosijo iz enega kosa krojeno perilo, ker se pri vsakem gibu raztegne v vseh smereh. Kar se tiče dolgih kombinež, imajo hkrati tudi l$po izdelan nedrček. Takšne kombineže naredimo iz satna, iz močnega crep-de-china ali pa tudi iz Soetega crepa. Dnevno perilo okrasimo z lepo in fino čipko, pošitim tilom in različnim ročnim delom. V zadnjem času pogosto vidimo perilo dveh barv in prav ta kombinacija je zelo lepa. Ta moda je Pa hkrati tudi zelo praktična, ker lahko porabimo za novo kombinežo ali srajco kakšen ostanek blaga, ki Ba drugače ne bi mogli uporabiti. Izrezi na perilu so največkrat narejeni v empirskem slogu. Včasih so nalahno izpeljani na prsih ali so pa globoko zarezani na hrbtu. Naramnice So sešite iz istega blaga ali pa iz svilenega traka iste barve; lahko jih pa naredimo tudi iz blaga, s katerim smo Perilo okrasili. Barve modernega perila so zelo različne. Cela vrsta rožnatih, azurnomcd-tth, bledorumenih in resedasto zelenih tkanin so nam na razpolago. Zelo elegantno perilo je tudi v drugih živahnejših barvah. Telovadba in nov športni duh Kadar govorimo o športu, nehote Pomislimo na različne rekorde, ki so z njim tako tesno povezani. Nekateri filozofi so mnenja, da so prav rekordi največja hiba vsakega športa, ker izpovejo nezdrave individualne in socialne posledice. V tem imajo do neke mere tudi prav, toda samo takrat, če Bledamo na rekorde iz nekdanje perspektive. Tudi danes so rekordi zelo važni či-nitelji v našem športu, toda ne predstavljajo več njegovega bistva, športu in telovadbi je zdaj odkazana posebna naloga v razvoju vsega društ- ....: SAH siPlPis i©ffllil#8 w- - Problem st. 73 Sestavil Samuel Lovd (1879.) I ' Mat ▼ 3 potezah (B39) Problem st. 74 Sestavil A. J. Schoschin (1903.) m m Ji 1 Jsl V \ V v/ • *£» • . •r .:.V- *' ;. sr.,, $ * m wM venega življenja. Šport je zmerom imel nacionalno in socialno funkcijo, a ta funkcija dobiva zdaj čedalje širši obseg. Poleg športa ima danes važno vlogo tudi telovadba. Telovadba pa žal ni tako razširjena in ne zajema tako širokih ljudskih plasti kakor kateri koli drugi šport. Telovadba je neobhod-lio potrebna meščanu, ki ves dan dela in se pri delu le malo giblje. V nekih krogih so pa tudi mnenja, da je šport primeren izključno samo za moške, telovadba pa samo za ženske. To je mišljenje vseh onih, ki si zamišljajo nekakšen nejasen ideal nežne ženskosti, ki pa spet ni v skladu z novim razvojem prave in resnične ženskosti. Današnja dekleta se prav tako bavijo s športom kakor mladi fantje, seveda brez pretiravanja. Ideal ženske lepote ni nič več nekakšna medla bolehavost, temveč moč in zdravje. Zelo važno socialno vlogo ima telovadba v zdravljenju in izravnavanju obolelih ih skrivljenih delov telesa in se v zadnjih letih vse bolj izpopolnjuje in dobiva vedno večji obseg. Današnji šport ne zanemarja rekordov, kajti to bi pomenilo, zanemarjati polaganje največjega napora za dosego nekega cilja ali zmage. To pa je prav tako važen činitelj, kakršni so kolegialnost, prirodnost, vztrajnost in odpornost. Monogrami — entcl — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino in hitro izvrši Jflaielc & ItUkeš LJUBLIANA, FraniiJkanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del ZENSKI RAZGOVORI Gospa S. F., Kranj. Lanska češpljeva mezga Vam je pričela vreti, kaj naj storite, da bo spet uporabna. Češpljeva mezga se Vam je najbrže zato pokvarila, ker ste jo premalo osladkali ali pa premalo kuhali. Z vrha mezge poberite kar je slabega, mezgo še enkrat dobro prekuhajte in ji dodajte sladkorja. če Vam je žal sladkorja, pa dodajte salicilni prašek ali pripomoček za vkuhavanje, toda najbolje in najbolj zdravo je, če dodaste mezgi sladkorja in jo tako dolgo kuhate, da ne bo več tekoča. Prekuhano in na novo osladkano mezgo shranite v kozarec in jo dobro zaprite. Ne silite svojega otroka jesti! Velikokrat silijo matere svoje otroke, naj pojedo vse, kar so jim dale na krožnik, pa čeprav otroku ne tekne. Toda ta način je popolnoma zgrešen. Prav tako je pa pogrešen tudi način, ko matere otroku, ki ima dober tek, dajejo vse mogoče delikatese in težko prebavljive stvari. če vaš otrok nima teka, se najprej vprašajte, ali ste kosilo dobro pripravili. Morda pa vašemu otroku ni dobro in tudi to je vzrok, da nima teka. če pa vzrok ni niti prvi niti drugi, tudi takrat ne silite otroka z jedjo, temveč mu ne dajte nobene hrane do prvega rednega obroka. Pred vsem mu pa nikar ne dajajte nobenih slaščic in sadja. Vse te jedi vprežejo prebavne organe, jim ne dovolijo počitka in tako motijo prebavo rednega obroka. V vročini podajajte jedi, ki so bolj tekoče in ki niso preveč močne. Najvažnejše, da otroku vzbudimo tek, je pa to, da mu dajemo točno in redno vsakdanje obroke. Cim večkrat boste spremenili svoje obede, s tem večjo slastjo bo vaš otrok jedel. Ko postane otrok večji in starejši, razširite njegov jedilni list tako, da bodo zelenjava, sadje, jajčne jedi, ribe in meso v pisani premeni prihajale na mizo. Značilna popoldanska obleka letošnje jeseni: ohlapen, srajčen životek, preprost kroj in bogato nabrano krilo. Rokavi so enostavni in ob zapestjih brez zapestnic, da lahko čeznje oblečemo rokavice. Kako peremo čipke čipke so zelo nežne in občutljive, še prav posebno pri pranju. Zaradi tega jih ne smemo drgniti, kajti tako jih lahko strgamo in tedaj bi se zdela čipka že zelo stara. Nežne in tanke čipke prišijemo z velikimi vbodi na obeh robovih na mehko platno in jih tako operemo, če pa peremo čipkast ovratnik ali kakšno drugo stvar iz čipk, moramo čipko oprati z milom. čipke, ki so že stare in za katere se bojimo, da se nam ne bi med pranjem strgale, za 24 ur namočimo v glicerin ali olje. Tako bomo nitkam povrnile elastičnost. Ko smo čipko oprale in sprale v mrzli vodi, jo denemo v krpo in jo v njej posušimo. Likamo jo pa najprej preko čiste krpe, potem še enkrat brez krpe na narobni strani. čipke škrobimo v želatini, ki ni tako apneno bela kakor škrob. Na pol litra vode vzamemo listek želatine. Lahko pa pripravimo vodo za škrob-ljenje po mili volji redkejšo, pa tudi gostejšo. Namesto likanja napnemo tanke čip-: ke na desko in jih pritrdimo z žeb-; ljički, ki ne zarjavijo, čipka mora bi-; ti povsem vlažna, da konce lahko raz-; tegnemo na vse strani, če je pa čip-; ka iz umetne svile, jo moramo napeti; se suho in jo potem zmočimo, če ne, J se čipka preveč raztegne, in ko se po-J suši, se kraji zavihajo. ! Kako naj se počeše... i vaša mala, ki je komaj letos začela! hoditi v šolo? ! Naše babice so zmerom rekle: »čim preprosteje, tem lepše!« Dandanašnji se sicer v marsičem ne! strinjamo z mnenjem svojih babic, ker. se je od tistih dob že marsikaj spre-! menilo; toda v tem pogledu jih je! treba poslušati < Vsak obrazek, lep, svež, otroški; obrazek je še lepši, če ima miren, ne-: prisiljen okvir. Zato las nikar ne za-! vijaite v komplicirane kodre in zavo-: je! Toda nikar tega napačno ne razu-: mite! Nismo proti sodobnim priče-: skam, ali vaša mala naj se ne češe: tako, kakor bi se bolje podalo vaši starejši hčerki ali pa celo vam. Vse mora biti v skladu, pa tudi pričeska. Najbolje se deklici podasta dve kitki, spleteni precej blizu obrazka in zavezani z dvema ljubkima petljama. To je primeren način česanja za mlada dekletca. S tako p-ičesko bodo dostojne in primerno počesane tja do male mature, še manj skrbi in dela imajo pa s preprosto pričesko, kratkimi lasmi, pripetimi na strani, ali pa s prečo po sredi. Sele pozneje, po mali maturi, si lahko napravijo nekoliko bolj komplicirano pričesko. Takšno, ki je nekoliko bolj občutljiva. Privoščijo si jo pa lahko že zato, ker so že velike .gospodične' in nič več ne skačejo in zato se tudi ni bati, da bi bile razkuštrane. Bolje je pa imeti zmerom preprosto pričesko in biti počesan, kakor komplicirano in biti skuštran. Popoldanska obleka iz tenkega volnenega blaga, s preprostim koničastim izrezom, dokaj kratkimi rokavi in bogato nagubanim oprsjem. Okras te elegantne obleke sta pas in obrobek na rokavih, izvezena v pestrih barvah, ki se lepo odražajo od enobarvnega, precej temnega blaga. Mat v 3 potezah (B 87) Vselej ni dobro napadati Holandska obramba (Halle 1892.) Beli: Richter črni: dr. Tarrasch 1. d4 fS 2. c4 e6 3. Sf3 Sf6 4. e3 b6 5. Ld3 Lb7 6. o—o Ld6 7. Sc3 Sc6 8. e4 fxe4 9. SXe4 Le7 10. Se5 SXd4 11. SXf6šah? (Sg5) LXf6 12. Dh5 šah g6 13. LXg6šah hXg6 14. DXg6šah Ke7 15. Sg4 Df8! 16. SXf6 DXf6 17. Lg5 Se2 šah 18. Khl TXh2 šah 19. KXh2 Th8šah 20. Lh6 Dh4mat. Nepričakovan konec Iz dvoboja Euwe—Reti (Amsterdam 1920.) mm m i i 2? 17. .... Lc8—h3!! 18. Dh8Xa8 Ld6—c5 šah 19. Kgl—hi Lh3Xg2 šah! 20. KhlXg2 Dh4—g4 šah 21. Kg2—fl Dg4—f3 šah 22. Kfl—el Df3—f2 mak Rešitev problema št. 71 1. De3—el Kf5—g5 2. Del—cl šah Kg5—h5 3. Del—hi šah Kh5—g5 4. Kf3—g3! kar koli 5. Dhl—d5 (h4) mat. Rešitev problema št. 72 1. Lf7—g6 Kc5—d5 2. Da6—b6 Kd5—c4 3. Db6—c6 mat 2. ... Kd5—e5 3. Db6—d4 mat 2. ... e6—e5 3. Sc2—e3 mat 1 e6—e5 2. Lg6—e8 kar koli 3. Da6—c6mat. DRUŽINSKI TEDNIK 19. IX. 19«. LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. Sl. nadaljevanje Pa 6e si je bila pri volitvi naj-lepše manekenke priborila prvi naslov ali ne. Bila je manekenka modnega salona Weilertovke in se je bila izučila za šiviljo. Dekleta, ki jih je doslej poznal, so bila užaljena zaradi čisto drugih reči. Zaradi tistega, kar je bil hudobni jezik izrekel, bi se bila najbrže smejala in marsikatera izmed njih bi se čutila celo polaskano. Saj je sprevidel, da to ni bilo laskanje, in razumel je, da je dekle, kakršno je bila Sabina, to hudo bolelo. Toda tudi ona ni smela iti tako daleč, da bi prijela njega, kakor bi bil obrekovalec on. 2e poprej je vedel, da Sabina Tannova ni lahkomiselna, površna narava; vedel je, da nikakor ne uživa svoje kraljevske časti tako, kakor bi jo uživala katera koli izmed njenih tovarišic. In vedel je, marsikaj o njej, kar jo je bistveno ločilo od njih. Toda delala mu je krivico. Čeprav so ga mikale sočne Sabinine ustnice, si ni nikoli upal poskusiti, da bi jih poljubil. Narobe, od prvega trenutka dalje je resno jemal opombo svoje hčerkice in misel, da bi vzel Sabino Tannovo za ženo, mu je izredno ugajala. Avto se je ustavil in grof je skočil ven ter Sabini ponudil desnico, da bi se nanjo oprla. In ko jo je opazoval, ko je izstopala, si je mislil, da je že na pogled podobna odlični dami. Nad vse lepa in odlična se mu je zdela. , Motna luč ulične razsvetljave je še podvojila belino njenega atlas-nega plašča, obšitega s snežnobe-lim krznom; zaponke na njenih čeveljčkih - so se pa svetile kakor briljanti in biseri na njenih uhanih so se motno lesketali. šinilo mu je skozi možgane, da bi dobro igrala vlogo njegove žene; tega si je bil v svesti in njegovi dohodki bi mu dovoljevali, da bi se lahko drago in okusno oblačila. Saj tudi sam ni bil več tak grof, kakršni so bili njegovi predniki. Nobenega plemiškega posestva ni imel več in njegova palača v Potsdamu se je morala umakniti mogočni trgovski hiši. Poslednji grof Werden je bil avtomobilski zastopnik in imenovali so ga grofa športa. Nobene primernejše žene ni bilo zanj, kakor je bila kraljica mode. Dekle, kakršno je bila Sabina Tannova, je lahko mirne vesti pripeljal za mater svojemu otroku. Vse to mu je bliskovito šinilo skozi možgane. To ni trajalo dalj časa kakor je potrebovala Sabina, da je z rahlim oklevanjem svojo roko položila v njegovo, ko ji je pomagal izstopiti. Zdaj sta molče stopala proti visoki hiši, v kateri je stanovala gospa Weilertova. »Ali vas bom jutri videl, gospodična Tannova? O tem se še nisva pogovorila,* je dejal grof Werden vprašujoče. Zanikala je. »Ker je zdaj revija pri kraju, se odpeljem domov k svojim staršem. Jutri popoldne imam pri gospe Weilertovi prosto, zato se bom do ponedeljka odpeljala domov.« »Ali ne bi jutri popoldne ali v nedeljo napravila rajši čednega izleta?« je predlagal. »Prav gotovo boste imeli veselje, zdaj, ko že tako zanesljivo in dobro vozite.« Vtaknila je ključ v ključavnico, odklenila in ga takoj nato vtaknila od znotraj, da bi zaklenila. Maj je odgovorila. »Ne, niti jutri niti pojutrišnjem ne morem napraviti nobenega izleta z vami. Tudi avtomobilu se odrekam! Zdaj ste že tako in tako dovolj reklame napravili z menoj. Že dosti preveč celo; uspeh sva oba slišala danes na svoja ušesa. Lahko noč, gospod grof.« Že je smuknila skozi vrata v hišo, že je od znotraj zaprla vrata in ključ je zarožljal v ključavnici. Grof Werden je razločno čutil, s kakšnim neumnim obrazom stoji pred zaklenjenimi vrati. Toda če se ni hotel osmešiti pred svojim šoferjem, je moral oditi. Premišljeval je: ali naj se pelje domov, se ure in ure jezi, da je tako na kratko opravila z njim, čeprav ji ni ničesar storil, ali naj pa poišče veseljaško družbo? Saj je dobro vedel, kje jo bo našel. V bližini je bil bar, v katerem je stalno čepelo nekaj njegovih znancev na visokih barskih stolih in se šalilo s točajko. In že je ukazal šoferju; »V bar ,Pariz‘!« XXI. Grof Werden je stopil v bar ,Pariz‘. Neko dekle je vstopivšemu prijazno pokimalo. Ime ji je bilo Klara. Grof ji je prav tako prijazno pomahal in takoj se mu je vsilila misel, da bi se najbrže zdelo Klari zelo zabavno in laskavo, če bi jo imenovali njegovo ljubico. Toda Sabine in Klare ni smel primerjati. Med obema je velik prepad. Tako velik prepad, ki se ne bi dal nikoli premostiti. Edi Melzer, razvpiti karikaturist, mu je zaklical; »Dobro, da ste prišli, grof, danes meša naš Anton čudovite cocktaile; prav danes dokazuje, kakšno fantazijo ima « »Tako, res? Ravno prav. Potlej naj mi takoj zvari pijačo, ki poplakne jezo in me zaziblje v globoko spanje.« Klara je svoje temnordeče ustnice posmehljivo našobila: »Zakaj ste se pa jezili? Saj imate vzrok za smeh. Kaj mislite, kako vam vsi zavidajo vašo lepo ljubico!« Zagoreli obraz grofa Werdna je pobledel. »Za koga me zavidajo? Koga imajo za mojo ljubico?« Zelo našminkano in nakodrano barsko dekle se je zasmejalo z zmerom pripravljenim smehom. Bil j je zelo dobro naštudiran in je cb- j stajal iz nekaj zvonkih melodičnih i tonov. »Toda grofek, ali se hočete ša- 1 liti? Saj ves Berlin ve, kdo je vaša ljubica. Bilo bi vendar čudno, če tega sami ne bi vedeli. Vi, zvitorepec, ste se znali na spreten način zriniti v ospredje in vsem drugim oboževalcem kraljice mode prekrižati račune.« Grof Werden je začutil, kako mu začenja kri vreti. Torej tisto, kar je bil hudobni jezik izrekel pred izhodom revijskega gledališča, nikakor ni bilo osamljeno mnenje, temveč je samo glasno povedal, kar je mislilo toliko drugih glav. Zadirčno je zaklical: »Kdo ima še gospodično Tannovo za mojo ljubico?« Edi Melzer, karikaturist, je dvignil čašo z ohlajeno pijačo, rekoč: »Menim, da tu v lokalu — in zdaj nas je približno trideset — ni nikogar, ki bi kaj drugega mislil. Saj je vendar jasno, spoštovani sočlovek. Ali pa mislite, da bi utegnili domnevati, da hodita k litanijam ali kaj podobnega?« Werden je poskočil, in še preden so se drugi zavedali, je majhnega Melzerja zgrabil za ramena, ga potegnil z njegovega visokega sedeža in ga začel stiskati za vrat. Komaj se je zavedal, kaj počne. Še nekaj trenutkov poprej se mu ni prav nič grdo zdelo, da je nesramnež Sabino imenoval njegovo ljubico; ko je pa zdaj izvedel, da je bilo to splošno mnenje, je kakor pobesnel in na lepem je razumel, kako hudo žalijo Sabino Tannovo. Klara je glasno zakričala, lastnik bara je skočil izza točilne mize in vsi gostje so obstopili neenaka pretepača, velikega grofa, čigar postava bi delala čast slehernemu boksarju, in cepetajočega možička, ki se je zaman poskušal braniti proti brezobzirnim prijemom davečih močnih prstov. Nekaj gostov se je opogumilo in skušalo grofa Werdna odtrgati od njegove žrtve. Toda ozki grofovi prsti so se zdeli kakor železne spone. Klarin glas je zavpil: »Zadavil ga bo. To je umor, čisto navaden umor, pokličite policijo!« Beseda »umor« je grofa streznila. Risarja, ki je sunkovito sopel, je pahnil od sebe in ga prepustil Klari, ki se je začela truditi okrog V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA njega, pri tem pa psovala njega, ki je stal ob strani: »Sram naj vas bo, gospod grof, da tako ravnate s človekom! In poleg tega še zaradi nespametne dekline, ki niti piškavega oreha ni več vredna kakor ena izmed nas. Zaradi mene prav gotovo ne bi dvignili toliko prahu. Menim, da ste že dovolj stari in ne boste zamenjavali kraljice mode s pravo kraljico.« Edi Melzer se je bil medtem zavedel, Nekaj likerjev, ki so mu jih natočili, je bilo spet poživilo njegovega duha. Sam sebi se je zdel kakor mučenik, ki je pretrpel veliko krivico, in je neumno gledal okrog sebe. Klara je pa zmerjala še dalje: »Zaradi manekenke povzročiti takšen škandal je vendar blaznost! Je več ko smešno! Kraljica mode! Kaj je prav za prav to? Prav nič! Lutka je, ki so nanjo nataknili elegantne rafinirane toalete. In neumna je najbrže tudi dovolj, sicer bi imela drugačen poklic. Ne, grof, prav res bi lahko storili kaj pametnejšega, kakor da se pote- gujete za takšno, kakršna je Lili Tannova!« »Kaj bi bilo po vašem pametnejše?« je vprašal Werden preteče, »če menite, da bi bilo na primer pametnejše, da bi vam za vaše nesramne besede o gospodični Tan-novi pripeljal zaušnico, vam prav rad ustrežem.« Klara je bila pri gostih zelo priljubljena, zato so grofove besede sprejeli z godrnjanjem. Zdaj se je Klara, ki je čepela poleg karikaturista na tleh, dvignila in potegnila za seboj tudi malega možička, ki je bil poprej tako pobit. Zdaj je stal kakor gavdrajoč puran pred grofom: »Užalili ste Klaro in za vrlo dekle zahtevam zadoščenja, prav tako kakor za tisto, kar ste poprej storili.« »Za svojo ljubico dviga toliko prahu,« se je posmehoval neki drug gost in je nesramno buljil v grofa. »Danes se možje tako ne potegujejo niti za zakonite žene. Kaj neki tiči velikega za to kraljico mode!« še preden je grof odgovoril, se je pririnila iz ozadja ozkega prostora močna in elegantna dama. Bila je Ema. Z odločnim gibom je odrinila radovedneže z leve in desne in se preteče postavila pred Klaro in risarja. Njena desnica se je dvignila, kakor da bi iskala cilja: »Tako, gospoda, zdaj mi je tega dovolj. To je velikanska nesramnost, kar ste tukaj zblebetali. Doslej se nisem vmešala, ker sem pač mislila, da se bo to prej ali slej končalo. Toda zdaj mi je tega dovolj, več ko dovolj! Ubogega dekleta, uboge Lili Tannove ni tukaj in se torej ne more braniti. In v obraz ji tega, prokleti nesramneži, vendar ne bi upali zabrusiti.« Njene oči so se zasvetile. »Prav natanko poznam Lili Tannovo, in če se potegnem zanjo, storim to iz popolnega prepričanja. Lili je tako spodobno dekle, kakršnega vi, barski postopači, še niste srečali. In zato je nesramnost, kakršne ne pomnim, tako napasti ubogo dekle, kakor da bi bila ena izmed tiste vrste...« Njena odločno iztegnjena desnica je pokazala na Klaro. »Ena tistih, ki noč za nočjo, poslikane kakor voščene maske, stoje za barom in vas napajajo. Takšna vidi vse tako, kakor si sama predstavlja, in zabava jo, če sme blatiti dekle, ki je tisočkrat lepše od nje. če ženska stori kaj takšnega, je žalostno; če se pa v to mešajo še moški in blatijo dobro ime tako spodobne osebe, kakršna je Lili Tannova, je to še dosti bolj prostaško.« »Vrag vas vzemi, vi gospodje, tako imenovani viteški spol, vrag vas vzemi, vas vse! Rdeči kakor Indijanci bi morali postati od sramu. Zdaj veste, kakšno mnenje imam o vas!« Globoko se je oddahnila. »In _ pri tej priložnosti bi vas rada še opozorila na zmoto, češ da je manekenka lenoba. V vsakem poklicu najdete izjeme! Toda dela imamo dovolj. Od jutra do večera smo na nogah, pogosto zvečer kar pademo v posteljo, šivati moramo, preizkušati, dokler nam kolena ne 700-850 din stane desetdnevno bivanje v RADENCIH Vse vračunane: stanovanje, hrana, l zdravniški pregled, velika analiza seči, od zdravnika predpisane ogljikove In min. kopeli, vse takse, sobna postrežba. Direktni vagon iz Ljubljane (7 55 url) do Radenc (14*48 uri) stane din 77*—. Povratek brezplačen. Vzeti je treba letoviško potrdilo na odhodni postaji. Prospekti: Uprava zdravilišča SLATINA-RADENCI | HUMOR u. ANEKDOTE | Zmerom priseben »Vselej, kadar se nasmehnete, gospodična Julka, bi vam najrajši rekel: .Pridite k menit« »Sram vas bodi, kakšen don Juan ste!« »Ne, ampak zobozdravnik!« Logično »če kdo na odru sam govori, je to monolog, če govorita dva, je to dialog...« »Ze vem, če jih je pa več, je pa katalog!« Nenavadno podnebje Neki mlad mož meni: »Eleganten gospod mora imeti štirinajst parov hlač.« Nekdo izmed družbe: »Mora pa res strahovito mraz biti tam, kjer on živi.« Pri prerokovalki »Vaš bodoči mož bo majhen, svetlolas in sinjih oči, imel bo dosti denarja...« »Krasno! Kaj naj pa storim s svojim sedanjim možem?« Najnovejša škotska Na cesti se srečata dva Škota: »Prosim, posodi mi vžigalico, da si prižgem pipo,« reče prvi svojemu tovarišu. »Počakaj,« mu ta odgovori, »čez četrt ure jo bom tudi sam prižgal.« Dokaz Filmska zvezda; »Ali je bil vaš poslednji mož prijeten družabnik?« Njena tovarišica: »Kolosalen! Cel teden bi bila vzdržala z njim, če bi bilo potrebno.« Pri zdravnika Zdravnik: »če vam to zdravilo ne bo pomagalo, pridite takoj k meni, pa vam bom zapisal drugo.« Pacient: »Toda, gospod doktor, ali ne bi mogel takoj dobiti tistega drugega?« Nemogoče šef očita svojemu knjigovodji: »Kaj vam je danes, da ste tako raztreseni? Da niste morebiti zaljubljeni?« »Toda, gospod šef, to je nemogoče, saj sem vendar oženjen!« Najzanesljivejše sredstvo proti gostom Slavnega nemškega filozofa ima, nuela Kanta <1724—1804) je nekoč prosil neki njegov znanec za svet v zelo mučni zadevi. Dejal mu je namreč: »Povejte mi, gospod profesor, kako naj se osvobodim mnogoštevilnih obiskovalcev in nepoklicanih gostov? Zadnji čas me tako nadlegujejo, da ne utegnem niti delati. Ob najbolj nepri-kladnem času prihajajo...« »Proti temu je zelo preprosto sredstvo,« je odgovoril Kant brez pomišljanja. »Vse bogate obiskovalce prosite za posojilo, siromašnim pa ne dajajte daril. Boste videli, kako hitro se vas bodo začeli izogibati bogati in siromašni...« Rokopis V neki družbi so med razgovorom o književnosti in književnem delu govo- rili tudi o rokopisih. Znani irski pisatelj Bernard Shaw je obžaloval, da ima tako nečitljiv rokopis, da ga še njegova tajnica včasih ne more prebrati. Nekdo iz družbe je pripomnil, da Shawov primer ni osamljen. Tako je omenil primer kritika Morrisa, čigar rokopisa skoraj nihče ne more prebrati. »Med menoj in Morrisom je že razlika glede rokopisa,« je odgovoril Shaw, ki tega kritika ni mogel trpeti. »Kadar jaz kaj napišem, je težko čitljivo samo v rokopisu; če pa Morris kaj napiše, je nečitljivo šele takrat, kadar je že natisnjeno.« Zanesljiva diagnoza Neki slaven angleški zdravnik je bil znan zaradi svoje duhovitosti in šal s svojimi pacienti. Nekoč se neki njegov pacient nikakor ni hotel ravnati po predpisani dieti. Ko je zdravnik videl, da bolnik ne popusti v svoji trdovratnosti, mu je strogo dejal: »Prepovedal sem vam jesti mehko-kuhana jajca, a ste kljub temu davi eno pojedli!« »Bog nebeški!« je vzkliknil bolnik. »Ali ste po utripu žile ugotovili, da sem zjutraj jajca jedel?« »Seveda. Jajce draži sluznico v želodcu in to se takoj opazi po utripu žile!« Ko je zdravnik s svojim asistentom odhajal iz bolnikove sobe, ga je ta vprašal: »Ali ste res po utripu ugotovili, da je bolnik jajca jedel?« »Kje neki! Na njegovi srajci sem videl madež od rumenjaka!« zatrepečejo, sem in tja tekati in pri tem zmerom kazati prijazen obraz. Muham razvajenih dam moramo ugoditi in ne smemo pri tem niti besedice črhniti. Naša čustva pri tem ne pridejo v poštev. In če nam gre na jok, se moramo smehljati. Potrebne smo v trgovini, zelo važen činitelj smo pri konfekciji-AU to razumete, obrekovalci? Kdor ne pozna ne nas ne našega dela, nima pravice, da bi nas obsojal, če bi bile pa vse berlinske manekenke angeli — kar kajpak niso, kajti tudi v drugih poklicih ni angelov — bi bilo Lili Tannovo še zmerom škoda prištevati njim. Pustite jo v miru, ničesar žalega ji ne smete storiti. Tega enkrat za vselej ne trpim. In grof je storil samo svojo dolžnost, ko jo je zagovarjal.« Uprla je roke v boke. »Ali naj bi morebiti molčal, ali naj bi morebiti delal, kakor da bi imeli vi obrekovalci prav? če bi temule malemu cepetaču« — pokazala je na risarja — »dušo izpustil, tudi ne bi prav nič škodilo. On in ljubezniva dama tam za točilno mizo z vsemi ničvredneži, kar vas je tukaj, niste vredni, da bi Lili Tannovi čevlje zavezali!?« Obrnila se je h grofu Werdnu. »Gospod grof, svetujem vam, da zdaj odidete odtod; dovolj je bilo, že teh neprijetnosti!« Samo prikimal je in si mislil: dobro je bilo, da je nekdo povedal resnico tem ljudem, ki so iz golega zadovoljstva, da nekomu škodujejo, obrekovali bitje, kakršno je bila Sabina Tannova. Hvaležno je pogledal Emo in dejal, zaničljivo pregledujoč okoli stoječe: »Rad odidem odtod in nikoli več ne prestopim praga tega lokala!« »Zahtevam zadoščenje!« je še zmerom bevskal risar in si je upal grofa celo zgrabiti. Ema je stopila korak proti njemu; njena desnica se je bliskovito dvignila in v naslednjem trenutku je Edi Melzer, ki ga je zadela krepka zaušnica, omahnil na tla. »Tako, vi nadležnež, tu imate svoje zadoščenje! Če vam ga še ni dovolj, vam še lahko postrežem.« Klara je skočila proti Emi. »Zakaj se vmešavate v to zadevo, debela manekenka? Zakaj sploh sedite v takšnih lokalih, ki jih tako grdite? Saj vendar trdite, da so manekenke tako spodobne!« Kričala je posmehljivo in pogledala porogljivo velikega, širokople-čega gospoda, ki se je že nekaj časa zaman trudil, da bi Emo pripravil k molku. »Zakaj tukaj sedim?« je bojevito odvrnila Ema. »Da bi se česa naučila, likerska vila, da bi si nekoliko ogledala berlinsko nočno življenje, kakor si človek ogleda veliko slikanico. In nikakor nisem trdila, da sem najspodobnejša manekenka. Zame sploh ni šlo, temveč za Lili Tannovo. In zdaj si zapišite za svoja velika ušesa, s katerimi ne boste nikoli postali manekenka: če bom še kdaj slišala, da sramotite mojo Lili, potlej naj vam bo Bog milostljiv; potlej si zaviham rokave.« Klara je nehote nekoliko odstopila, tem prej, ker nihče ni čutil veselja, da bi se bodel z odločno zagovornico kraljice mode. Ema je začutila, da jo je nekdo odločno potegnil za obleko. »Da, da, saj sem že mirna, Maks.« Vsem se je izzivalno nasmehnila. »Kdor izmed vas kaj hoče od mene, se lahko javi. Jaz sem Ema Winterjeva, manekenka pri gospe Weilertovi.« • Obiskovalci bara so molčali, nihče si ni upal pripomniti niti besedice, ko so odločnS. Ema, n j eh herkulski spremljevalec in prav tako veliki, le nekoliko vitkejši grof zapuščali bar. Zunaj je Ema predstavila S°~ spoda drugega drugemu. »To je Maks Retter, moj lekarnar, gospod grof; in to je grof Peter Werden, Maks. Pripovedovala sem ti že o njem.« Gospoda sta si krepko stresla desnici in sklenili so, da bodo ostali še kakšno urico skupaj. bosta branili napadli, pon veznici, a vzl Kako se je zemljevid Leta 116. po Kr.: Rimski imperij je označen z »A«. ...izpreminjal... Leta 800.: »B« je imperij frankovskega kralja Karla Velikega. »A« so Latinci. ...v teku Leta 1100.: »A« je sveto rimsko cesarstvo, z Nemčijo kot središčem. »B« so Mavri. od Rimljano Leta 1180.: »E« je Anglija, »F« je Francija, »G« je Nemčija. Mavri se umikajo iz Evrope. .preko Germ Leta 1810.: Napoleon je zavzel »C« (z našo Ilirijo vred). »E« je Neihčija, »F« pa mala Prusija. • •• do Roman Invazije na Irskem 1914-1939 Kratek, a poučen izprehod v zgodovino Svet še zmerom ugiba, ali bodo Nemci tvegali vpad v Anglijo, na Škotsko ali Irsko in kdaj. Po Churchillovi izjavi bo nevarnost invazije najhujša ta teden in prihodnji. Ta teden invazije še ni. Porabimo ta čas za kratek izprehod v zgodovino in oglejmo si nekoliko pobliže invazije na Irsko, t. j. v tisti del britanskega imperija, kjer jo povprečen bralec najmanj pričakuje. Španske invazije Španski kralj Filip II. je videl svojo življenjsko nalogo v tem, da utrdi premoč špansko-avstrijske monarhije v Evropi in iztrebi protestantstvo. V ta namen se je nekajkrat odpravil na vojno proti Angliji. Hkrati je hotel tudi ustreči papežu Piju V. in strmoglaviti izobčeno angleško kraljico Elizabeto. Sivolasi poglavar katoliške cerkve je tako gorel za križarsko vojno proti Angliji, da je bil pripravljen žrtvovati v ta namen vse cerkveno premoženje z zlatimi kelihi in križi vred; celo sam je hotel stopiti na čelo tej sveti vojni proti »krivovercem« . Filip se je sklenil izkrcati na Irskem. Zakaj ne na Angleškem? Ker je vedel, da mu bodo Irci s svojim že takrat fanatičnim sovraštvom do vsega, kar količkaj po angleškem diši, v dragoceno pomoč. Španski kralj je že leta 1569. stopil s posredovanjem svojega poslanika Mendoze v stik z nezadovoljnimi Irci. L. 1579. je dal njihovemu voditelju Fitzmauriceu, tistemu, ki je 1. 1573. poskusil zanetiti upor v Mun-stru, nekaj vojaštva na razpolago. Papež Gregor XIII., naslednik Pija V., je pa klical na napad na Anglijo s posebno bulo, v kateri je pozival irsko višjo duhovščino, plemenitaše, poglavarje in preprosto ljudstvo, naj z vsemi močmi podpro Fitzmauricea; za plačilo jim je pa obljubil popoln odpustek. Ne meneč se za angleško ladjevje, so se Španci in mnogoštevilni angleški in irski emigranti izkrcali v Kerryju in Španci so osvojili trdnjavo Carryckfoyle. Kmalu nato so še Irci sami pod poveljstvom grofa O' Desmonda porazili angleškega deželnega namestnika Greya v bitki pri Glenda-loughu; tedaj je Filip II. poslal 1. 1580. še eno špansko armado, jo izkrcal pri Smer-vicu in zavzel tako imenovano »Zlato utrdbo«. Toda s to špansko zmago je bila očitno polna tista mera porazov, ki je menda Angležem nujno potrebna, če naj oživi njihova vojaška zavest. Na lepem je bilo dovolj angleških čet na Irskem, in še preden so se Španci prav zavedeli, je bil Carryckfoyle že v angleških rokah, »Zlata utrdba« se je pa morala izstradana vdati. Leta 1588. je sledil zgodovinski pohod dotlej nepremagljive španske armade (vojne mornaric), a do izkrcanja ni prišlo. L. 1650. je nova španska armada pod poveljstvom dona Juana del Aguila izkrcala 3400 mož v irskem pristanišču Kinsalu: tudi to pot je bil njen namen, podpreti irski upor. Toda prišel je lord Montjoy s 15.000 Angleži in Španci so morali po trimesečni oblegi kapitulirati. Ko so Angleži 1. 1688. pregnali kralja Jakoba II., se je hotel ubežni vladar iznova polastiti prestola z izkrcanjem na Irskem. 12. marca 1689. so francoske ladje izkrcale njega in njegove vojake v kinsalski luki. republika hotela privoščiti Anglijo na njenih lastnih tleh. Genialni organizator francoske armade Carnot, član direktorija, je sprejel irskega odvetnika Wolfa Tona, enega izmed voditeljev radikalne organizacije United lrishmen, in lorda Edwarda Fitzgeralda, člana zelo ugledne irske družine. Lord Fitzgerald se je bil kot angleški častnik odlikoval s svojim pogumom v vojni za ameriško neodvisnost, kljub temu so ga vrgli iz vojske, češ da se preveč navdušuje za nauke, ki jih je širila francoska revolucija; zamerili so mu tudi to, da se je poročil z nezakonsko hčerjo vojvode Orleanskega, takisto vnetega pristaša velike revolucije. Fitzgerald je igral v organizaciji United lrishmen odlično vlogo. Njegov obisk in poznejši obisk irskega radikalnega poslanca O' Connorja sta rodila uspeh: direktorij je sklenil invazijo na Irskem, poveljstvo invazijske armade je pa poveril generalu Lazarju Hochu. V začetku decembra 1. 1796. je bilo v pristanišču Bresta zasidranih 13 fregat, 7 korvet in 17 linijskih ladij, vse pod Hochovim poveljstvom. Na ladjah je našlo prostora 15.000 mož, otovorjene so bile pa vrhu tega še z izdatnimi količinami orožja in streliva, namenjenega Ircem; računali so namreč z uporom na Irskem. 15. decembra so ladje razpele jadra in krenile na pot. Toda vstal je mogočen vihar, tako da se je mnogo ladij potopilo, ostale je pa razgnalo; le malo se jih je moglo zasidrati v Bantryjskem zalivu, a poveljnika Hocha so valovi vrgli na čisto drugi konec obale. Na eni strani je bila torej vojska brez generala, na drugi pa general brez vojske. Hochov namestnik general Grouchy, mož, ki je pozneje v dobršni meri zakrivil poraz Francozov pri Water-looju, se ni upal izkrcati, temveč se je rajši vrnil na Francosko Tako je vnovič morje rešilo Anglijo iz velike nevarnosti. :: 25 let ‘ .'..L MED DVEMA VOJNAMA (Gl. štev. 19. in naslednje) 19. maja vkoraka Franco v Madrid; državljanske vojne je konec. 14. julija slavi Francija med veličastnimi vojaškimi paradami 150 letnico zavzet Francoski afriški oddelki defilirnjo mimo Slavoloka zmage v Parizu I ja Bastilje. Poletje poteka med po-' gajanji o Gdansku in o problemih, ki so v zvezi s tako imenovanim i poljskim koridorjem,- na ( beh straneh | poljsko-nemške meje se vrše velike - vojaške Drinrave. Winston Churchill je prejšnji teden in ta torek izjavil, da morajo Angleži računati z možnostjo nemške invazije že ta ali pa prihodnji leden Nizozemska invazija Premagano Nizozemsko so bili Francozi izpremenili v republiko Batavijo. Njeno vojaštvo je dobilo leta 1797. nalogo, da poskusi nov vpad na Irsko, spet pod Hochovim vodstvom. Nizozemski admiral de Winter je zbral 16 fregat in 15.000 mož je čakalo, pripravljenih, da tvegajo invazijo. To pot je bilo vreme pre-krotko; tedne in tedne ni hotelo biti vetra in tako so morale ladje brez dela čakati, kdaj se bo zrak uprl v njihova jadra. Medtem je živež kopnel, in ko se je vreme popravilo, je bilo treba najprej zaloge dopolniti, preden bo brodovje moglo kreniti na pot. Spet so brez haska minevali dnevi medtem je pa angleška mornarica izvojevala 11. oktobra 1797. pod admiralom Adamom Duncanom sijajno zmago nad Nizozemci pri Čampu v holandskih vodah, in tako se je tudi ta invazija Statjfn fn Ribbentrop Konec avgusta 1939. izve presenečeni svet novico o rusko-nemškem paktu. Nekaj dni nato, 1. septembra, prekoračijo nemške čete poljsko mejo lostno končala. Francoske invazije To izkrcanje je bilo obenem p*vi poskus Francozov za vojaško zasedbo britanskega otočja; denar za vojno je dal francoski kralj Ludovik XIV., a Jakobove najboljše čete so bili Francozi pod poveljstvom vojvode Lauzuna. Tudi Viljem Oranjski, Jakobov svak, ki ga je bil angleški narod po odstavitvi kralja Jakoba posadil na prestol, je sklenil odločiti bitko za Anglijo na Irskem. Poslal je tja 10.000 mož pod vodstvom maršala Schomberga, hugenotskega emigranta, ki je nekoč zavzemal najvišje mesto v francoski vojski, a se mu je moral zaradi svojega protestanstva odpovedati. Nihče ni bit-toliko storil za ponižanje in pogin Anglije kakor on; zdaj se je pa boril proti svojemu lastnemu narodu in za uničenje lastnega dela. Kjalj Jakob je z Irci, ki so se mu pridružili, počasi zbral armado 30.000 mož. V njegovih rokah so bila najbogatejša mesta in pokrajine, a angleška vojska je premogla samo 17.000 mož in je imela v oblasti vse prej ko ugodna oporišča. Nihče ni maral iti na njeno stran; vojaki so kljub dobri angleški valuti trpeli pomanjkanje. Tako se je I. 1690. Viljem Oranjski odločil, da pojde sam na Irsko. Vnela se je bitka ob reki Boyni. Schomberg je padel, toda Angleži so zmagali. Kralj Jakob je zbežal na Francosko. V drugo so se Francozi skušali izkrcati v sedemletni vojni. L. 1759 je francoski general 1hurot pristal z nekaj ladjami v pristanišču Carrickfergusu, zanašaje se, da se mu bodo katoliški Irci pridružili. Toda Irci se niso ganili in vpad se je klavrno izjalovil. Ko so francoske revolucijske armade zmagovale v Nemčiji in Italiji, si je francoska Napoleonova invazija Toda direktorij še zmerom ni odnehal. Francoska republika je hotela po vsaki ceni poskusiti vdor v Veliko Britanijo, naj stane, kar hoče. Dan po proglasitvi campotoimijskega miru med Francijo in Avstrijo v oktobru 1797. je Napoleon Bonaparte dobil od direktorija ukaz, naj sestavi armado za vpad v Anglijo. Poznejši cesar se je lotil dela s svojo znano energijo; velel je graditi ladje in jih oborožiti, sam je pa osebno nadziral pristanišča in ladjedelnice v Rokavskem prelivu. Toda kaj kmalu je izprevidel, da premoči Anglije na morju ne bo tako lahko zdrobiti; zato je hočeš nočeš predlagal direktoriju začasno odgoditev »kazenske« ekspedicije na Angleško. L. 1798. je počil na Irskem nevaren upor. Tedaj je francoski general Humbert odplul s tremi fregatami, nekaj transportnimi ladjami in 1100 možmi in se izkrcal v Killalskem zalivu. Izvojeval je sicer nekaj manjših nepomembnih zmag, a nazadnje je moral spričo velike angleške premoči vendarle kapitulirati. Da maščuje ta poraz, je zbral admiral Bompart v Brestu devet fregat, med njimi fregato Hoche, mogočno ladjo, oboroženo s 74 topovi, vkrcal 3000 vojakov, prebil angleško blokado in se zasidral v Killalskem zalivu. A že naslednji dan je angleški com-modore sir John Borlase Warren napadel Francoze. Po obupnem boju je morala francoska admiralska ladja in z njo še šest drugih francoskih ladij pobesiti trikoloro in kapitulirati. To je bil doslej poslednji poskus invazije v Veliko Britanijo. Izmed osmih izkrcanj se ni niti eno obneslo. Nemcem to seveda ne bo vzelo poguma, saj razpolagajo z mnogo popolnejšimi prevozili kakor nekoč Španci in Francozi. Le pristanišča so ostala ista. Tako današnji svet z napetostjo čaka, ali bosta Killala in Carryckfoyle vnovič igrala zgodovinsko vlogo. Po bazelski Nalional-Zeitungi Nefnške čete na Poljskem in zdrobe v nekaj tednih poljski odpor. Malo pozneje vkorakajo na poljsko ozemlje z vzhoda ruske armade in zasedejo beloiuski in ukrajinski del poljske države. Tako doživi Poljaka svojo četrto delitev. Zahodni velesili ne moreta kljub poroštvu, da Poljsko, če bi jo Nemci pomagati svoji vzhodni za-a vzlic temu napovesta 3. septembra Nemčiji vojno. Toda na zahodni fronti ostane vse mirno; grozotne napovedi o milijonih žrtev, ki naj bi jih zahtevala sedanja vojna po zgledu prejšnje, se ne uresničijo. Dalje prihodnjič Res, tam je sedel pes z očmi kakor mlinska kolesa, »tioije Dr zate, da me ne bi tako zijal,« je dejal vojak, »še oči te bodo začel® boleti!« Posadil je psa na čarovničin predpasnik. Ko je pa zagledal Srebrnjake v zaboju, je stresel iz svoje torbe ves bakreni denar in si natlačil vanjo in v telečnjak vse polno srebrnih novcev. Skrivnost japonskega vohuna ♦ ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA! RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE l ZGODBA 0 KRESILU, »Dala ti bom svoj višnjevi predpasnik, ki ga lahko po tleh razgrneš; potlej pa hitro stopi k psu, zgrabi ga, postavi ga na moj^ predpasnik, odpri zaboj in vzemi iz njega toliko denarja, kolikor ti ga srce poželi. Sam baker je. Če imaš pa rajši srebro, moraš stopiti v naslednjo sožo. »Tam sedi pa pes, ki ima tako velike oči kakor mlinska kolesa; toda nič se ne meni zato. Postavi ga na moj predpasnik in si vzemi denarja! če pa hočeš imeti zlato, ga tudi lahko dobiš, in sicer toliko, kolikor ga moreš nesti, če vstopiš v tretjo izbo. Toda pes, ki sedi tam na zaboju denarja, ima dvoje oči, tako velikih oči kakor dva okrogla stolpa. Verjemi mi, to je pravi pes. Toda nikar se zato ne meni. Postavi ga na moj predpasnik in ničesar žalega ti ne bo storil; potlej si vzemi iz zaboja zlata, kolikor hočeš!« kakor je bila napovedala stara čarovnica, sredi velike dvorane, kjer je gorelo nešteto luči. Odprl je prva vrata. Uh! Tam je sedel pes z očmi kakor čajne čašice in buljil vanj. IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ »To pa ni napak,« je dejal vojak. »Kaj naj pa tebi dam, ti stara čarovnica, saj gotovo hočeš tudi ti nekaj denarja?« »Ne,« je dejala čarovnica, »niti beliča ne maram! Meni prinesi samo staro kresilo, ki ga je pozabila moja babica, ko je bila zadnjikrat tam doli!« »No, torej, priveži mi vrv okrog života,« je dejal vojak. »Na jo,« je odgovorila čarovnica, »in na moj modri predpasnik.« »Ti si mi pa pravi korenjak, je dejal vojak, ga posadil na čarovničin predpasnik in si nabral toliko bakrenega denarja, kolikor ga je mogel nasuti v svojo torbo, zaprl zaboj in posadil psa nanj. In odšel je v drugo sobo. 9. nadaljevanje 12. aprila ob petih zjutraj smo jaz, orožniški stotnik Muto in neki orožniški agent odpotovali z letalom proti Mulingu. Spotoma smo se dvakrat ustavili v Ačengu in Vejšahovu, da bi stvar preiskali. Ob dveh popoldne smo bili že v Mulingu. Nikjer nobene sledi o možu št. 2 in njegovem dinamitu. Izginila sta. Brzojavno sem o tem obvestil svojega šefa. Brzojavno nam je odgovoril, naj počakamo v Mulingu. Okoli šestih popoldne, medtem ko smo razpravljali, kaj naj ukrenemo, je prišel neki orožniški podčastnik. Povedal nam je, da je postajni načelnik pravkar dobil brzojavko, da je blizu Hengtaohoca, 100 milj zahodno od Mulinga, japonski vojaški vlak zavozil na mino in da je eksplozija zahtevala na stotine žrtev. Pohiteli smo na letalo in ukazali pilotu, naj takoj odleti proti Heng-taohocu, kjer smo pristali malo po sedmih zvečer. Avto nas je pripeljal na kraj katastrofe. Bil je strašen pogled. Majhen most čez globok potok je bil zletel v zrak prav v tistem trenutku, ko je čezenj vozila lokomotiva. Stroj je sedem vagonov, natrcanih z japonskimi vojaki, potegnil s seboj na dno potoka. Enajst drugih vagonov je vrglo s tira čez nasip, kjer je ves vlak zajel ogenj, tako da je do kraja pogorel. Na pozorišču smo našli poveljujočega majorja v Hengtaohocu, kakšnih dvajset agentov železniške policije in trumo kitajskih delavcev, ki so urno pobirali izpod ruševin ožgana trupla. Major, ki smo se mu predstavili, je kratko odgovoril, da je treba najprej opraviti reševalna dela in šele potem začeti preiskavo. Nekaj minut kasneje je pripeljal rešilni vlak z 10 bolniškimi vozovi. Bilo je ob dveh zjutraj, ko so potegnili izpod ruševin zadnjo strašno ožgano žrtev. Po nasipu ob potoku je ležalo 192 mrtvih. Med 374 težko ranjenimi sta bila dva zavirača, neki Rus in Poljak, ostalih 60 je dobilo le lažje poškodbe. Rešilni vlak je odpeljal ranjence v Harbin. Mrtve Japonce so po starem japonskem običaju sežgali in poslali njihov pepel, shranjen v majhnih žarah, na Japonsko njihovim družinam. Tiste, ki so jih lahko identificirali, so sežgali posebej, medtem ko so ostale sežgali skupno in razdelili njihov pepel po žarah, kakor je nanesel slučaj. Proti jutru je privozil drug vlak z železniškimi uradniki, oddelkom vojaštva in celo vrsto japonskih, ruskih in kitajskih preiskovalcev, inšpektorjev in detektivov. Poiskati kraj eksplozije ni bilo težko. Pod eno izmed jeklenih traverz, razpetih čez potok in podpirajočih ogrodje in tračnice, je bil premaknjen temeljni kamen, v tako nastali luknji je bil pa položen dinamit. Tenka žica, ki smo jo našli nedaleč od mostu, je držala 200 korakov stran do grmičja ob koncu nasipa, kjer je bila sklenjena z baterijo. Ko sem opazoval vse te podrobnosti, sem se nehote spomnil na neki drug dinamit, ki so ga Japonci položili pod most blizu Mukdena, 4. julija 1928., dinamit, ki je končal kariero maršala Čangtsolina, guvernerja Mandžurije, in mu ubil najboljšega prijatelja generala Vušučena. Pogled na vse te japonske žrtve me je navdal z usmisljenjem in celo s kesanjem, toda ob spominu na maršalovo smrt me je sočutje minilo. Z mandžurskimi Kitajci sem živel tesno povezan že dvajset let; vzljubil sem in cenil to ljudstvo zaradi njegovih robatih vrlin. In zdaj sem moral gledati, kako ga zatirajo, mučijo in pobijajo tuji osvajalci. Skušal sem se prilagoditi primitivni japonski zvijačnosti. Toda pri obračunavanju z morilci in mučilci ne smemo poznati nobenega odpuščanja, pokazati nobenega usmiljenja in slabosti. Ko so dognali, na kak način je vlak zletel v zrak, so začeli zasledovati krivce. Policijski uradniki, japonski orožniki, železniški inšpektorji in detektivi so začeli hišne preiskave v Hengtaoju in po vsej deželi na obeh straneh železnice. 13. aprila je bilo aretiranih več ko 400 Kitajcev, ruskih emigrantov in sovjetskih državljanov. Seveda niso mogli ničesar izvleči iz teh ljudi. Ob dveh popoldne je prispel z letalom iz Tsitsiharja japonski orožniški polkovnik, da vzame zadevo v svoje roke. Imenovati ga žival ali zverino bi bila žalitev za živalsko kraljestvo. Nič človeškega ni bilo v tej žolti gmoti zla na dveh nogah. Bil je Japonec s kitajskim imenom; mnogi japonski oficirji v Mandžuriji in Mongoliji so si namreč nadeli kitajska in mongolska imena in nosijo mandžurske in mongolske uniforme. Kakor z vsem drugim skušajo slepiti tudi s tem. Z daj pa zdaj poročajo listi, da so visoki uradniki Mongolije in Mandžukua konierirali s predstavniki japonskih oblasti ali izrazili svoje simpatije za Japonsko; vedite, da so vsi ti visoki uradniki Japonci, ki so se skrili za kitajska imena. Zunanjost novodošleca, ki ga bom poslej z vso pravico imenoval Tor-quemada št. II. po velikem inkvizitorju, je bila v popolnem skladu z njegovo pritlikavo, izpačeno dušo. Smešno majhen, krivonog, odvraten na pogled, z zobmi, štrlečimi v kotu 45 stopinj preko nabreklih ustnic, ki jih ni nikdar jenjal oblizovati. Znal je nekaj ruskih besed in lomil strašno angleščino. Njegova prva beseda je bila, da je treba morilce izslediti in čeprav bi morali mučiti in poklati vse prebivalstvo v okolici eksplozije. Stotnik Muto, s katerim sva prišla skupaj z letalom, mi je dejal, da je polkovnik prostaški bastard in da bi sam z veseljem odpotoval nazaj v Harbin. Ker sem bil tudi jaz istih misli, sva se odločila in poslala šefu brzojavko. Dobila sva odgovor, naj ostaneva. 400 osumljencev so zaprli v prostorno skladišče, ne da bi skušali delati kakšno razliko med njimi. Kitajce, ruske berače in spoštovane meščane, bogate in revne, so strpali v ta prostor kakor čredo ovac. Končno so postavili pred poslopje z jetniki sto japonskih vojakov, oboroženih s puškami in strojnicami. Bilo je okoli pol štirih popoldne, ko je polkovnik Torquemada II. poslal nekoga pome z naročilom, naj se brez odloga zglasim na železniški postaji, kjer si je najel dve sobi za stanovanje in urad. Polkovnik je sedel z dvema drugima častnikoma za mizo; ko sem stopil v sobo, mi je dejal: »Slišal sem, da ste tolmač* generalnega štaba v Harbinu in da ste po rodu Italijan. Tem bolje... Rusov ne maram... sovražim jih... sovražim vse Ruse, bele, rdeče, črne, vseh barv. •ir.' .. ; i s :j j j kakor Kitajci... samo v temi r V' t - nočejo priti na svetlo in se odkrito boriti. vsi zapovrstjo... 450 milijonov Kitajcev... 160 milijonov Rusov... Veste, kaj je vse to skupaj?« Molčal sem. »Nočete . odgovoriti? Dobro, povem vam sam. 610 milijonov 1 ': ; No, zdaj gremo dol zasliševat.« Vsi štirje smo odšli k skladišče, kjer je bilo zaprtih 400 osumljencev. Dvajset orožnikov nas je spremilo, odprlo široka vrata in se s kopiti svojih pušk zagnalo v natrcano množico, ki je vdrla proti vratom, prepričana, da jo bodo izpustili na svobodo. Napravili so prostor za mizo in stole. Polkovnik in oba asistenta so sedli. Japonsko inkvizicijsko sodišče je začelo poslovati. Torquemada II. je predsedoval. Stena orožnikov, oboroženih s puškami in strojnicami, je bila obrnjena proti jetnikom. Neki orožnik je položil kup japonskih in rus’-:h dokumentov na mizo. Torque-msua II. je vzel enega v roke, ga preblisnil z očmi in ga izročil meni. »Pozovite tega moža,« je rekel. Prebral sem ime in poklical: Fjo-dor Vasiljevič Astakin. Tipičen ruski delavec, kakih 45 let star, je stopil naprej; orožniki so razmaknili vrsto in ga pustili mimo. Polkovnik se je spet obrnil k meni: »Tale stric je čuvaj na tistem odseku proge, kjer je stal most, ki je zletel v zrak. Sovjetski državljan, torej komunist. Ker je čuvaj, bi bil moral vedeti, kdo je most podminiral. Recite mu, naj pride z resnico na dan... sicer ga ustrelim.« Prevedel sem Astakinu, kar je dejal polkovnik. »Ničesar ne vem. To je vse, kar lahko povem. Če me hočejo ubiti, naj me pa.« Komaj sem prevedel ta odgovor, je Torquemada II. planil pokonci kakor podivjana gorila: »A! sssssssss... Tako? Ne maraš odgovoriti? Ne bojiš se crkniti? Bržkone si domišljaš, da te ne smemo ubiti... Ti bom že pokazal...« Pri teh besedah je, rjoveč kakor zverina, potegnil samokres in ga naperil Astakinu na čelo. Nato se je obrnil k meni: »Vprašajte ga isto še enkrat in mu povejte, da ga bom ubil, če ne bo odgovoril.« Izvršil sem ukaz, toda Astakin mi je nepremično, neustrašeno, mirno gledal naravnost v oči in odgovoril: »Ničesar ne vem.« Inkvizitor me je gledal in tulil: »Kaj je rekel?« * Ker ni smel izdati mojega pravega poklica, me je stotnik Muto predstavil kot »tolmača«. Obotavljal sem se, toda moral sem prevesti: »Pravi, da ne ve ničesar.« Komaj sem izustil zadnjo besedo, je počil strel, da je truma kriknila? od groze. Nesrečni čuvaj je padel, ne? da bi bil dal glas od sebe, in obraz? mu je zalila kri. Moški so psovali, ? ženske so kričale, ves prostor se je? spremenil v blaznico pobesnelih člo-? veških bitij. Neki velik Kitajec, prav-? cat orjak, ni mogel več krotiti svoje? divje mržnje; prebil je kordon voja-? kov in se pognal proti Torquemadi II., • ki je trikrat ustrelil vanj. »Recite jim, da jih dam postreliti s strojnicami, če se ne umirijo.« Stopil sem na mizo, krilil z rokami, kričal in končno dosegel, da se je množica tolikanj umirila, da sem mogel prevesti grozeči ukaz Torque-made II. Nastala je tišina. Dva japonska vojaka sta pograbila trupli za noge in ju odvlekla stran. Torquemada II. je nadaljeval svojo inkvizicijo. Bil je ves v svojem elementu, ko je bil tako obdan z nekaj sto oboroženimi vojaki, pripravljenimi zmandrati nemočne in ljudi. To je bila bržkone velika ura njegovega življenja. Več ko petdeset moških in Kitajcev in Rusov so jeli neusmiljeno trpinčiti. Nobeden med njimi pa ni vedel ničesar o eksploziji, ki je pognala japonski vojaški vlak v zrak; prav tako ni nobeden vedel ničesar o storilcih. Edino negotovo informacijo je dal neki kitajski deček; izjavil je, da je tisto jutio, ko je nastala eksplozija, videl dva Kitajca in enega 4 Rusa ležeča na tleh, nedaleč od raz-* bitega mostu. ? Po zaslišanju se je morala vsaka | sumljiva priča postaviti bodisi na levo* ali na desno v proštom, ki so ga na-* pravili med nami in množico. ♦ Ob desetih zvečer je Torquemada II. j izjavil, da mu je za nocoj dovolj, j Ukazal je, da ostanejo zaprti vsi še* nezaslišani jetniki; skupino na desni j naj izpuste, skupino na levi naj od-~ vedejo in postrele. V le-tej so. bile tudi štiri ženske: tri Rusinje in ena Kitajka. Medtem je divjalo po okolici več ko dve sto japonskih vojakov in orožnikov, ki so jih nalašč v ta namen izpustili Orgije zverinstva so zbujale preplah in grozo po vsej deželi. Niti enemu domu niso prizanesli. Ni ga nasilja, ki si ga more izmisliti domišljija, da si ga ne bi privoščili. Sto in sto Kitajcev in Rusov so poklali, porušili in zažgali so njihove domove. Posilili so celo vrsto deklet, med njimi celo mlajša od deset let; pet jih je zato umrlo. Napadli so piv-} nice, pobili njihove lastnike in pijani? japonski vojaki so se razkropili po* deželi, so bili še brutalnejši, če je* to sploh mogoče, kakor če bi bili? trezni. J Ko smo zavili okoli vogala železni-* ške postaje, kjer si je uredil Torque-I mada II. svojo začasno rezidenco, smo? naleteli na tolpo japonskih vojakov,? ki so vlačili s seboj ruska in kitaj- -ska dekleta, nekatera med njimi popolnoma naga. Ko jih je polkovnik gledal, se je smehljal in mi rekel: »Prepričan sem, da tod okoli ne bo izlepa več železniških nesreč. Samo s terorjem lahko Kitajca ali Rusa česa naučiš.« Prišli smo do njegovega začasnega domovanja in polkovnik me je povabil k sebi na kosilo. Ker mu nisem hotel postati sumljiv, sem vabilo sprejel. Vsa družba je vstopila. Za mizo nas je sedelo pet: Torque-mada II. s svojima orožniškima častnikoma, ki sta ga spremljala na potovanju, stotnik Muto in jaz. Iz razbitih gostiln in prodajalen so prinesli ogromno zalogo vin in likerjev. Polkovnik je pil in jedel, a manj jedel ko pil. Ko jih je vino omamilo, so pozabili na vse tuje, priučene manire in se vrnili k svojim pranavadam. Pustili so mizo in stole, sedli na tla, se še prej slekli skoraj do nagega in začeli na debelo popivati. Večjidel so govorili japonski, kdaj pa kdaj so se spogledali in se začeli neugnano gro-hotati; Zdajci je polkovnik, kakor da bi ga bilo obšlo navdahnjenje, ogovoril enega izmed vojakov - strežnikov, ki je takoj zatem odšel iz sobe. Potem so se oči vseh uprle vame in zagrohotali so se še glasneje. »Pijte!« je zavpil polkovnik. »Pijte! Slišal sem, da Italijani nimajo radi vode, da se nalivajo samo z vinom... utapljajo v njem... ali je res tako?« Molčal sem. »Zakaj ne govorite? Doletela vas je čast, da ste v družbi s štirimi japonskimi častniki... Ponosni bi morali biti in srečni... vi pa gledate mračno in žalostno... Kaj vam je?« Potem je napravil nekaj opazk svojim japonskim tovarišem, ki so znova udarili v smeh, se mi smejali, gledali vame in se smejali. (Dalje) Potlej je vojak splezal na drevo. Spustil se je vanj in obstal, 1. nadaljevanje Spet se je obrnil k Joani. Po Pivem bliskovitem in dramatičnem nastopu ga je lahko zdaj temeljito opazovala. Bil je kakšnih 180 centimetrov visok in celo njegova zanikrna obleka ni mogla skriti njegove lepe rasti. Njegova Polt je bila močno zagorela; njegova skuštrana brada je bila prav tako rjava kakor lasje in sršeče obrvi. Vse na tem možu je pričalo o žilavi živahnosti; ta nezlomljiva življenjska energija in živahnost sta bili prvo, kar je Joano ukle-nilo. Ogledovala si je njegove gromozanske čevlje. Medtem ko je bil eden zavezan z usnjato vezalko, je bil drugi zadrgnjen z navadno vrvco. Zdajci se je Mr. Narthu zdelo potrebno, da nastopi in uveljavi svoje dostojanstvo. Okoliščine so ga napravile za najvažnejšo osebo. Zdaj ni samo gospodar v tej hiši — celo glavni dedič je Brayevega premoženja. In tale mož prednjim je bil samo poslovodja pokojnega starca, človek, ki mu ni treba laskati z lepo besedo, temveč mu samo ukazuješ! Zgolj nameščenec — v bodoče nameščenec gospoda Nartha! Kajti, če bo podedoval Jcejevo premoženje, bo podedoval hkrati tudi vse dostojanstvo, ki je zvezano s tem. »Hm, Mr. Lynne, pripomnil bi, da je vaša kritika o mojem ubogem bratrancu neprimerna — in nikoli ne bom dovolil, da bi smešili njegov ugled.« Tujec ga je nekam začudeno od strani pogledal. »Aha — vi ste Narth! Slišal sem že o vas. Vi ste torej gentleman, ki je zašpekuliral imetje drugih ljudi.« Stephen Narth je zdaj zardel, zdaj prebledel. V prvem trenutku mu je odrekel glas. Surovost tega napada ga je ohromila. Da je bil Mr. Narth pameten, bi ne bil o tem izgubil niti besedice več. »Ta zadeva je vendar splošno znana,« je spet povzel Lynne, gladeč si brado. »Obsodbi javnosti ne boste mogli uiti!« Zdaj si je Stephen Narth spet opomogel. »še zdaleč nisem voljan prežvekovati zlobnih klevet,« je samozavestno dejal. Pri teh besedah je ošinil Clifforda Lynna s pogledom, polnim smi-tnega sovraštva. »Spričo takšnih okoliščin se mi zdi ne-obhodno potrebna ugotovitev, da ssm po besedi Brayeve oporoke jaz glavni dedič in lastnik...« »Morda kdaj v bodočnosti,« je zamrmral Lynne. »Zdi se, da bi želeli, naj svojo službo obdržim. Pripravljen sem. Ali me potrebujete?« Tono, skoraj bebasto je tedaj pogledal Joano. Kar ščegetalo jo je za smeh. »Torej,« je spet povzel, »tu sem in pripravljen! Bog ve, da se mi res ni treba ukvarjati z nedolet-nimi punčkami, toda stvar je takšna. Joe me je vprašal: »Ali boš mož beseda?« in pritrdil sem mu!« Zamišljen je še zmerom gledal Joano. Ali je mar pričakoval odgovora od nje? Nemara ne, zakaj spet je izpre-govoril. »Toda pravkaršnji dogodki niso kaj vabljivi, še sanjalo se mi ni, da mi bodo .Radostne roke' štreno mešale. Ker sem pa dal besedo, je ne bom snedel.« Mr. Narthu se je zdelo primemo, da se spet zaplete v pogovor. ».Radostne roke'? Saj ste tako rekli? Kaj, za pet ran božjih, je pa spet to?« Zdelo se je, da mu tujec ni zamoril vprašanja. Slutil je, da je Stephen Narth vendar razumel, da gre za ugotovitev določenega dejstva. »Najel sem si tu v bližini majhno hišico — .Slaters Cottage' ji menda pravijo,« je nekam čudno odtrgano menil Clifford Lynne. »Obupna luknja, toda meni je všeč. Ojej, zdaj šele vidim, da sem vam poškodoval preprogo.« Pri teh besedah si je mrko ogledoval sledove nedavno minile tragedije. »Vse kar se spodobi, toda kače nimajo pravice laziti po prepro- I K R I M i N A L E N R O M A N~l SPISAL EDGAR VVALLACE * PREVEDEL Z gah,« je z vzdihom olajšanja dejal, kakor da bi bil vesel zagovora, ki mu je prišel na um. Mr. Narth je zategnil obraz. »Tu blizu boste stanovali?« je vprašal in že mu je bil na jeziku nasvet, naj si tujec za bodoče obiske izbere vhod pri služabniškem stopnišču. Toda sam ni vedel, kaj ga je odvrnilo od te nevljudne opazke. Človeka, ki je takšen zločinski napad tako ravnodušno prezrl, ki nosi orožje v žepu in ga zna tako hitro rabiti in skriti, da živ krst tega ne opazi — ne, takšnega moža ne kaže žaliti brez posledic. Zato je rekel: »,Slaters Cottage' pa res ni prijetno bivališče za vas. Saj je že skoraj sama razvalina. Posestvo so mi še nedavno ponujali za sto dvajset funtov, pa sem ponudbo zavrnil...« »O, to ste pa zapravili imenitno kupčijo,« mu je skočil Clifford v besedo. »V jedilnici je kamin iz časov Tudorjev — in že ta je vreden dvojno vsoto.« Medtem ko je govoril, je počival njegov pogled zasanjano na Joani. »Nič se ne bi čudil samemu sebi, ako bi se odločil, da ostanem stalno v ,Slaters-Cottageu‘, je skoraj prešerno dodal. »Tam je čedna pralnica, kjer lahko žena perilo pere, hkratu so pa še trije prav imenitni prostori. Samo podganje luknje bo treba zamašiti. Mene osebno tudi podgane ne motijo.« »Jaz jih pa kar obožujem,« je hladno menila Joan, zakaj razumela je izzivanje, pa ni hotela ostati odgovora dolžna. Zdelo se je, da se je za hip utrnil nasmešek v njegovih očeh. »Stvar je dognana. Jaz stanujem tu. Nikar se pa ne bojte, da boste zato kaj ugleda utrpeli. Le redkokdaj se bom oglasil pri vas.« Pri teh besedah je našobil ustnice. »Ti zlomek zlobni; ti vražji Kitajec! Seveda me je ta nepridiprav videl, ko sem prišel, pa je svoje pozdravno darilce kar brž prinesel. Prej sploh ni mogel kače prinesti, sicer bi bili vi slišali šumot plazilkinih gibov. Ali bi se pa kača zadušila, ker ni bilo nič luknjic za dihanje na zabojčku.« Mr. Narth si je odkašljal. »Ali nam hočete natveziti, da so kačo prinesli z zlim namenom?« Clifford Lynne ga je prešerno pogledal. »živa kača po mojem gotovo ni gcaovno darilo,« je vljudno dejal. »Rumenoglavke sovražim na smrt. Da boste vedeli: njihov ugriz je smrten!« Nenadejano se je tlesknil po bedru in se zasmejal, »čemu je le to storil? že vem! Kajpak: .Rumena kača'! Seveda, rad verjamem, da žaljivke ni pozabil!« Spet je njegovo oko iskalo dekle. »Spodobnega in veselega moža boste dobili... Eh, pozabil sem vaše ime... že vem! Joan, kajneda? Mislil sem, da so Joane vse poročene, morda se pa motim in sem tako mislil o Dorotejah. Kakšnih ena in dvajset let bi vam prisodil. Mar ne? Vse Joane so kakšnih ena in dvajset let stare, vse Patricije približno sedemnajst, večina žensk z imenoma Mary in Ann pa dobivajo starostno pokojnino.« »In vsi Cliffordi so glumači,« mu je zabrusila v brk. Tokrat se je res zasmejal. Njegov smeh je bil lahen, prijeten in kultiviran in nič kaj v skladu z njegovo skoraj capinsko zunanjostjo. Zdelo se je, da se skriva pod vnemamo raševinasto obleko neki čisto drugačen, nov človek. »Lej, lej! Le počakajte!« ji je šaleč se zagrozil s prstom. »Sicer pa priznam, da sem zaslužil takšen odgovor.« Zdajci je segel globoko v žep svojega suknjiča in izvlekel čebuli podobno medeninasto uro. »Obstala je!« je nejevoljno zarobantil. Potlej jo je z vso vnemo stresel in pritisnil na uho. »Koliko je pa prav za prav ura?« »šest,« je milostno menil Narth »Saj sem vedel, da ni šele pol enih,« je obiskovalec mimo dejal in obrnil kazalce. »Še bom prišel. Zaenkrat si bom v Londonu najel sobo. Toda jutri ali pa dan pozneje bom spet tu. — Ali ste anglikanske vere?« To vprašanje je naslovil na Joano; pritrdilno je prikimala. »Tudi z menoj je nekako tako,« je dejal Mr. Lynne, »toda navdušujem se tudi za kadilo in godbo. Na svidenje, Dorothy!« »Neža, ste menda hoteli reči,« je malce zbadljivo pripomnila Joan. Spet se je zasvetil v njenih očeh razposajen nasmešek. Iztegnila je roko in on jo je krepko stresel. Nikogar izmed ostalih ni počastil s takšnim pozdravom; samo pokimal je vsem skupaj. Potlej je brž odšel skozi vrata. Mr. Narth je mislil, da je že odšel. Pravkar je hotel odpreti usta, toda bradati tujec je že spet stal na pragu. »Ali pozna kdo izmed vas nekega gospoda, ki se piše Graham St. Clay?« je vprašal. Kakor blisk je šinil Mr. Narthu v spomin pogovor z današnje seje. »Da, da, gospoda s tem imenom poznam. Res ne natanko — toda eden izmed mojih ravnateljev je menda njegov prijatelj,« se je podvizal pojasniti. Clifford je namršil obrvi. »Tako! Pozna ga?« je mimo menil. »Vi sami ga še nikoli niste videli?« Mr. Narth je odkimal. »Jutri zvečer mi boste lahko povedali, kaj mislite o njem.« »Saj ga vendar ne bom videl,« je brž odgovoril Mr. Narth. »O, da, prav gotovo ga boste videli,« je po tihem dejal Clifford. Spet je bil v njegovih sinjih očeh odsev nezaupljivosti. »Prav gotovo! Videli boste St. Claya, ki hoče spraviti rumenokožce na površje.« Že naslednji hip ga ni bilo več. Vežna vrata so zaloputnila. Mož je imel resda malce nasilne manire, kakor je ugotovil Mr. Narth. »Hvala Bogu, da mu ne bom jaz žena,« je menila Mabel, in Letty, ki si je naspol opomogla od živčnega napada, ji je pritrdila. Samo Joan ni rekla ničesar. Bila je zmedena, zakaj tujec se ji je i zdel na moč zanimiv in nič se ga ! ni bala. 6. POGLAVJE Na koncu vozne poti, držeče z glavne ceste k hiši, je stal avtomobil Clifforda Lynna. »Avtomobil« je morda prespodobna beseda za motovilo, ki ga je bil pred nekaj dnevi kupil za pet in trideset funtov... Motor je še zmerom brnel, zakaj Clifford se je bil prepričal, da potrebuje sicer iznova pol ure, preden ga požene. Med ropotom, tresenjem, cviljenjem in renčanjem bencinskega stroja se mu je naposled vendarle posrečilo, da je zavil s svojim vozilom na cesto. Po kakšnih sto metrov vožnje je zavil spet na vozno cesto, držečo med grmovje. Naposled je privozil pred sivo kamnitno hišo — Slaters Cottage. Vsa okna so bila razbita. Šestdesetega leta je bil lastnik, ki je hotel veljati za imenitnika, dal prizidati stebriščen dohod, toda ta je bil zdaj v sredini že močno po-bešen. Več tucatov opeke je že manjkalo na strehi. Enonadstropna stavba je zbujala videz zanemarjenosti in propada. Pred vrati je stala skupina treh mož. Clifford je prišel ravno v trenutku, ko so se bili zedinili. Eden izmed njih je stopil Cliffordu naproti, ko je le-ta skočil iz ropotajočega vozila. »S tole podrtijo ne bo nič,« je dejal. Po merilu, ki mu je molelo iz hlačnega žepa, si v njem spoznal stavbnika. »Tla so zgnita, nova streha bi bila potrebna, pa tudi nov vodovod in novo kanalizacijo bi bilo treba napraviti.« Ne da bi mu privoščil besedo, je stopil Clifford mimo njega v hišo. Na levi soba, na desni soba, izza veže je bila pa kuhinja z zarjavelim ognjiščem. Poleg kuhinje je bila pralnica. Skozi razbita okna na zadnji strani hiše si videl trhlo garažo; bila je za silo popravljena in menda najbolj ohranjena stavba na vsem posestvu. Tla so škripala in pokala pod njegovimi koraki. Na nekem mestu je zijala v tleh velika luknja. Nekdanje tapete so bile le še strohnele cunje, viseče s sten, stropa pa skozi pajčevine sploh videl nisi. Lynne se je spet vrnil k obrtnikom. Počasi si je tlačil pipo iz mehurja, ki ga je bil potegnil iz hlačnega žepa. »Ali ste stavbnik ali pesnik?« je vprašal moža z rumenim merilom. Stavbnik se je zarežal. »Zidanje mi je obrt,« je dejal, »toda čarovnik nisem. Ako hočem to podrtijo čez teden dni do temelja popraviti, potrebujem tri čarobne šibe.« Clifford je vtaknil pipo med zobe in si nekam preudarno prižgal tobak. »Denimo, da bo treba izvršiti popravilo brez čarodejne palice; koliko bi potlej potrebovali delavcev za prezidavo?« »Ne gre ža to, koliko ljudi bi potreboval, gre bolj za denar,« je izjavil stavbnik. »Lahko bi izgotovil vse v enem tednu, toda to bi vas stalo skoraj tisoč funtov Toliko pa vsa ta podrtija vredna ni.« Clifford je pihnil gost oblak dima v zrak in opazoval, kako se razblinja. »Pokličite kar dve sto ljudi in naj delajo v treh skupinah noč in dan. še nocoj lahko odstranite tla. Naročite si toliko tovornih avtomobilov, kolikor jih pač potrebujete. Da veste: povsod hočem imeti hrastova tla — kopalnica mora biti udobna — elektriko morate napeljati — vgradite toplovodne cevi, na okna obesite železne oboknice, tole pot izpremenite v dobro vozno cesto — zadaj za hišo pa bi rad imel plavalni bazen. No, tako! To je menda vse, kar si želim.« »V sedmih dnevih?« se je začudil stavbnik. »Še bolje v šestih,« je odgovoril Lynne. »Ali sprejmete delo? če ne, si bom poiskal drugega podjetnika.« »Toda, Mr. Lynne, za denar, ki ga nameravate zabiti v to podrtijo, si lahko kupite že najlepšo hišo v Sunningdalu...« »Že prav! Toda meni je prav tu-kajle všeč,« mu je skočil Clifford Lynne v besedo. »In še nekaj. Hiša mora biti vama pred kačami!« Ogledal se je naokrog po svojem posestvu. Ograja ob meji je bila skorajda skrita za gostim vejevjem starih dreves. »Vse bore morate posekati,« je pozneje dodal. »Potreben mi je pregleden ognjen pas!« »Kakšen ognjen pas?« je radovedno vprašal stavbnik. »Razen tega morajo imeti železne oboknice strelne line; to sem vam prej pozabil povedati. Dajte mi malo svojo knjigo!« je menil, namesto da bi odgovoril stavb-niku na vprašanje. Vzel je stavbniku beležnico in začel kar v roki skicirati. »Takšne oblike naj bodo strelne line — pa tako velike,« je dejal, vmivši stavbniku knjigo. »Ali sprejmete naročilo?« »Sprejmem, je odgovoril stavbnik, »in obljubim vam, da se boste čez teden dni lahko vselili v hišo. Toda stalo vas bo celo premoženje.« »Predobro vem. koliko bi me stvar stala, ako bi hiša ne bila gotova,« mu je dejal Clifford Lynne. Segel je v žep in privlekel debelo listnico. Izročil je stavbniku deset bankovcev po sto funtov. »Ne bom delal pogodbe, ker sem pač trgovec. Danes je sreda, prihodnji torek dobim pohištvo. Postavite v vse sobe peči in kurite na vso moč, da se bo sproti sušilo. Ni izključeno, da me ves teden ne bo na spregled; za vsak primer nate tu mojo telefonsko številko. V to smer izkopljite do glavne ceste jarek. Razen tega potrebujem telefonsko napravo. Toda žice nikar ne napenjajte po drogovih, temveč zakopljite kabel na moč globoko v zemljo. Veste, kače znajo namreč kopati!« je naposled še prav tiho pripomnil. Ne da bi črhnil le še besedico, je stopil v svoj avto in oddrdral s oglušujočim ropotom po cesti. Kmalu je izginil za goščavo. »Naslednje dni bom presneto malo spal,« je vzdihnil začudeni stavbnik — in tako je tudi bilo. Prihodnje jutro je deževalo; po malem so padale drobne kaplje. Kazalo je, da bo deževalo ves božji dan. Tako je vsaj menil Nart-hov šofer, ki je bil vajen z vdanostjo opazovati spremembe angleškega podnebja. Mr. Stephen Narth se je pa hvalil, da mu vreme sploh ni mar. Toda temačnost neba in otožnost pokrajine sta bili ta dan vendar nekam čudno hladni z njegovim razpoloženjem; vreme ga je tiščalo k tlom in je njegovo pobitost le še povečalo. Na poti iz Sunningdala proti svoji pisarni si je neprestano dopovedoval, da vendar ni nikakršnega vzroka, da bi mu moral upadati pogum. Dogodki včerajšnjega dneva resda niso bili kdo ve kako prijetni. Toda potlej se je domislil, da je že utrta pot do Bravevega premoženja, saj je Joan obljubila da bo ustregla njegovi želji. Clifford Lynne mu je kajpak nekoliko kalil veseije, saj mu je postal bruno v očesu. Dogodek s strupeno kačo v njegovi hiši ga začu-do ni več vznemirjal. Bilo je resda nekam nenavadno, toda zanj je ostalo nerešeno vprašanje, kako k> mogel neznanec prinesti skrivnostni zabojček v hišo. In ker uganke ni mogel razvozlati, je storil po preskušenem načelu: Pozabi, če česa ne moreš razumeti! Taka rešitev je naj preprostejša. Njemu stvar pač ni šla do živega... Dogodek je imel zanj samo ta edini pomen in to edino posledico, da bo treba poslati preprogo v čiščenje in popravilo, medtem ko je Clifford Lynne po njegovem mnenju šel pregloboko in je bil pre-teatralen. To je bil najljubši Nart-hov izraz za vse vznemirljivo. Ko bo vse že urejeno — nova misel ga je navdala z dobro voljo — bo tudi velikansko premoženje Joeja Braya v njegovih rokah. Oblaki, ki so mu prejšnji dan temnili pogled, so se razpršili. Zdaj gre samo še za to, da bo poroka opravljena kakor hitro mogoče; potlej, potlej mu bo po izpolnjenem pogoju padlo Joejevo bogastvo ko zrelo jabolko v naročje. Bil je srečen in prešerne volje, ko je stopil skozi zasebni vhod v svojo pisarno. Gospodoma, ki sta ga že tam čakala, je lahko brez pretvarjanja kazal veselo lice. Major Spedwell je s smotko med zobmi ležal na mizi, Mr. Leggat je Pa stal pri oknu in zrl s prekrižanimi rokami v deževni dan. »Gospoda!« je prijazno vzkliknil, »tako kisla obraza imata ko žalujoči na pogrebu.« Nadaljevanje na 12. strani iM» ..dluAAL«. m bJCvdk** ■a V-U Ia« viAM Copijnghi opera mundi Gospod Subito... ... si zna. pomagati. Leggat se je obrnil. »Zakaj ste pa vi tako veseli?« je vprašal. Stephen Narth se še ni bil odločil, ali naj svojima tovarišema pove vso resnico, zakaj z denarjem, ki bi ga z Brayevo zapuščino dobil, bi se lahko otresel svojih dvomljivih družabnikov in jih nagnal k vragu. Kajti le z denarjem je moči oprati grehe preteklosti! Potlej bi lahko z velikim kreditom začel svoje poslovanje iznova. »Joe je mrtev,« mu je ušlo, »in zapustil mi je večino svojega premoženja.« Toda še preden je izgovoril te usodne besede, mu je že bilo žal. In da je pričakoval začudenje svojih družabnikov spričo senzacionalne novice, bi bil gotovo razočaran. »Tako, tako,« je podsmehljivo menil Leggat; »kdaj pa dobite denar v roke?« »čez kakšen mesec ali pa dva!« je prepričevalno odgovoril Narth. čez mesec ali dva pomeni prav toliko kakor mesec ali dva prepozno!« je pribil major Spedwell. Pri teh besedah je spreletel njegov temni obraz zoprni reža j. »Davi sem videl pregledovalce knjig. Po vsaki ceni mora biti manjkajoča vsota petdesetih tisočakov jutri krita.« »Res je,« mu je skočil Leggat v besedo. »Na koncu smo, dragi Narth. V prihodnjih štiri in dvajsetih urah, moramo dobiti denar. Če v oporoki ni nobenih ,če‘ in ako‘, si boste denar na osnovi listin lahko priskrbeli. Ali je v oporoki omenjen kakšen pogoj?« Narth je nagubal čelo. Ali družabnik kaj ve? Leggat je predirljivo zapičil pogled v Nartha. »Da, en pogoj je v oporoki,« je priznal Narth. »Toda trditi smem, da je tako rekoč že izpolnjen.« Leggat je stresel z glavo. »Iz te moke še ne bo kruha,« je dejal. »Ali je oporoka takšna, da lahko dobite jutri petdeset tisoč na posodo?« »Ne!« je odsekano menil Narth. »Stvarne vrednosti zapuščina sploh še ne poznam in razen tega pogoju še ni ustreženo...« »Presneta reč!« je bleknil Sp«d-well. »Zadeva je za nas resna in povrh še nevarna, še desetice bi banka ne posodila na oporoko brez označene vrednosti zapuščine in z neizpolnjenim pogojem. Stavil bi, da niti prepisa prave oporoke nimate.« Narthove oči so se zožile. »Kakor prerok govorite, major,« je dejal. »Nekdo vam je moral kaj več povedati, kakor vem jaz sam.« Major Spedwell se je prizadet otomil stran. »Nekdo mi ni ničesar povedal«, je ujedljivo odgovoril. »Vse, kar Le-?gata in mene zanima, je to, ali boste mogli do jutri priskrbeti petdeset tisočakov. In ker le predobro veva, da tega ne boste zmogli, sva vam utrla novo pot. Prosila sva namreč najinega prijatelja St. Claya, naj pride in se z vami po-razgovori.« »Vajin prijatelj? St. Clay? Ali je to tisti gospod, ki ste ga včeraj omenili?« Zdajci se je Stephen Narth spomnil Cliffordovega prerokovanja: ,Jutri ga boste videli.1 »Ali ima mar Grahame St, Clay toliko denarja, da ga lahko razmetava?« Spedwell je počasi prikimal. »Lahko, lahko! In še celo pripravljen je, da ga da. In če boste poslušali moj nasvet, vam ga celo podari.« »Saj ga vendar ne poznam... kje bi se pa lahko sešel z njim?« Spedweil je stopil k vratom, držečim v glavno pisarno. »Vas že čaka; midva sva hotela samo stvar prej z vami razčistiti.« Stephen Narth ga je zmedeno pogledal, človek, ki daje toliko denarja na posodo, čaka torej že komaj na priložnost, da izgubi petdeset tisočakov? Tu nekaj ne bo v redu! »Tukajle že čaka?« je nejeverno vprašal. Major Spedwell je odprl vrata. »Le seznanim vas z Mr. Grahamom St. Clayem,« je dejal. Imenitno oblečen gospod je stopil v zasebno pisarno. Narth je bolščal z odprtimi usti vanj; zakaj Grahame St. Clay je bil brez dvoma Kitajec. 7. POGLAVJE »Mr. Grahame St. Clay!« je Spedwell še enkrat predstavil prišleca, Podzavestno je Narth iztegnil desnico. Do tega trenutka so se zdeli Narthu vsi Kitajci enaki. Ko je pa pogledal temu tujcu v temno rjave oči, je izprevidel, da je ta drugačen od vseh drugih. Povedati bi tega ne vedel, zakaj. Njegove oči so bile daleč vsaksebi, njegov nos je bil tanek in dolg; ozke ustnice niso bile nič podobne ljudem, ki jih je na kratko odpravil z mongolskim tipom. Morda je bil ŠPORTNI TEDNIK 4 Živahna nogometna nedelja Z odmikanjem poletja jame pojemati sončni in vodni šport, na njegovo mesto pa prihaja nič manj popularni nogomet. Letošnje nogometno tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije je še posebno zanimivo, ker je razdeljeno v tri lige: slovensko, hrvatsko in srbsko. Tekmovalcev je trikrat toliko kakor po prejšnjem sistemu državne lige in skoraj v istem razmerju bo naraščala tudi napetost zastran končnega rezultata. V slovenski ligi je trboveljski Amater z zmago nad Mariborom (4 : 3) prevzel vodstvo jeseniško Bratstvo je pa z izgubo tekme proti Ljubljani (2 :4) zdrknilo s prvega na peto mesto. Kranj je zmagal nad Marsom (2 : 1) in zavzel drugo mesto pred Ljubljano. Na četrtem mestu je mariborski Železničar; zmagal je nad Olimpom 2 : 0. V hrvatski ligi so se v nedeljo takisto odigrale štiri tekme: Železničar : Sašk 4 : 1, Hašk : Split 5 : 2, Con-vordia : Slavij a (Osijek) 10 : 0 in Sla-vija (Varaždin) : Bačka 2 : 1. V srbski ligi je BSK premagal ŽAK 6 : 1, Jugoslavija Vojvodino 6 : 3 in sarajevska Slavija Bato 2:0; tekmi Bask : Jugoslavija (Jabuka) in Gra-djanski (Skoplje) : Jedinstvo sta ostali neodločeni, prva 1 :1, druga pa 2:2. Po nedeljskih tekmah kažejo tabele nogometnega prvenstva tole lice (prva številka pomeni število igranih tekem, druga število zmag, tretja neodločenih rezultatov, četrta porazov, v petem stolpcu je razmerje golov, v šestem pa število točk): Slovenska liga Amater . . 3 3 0 0 9 : 5 6 Kranj . , . . 3 2 1 0 5 : 3 5 Ljubljana. . . 3 2 0 1 10 : 5 4 Železničar . . 3 2 0 1 6 : 4 4 Bratstvo . . . 3 2 0 1 9 :7 4 Maribor . . . 3 0 1 1 3 : 9 X Mars . . . . 3 0 0 3 5 : 8 0 Olimp . . ..300 Hrvatska liga 3 2 :8 0 Concordia. . . 5 4 1 0 18 : 5 9 Hajduk. . . . 4 4 0 0 19 : 4 8 Gradjanski . . 4 3 1 0 20 : 2 7 Hašk . . . . 5 3 1 1 15 : 8 7 Slavija (V.) . . 5 2 1 2 7 : 12 5 Split . . . . 5 2 0 3 8 : 18 4 Slavija (O.) . . 5 1 1 3 8 : 21 3 Bačka . . . . 5 1 0 4 6 : 12 2 željezničar . . 5 1 0 4 7 : 17 2 Sašk . . . . 5 0 1 4 2 : 12 1 BSK Srbska liga .. 6 5 0 1 21 : 4 10 Jugoslavija (B.) 6 4 1 1 16 :7 9 Bata ....6312 13 :8 7 Gradjanski (S.) 6 3 1 2 12 : 17 7 Vojvodina . . 6 3 0 3 14 : 14 6 Slavija (S.) . . 5 2 1 2 15 :8 5 Jugoslavija (J.) 6 2 1 3 11 : 14 5 Jedinstvo ... 6 2 1 3 6 : 13 5 ZAK .... 6 1 1 4 7 :21 3 BASK ....5014 6:15 1 V nedeljo se je v Splitu končalo plavalno tekmovanje med Ogrsko in Hrvatsko, Zmagali so Madžari 23 : 13. Izmed naših sta se odlikovala samo Ciganovič (100 m hrbtno: 1:12.5) in Boršičeva (200m prsno: 3:22.2; nov jugoslovanski rekord). Od 20. do 22. septembra prirede Hrvati kolesarsko dirko po Hr-vatskem na progi Zagreb—Bihač— —Senj—Sušak—Karlovac—Zagreb. Tekma naj bi bila nekak pendant h kolesarski dirki po Srbiji, toda po udeležbi bo zelo zaostajala za njo. Zunanjih tekmovalcev ne bo, a zaradi spora med vrhovno kolesarsko zvezo in med zvezama slovenskih in srbskih kolesarjev — spora, nastalega med dirko po Srbiji — se dirke tudi slovenski in srbski kolesarji ne bodo udeležili. Tako bodo tekmovali samo Hrvati, med njimi državni prvak Slovenec Avgust P;o_ senik, član zagrebškega Gradjanskega. njegov obraz zaradi močne brade tolikanj nenavaden. Zlasti pri govorjenju se je močno razlikoval od Kitajcev, ki jih je bil Stephen Narth doslej slišal. »Ali je to Mr. Narth?« je vprašal. »Prav vesel sem znanja z vami. Res, zakaj prepričan sem, da mi bo v marsičem koristno.« Njegov jezik je pričal o dobri vzgoji; govoril je malce skozi nos in pretirano pravilno kakor pač vsi ljudje, ki so jih vzgojili na višjih šolah in so skončali svoje študije na najznamenitejših visokih šolah. »Ali smem sesti?« Narth je molče prikimal in prišlec je položil predse na mizo dragoceno usnjato torbo. »Videti je da ste nekam osupli, ker sem Kitajec,« je smehljaje se menil Mr. St. Clay. ».Rumena nevarnost, tako nam menda po navadi pravite Angleži. Ali mar ne? Toda zase moram odločno ugovarjati, ako bi me kdor koli hotel imenovati .nevarnost", zakaj, verjemite mi, najpohlevnejši človek sem, ki je kdaj koli prišel s Kitajskega na Angleško,« je dobro-voljno dejal. Medtem ko je govoril, je segel po torbi in vzel iz nje sveženj, povezan z rdečim trakom. Nad vse skrbno je razvezal vozel, odstranil ovojni papir in vrhnjo lepenko; Narthove oči so zagledale rejen sveženj novih bankovcev. Njegov trgovski pogled je koj spoznal tisočake. »Petdeset, se mi zdi, petdeset jih potrebujete,« je menil Mr. St. Clay. Z veščo roko blagajnika je odštel petdeset tisočakov in jih položil poleg torbe. Skrbno je spet zavil ostanek in ga položil nazaj v aktovko. »Menim, da smo vsi prijatelji!« Mr. Clay je drugega za drugim zvedavo pogledal. »Prepričan sem, da lahko govorim odkritosrčno!« Narth je prikimal. »Torej!« Na veliko Narthovo začudenje je tedaj bankovce lepo zložil in jih vtaknil v prsni žep. »Denar vam lahko posodim seveda samo pogojno. Celo jaz, zgolj Kitajec brez bančnih svetovalcev, toliko poznam trgovske običaje, da ne kaže tolikšnega denarja posojati brez pogoja. Brez ovinkov torej! Mr. Narth od vas zahtevam samo, da postanete naš!« »Vaš?« je počasi vprašal Narth. »Ne razumem prav, kaj hočete s tem reči.« Spedwell mu je brž pojasnil. (Dalje prihodnjič.) Radio Lfubljaria od 19. IX. do 25. IX. 1940. ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Duet harmonik (brata Goloba) 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Rdeči križ v Jugoslaviji in v Sloveniji 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Flavta solo s klavirjem: g. Slavko Korošec, pri klavirju g. prof. Marijan Lipovšek 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23.00 uri. PETEK, 20. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Salonski orkester I 14.00: Poročila 14.10: Turistični pregled 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19:40: Objave 19.50: Za planince 20.00: Plošče 20.30: Koncert operne glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Citraški trio »Vesnac. Konec ob 23.00 uri. SOBOTA, 21. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče v venček povežimo, da vas malo razvedrimo 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče v venček povežimo, da vas malo razvedrimo 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: O fotografiranju 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: To storil je neznan koren... Vesela igra. 22.00: Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkotl in vsa praktična oblačila, nudi v največii Izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 REVMATIZEM protin, Ishljas, zbadanje, krčne žile Itd. z največjim uspehom zdravi „ANTIREUMIN“ Je dober zdravilen preparat preizkušen, doma kakor tudi v tujini. Cena originalni steklenici, 75 gr dIn/35*~, s poštnino din 40'-. 3 originalne steklenice din 105'-franko Po povzetju pošilja Mr. Ph.R. Hrkušič, lekarnar * Mostarju - banovina Hrvatska Dobiva se pa tudi v vseh lekarnah. — Oglas reg. pod Br. 14245 od 11. VIII. 1935 1. Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23.00 uri. NEDELJA, 22. SEPTEMBRA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Radijski jazz 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 11.45: Sestre Finko ve pojo, pri klavirju g. prof. M Lipovšek 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 17.00: Kmet. ura 17.30: Koncert Delavskega pevskega društva 18.15: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Slovenski vokalni kvintet 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Gosli in kitara (gg. Slavko Marin in St. Prek). Konec ob 23.00 uri. PONEDELJEK, 23. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski salonski orkester 14.00: Poročila 18.00: Bolezni črevesja (ga. dr. Božena Zajc-Lavričeva) 18.20: Plošče 18.40: Naše delo v prihodnjem letu 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Večer operne glasbe. Sodeluje ga. Marija Golobič in Radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec 22.00: Na- povedi, poročila 22.15: Veseli trio. Konec ob 23.00 uri. TOREK, 24. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Plošča 18.40: Glasbeni spored naše postaje v prihodnjem letu (g. dr. A. Dolinar) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah) 20.00: Radijski orkester 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Cimermanov kvartet. Konec ob 23.00 uit SREDA, 25. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Mladinske oddaje naše postaje v prihodnjem letu (g. prof. Niko Kuret) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Kvartet mandolin 20.45: Plošče 21.15: Koncert g. Angela Jarca, pri klavirju g. prof, M. Lipovšek 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik. Konec ob 23.00 uri. Posteljno perje kemično čiščeno po din 12"—, 25‘— 35’—, _55*—, gosje perje, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri „Luna“, Maribor, Glavni trg 24. — Vzorci brezplačno! STRELE VAS VARUJE STRELOVOD # 0 RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 Telefon 44-90 AMERIŠKA GUMIJASTA SPECIALITETA OTA J O-KE/ PUHASTE ODEJE - specialno delo, svilene in klot odeje iz vate, perje vseh ................ vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER. Marijin trg 2 Vlkodč*-.. 11 1 'ifrudo f . Inomenfi P'otoloo f. J* ] Karmah * !• delali Vam *°fO»kop. Nv« ao.a pri inano ipo*obno»t ®,deti pohodnic** ****£ 1 snu drugih, n. glede natOJ dolio. mev i° žu1? °,?h Grafolog *• I Vala modo. kdaj teieie «*P«h oU n0|df.*J^ i la laka » pogledu Jiub** I ni, trgovino, «<«■ Nieoo* popu minulih, i iedon?h in bodočih dogodkov vjbudi Vase *a5“d#.n‘* n pre»eh«£eni«- N® .loini, ne jodide. M« *»• ,, O pro**" ot>,n# 00 b°Sporo?ite »i Val MHto* Lvem Vam o Vol bo-doinotli. *?danj®’Mh;n Sft imoino. Kupci knji, , o. »Noi iivot in okuHne tain*« dobiju -« go« c>«• ‘ m«no brezplačno. 2'JSn.. «33** i livot in okultne 1„ na itkovm eocun 17*55, no ločno »" t,alno Tt karmah ŽALE C FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj StrUarjeva ul. 8 pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, lijgromeiri, itd. Venka izbira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika! Ceniki brezplačno MOLI OGLUŠI Grafološka pisarn« Globočnik Feliks, grafolog Ljubljana, Pražakova 11 izdeluje psihoanalize, expertize, ocene, dokazila itd. Strokovno delo, diskrecija zajamčena. NEKADILEC POSTANETE v treh dneh z našim zanesljivim in popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. — Velika steklenica din 70*—, mala din 60*—. Pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. POČITNICE DOMA. Letos ni pravega vremena. Sončite se doma z našo patentirano ultravioletno obsevalko. Original Itub. Po par obsevanjih dobite lepo športno rjavo polt. Zahtevajte prospekte! »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Sprejmemo zastopnike. REVMATIZEM, išijas, nevralgijo. zamaščenost uspešno zdravite z našim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za nego lepote. Cena^ din 420’—. »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike. NALIVNA PERESA 3 prozornim držalom, zlato pero z desetletnim jamstvom dobite od din 60*— naprej samo pri »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj dom«, Ljubljana, Dvoržakova 8. ~ Iščemo poverjenike. ŠE VEDNO SAMO 10 DINARJEV tri navadne legitimacijske slike. Foto Pavlovčič, Poljanska cesta 12. KISLO ZELJE novo, prvovrstno V sodčkih, dobavlja po naročilu in najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 25 91. Celuloidne ščite za vrata dobavlja po vsaki meri in barvi tvrdka FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, Kopitarjeva 1 Telefon 38-66 IZDELUJEMO GUMBE Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med In medico dobite naiceneje v MEDARN1 Ljubliana, Zidovska ul. 6. 48. T. OKAMA MAZILO Iz zdravilnih zel šč Čudovit uspeh ori rar.ah ope-kliuah. ožuljei.Jih volku, turih in vnetjih itd za De-go dojenčkov prt kožnem vnetju, izpuščajih in h»-a •tab ds temenu, za raz-Dokane ors'ie bradavice. Dobi »e v lekarnah in drogerijah VOJNO ŠKODO in druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12 Izdaja K. BratuSa, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.