Published and distributed under permit No. 19 authorised by the Act of October 6th 1917, on the file at
the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the A. S. Burleson, Postmaster General.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	" AtttMTttBtt SfOttt?
tf
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 105
CLEVELAND. OHIO. MONDAY SEPTEMBER 12th 1921
Delo naprodaj.
V Bostonu so prodajali delavce kot sužnje.
Boston, 10. sept. V tem mestu so bili včeraj delavci naprodaj kakor včasih, ko so se prodajali sužnji. Delavci, ki so se priglasili za delo, so bili slečeni do pasu ter so ponujali svoje delo onemu, ki največ plača. Tisočglava mno žica je gledala ta prizor. "Ostriženi backi brezposelnosti", tako jih je imenoval aukcijonar Urbain Ledoux. Ta Urbain Ledoux je peljal včeraj pred mestno hišo 5U brezposelnih delavcev, da pokaže, kakor se je sam izjavil, "prebivalcem Bostona človeško mizerijo, prav na istem mestu, na katerem je pred 70. leti slavni Amerika-nec Williams Lloyd Garrison slikal bedo ameriških Črnih sužnjev". Ledoux je hotel dokazati javnosti, da brezposelni delavci niso nikakoršni postopači, pač pa dobri državljani brez dela, in raditega želi nekaj njih prodati, da dobijo delo. Toda pri prizadevanju ni imel uspeha. Izmed navzoče množice se nihče ni oglasil, da bi tem modernim sužnjem obljubil delo, dočim se je oglasilo par oseb, ki so zbrale večjo svoto, da se razdeli med brezposelne. Vršila se je prava licitanta. Ledoux je pozval prvega, naj se zgla-si in pokaže kaj zna. Stopil je naprej 25 letni James Ferris, ki že 7 mesecev ne dela, in ki je štiri leta služil v armadi. Postavili so ga na vzvišeno mesto, kjer se je slekel do pasa, da so navzoči videli njegove močne mišice. Tu je na povelje izvajal razne vojaške ročne vaje. "To je eden izmed sijajnih mož,'' je dejal Ledoux, ki je aukcijoniral, "katerega ste rabili tekom vojne. Kaj hočete sedaj z njim narediti? Koliko plačate za delo temu možu za en teden?" Oglasilo se je nekaj oseb, toda ko so bile poklicane, da stopijo naprej in spolnejo svojo obljubo, so zginile. Potem so poklicali J os. Mitchell zamorca. Njegovi čevlji so bili brez podplatov, obleka strgana. Povedal je, da tekom šestih mesecev je le dvakrat na teden jedel. Toda nihče ga ni hotel sprejeti na delo, pač pa navzoči nabrali toliko, da ima za dva tedna jesti in stanovati.
-0-
—	Slovenci in Slovenke v Collinwoodu in v Notting-hamu se uljudno vabijo, da pridejo v torek, 13. sept. ob pol osmih v Slovenski Dom na Holmes ave. kjer bo nastopilo več političnih kandidatov, ki nam bodo razložili svoj program. Navzoč bo tudi Edmund B. Haserodt, kandidat za župana. Pridite in pripeljite svoje žene, ker bodo tudi one volile. — S. P. K. 32. varde v Colinwoodu.
—	Nekaj, kar bi brezposelnim rojakom najbolj priporočili, je to: Rojaki, ne puščajte društev! V teh časih so vam bolj potrebna kot kdaj prej. Zadnji denar, ali pa če si sposodite, plačajte za društvo. Pri vseh Jednotah opazujemo koliko rojakov je suspendiranih in črtanih. Rojaki, ne tako! Bolezen pride danes ali jutri. Držite se društev. Ta vam bodo največja podpora v najbolj hudi sili. Ostanite zvesti društvom, da vam tudi druStva v sili zvesta ostanejo.
Za brezposelne
Posvetovanje za brezposelne je brez uspeha.
Župan mesta Cleveland Fitzgerald je pred svojim odhodom iz mesta imenoval posebno komisijo, katere namen bi bil, da proučuje brezposelnost in aa^rtajde sredstva, kako odpraviti brezposelnost v Clevelandu. V petek je imela ta komisija svojo prvo sejo, in na to sejo je prišlo 18 delodajalcev in delavcev. Direktor javnega blagostanja, Blossom, je bil zvo-ljen permanentnim načelnikom te komisije. Ustanovil se je odbor devetih mož, izmed katerih se pošlje zastopnike na konferenco brezposelnih, ki se vrši v Washing-tonu, in katero je sklical pred sednik Harding. Nadomestni župan Clevelanda, Mr. Woods, se je izjavil, da je prva potreba tega odbora ukreniti kaj za clevelandske brezposelne, da se pozneje zahteva primerno v Washingtonu. Stavili so se različni predlogi, kako se pomaga brezposelnim. Mr. Jackson, tajnik dobrodelnih družb, se je izjavil, da se mora nemudoma začeti z deli za odpravo železniških križišč. Kakih 4000 delavcev bi se tu rabilo, Mr. Alexander, predsednik trgovske zbornice, je stavil predlog, da se v tovarnah upelje dvovrstno delo. En teden bi delali eni delavci, drugi teden drugi, tako da ne bi bilo število brezposelnih mesece enako. Pot^m p^ je nastopil Mr. Reisse, zastopnik organiziranih delavcev in dejal: Po mojem mnenju je zmota, zadovoljiti se s tem, da se več dela dobi za delavce. Ta odbor bi moral iti zlu do korenine. Zavzemite se za kon-sumente, in producenti bodo imeli dovolj dela. Če pa ljudje le 50c. na dan zaslužijo, ne morejo ničesar kupiti. In to je korenina vsega zla. In to je bilo vse, kar se je pri seji sklenilo. Kaj posebnega ta komisija ne bo naredila. -o------
—	Trije umori so se pripetili v soboto popoldne v Clevelandu, in o umoru Celižiča poročamo na drugem mestu. Ustreljena je bila Miss Florence Radeatz, stara 29 let, stanujoča na 2333 W. 40th St. Bila je telefonska uslužbenka, in zvečer, ko je hodila z dela, jo je spremljal domov neki moški. Kot se ču-je, je bila Miss Radeatz sita njegove družbe, in mu je prepovedala nadalje hoditi z njo. Posledica tega je bila, da so jo našli v soboto zvečer, mrtvo, s prestreljenim srcem nedaleč od telefonske postaje. Policija išče njenega bivšega ljubimca. V urad Luna park podjetja je prišla v soboto 19 letna Ana Moravec s svojo prijateljico 17 letno Heleno Siml. V uradu je bil nočni stražnik, ki je imel revolver pri sebi. Helena Siml je vzela revolver in ga v šali namerila na svojo prijateljico Ano Moravec. Ana, nič hudega sluteč je mirno stala, dočim je Helena sprožila. Mrtva se je zgrudila Ana Moravec na tla. Helena Siml je postala histerična in se hotela umoriti sama, kar so ji komaj preprečili. Družina Moravec stanuje na 11508 Buck eye Rd.
—	štirje otroci so bili povoženi pretekli teden v Clevelandu od avtomobilov in ubiti.
Pogrom na mokre.
En mrtev, sedem ranjenih v prohibicijskem boju.

New York, 10. sept. Bitka med suhimi in mokrimi v Ameriki se je resno pričela. Prvi spopad ima za posledico: En mrtev, sedem ranjenih. Kot se je že naznanilo, se pripravlja vlada Zjed. držav na ogromni pogrom na vse mokre elemente v Ameriki. Bitka se.je začela v New Yorku." Zvezini detektivi so napadli grški parnik "King Alexander" v Brooklynu. Na krovu so zaplenili žganja v vrednosti $15.000 in raznih drož za $75.000. Takoj ko so zvezini detektivi napadli parnik in zaplenili žganje, pa je načelnik zvezinih detektivov, Frank J. Fitzpatrick izvršil samomor. Nihče ne ve zakaj, sumi se pa, da se mu je studilo delo, ki ga je izvršil. Zvezi-na vlada se je odločila, da z vso silo nastopi proti kršilcem prohibicije, kajti s pro-hibicije se ameriški narod tako norčuje, da bo morala vlada odnehati, ali pa mora z največjo brutalno silo nastopiti. Uradni podatki vlade Zjedinjenih držav, kažejo, da je nad 100.000 oseb v Ameriki, ki, so bile obtožene kršenja prohibicije. Justični oddelek vlade potroši na leto $20.000.000, da vsaj za silo drži prohibicijo na nogah, toda skazalo se je, da je ta svota dvajsetkrat premajhna, da bi se udejstvilo prohibicijo. Niti $500.000.000 na leto ne bi zadostovalo, preganjati, aretirati in kaznovati vse one, ki kršijo prohibicijsko postavo. Današnja zaplemba $15.000 vrednosti žganja je že druga na vrsti. Newyor-Ška policija je včeraj zaplenila 15.000 zabojev žganja po raznih krajih New Yorka. Bitka, ki se je včeraj vršila na grškem parniku "Alexander" je bila jako zanimiva. Zvezini detektivi so prišli na parnik in se predstavili kot kupci žganja. Medtem so pa drugi detektivi čakali v mali barki "za pravi trenutek". Mornarji na parniku so opazili detektive ter so pričeli na nje streljati. Newyorška policija pa, ki je smatrala detektive za morske razbojnike, ki so hoteli okrasti parnik, je pričela streljati na suhe detektive. Nihče ni bil ranjen, o-
—	Sedaj, ko se je pričela šola, je umestno opozoriti sta-riše otrok, da si nabavijo krasno knjigo "Slava Bogu, cerkvena pesmarica, kjer se dobe potrebne pesmi za vse cerkvene godove, "slavnosti in dogodke celega leta. Ta lepa knjiga se dobi lahko vsak čas pri založniku na 1109 Norwood Rd. ali v našem uradu. Cena mehko vezani knjigi je $1.50, trdo vezani $2.00.
—	Najlepše dekle v Zjedi-njenih državah je^Miss Margaret Gorman iz Washingto-na, D. C. kot se poroča iz Atlantic City, kjer je pravkar dobila $5000 nagrade za svojo lepoto.
—	Gotovo je, da letošnjo jesen pri volitvah pride na vrsto zahteva, da volivci odobrijo nadaljna dva milijona za novo ječo. Čuje se tudi, da je letos javno mnenje v večini, da se odobri denar za ječo.
—	Iz Washington! se poroča, da se cene Živilom dvigajo. Meseca avgusta so bila živila za osem procentov dražja kot pa julija meseca.
"Tke Big^oiir"
Harding je imenoval delegate za konferenco.
Washington, 10. sept. Pred sednik Harding je imenoval včeraj ameriške delegate k konferenci, ki se vrši 11. nov. v Washingtonu, in katere namen je najti sredstva, d» se omeji oboroževanje svetov-nih držav. Na to konferenco je povabljena Anglija, Japonska, Kitajska, Francoska in Italija. Ameriški delegatje so: Charles Evans Hughes, državni tajnik Zjedinjenih držav. Senator Henry Cabot Lodge, načelnik senatnega oddelka za zunanje zadeve, Elihu Root, znan državnik in bivši državni tajnik. Senator Oscar Underwood iz Alabame, vodja demokratične manjšine v senatu. Pri delegaciji so torej trije republikanci in,en demokrat. To so glavni delegatje razorožitvene konference, poleg tega pa bo predsednik imenoval še pomožni odbor dvanajst članov, v katerem bodejo zastopniki Vojaštva, gospodarstva, ženstva in delavcev. Omenjeni štirje bodo direktni zastopniki predsednika Hardinga na konferenci. Dočim je Wilson sam se postavil na čelo ameriške mirovne delegacije, pa se je Harding direktno umaknil, in bo skušal* upljivati le indirektno na konferenco potom delegatov. Kar se očita Hardingu je, ker je imenoval štiri može, ki so vsi znani kot nazadnjaki, reakcijonarji. Niti enega naprednjaka ni v ameriški delegaciji.
Pozdrav konvenciji!
Nad 200 delegatov, izbranih od članstva Slovenske Narodne Podporne Jednote ter Slovanske Podporne Zveze je dospelo danes v Cleveland k izvanredni konvenciji, katere predmet je: Združenje obeh organizacij na podlagi, ki garantira večji napredek in blagostanje članstvu obeh organizacij, združenih pod enim vodstvom. Prva slovenska naselbina v Zjedinjenih državah, Cleveland, iskreno pozdravlja vse do-šle goste-delegate ter jim želi ne samo prijetnih dni v naši naselbini, gostoljubja in razvedrila, pač pa tudi največ trajnega uspeha, katerega naj rodi njih delo pri tej posebni konvenciji. Ta konvencija je prvi, resni korak k združenju slovenskih organizacij, in od uspeha teh prvih korakov bo odvisno bodoče združevanje Jednot. U-redništvo "Ameriške Do mo^ine" pozdravl)a glav ni odbor obeh organizacij kot vse delegate in delegatinje ter jim kliče: Iskreno dobrodošli v naši naselbini v procvit in napredek vseh Jugoslovanov sirom Amerike.
— County avditor Zanger-le je zahteval od državne davčne komisije, da zmanjša davčno vrednost v Cuyahoga county. Posestva so manj vredna in tozadevno bi se morala tudi zmanjšati vrednost, od katere plačujejo ljudje davke.
Prosperiteta ?
Časopisje obljublja kmalu \ boljše case.
Washington, 10. sept. Skrb no izbrani podatki o splošnem gospodarskem, indu-striskem in delavskem položaju v Zjedinjenih državah, naznanjajo, da se bliža Amerika boljšim časom, da so najhujši časi minuli, in da bo industrijske krize konec zgodaj spomladi. Eksperti, ki poznajo gospodarske domače kot svetovne razmere, kažejo na posebna znamenja, ki obetajo prosperi teto. Ta znamenja so: Železnice so tekom meseca julija zaslužile čistega $69.485.000. To je najboljši dobiček od oktobra lanskega leta in za $17.000.000 večji kot junija meseca. Ako so železnice zaposljene, je tudi druga industrija na boljšem. Tekom meseca avgusta so se jako dvignili poštni dohodki. Ako pošta napreduje v dohodkih, je to zanesljiv barometer, da se razmere boljšajo, kar se je še vedno skazalo kot pravilno v zadnjih letih. Gradbena industrija se je zad nje čase nenavadno požive-la. Poročila, ki so na razpolago iz 145 mest Zjedinjenih držav, naznanjajo, da je gradbena industrija napredovala za 37 procentov. V 145 mestih Zjedinjenih držav se*je izdalo gradbenih dovoljenj v vrednosti $145.850.330. Poši-Ijatev pšenice se je nenavadno dvignila, in eksportiralo se je pšenice toliko, da je cena postala nekoliko boljša, kar upljiva na farmarje. Iz vseh krajev Zjedinjenih držav prihajajo poročila, da se tovarne polagoma odpirajo. Iz Youngstowna se prvič tekom osmih mesecev poroča, da se je plačilna lista delavcev zvišala. Iz Elmira, N. Y. se naznanja, da je Willys-Morrow Co. najela 2000 delavcev. Tovarna je bila zaprta več mesecev. Včerajšna predsedniška konferenca v Washingtonu se je pečala s vprašanjem, kako rešiti brezposelnost. Videti je, da si preds. Harding na vse kriplje prizadeva, da olajša brezposelnost, ki je naredila ogromno škodo republikanski stranki v politiki.
-o-
—	Cene evropskemu denarju na borzi: $3.72 za en angleški funt, $7.49 za sto francoskih frankov, $4.32 za sto laških lir, $1.00 za sto nemških mark, 11 centov za sto avstrijskih kron, $1.22 za sto čeških kron, 23 centov za sto ogrskih kron, 50 centov in pol za sto jugoslovanskih kron, 3 cente za sto poljskih mark, 98 centov za sto ru-munskih lejev, $2.00 za sto srbskih dinarjev. Cena evropskem denarju neprestano pada.
—	Kopališče na St. Clair ave. je doseglo toliko udeležbo, da poseka rekorde vseh drugih kopališče v mestu. V soboto, 3. sept. je obiskalo 2225 oseb pršne kopelj in 5700 tekom vsega tedna. Tekom enega tedna so ljudje plačali $222.00. Skoro 1500 oseb je rabilo veliki plavalni basen. Kljub tako ogromnemu številu občinstva, pa ni prišlo nikjer do nobene pritožbe ali nereda. Vse se vrSi v dobrem redu.
—	Pomnite na registracijske dneve: 6. 13. 21. in 22. oktobra. Vsakdo se mora registrirati, kdor hoče voliti v
Rojak umorjen
LETO XXIV - VOL. XXIV.
250 mrtvih
Hrvat Celižič žrtev prohi- Povodenj je uničila mesto bicijskega prepira. San Antonio, Texas.
Rojak Andiej Celižič, 381 E. 160th St. je bil v soboto popoldne ustreljen po Martinu Staley, ki je bil lansko leto kandidat za Šerifa v Cuyahoga county na republikanskem tiketu. Umor se je pripetil tik hiše, kjer Celižič stanuje. Martin Staley je bil takoj prijet, in se je sam izjavil napram detektivom, ki so ga aretirali, da je streljal, ker se je z Celižičem spri radi prodaje žganja. Celižič je bil še v petek na sodniji, kjčr je bil kaznovan z $100, ker je kršil prohibicijo. Napram detektivom je priznal, da je imel v svoji posesti tri steklenice žganja, ki so bile ukradene zajedno z drugim blagom William Guentherju in Michale Kingu, radi katere afere sta dva policista izgubila službo. Do streljanja je prišlo sledeče kot se je izjavil Staley: Staley je bil aretiran 12. julija v Kent, O. radi prohibicije. Rojak Celižič je plačal zanj kazen $750, in vzel Staleyev avtomobil za varščino, Avtomobil se je nahajal v CileŽičevi garaži, in oba sta se dogovorila, da ga nihče ne bo rabil. V soboto pa sta se pogodila sledeče: Celižič vza me tri zaboje žganja, vredno $300 kot prvo plačilo, ostalih $450 pa bi Staley plačeval po $50 na teden z obrestmi. Medtem pa bi Celižič lahko rabil avtomobil, dokler ni vse plačano. Pozneje sta obadva žganje peljala iz doma Stale-ya na dom Celižiča. Ko je bilo žganje v kleti, je hotel Staley odpeljati svoj avtomobil, toda Celižič je branil, rekoč, da mora prej plačati dolg. Nastal je prepir, Staley je potegnil revolver in dvakrat sprožil. Mrtev se je zgrudil Celižič na tla. Celižič je ože-njen dve leti, ima eno hčerko, tri mesece staro, dočim ima Staley Ženo in štiri otroke.
— Clevelandski City Hali, ki je star komaj štiri leta, delan iz samega mramorja in skale, in ki je veljal davkoplačevalce tri milijone dolar-| jev, je poln podgan in ščurkov. Tako pripovedujejo uslužbenci. Dočim dela v City Hali kakih 1000 uradnikov, pa je "uslužbenih" tam tudi kakih 1.500.000 podgan in miši ter 3.890.000.000 ščurkov. Poleg tega ima City Hall 82 čistilcev in čistilk, ki dnevno čistijo ogromno poslopje, toda kljub temu — ščurki in podgane so v večini. Hudomušneži pravijo, da je City Hall tako zapuščen, ker je župan vedno trdil, da je "pečlar", in nima žene. Pričakuje se sedaj boljših časov, ko se vrne župan z ženo domov.
Pariz, 11. sept. Včeraj so se zaključila tukaj trgovska pogajanja, glasom katerih preidejo obširna posestva Habs-burgovcev v roke ameriškega sindikata. To so posestva nadvojvode Fridrika in njegovega sina, nadvojvode Albrehta. Ta posestva so vredna nad dvesto milijonov dolarjev. Amerikanci, ki so kupili ta posestva so: Charles H. Sabin, J. Leonard Replogle, Fr. A. Munsey, Thomas J. Fel-der in drugi. Posestva se nahajajo v Avstriji, Jugoslaviji, na Ogrskem, češkem in Poljskem.

San Antonio, II. sept. Silna povodenj je zadela to mesto. 40 mrtvih trupel so dose-daj potegnili iz vode in razvalin in površna cenitev katastrofe naznanja, da je najmanj 250 oseb izgubilo življenje. Vrednost poškodovane lastnine.znaša miljone dolarjev. Tri reke, ki so povzročile povodenj, so še vedno narastle, in iskanje za trupli v vodi in v razbitih hišah, je skrajno naporno. Mnogo trupel je splavalo navzdol po vodi in jih ne bodo nikdar dobili. Rešilno delo ter zdravstveno poslovanje se vrši v največjem obsegu in uspehu. Poročila, ki prihajajo iz okolice mesta potrjujejo mnenje, da je povodenj najhujša, ki je kdaj zadela mesto. Hiše v južnem delu mesta so bile dvignjene s funtamentov ter nagrmadene ena na drugo, zopet v drugih slučajih je voda treščila več hiš z vso silo v druge, večje hiše/Trupla mrtvih živali leže ob vseh bregovih. Pod vodo so največje trgovine, St. Mary's cerkev, St. Antony Hotel, Elks Club, telefonska centrala, mestna hiša in glavni stan policije. To se je videlo zjutraj, ko se je naredil dan, kaj se je pa zgodilo v Črni noči, ko je umrlo stotine moških, žensk in otrok v divjih valovih narastlih rek, ko so se hiše podirale z ogromnim ropotom, ko so padali mostovi v vodo, in so ubijali padajoči telefonski in brzojavni drogovi ljudi na cestah, se ne bo nikdar vedelo. Stotine junaških činov je zabilježiti, ko so civilisti in vojaki, ne boječ se valov in ruševin, odnašali ženske in otroke na varno. Tisoče družin je bilo rešenih zjutraj od mož, ki so delali ure in ure do vratu v vodi. In vpričo teh junaških del so se dogajali v srce segajoči prizori. Valovi so iztrgali materam otroke iz naročij ter jih odnesli, ali pa je voda odnesla mater in je bil otrok rešen. Danes so udove in sirote v San Antonio, ki se tresejo pri misli na dogodke pretekle noči. V temni noči se je čulo daleč naokoli krik in molitev mater, ki so klečale v blatu ter prosile za svoje drage. Dež je padal neprestano dva dni, in sinoči, predno je bilo mesto poplavljeno, je nastala ogromna nevihta, spremljana z nezaslišnim bliskanjem in grmenjem. Po nekaterih krajih mesta je stala voda do 30 čevljev visoko.
POZOR
Cerij. delegatom združevalne konvencije S.N.P.J. in S.D.P.Z. se naznanja, da je slovenska čistilnica Frank's Cleaners - Dyers pripravila prostore* kjer si vsak delegat lahko pusti zlikati svojo obleko popolnoma brezplačno. Tako nam poroča Mr. Fr. Mervar, lastnik te tv-dke. Vsak delegat lahko prinese svojo obleko v gori omenjene prostore, ki se nahajajo na vogalu 60. ceste in Bonna av. kjer počaka, da se mu obleka takoj zlika. Bdino, kar je potrebno je, da se vsak skaže, da je delegat, in obleka se mu bo zlikala popolnoma brez plačno. Cenjeni delegati so prošeni, da se poslužijo te prilike gostoljubne slo\ tvrdke Frank Cleaners Dyers.
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
N A R
-	$4.00
-	$5.50
dopisi in denar naj ae pošilja na "Ameriška Domovina' * 1119 SL Clalr At«. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cujr. Princeton 189



o e n i m it
2m Cleveland po polti - $5.00 Posamezna številka - - - 3c
JAMES DEBEVEC. Publish*
LOUIS J. PIRC. Editot
ISSUES MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY
Red by 25.000 Slovenians io the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on reqnest. American in spirit Foreign in language only
Entered a Jtevnland, Ohio
i secoad-usder
matter January lib 1001, at tke pest office at Ast of March 3rd, 107».
No. 105. Mon. Sept. 12. 1921
wiwttiiwt<iiiiž
Primeren nasvet*
Volitve se vršijo v novembru, torej nismo več daleč od njih. In ljudje govorijo: Kaj mene brigajo volitve, gover-nerji, župani, sodniki in drugi. Če jaz volim ali ne, to nikogar nič ne briga. Pomaga itak nič ne.
To
je govor osebnega brezpametnika. Tako more govoriti človek, ki živi tjavendan, ki se ne zaveda svojega dostojanstva, svojih pravic. Tako govori suženj, ki si neče pomagati do svobode.
Zaveden človek, ki si je izbral Ameriko za. svojo novo domovino, ne bo nikdar tako govoril, pač pa bo šel na dan volitev ponosen v volivne prostore ter glasoval za onega, o katerem misli, da je vreden, sposoben mandata od naroda.
Predno morete voliti, morate biti državljan, to je, pred sodnikom morate dokazati, da so vam znane najbolj poglavitne postave te dežele. V tem oziru je zadnja leta med nami precej ugodno, ker nad 2000 Slovencev je postalo ameriških državljanov samo v Clevelandu in okolici tekom zadnjih 7 ali 8 let. Ne bomo si pripisovali kakih zaslug, dejstvo pa je, da je naš časopis stal vedno v prvi vrsti pri bodrilu rojakov za pridobitev ameriškega državljanstva.
Druga ovira, ki marsikoga moti, da ne gre na volišče, je neznanje angleškega jezika. Volivni listki so mnogokrat zapleteni, zlasti kadar se gre za važna vprašanja o spremembi ustave, za izdajo raznih zadolžnic, za nove naprave. Človek, ki ne zna vsaj približno dobro angleškega jezika,
tega je obdano od jugoslovanskega zaledja, celo v mestu samem tvorijo Grki le šestino prebivalstva, večina pa je židovska. Sama ob sebi se vsiljuje zunanjemu opazovalcu misel, da sodi Solun k Jugoslaviji. Ni še dolgo, kar so se pojavile vesti, da se je obrnila Turčija na Beograd s povabilom, naj si Jugoslavija vzame Solun, prav tako kakor hočejo Turki z orožjem v roki Grkom preoteti Smir-no, dasi je formalno že posest Grške.
Ta soglasna domneva o jugoslovanskih aspiracijah na Solun za enkrat še ni našla ^potrdila v nobeni akciji Jugoslavije. Zato je tudi razumljivo, da Grška dementira ko-
dočim je bilo za ostalih 83 odstotkov poskrbljeno v raznih javnih ustanovah. Ta o-kolščina je tem bolj čudna, v kolikor so razne ustanove drugih držav porazmestile veliko število otrok po zasebnih domovih v državi Delaware.
V tem poročilu se priporočajo take vredbe, kakor državni "probation system," pokojnine za matere in primerno nadzorstvo za deco, ki so bili oddani na stani in hrano zasebnim družinam; na ta način se mora vsaj deloma popraviti socijalno zlo, ki izvira iz zanemarjenja de-ce. Država Delaware je vsled te preiskave /ačela napredno akcijo na polju oskrbe dece.
čnemu parlamentu, k konsti-tuanti, s katere razgonoifl se

rake, ki naj bi jih bila napra-| Temeljiti napredek pa more vila v svrho bodoče zaščite le priti potom počasnega, ali
sigurnega zboljšanja družinskih razmer na podlagi zdrave vzgojevalne, gospodarske in- občinske politike.
Jugoslav Section Foreign Language Information Service.
bo marsikdaj obupal in se ne bo drznil voliti, boječ se, da naredi ravno nasprotno kot on-misli. Raditcga mora vsakdo takoj sprevideti kako velike važnosti je dobro in temeljito poznanje angleškega jezika za vsakega državljana.
Ako bi naši rojaki hoteli, zlasti oni, ki niso še presegli 50. leta, bi vsi lahko dobro razumeli angleščino. Vlada nam v tem oziru nudi izvanredno ugodne prilike. Večerne šole so odprte za temeljit pouk v angleščini, in vse to vas prav nič ne velja. Sole za pouk v državljanstvu so odprte in pouk je zopet brezplačen.
Neznanje angleščine je tisti kamen ob katerega se je že marsikateri naš rojak spodtaknil, da ni mogel naprej. Kolikokrat si kdo želi: Ej, da znam jaz angleško, bi ptiči
makedonske obale. In če premislimo, nam v bližnji bo dočnosti tudi ni pričakovati da bi se razvilo vprašanje So luna, kajti ves sedanji polo žaj na Balkanskem polotoku je zgrajen na podlagi afirma cije današnjih državnih mej Vsaka akcija za Solun bi mo rala računati s popolnim pre okretom "ravnovesja" na Balkanu. Nele razmerje do Grške, marveč tudi odnoša do Bolgarije in Romunije morali stopiti v drug stadij Tega pa nam za bližnjo bo dočnost, kakor že rečeno, ni jričakovati, saj si spričo pre obilice notranjih in zunanjih problemov, ki jih moramo obvladati, noben naš diplomat ne more želeti, še novih tako kočljivih zapletljajev.
Kako stališče bi zavzela n pr. Romunija glede našega eventualnega -sunka na Solun, tega ne vemo. Glede Bolgarije bi bila menda stvar enostavnejša. Italiji pa bi bilo bržkone celo ljubo, ako bi mi koncentrirali svoje pogle de na Solun. — Saj bi se s tem vsaj del naše pozornosti odvrnil od Adrije, ki bi jo Italijani tako radi napravili za svoje privatno morje, dočim bi jim bilo všeč, če bi šli nagajati Grkom na Egejsko
morje, da bi na ta način poce-
drugače prepevali, godilo bi se mi stokrat bolje v tej deželi.! ni olajšali delo Italiji, ki ji ja-
To je resnica, ki se je že tisočkrat izkazala, toda vselej ~ v škodo naših rojakov, ki zanemarjajo pouk v angleškem jeziku, misleč, da dvoje dobrih, močnih rok je dovolj^ da pride človek v Ameriki naprej.
Kadar je prišla prilika, da se naši rojaki pomaknejo naprej, da zasedejo mesta, ki nosijo mnogo več, pa je treba mnogo manj teškega dela, tedaj so na svojo žalost sprevideli, da ne morejo zasesti boljših mest, ker angleškega jezika niso znali. Lahko trdimo, da ni 10 procentov naših ljudi v Ameriki, ki bi temeljito razumeli in znali angleški jezik v govoru in pisavi, nasprotno je pa zopet resnica, da rojaki, ki dobro znajo angleščino, niso skoro nikdar brez dela, in da imajo boljše službe kot drugi. Angleški jezik je neprecenljive vrednosti našim ljudem v Ameriki. Ogromna dela se bodo proizvajala v Ameriki, kakor hitro se svet nekoliko pomiri, stotine tisoče, da milijoni delavcev bodejo dobili delo. In povsod bodejo dobra in slaba dela. Oni, z znanjem angleščine, ameriški državljani, bodejo imeli prednost. Forman je vsakdo lahko, kadar ne samo da razume svoje delo, pač pa zna angleško pisati in čitati.
Kako se naučite angleško? Dobra volja, vztrajnost, požrtvovanje eno uro na večer v šoli, ob priliki pa angleška knjiga in besednjak. Za Slovence imamo izvrsten besednjak, katerega je po dolgih letih truda in vztrajnosti napisal dr. Frank J. Kern, in katerega dobite lahko v našem uradu. Ta vam je velika pomoč pri učenju jezika. Saj je največkrat denar vselej pripravljen za bodisikaterokoli nepotrebno stvar, in par dolarjev za besednjak je koristono-sno naložen kapital, ki vam plačuje bogate obresti.
Poleg tega dobro zasledujte vselej naš list. V njem dobite vselej vse, kar vam je potrebno k spoznanju ameriških razmer, šeg, običajev, prilikah, ki se vam nudijo. Mi ne zgubljamo časa v listu z razpravami o razmh rudečih in boljševiških naukih, od katerih še nikdar niste imeli drob-tine za v usta. Mi vam svetujemo kot prijatelji, vam pomagamo, vam pokažemo kar je zdravo in pravo za vas. Nikdar niste prestari, da bi se še česa ne bi naučili.
PROTI JUGOSLAVIJI.
Pred dnevi se je pojavila vest o pogajanjih za zvezo med Madžarsko in Grško, naperjeno zoper Jugoslavijo. No, poročilo je bilo kmalu de-mentirano; tudi od oficijelne grške strani.
Da bi si take zveze želeli Madžari, o tem ni dvoma. O-ni bi sprejeli na svojo stran sploh vsakogar, ki bi se jim
veda, koliko bi si Budimpešta opomogla z grško zvezo.
Zadeva pa |e zanimiva z druge strani. Tako zvezo bi mogla Grška skleniti iz strahu za Solun, boječ se, da bi ga mogli zasesti kdaj mi. Značilno je, da se podobna poročila pojavljajo že dokaj dolgo; vsako vsebuje v jedru naziranje, da računi med Grško in Jugoslavijo kljub si-
ponudil, oziroma kogar bi bi- cer formalno korektnim od-lo mogoče pridobiti zoper	nošajem niso čisti. . . nas. Kajti pogodbe med Če-1 V političnem svetu prevla-hoslovaško, Romunijo in na-	duje sodba, da je sedanji po-šo kraljevino so vklenile	litični položaj Soluna nevzdr-Madžarsko, da ne more niče-	žen, saj predstavlja to prista-sar zoper svoje sosede, ki	nišče najenostavnejšo, najemo se osvobodili na njen ra-	prirodnejšo pot južne polovi-čun. Drugo vprašanje je se-	ce Jugoslavije na morje. Vrh
čenje pomorskega položaja Grške nikakor ni všeč.
Ako ne vzamemo v račun popolne neprevidljive izpre membe celotnega položaja, nam tedaj v doglednem času ni pričakovati resnejše debate o Solunu in zato tudi ne grške diplomatske akcije proti nam.
HIŠNA OSKRBA ZA ZA PUščENO DECO.
Nedavno je Children's Bureau (Department of Labor) i^ial poročilo pod naslovom "Children Deprived of Parental Care" fDeca brez roditeljske oskrbe), v kateri se opisujejo razmere, ki prov-zročujejo odstranitev dece od doma in se navaja, kako bi se mogla ohraniti družinska o-skrba tudi za njih. To poročilo temeljuje svoja opazovanja na 513 otrok, ki so jih vzele v zaščito razne agencije in ustanove v državi Delaware skozi dobo od dveh let. Najmanj polovici tega števila so bili stariši še vedno živi, in le 3 od sto bili popolne sirote.
Po enkrat izmed petero slučajev je bil vzrok od doma kak zločin, storjen od strani roditelja ali varuha. Skoraj ena četrtina dece je bila pri-morana zapustiti svoj dom vsled nesposobnosti roditeljev ali skrbnika, da se brigajo za otroka. Zločin, storjen od otrok samih, je bil vzrok njihove odstranitve v dveh petinah slučajev.
Glede desetih odstotkov pregledane dece zdi se, da bi se bila lahko vzdržala prednost normalnega domačega življenja, ako bi bila družina dobila denarno podporo. Za časa te preiskave ni bilo niti v enem delu države primerno poskrbljeno za pod normalno deco, ki so sestavljali 11 odstotkov skupine. Sele tedaj se je začenjalo z delovanjem na tem polju. Samo 17 odstotkov dece je našlo zavetišče po raznih družinah,
ALARM IZ RUSIJE.
Zopet se nahajamo v po vodnji poročil iz Rusije in < Rusiji. To pot so nastopili elementarni dogodki prvovrstne važnosli, ki obračajo nase pozornost vsega civiliziranega sveta. Lakota in kolera, to sta dva silna sovražnika, s katerima se ima boriti sodobna Rusiia.
In ta borba ni lahka. Saj bi povzročila ogromne težave že državam, ki se odlikujejo po brezhibno delujočem upravnem in prometnem aparatu. Koliko težja je obramba proti njim za državni organizem, ki se odlikuje kakor sov jetski po neštetih pomanjkljivostih. Ni čuda da že prihajajo poročila, kako se ljudski srd obrača zoper sovjetsko oblast, v kateri vidi ljudstvo vir sodobnega zla, glavni vzrok nesreče milijonov. Nedvomno bodo taka poroči-a odslej vedno pogostnejša in čimdalje bolj alarmantna; 3rali bomo o krvavih uporih in demonstracijah gladujo-čih množic, o silnih pobojih in izbruhih nezadovoljstva na vseh koncih nesrečne Rusije. Zavedamo t;e, da bo marsikaj v teh vesteh produkt antazije, toda vemo tudi, da je glad prevaten činitelj tudi - politiki in zato nam je se danje stanje v Rusiji motriti resnimi očmi. Kajti resnica je, da ni izključeno, da utegne ravno sedanja elementarna nesreča, ki je zadela ruska mesta in vasi, prinesti usodo preizkušnjo moči sovjetskega sistema sploh.
Pred vsem pa moramo pov-dariti, da ni precenjevati moči razjarjenih množic, ki bi nastopile zoper sovjetski red. <ajti v boju organizacije z desorganizacijo je premoč že priori na strani prve, zlasti ako je prva energična in brez obzirna, o čemer v ruskem primeru ne moremo prav nič dvomiti. Drugič pa se moramo v polni meri zavedati, da 3i nasilni padec današnjega režima v sedanjem trenotku )omenil še večjo nesrečo za Rusijo. Kajti predno bi se na razvalinah sovjetskega) sistema zgradil nov upravni red, )i nastala in dolgo trajala do-)a obče zmede, vseobčega )oja in nereda. In kake žrtve )i v takem položaju pobirala akota in kolera in še marsi-caka druga nova epidemija, o tem je odveč govoriti. Moramo pa računati z drugim slučajem. Vzpričo katastro-alne nesreče, v katero je pa-la Rusija, ni izključeno, da )oljševiki sami zavijejo na desno. Napravili so v gospodarskem oziru že dovolj važne kompromise, koncesije, ki nemali meri nasprotujejo njih osnovni tožnji po razdejanju kapitala in osebne lastnine ter proste trgovine. Sa-,mo eden korak dalje je še, da priznajo tudi staro načelo politične enakopravnosti in demokratičnega političnega zastopstva, v nasprotstvu s principom diktature enega razreda. To bi seveda pomenilo povrnitev k deraokrati-
ne začel režim diktature, tem bi vstopile v sodelovanju na vlado stranke opozicije, od menjševikov in socijalnih revolucionarjev dalje do skrajne desnice.
Da bi boljševiki prostovolj no nikdar ne napravili tega koraka, o tem seveda ne gojimo prav nikakega dvoma. Toda če se sedanji položaj izka že kot vzdržljiv le za ceno milijonskih žrtev, če se. nudi možnost, nezadovoljne množice pomiriti s povabilom na vlado, če se težka odgovornost odloži tudi na ramena dosedanje opozicije, tedaj morda popuščanje moskovskih komisarjev ni tako po polnoma izključeno. In napo sled, kar je glavno: ako se da pomoč iz Evrope in Amerike doseči le za ceno takih kon cesij — priobčili smo že podobno poročilo — se nam tak zaokret sovjetske politike ne zdi izljučen.
Pristaviti pa moramo takoj, da se nam zdi tak preo-kret hirati najsrečnejši izhod iz ruske krize. Vodstvo politike bi prihajalo polago ma vedno bolj na desno, v roke zmernim in prevdarnin} strankam, ki bi mogle stopiti zopet v normalne stike ostalim svetom, v čemer je rešitev Rusije. Toda to pa bi pomenilo počasen, a siguren konec boljševiške moči, in v nepredolgem terminu bi mogla zanje nastopiti najhujša reakcija.
Ravno ta okolnost pa nas sili na največjo skepso napram opisanim možnostim. Treba bi bilo na boljševiški strani resnične plemenitosti, skrbi za trpljenje milijonov, uvidevnosti lastne nezmožno sti ter nemoči in naposled zmaga nad lastno koristoljub nostjb in nad strahom (pred maščevanjem.
Ali se nahajajo moskovski komisarji na taki stopnji? Dvomimo.
V delu je
vse - ?
se ?ec.
Saving Today - Is Having Tomorrow.
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako šc danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete.
Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravke vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh.
Naša tridesetletna skušnja ♦ bančnih poslih in naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje.
k
Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro pozftano
The
Lake Shore Banking & Trust Company
E. J5th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.

^mehljajoč obraz
lahko napravite, ako si ga doma napravite in to vam nudi podružnica Frank Oglarja, ki se nahaja pri dobro znanem rojaku Frank Kunstelnu, poleg Ameriške Domovine. Zakaj bi se ga ne napravili doma? ZA $1.75 LAHKO NAPRAVITE 10 GAL. OKUSNEGA PIVA, ki bo vam in vašim prijateljem v tej neznosni vročini jako žejo olajšat. V zalogi imamo najboljši hmelj, malt, slador in vse potrebno za varenje piva na vašem domu. Torej ako ste prijatelj okusne pijače — en poskus in vas bo zadovoljil. Za naročila se vam priporočam že v naprej, znani vam
Frank Kunsiel,
6117 St. Clair Aocnu*.
r
Severov.i zdravila vzdržujejo zdravje v družinah./ V-
Nervozne,
oslabele
žene,
ki trpe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k tlom in dela v spodnjem telosu težo. na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe odpomoČ, ko vzamtjo
Severa's Regulator
(Severjev Regulator). Priporočen jo za zdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki eo jim podvržena ženske. Dobit« ga pri svojem lelurju ie danes.
Cena $1.26.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, I0WA
A. F. SVETEK CO.
15320 Saranac Rd.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Collinwoodu.
Avtomobili za vse slučaje. Bolniški voz. — Se toplo priporočamo.
Tel. Wood 44
O.S. Princ' 245 Bell Randolph 6353-W
Jos. Vovk
1123 Addison Rd. ' Najlepši avtomobil za poroke. Cene nižje kot drugod. Se vam priporočam.
(Mo.Frl)
BfiiiiHiiiiiniNiinni
Najmodernejši
v Cleveland!
Frank ZAKRAJŠEK, I
pogrebulk in etabala«
nos NORWOOD RD.
Princeton 1735 W Roeedale 4083
Avtomobili in krat«, pereka, pogrebi i« druge prilik«.
II IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIt*
ROJAKI, ako mislite kupiti hišo ali trgovino ali farmo, oglasite se pri nas, da se prepričate o naši točnosti in poštenju v vseh ozirih z našim posredovanjem.
MEH. PIKS. STERLE CO.
0120 St. Clair Ave.
ali Princ. 97*-W
................................................................'umnimi............
Frank J. Lausche,
-ODVETNIK
Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING
Od 6130 do 8. zvečer pa se oglasite na: 6121 ST. CLAIR AVENUE * Randolph 7510
;ittt»iiriiiiiiiinmniimt»t'».„,M,ll.ilii.l.l!l,|l,|||||||||,,mTmmTTT
Telefoni v mestu Main 2003 Central 1900
Telefon v podružnici: O. S. Princeton 355 R

JOHN L. MIHELICH
PRVI SLOVENSKI ODVETNIK
Glavni urad: 902 Engineers Bldg. Podružnic. <127 SL Clair Ave.
Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—0. Zvečer od 0—8.
Cez dan se obrnite na glavni urad.
Stanovanje: 1200 Addiaon Road.

REDKA UGODNA PRILIKA
V lepem kraju na Gorenjskem, 10 minut od železniške poataje in eno uro hoda do Bleda, se proda lepa dvonadstropna hiša, ob državni cesti, z gospodarskim poslopjem in obsežnim zemljiščem. Hiša in gospodarsko poslopje se nahaja v najboljšem stanju, trdno zidano in z opeko krito. V hiši je 12 lepih sob, skoro v vseh parketna tla, velika dvorana, štiri'kuhinje, prodajalna s skladiščem, lepa steklena veranda, več shramb, tri kleti, dva hleva, drvarnice in sušilnica za meso ter prostoren podstrešek za seno. Prostorno dvorišče z zasajenimi kostanji, krasep velik sadni in zelenjad-ni vrt, dve njivi, travnik ter velik, lep bukov in smrekov gozd; površina zemljišča meri nad ENAJST AKROV. Poleg tega preideta v par tednih pri razdelitvi občinskega gozda še dva dela gozda v last lastniku, ki ima pravico tudi do občinskega pašnika. ELEKTRIKA v vseh sobah, VODOVOD v hiši in pri hlevu. Cena za vse skupaj je samo 850.000 kron, kar je pri sedanjem ugodnem kurzu priložnostni nakup prve vrste, ki se vam ne bo tako kmalu zopet nudil. Najlepša prilika za podjetnega človeka: izvršuje se trgovina in vinska trgovina ter je zaprošeno tudi za gostilniško in notelsko koncesijo, ker se vedno zglaša polno letoviščarjev in turistov, ter bo prošnja skoro gotovo ugodno rešena. Posebno ugodna priložnost za mAarja, ker ni eno uro naokoli nobenega. Sedanji lastnik prodaja le zaradi tega, ker ne more sam vsega opravljati. Kupec prevzame lahko tudi opravo za sedem sob in kuhinjo ter več sto galonov dobrega vina po nizki ceni. — Naslov pove iz prijaznosti uredništvo Ameriške Domovine.

Tel. Princeton 515 R au r rine.

'■'-7 ' ■ Wff^W - W.jff . - t $ ;
gas	g
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
- i ■ ■ • ,- ' ---
SLOV. DOBRODELNA ZVEZA
Thš Slovnian Mutual Btntfit Att n. Cltraland, Ohio
BLAGAJNA ZVEZE ZA MBSEC JUJLLl 1921.
1.)	Smrtninski sklad .............................. $ 84,702.69
2.)	Bolniški sklad ................................. 55,05029
Upravni sklad ................................. 2,050.41
4.)	Bolniška rezerva ................................ 2,496.99
5.)	Onemogli sklad .............(,.........t......... 2,247.59
SKUPAJ ...........................$146,646.97
IZ DOMOVINE.
1HIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I1IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII>II"<^
K Zvezi pristopi vsak Slovan od starosti 16 do 55 leta. Smrtnine so za $150.00, $300.00, $500.00, $1000.00, $1500. in $2000. Bolniška podpora za ženske $5, $7 in $14 na teden. Za moške pa za $7 in $14 na teden. Lahko Člani pristopijo samo za smrtnino.
Vrh. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar, uradne ure od 11.00 do 12.00 dop. in od 7 do 8 ure zvečer. Ob nectejjah pa od 10.00 do 12.00.
Zveza plača za vsacega novega uda $1.00 nagrade.
ASESMENT X 93 JULY 1921. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH.
A)	Prvi mesec suspendirani:
Ernest Pišler, Joseph Vihtelič, Janez Vidic, Stefan * Vihtelič in Adolf Petrich — 3. Al. Godec, Ana Opeka, M.
Kastelic, Fr. Nose, M. Zabukovec, M. Prijatelj, M. Novak, } M. Kocjan, Fr. Kozoglav, P. Roje, Ter. Prijatelj, Fr. Popek in Fanny Opeka — 4. Peter Modronich — 5. Josip Preskar — 6. Charles Krall, L. Rotar, Ant. Roje, Fr. Valič, Jos. Ko-bal, Mike Lah in Ant. Vidmar — 8. J. Gerbeck, Louis Ku-rantln Leop. Pucelj — 9. Anton Černe, Ignac Dolenc, Ivan Frances, Mary Maver, Ivan Frances, jr. Mike Potepan in John Evans — 10. Anna Garbas — 11. Anr. Supan, Ant. Prime, John Boldan, Joe Zupančič in Math Pakish — 12. Fr. Hrovat, Fr. Brancelj, Ant. Kleindinst, John Glinšek, Josip Kirbiš, John Ludvik, Fr. Strajnar, John Modic, Fr. Lovko, Ant. Čadež, Jakob Sušelj, J. Tome, J. Kolegar, Fr. Ludvik, Mike Frigel in Paul Delost — 14. J. Jamnik — 17. Fanny Erjavec, John Boben, Andrej Slokar, Anton Rodič, Anton Erjavec in Josip Cegoy — 20. Ana Kcdmenec, Dora Škoda Andy Kedmenec, Sam Skoda — 21.
B)	Pasivni člani: (dva meseca dolgujejo).
Louis Gržina, Anton Šinkovec — 1. Mary Andolšek,
Fr. Žnidaršič, Fr. Modic, Ang. Mihelčič — 4. Joseph Baraga, Karol Jarc — 5. M. Luznar, Fr. Fidel, Milka Vadier — 8. Jakob Tomažin — 9. Agnes Vrh, Anton Grgič, Louis Fer-folja, Matija Arko — 10. Louis Mežnar, Flor. Kuhar, August Aucin — 14. Matevž Turk — 18.
C)	Izobčeni:
Št. 1231 Jožefa Vegelj, 1470 Ann Poček, 446 Terezija Klemše, 269 Mary Novak — 4. 1311 Anton Hočevar — 7. J804 Anton Kane, 1668 Josip Spelič, 2011 John Mirtič - 10. 2638 John Benčina, 933 Anton Vovak — 12. 1920 John Au-*ec, 2571 John Furlan — 14. 276 Frank Želko - 16. 2472 John Turk, 2018 Josip Podržaj, 2267 Louis Zore — 20. 2500 j Ivan Rajhen, 2827 Verona Strosack, 2519 Maks Božič, 2712 4 John Vidmar, 2583 Joseph Strosack — 21.
D)	Umrli člani:
Št. 1210 Frank Milavec, dne 7. julija — 1. 2940 Ciril Kompare, dne 23. julija — 8. 1873 Vincenc Legan, dne 23. julija — 8.	>
E)	Novi člani (ice).
Št. 3417-2 Frank Boje — 1, 3418-2 Mihael Kolar — 1, 3419-2 Andrej Kecelj — 1, 3420-2 Mary Zupančič — 4, 3421-2 Anna Krampel — 4, 3422-3 John Klemenčič - 8, 3424-3 Ivanka Lušin —11, 3425-2 Marija Werlich — 11, 3426-2 Peter Werlich — 17, 3427-2 Matt Skraba - 17, 3428-4 Aloiz Gregorič — 20, 3429-3 Joseph Firem — 20, 3430-3 Anton Blatnick — 20, 3431-3 John Cimerman — 20, 3432-2 Mary Korimšek — 20, 3433-2 Paul Korimšek — 20, 3434-3 Joe Vook — 21.
F)	Raznotersti: — Slovenec, št. 1. Josip Unetič dobil potni list za Jugoslavijo.
Sv. Slovenke, št. 2. Aloizija Čebular dobila potni list za Jugoslavijo. Rozi Stemberger, Mary Vatovec in Mary Bergles so vzele prestopni list k dr. Kras — 8. v Collindood, O. Mary Majzelj, je vzela prestopni list k dr. Sv. Ana — 4.
Sv. Ana, št. 4. Jožefa Končan zvišala smrtnino iz $500 na $1000. Rosie Jalovec popravljena pomota starosti. Bila vpisana za 29 let in v resnici.je bila 24 let stara.
Glas Clev. Delavcev, št. 9. John Russ, zvišal smrtnino iz $500 na $1000. Ivan Zakrajšek se vrnil iz potnega lista
države W. Va.
Danica, št. 11. Terezija Lepshina dobiia potni list za
Jugoslavijo.
Ribnica, št. 12. Frank J. Benčina vzel potni list za državo Va. John Virant se vrnil iz potnega lista države Illinois.
Cleveland, Ohio, dne 31. augusta, 1921.
Frank Hudovernik, tajnik.

Suša je napravila po polju ogromno škodo. Otave bo le prav malo in zato je že sedaj cena živini močno padla. Krompir je predčasno dozorel in bo seveda droben. Pesa, korenje, zelje itd. se vsled suše ni moglo razvijati. Posledica tega je, da so prasci ponekod padli celo na 50 K komad. Fižol-je skoro popolnoma uničen. Tudi ostalim pridelkom razen žitu je suša močno škodovala. Ajdo, repo, zelje in korenje bo pa še rešil dež, ako bo dovolj namočil razsušeno zemljo. Kakor nam poročajo z Goriškega, je tam suša še hujša kot pri nas; tam odpada celo grozdje in sadje.
Nesreča ali zločin. Dne 4.
avgusta zjutraj so našli na savskem produ pod mostom pri Pogoniku, kateri leži med postajama Kresnice in Litija, 60 letno Marijo Globočnik, ki je baje v Kropo pristojna. Žena je ležala v svoji krvi, nezavestna je bila, toda dihala je še. Prenesli so jo v čuvajnico, od tam so jo pa prepeljali v Litijo, kjer so jo obvezali in ji vlivali skozi usta tekočo hrano. Ker se je mislilo, da jo bodo ohranili še pri življenju, jo je odposlalo litijsko županstvo s spremstvom v ljubljansko bolnišnico. Ob dveh dopoldne so jo odpeljali z vlakom v Ljubljano ; ker je bila med vožnjo popolnoma tiha, je Špremlje-valec mislil, da spi, toda ni spala, marveč med vožnjo je umirala — in umrla, kar se je constatiralo, ko se je pripe-jal vlak'v Ljubljano. Globo-čnikovo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, v kateri jo bodo sodnijsko razfe-esili. Ni še ugotovljeno, ali se je zgodila nesreča, da bi bi-a Globočnikova padla iz vlača ali z mosta na prod Save; ali je pa bila napadena in ubi-a ter oropana. Vsekakor je slučaj Globočnikove zelo skrivnosten in bodo imele varnostne oblasti dovolj posla, da ga bodo pojasnile.
Jugoslov. konzulati v Italiji. Ministrski svet je sklenil, da se ustanovi v mestu Bari v Italiji jugoslovanski konzu-at. Za prvega konzula je ime novan Todor Ristič, doslej le-gacijski tajnik v Madridu. Tudi v Milanu se v kratkem ustanoviljugoslovanski konzulat.
Nalezljive bolezni so se začele širiti skoraj po celi Sloveniji. Najbolj razširjena griža, zlasti v Ljubnem v Gornji Savinjski dolini in v Trbovljah. Zadnji čas se je v vaseh Ravnik in Setnica pod Grmado pri Polhovem Gradcu tudi pojavil trebušni Ie-gar, na katerem je umrlo 7 oseb. Vzrok je baje slaba pitna voda. Legar se je pojavli v okrajnih glavarstvih Brežice, Celje, Kamnik, Krško, Kočevje, Ljubljana - okolica, Novo mesto, Radovljica, Slo-venjgradec in Prevalje. Razen griže so razširjene tudi koze, škrlatinka in davica. Največ oseb je umrlo za grižo.
Komunisti zapuščajo Zagreb. Zagrebška policija je v
P. N. Opomba tajnika za člane in članice:
1)	Pazite da nebodete dobili štiri pike v enem letu sicer bodete izobčeni. Kdor ne plača redno asesmenta, glej točko št. 116.
2)	Če se selite, objavite takoj tajnika ali tajnico, za novi naslov. '	i
3)	Če se omožite, ali umrje kdo v sorodstvu, dajte poli co tajniku in mu sporočajte komu zapuščate smrtnino.
% 4) Čas za asesment plačat, je do 25. dne v mesecu. - 5) če se javite bolnim, javite se eden in isti dan pri
zdravniku in tajniku,
6)	Če vpišete novega člana, dobite $1.00 nagrade iz
vrh. urada.
7)	Za mladino zdravniška preiskava je brezplačna do
novega leta 1921. • 8) Če rabite mala posojila po $1000 oglasite se v našem uradu, mi Vam radi posodimo.
9)	Agitirajte vedno za domačo podporno organizacijo, ki je na dobrem stanu in ob jednem tudi na finanet. Gle račun mesečnega poročila^	J
10)	Vzamite prestopne liste k bližnemu društvu, ka kor kdor stanuje v Collinwoodu naj vzame prestopni list k dr. Kras, kdor stanuje v Euclid, k dr. Slovenski Dom, št. 6. kdor v Newburghu ali v Bedford, Ohio, pa k dr. Bled ali Mir. V'slučajo bolezni pridejo neprilike pri bolniških obiskovalcih in enako tudi pri smrtnih slučajih.
zadnjem času začela čistiti Zagreb od raznih komunističnih agentov. Dosedaj je bilo, kakor poroča "Riječ", izvršenih nad 80 hišnih preiskav. Vsi, ki so sodelovali pri boljševiškem gibanju, bodo izgnani iz Zagreba ter so mnogi že odpravljeni v svoje domovinske občine. Komunistični kolovodje so naglo zapustili Zagreb in se skrivajo sedaj po raznih krajih. Nekateri pa so preko meje že pobegnili v inozemstvo.
Nedostojno vedenje pred sodiščem. Jože Kovačič iz Tesarske ulice je tožil Lojzeta Hudečka zaradi žaljenja časti. Hudeček je pri razpravi o tožbi povedal, da je dobil pred 50 leti enkrat 24 ur. Kovačič je tožil Hudečka, ker je psoval na dvorišču njegovi hčerki Pavlo in Valentino, na njega je pa kričal: "Ajnbre-har!" Take ključe imaš, da z njimi vse kase odpiraš!" Hudeček je rekel: "To je ena velika laž!" Kovačič je zaklicali "Dve leti nas že tako zmerja!" Hudeček je nato rekel: "Takrat sem bil tako pijan, da nič več ne vem, kaj sem govoril. Celo dvorišče lahko to izpriča!" — Sodnik višji svetnik Potrato je razpravo preložil^ da se zaslišijo priče. Kovačič je nato zakričal: "Razpravo hočem imeti!" Sodnik mu je razložil položaj, toda Kovačič je kričal le naprej, vsled česar ga je sodnik obsodil na 24 urni zapor zaradi nespodobnega vedenja in odposlal zapisnika-rico po sodnega slugo, ki naj bi odvedel Kovačiča v zapor. Kovačič je nato zapustil sodno dvorano s klicem: "Drugič bom sam sodil!", zapisnikarja se je pa vrnila s poročilom, da ni našla nobenega službe prostega sodnega sluge. "O, ga bomo že dobili!" je rekel mirno g. Potrato in nadaljeval razprave rekoč: "No, nekoliko me je pa le ujezil!"
Železniška zveza med zagrebškima kolodvoroma. Ministrstvo saobračaja je zagrebški postaji državne železnice naročilo, naj med državnim in južnim kolodvorom uredi redno železniško zvezo za prevoz potnikov, ki so morali sedaj hoditi mnogokrat peš z enega kolodvora na drugega.
Beograd* 6. avgusta. Narodni skupščini je predložen načrt zakona za preureditev materijalnega stanja duhov-ništva na osnovi sistemizira-ne plače. Načrt je izdelalo ministrstvo vere v sporazumu s poslanci, ki so duhovniki.
hitro
poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja droge bančne posle
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. ¥.
Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA"
za FRANK SAKSER STATE BANK
\	Frank Sakser, predsednik
8 Pozdrav delegatom Združe-valne Konvencije.
o
D
O
O
D
O
Naznanilo preselitve.
Dr. Župnik se jc preselil z zobo-zdravniškim uradom od 6127 St Clair Ave. na 6131 St Clair Ave. na vogal 62. ccstc, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. ceati Glejte na napta
DR. ŽUPNIK
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. 2upnlka, ki •e osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. župnik prakticira ie sedem let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Oh nedeljah od 8:30—12.
Nolnl slučaji vsak Um. Pokličite Creat 709 L.
W
n
D
O
v

i i
Iskreno pozdravljeni vsi, ki ste prišli iz daljnih krajev Amerike delovat za prospeh dveh organizacij.	m
Priporočam se vam vsem, da ko •ste v Clevelandu, da poskusite ob < urah počitka in odmora moje izvrstne mehke pijače, katere dobite na razpolago v vseh slovenskih trgovinah. Priporočam se kot najstarejši slovenski izdelovalec finih mehkih pijač.
JOHN POTOKA R, lastnik
S	The Double Eagle Bottling Works.	Q
U	6517 ST. CLAIR AVE.	|
101
Prejemki in izdatki za mesec July-X--93~1921 od krajevnih društev S. D. Z. v Clevelandu, 0.
DOHODKI:
STROŠKI:
■2 M
i*
•i Ji
o ■o
3
1
2
3
4
5
6
7
8
.9 10 11 12 14 16
17
18 20 21
$ 943.31
144.30
148.40 754.74 184.58 155.29 150.17
315.41 319.91 293.29 215.28 143.70
250.31 41.41
220.40 159.53 372.69 255.36
($5068.08
•S
C 11
"S 3
°2 03 m
a-
31
£ «
15
450.46 70.51 69.50 396.82 82.98 76.93 65.01 141.51 149.66 137.55 107.43 72.20 108.86 25.96 104.95 81.13 15732 130.99
2429.87
379.50 51-75 62.25 251.00 79.50 59.50 67.61 134.75 132.00 117.50 74.50 55.50 112.50 7.50 87.75 60.00 157.75 93.38
1984.24
62.10 12.75 9.00 62.25 12.60 11.10 9.60 21.45 21.15 22.80 17.85 8.85 15.90 5.40 13.201 10.80 26.85 16.65 360.301
25.30
3.69 4.15 17.92
5.30 4.06 4.50 9.05 8.80
7.84 5.30
3.70 7.50
.50
5.85 4.00
10.57 7.29
35.32
o
E ti
O oj
c-3 O m
&
B
v
B
v
.
a.-o
<f) Z,
20.70 4.25 3.00 20.75 4.20 3.70 3.20 7.15 7.05 7.60 5.95 2.95 5.30 1.80 4.40 3.60 8.95 5.55
120.10
4.50 3.00
1.50 3.00
3.00
$2
$1
$1
$1 $2
.75 1.25 .50 1.00
.25
.25
.25 .50 .25 .25 .25
,.25
>
— o « M
M i;
</) M
375.00
31.00 434.58 83.00
315.18 75.5p 48.00
67.58 1014.00 14.00
9.00 1.50[
25 JO $7 5.15!2594.11
14.00 26.00 46.00 50.00
Smrtnina	Bolniika podpora	Skupaj prejemkov	Izdatki za društva	Preostanek	M I	L. * <J M U a rt 31	Novo pristop	O. O tO u <- Ou	1 a 3 M V)	I Umrli	Izobčeni	a 0 1 u DU	v 5 * 3 2
300.00	75.00	943.31	375.00	568.31		408	3		411	1	1		409
		144.30		144.30		89			89			4	85
	31.00	148.40	31.00	117.40		63			63				63
300.00	134.58	754.74	434.58	320.16		421	2	1	425		4		421
	83.00	184.58	83.00	101.58		87			87				87
		155.29		155.29		69			69				69
315.18		150.17	315.18		165.01	63			63		1		62
	75.50	315.41	.75.50	239.91		144	1	3	148	2			146
	48.00	319.91	48.00	271.91		| 142	1		143				143
		293.29		293.29		1 156			156		3		153
	67.58	215.28	67.58	147.70		118	2		120				120
1000.00	14.00	143.70	1014.00		870.30	i 66			66		2		1 64
	y 14.00	250.31	14.00	23631		121			121		2		119
		j 41.41		41.41		i 37	i ■		37		J		36
	14.00 220.40		14.00	206.40		! 87	2		89		l		89
	26.00	! 159.53	26.00	133.53		! 70			701			!	70
	46.00 372.69		46.00	i 326.69		1 182	6		1S8H		3	i	185
	50.001 25536		50.00	205.36		| 119	1		12011		5		115
1915.51	678.9315068.08		2594.113509.55		1035.31	|2443	(18	4	2465-			14	2436
mi ' '.v*.- H

PRIHAJAČ
Povest: Spisal dr. Fr. Detela.

| nič slabe volje.
"Kaj poreko mati!" je ponavljal Tine sam zase in malo pomislil. — 'i kaj pa morejo reči! Franca je vsa neumna.'1 Hitro ga je minula slaba volja, in lahkega, veselega srca je hitel proti domu.
Pred hišo na klopci pa mu je sedela sestra Minica in pri-na meji stojita, a še sta moji", povedovala Čedinovemu Pe-Strženu so se zasvetile oči, in j tru, svojemu . ženinu, o n&-vprašal je MejaČa, ali se ni še vem štacunarju, kak prija-
"Čigavi sta pa onidve smreki pri znamenju?" vpraša naposled.
44No, Lojze, povej, čigavi sta!" odvrne Mejač.
"Rekel bi", pravi Lojze, "da sta Čedinovi; toda ne vem pa ne.".
"In marsikdo drug tudi ne", opomni župan. "Ravno
nikdar razprl s Čedinom zaradi teh smrek; na kar se je Mejač zasmejal na ves glas.
Stržen se je poslovil, nezadovoljen sam s seboj in jezen
zen človeček da je, in kako smešen, smešen. Peter pa je razlagal, kako misli urediti posestvo, kam bo sejal pšenico, kam deteljo, kako se bo
na župana. "Ne boš, Jaka," i vse sproti obdelovalo, in ali je mrmral sam pri sebi; "ne, bi ne bilo dobro, da si kupi bodo se kmetje norčevali s konjička, teboj! — Ho, Lojze", je uda- "To se ve", je potrdila Miril spremljevalca, "preden bo niča, "in med šmarnimi ma-teden dni, se morata ta dva šami me popelješ na Dobro-soseda, ta bahati župan in oni vo ali pa na Brezje
dolgočasni Čedin, prepirati in trgati kakor tristo medve dov".
II.
"Kakor tristo medvedov," (
Nedelja je bila, in v Strže-novi štacuni se je vse trlo. Komur ravno ni bilo treba je ponavljal Lojze brezmisel- omisliti si kake reči, tega je no.	I gnala radovednost, ogledat si
"Kakor tristo tisoč milijo- novega štacunarja; in kdor je nov medvedov", je zatrjeval prišel iz štacune, vsak*se je Stržen, in prijetne misli so smejal, mu mirile jezo.	| "Oh, ti nesrečni štacunar!"
Luna je priplavala izza go- so se muzala dekleta. "Kako ra in razlila bledo svetlobo po je bil že tebi povedal?" mirni planjavi. DomaČi lju-l "Lej jo! Kako pa tebi?" je dje so se shajali pred hišami odgovarjala družica, v pomenek, mlajši so zapeli1 "Ta pa zna ", so dejali mož-kako pesem, najeti delavci je, in po vsej fari je Šla Str-
Pa so se razhajali. In tudi ženova hvala. Zakaj bi ne bil ranča je hitela domov, kake vesel, gospod Stržen! pol ure daleč od vasi. Vajena "Zdaj pa poslušaj", je de-je bila hoje, in ni bilo jal proti večeru Lojzetu, ki strah. In kaj bi se tudi bala, je bil že kar v njegovi službi, ko jo čaka zunaj vasi zvest "Jutri je semanji dan, in ti spremljevalec, s katerim je mi boš postavil šator, ker
Drugega dne navsezgodaj pa je pripeljal Lojze količev in desakjned smreki, da postavi šator svojemu gospodarju. Zastavil je rovnico, se uprl in zastokal glasno, da je privabil Čedina iz hiše, ki se je čudil, kaj da počenja. Lojze mu je razložil, in Čedin je bil hud, da se Stržen ne meni za njegovo prepoved in zapretil je Lojzetu, da mu vzame rovnico.
"Le mi jo, oče," je dejal Lojze. "Ni moja, Mejačeva
je".
' Čedin se je premislil, ker ni hotel jeziti Mejača, a izr-val je kol, ki je bil že zabit, in ga vrgel po cesti.
"Tristo medvedov", je pri-kričal v tem trenotju štacu-oar ; "Lojze, kaj pa stojiš kakor sv. Roka pes. Kdaj bo šator gotov?" Lojze je pokazal na Čedina, ki mu ne pusti staviti; začel se je kreg, in Peter je prišel pomagati očetu. Župan je govoril ravno z žandarjema, ki sta prišla nadzorovat semenj, ko je priklel Stržen tožit, kaj se je bilo zgodilo.
"Čakajte", je dejal župan, "jaz ga pregovorim izlepa". Žal mu je bilo, da je bila ustregla žena Strženu. Jel je pogovarjati Čedina in pogo-| voril bi ga bil, da se ni vmes ivteknil Stržen. I "Gospod župan," je vikal, ["tako neumno besedovanje je samo na kmetih in v delav-' nik možno. Ali sta smreki Vaši ali sosedovi?"
"Moji sta", je dejal Mejač.
"Nikar no, Mejač!" je ugovarjal Čedin. "Tam stoji smrekova meja, ki je moja. Kdor je to zasadil, ta je tudi drevje. Pa saj mi ni toliko do smrek. Besedo bi mi bil rekel, pa bi bilo dobro. A to me jezi, da se vtiče vmes ta človek, ki naju hoče le raz-dražiti".
Župan se je obrnil k Strženu in pravil, kako sitno mu je prepirati se s sosedom zaradi take male reči, in vprašal, če
X-ŽARKI PREISKAVA $100
če ste bolni, brez ozira kakšno bolezen imate, ali kako ste že obupali. NE obupajte, pridite k meni Jaz zdravim vse posebne bolezni, moške in ženske, kakor krvne, kofre, obistne, jetrne, pljučne, živčne, srčne, v nosu, grlu, zaprtje in bruh. S pomočjo X—ŽARKOV, elektrieitete in mojega znanstvenega zdravljenja, bo-dete ozdravili v najkrajšem mogočem času.
Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave. Jaz rabim X-2ARKE, MIKROSKOP in KEMIČNO analizo ter vse znanstvene metode. Mi ne ugibamo.
Moje osebno opazovanje metod, ki se rabijo v evropskih klinikah in moja 21 letna skušnja pri zdravljenju akutnih in kroničnih bolezni mi daje mnogo prednosti, in moji uspehi so bili jako zadovoljivi.
ALI STE ZANIČ? Pridite k nam. Jaz vam pomagam. Jaz rabim slavno krvno zdravilo 606 in 914. Vi se lahko zanesete na pošteno mnenje, pošteno postrežbo in najboljše zdravljenje po ceni, ki jo lahko plačate. Če je vaša bolezen neozdravljiva vam povem, če je ozdravljiva boste ozdravili v najhitrejšem času. Jaz osebno nadziram vse svoje bolnike. Mi govorimo slovensko.	t
DOKTOR BAILEY "specialist
M 55ii EUCLID AVE. BLIZU 55. CESTE. ROOM 222, DRUGO NADSTROPJE.
Uradne ure od 9:30 do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. popoldne. — CLEVELAND, O.
V
pot tako kratka! Prisrčno Stacuni ne morem še razgrni- b7se n7hotd'pomeknlti ma-sta se pozdravila, in ni se več ti vsega blaga. Postavil mi ga lo bliže na njeg0v svet. Oni mudilo dekletu. Pogovor pa bo§ gori med smrekama ki ji, se je posmeh|jivo hudoval. se ni hotel prav razvneti de- smatra Mejač za svoji, Čedin ste ^ dgl| besed kakor kle je postajalo bolj in bolj pa za svoji, kakor sem zve-otožno in odgovarjalo kratko del. Jaz pojdem Čedina pro-
in razmiSljeno.	sit, naj mi prepusti oni pro-- umaknem( preden ne pri-
Franca , de naposled stor; potlej se bosta pa zače- lte da ste fipa_mož'» mladenič nejevoljen, "kaj si la trgati, da bo veselje". In To'je izcjai0 "Ne ne bom danes tako čudna! Vedno si smejal se je Stržen in si mel fj ž.. je vzkj e| ž zgovorna in vesela; danes pa roke. Lojze pa je premišlje-j sem ;ek(l, sem rekel.
tudi Vaša žena: če jo hočete snesti, dober tek! Jaz pa se
molčiš vsa zamišljena!"	val, kako bi se mogla soseda
"Oh, Tine", odgovori de-	razpreti, če postavi Stržen
klica županovemu sinu, "ka-	šator med ,£preki, in ni mu
ko bi bila vesela, če premi-	šlo v glavo. "Najboljše je, če
šljujem to nesrečno najino	povem Čedinu", si je mislil
znanje!"	in stopil gredoč gori.
"Zakaj nesrečnof se je "Oče, razprli se boste", je čudil mladenič.
Kar sem rekel, Lojze, zabij kol!1
(Nadaljevanje.)
-o-
— Prejeli smo v priobčitev: Usmiljena srca, ki jih je še vedno na svetu, bi storila me-
ni nepopisno dobroto z vsa-"Se nikdar dejal in pogledal debelo mo- kim malim darom. Sama sem,
nisi tako govorila; kaj ti je ža.
prišlo vendar danes na mi- "S kom pa, Lojze?" se je sel!"	! čudil Čedin.
"Da, da", je tožila ona.; "S sosedom, z Mejačem." "Kaj pomaga, če se slepiva! "Bog nas varuj! Zakaj Nesrečno znanje je, ker ne pa?" bo iz njega nikdar nič. Veš "Jaz postavim Šator za Str- j vožnjo karto. Veliko so mi že kaj, Tine? Ločiti se bova mo- žena, — med smrekama". j usmiljeni rojaki in rojakinje rala gotovo enkrat: čim prej, Čedin je malo pomislil, ker! pomagali, in se jim iz srca zatem lažja bo ločitev".	te besede so mu bile nedo-j hvaljujem za vse, kar so mi "Beži, beži, norica!" je to- umne. Lojze pa ga je gledal v storili dobrega. To pot pa
stara 74 let, brez sorodnikov, in bi srčno rada videla staro domovino in legla k večnemu počitku tam, kjer se veliko lažje počije kot v tujini. Rada bi dobila nekaj denarja za
gi padali na nje in jih potlačili v debelo blato, ki se nahaja na dnu vode. TRI POLJUBE NA DAN.
Chicago, 1. sept. Poljubite svojo ženo trikrat na dan. To je ravno dovolj. Tako pravijo eksperti. Trije poljubi na dan, eden zjutraj, eden pred kosilom, eden pred odhodom v postelj ohrani srečo v družini. Več kakor trije na dan povzročijo škandal in nesrečo, pravijo izvedenci, ko citirajo slučaj Mrs. Lillian Livingstone, ki je vložila tožbo za razporoko. V tožbi navaja, da je zgubila v kratkem 40 funtov teže, ker jo je mož preveč poljuboval. Pravi, da jo je več kot stokrat poljubil vsak dan.
NOVICE IZ LORAINA.
Frank Justin je bil izvoljen članom county porote v Elyriji. — $20 kazni je dobil Frank Luzner, 721 E. 33rd St. radi pijanosti, katero je sam priznal. Mr. Harding, sodnik, je začel nekoliko "prehudo". — Lorainski so-cijalisti ne postavijo svojih kandidatov za jesenske voli-1 tve. Obljubili so pa podpirati one kandidate drugih strank, ki so naklonjeni delavcem. Le trije councilmanski kandidati lorainskih socialistov bodejo v volivni borbi. — Reklamne table hoče odpravit^ po mestu policijski proseku-* tor Calhoun. Pravijo, da kradejo zunanjo ličnost mestu. — Poročil se je Frank Zore in Miss Alojzija Berle. Tovariš je bil Anton Pogorele in tovarišica Miss Marlina Mi-helič.
GOVERNER JE ODSTA VIL ŽUPANA.
Newark, Ohio, 10. sept.
Mi pošiljamo Californijsko grozdje
tekom meseca septembra. Mi garantiramo pošiljatev in pošljemo grozdje direktno do vaše hiše. Ako ne marate grozdja, ko dospe, vam vrnemo vsak cent vašega denarja. Mi vam prodamo sveže In najboljše
CALIFORNIJSKO GROZDJE
po jako zmernih cenah.
Mi sprejmemo vaše naročilo, če je-še tako majhno. Mi'pošiljamo v boksah, tonah ali celih karah.
The California Grape Company
361-364 Hippodrome Annex — 715 Prospect ave. Tel. Main 1328	•	Central 4550
National Drug Store!
SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair »v«. in 6i. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo rdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni
KRIZA
Zaradi obstoječe krize v ameriški industriji bo to jesen odipotovalo v staro domovino veliko takih rojalkov, ki za en-Župan H. A. Arherton je bil krat niso mislili na odhod, odstavljen od governerja Da-1 Oni rojaki, ki gredo sedaj v visa, na podlagi obtožbe, ki je stari kraj in se v teku šestih bila dvignjena proti županu mesecev vrnejo v Ameriko, ni-od strani gotovih reformi- so smatrani za nove priseljence stov. Župan je bil obdolžen,' in jim zato ameriške oblasti ne da je dobival denar od gem-! delajo nikakih ovir pri povrat blarjev, nakar ga je governer ku.
MONCRIEF
CO
n
v mestu cenejše peči ali furnesl kakor je pa Moncrief, toda nobena izmed teh ne more greti vaše hiše tako udobno in za tako majhen denar kakor Moncrief — in
Moncrief nikakor ni Central 4314
drag furnes.
Pri vseh dobrih Main 7317
trgovinah.
The Henry Furnace & Foundry Co.
FURNACE
f r--^ rr-jj t ir-^ r-^-1 r-l r-tfr-^r'-f r- ffr - -i^^ir ■^^^r^ffr^rr^r'^ ~
J. S. Jablonski
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
Izdeluje alike za ženitbein družinske slike,otroike ■like, po najnovqii modi in po nizkih ccnah. Za 94.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO.
odstavil. Odstavljeni župan je sedaj naperil tožbo proti
Oni, ki potujejo v stari kraj naj.bolje store, ako slede onim
zadnjikrat trkam na usmilje-noč!" reče na- na srca, in spominjala se bom
lažil oni. "Kaj govoriS o loči- oči in molčal, tvi! Ne teži srca sebi in meni MPa lahko in ne premišljuj, kaj bode. Če posled in odide. Čedin pa se dobrotnikov v molitvi. Ako Bog da, se vse dobro izide", je začel smejati, preverjen, j bi kdo hotel kaj darovati, naj "Zate, da; a zame, ne. Ti da je Lojze zopet kaj napak ( blagovoli izročiti Mr. A. Grme boš pozabil in si drugo iz- slišal. Ko pa je kmalu za Loj-| dina, 1053 E. 62nd St. Cleve-bral; meni bo pa hudo. Zato- zetom prijazni gospod Stržen land, O. Mary Pečjak, rej pustiva te mlade norosti! prišel prosit, naj se mu dovo-| — Dvanajst mrtvih trupel Daj mi roko in zdrav ostani!" li, da postavi šator med smre- bivših ameriških vojakov )e» Deklica se je ustavila pred ki in razpelje vrvic vmes, se njim in ga pogledala z rosni- je spomnil, kako sta se že ča-mi očmi, on pa ji ni dal roke, si z županom za šalo sprijela le izpraševal jo je, če ne mara za oni drevesi in kaj mu je nič več zanj, da ga podi od ravnokar namignil Lojze, in sebe.	odrekel je. Malo poparjen je
"Sam veš", je dejala tiho, odšel Stržen naravnost k žu-4,da te imam rada. Toda kaj panu. Obrnil se je s prošnjo hočem! — Spremi me še ma- na mater, ki rnu je brez obo-lo; a naj bo danes zadnjikrat, tavljanja vse dovolila. Zoper Kaj bi rekli tvoja mati, če je bil vesel gespod Stržen in
bi zvedelf, da si Šel z menoj!" mnogo pil in glasno govoril. Deklica si jc zakrila obraz,' Pred hišo pa sta sedela Peter mladenič pa jc tiho korakal in Minica v razgovoru, in Pe-poleg nje, ker so ga obhajala ter je menil, da je ta štacunar neprijetna čuvstva. Kaj pore- ves nor in da se le čudi kako ko mati, kaj poreko ljudje, na da se more kdo smejati nje-to še nikdar ni bil mislil, in govemu kvasunju. Minica pa tudi sedaj se mu ni prav ljubi-! ga je zagovarjala. "Za se-lo. Prišla sta na griček, pod menj", je dejala, "ti kupim katerim je stala Lojzetova nekaj lepega pri njem. Kaj koča, in Franca mu je podala boš pa ti meni kupil?
roko v slovo,
"Pozabiva!" ie dejala tiho, in razšla sta se, deklica žalostna in zamišljena, mlade-
"Pri tem sleparju nič", je odvrnil Peter in godrnjal, kako neumna da so vsa dekleta.
bilo zopet pripeljanih v Cleveland, da se pokopljejo na domačih tleh. 30 OSEB UTONILO.
Chester, Pa. 11.,sept. Od 25 do 30 oseb je utonilo včeraj v tem mestu, ko so se nahajali na mostu, ki drži preko Chester reke, in se jo most podrl. Na mostu se je zbralo kakih 100 oseb, ki so z zanimanjem gledali nekega policista, ki ie skočil v vodo, da reši iz valov nekega 5 letnega fantiča, ki je padel prej v vodo. Most je star, 90 čevljev dolg, toda je služil velikemu prometu. Preko mosta vodita tudi dva tira cestne železnice. Pol ure po nesreči so potegnili iz vode 20 mrtvih trupel. Podrla se je le peš pot, ki vodi preko mosta, dočim so tračnice ostale. Prvi, ki so padli v vodo, niso imeli prilike rešiti se, ker so dru*
governerju, trdeč, da gover- j številnim rojakom, ki so do ner nima pravice odstavljati sedaj potovali skozi našo tvrd župane.	ko in so 'bih skozinskoz zado-
voljni z našo postrežbo, o če-
NAPRODAJ JE HIŠA S sob, elektrika,	...	, . .
furnes, ima dva lota, eden je 40X mer pričajo mnoge zahvale in
116, drugi 35X116. Cena $3500. Ta- zahvalna pisma.
koj $1300. Vprašajte na 19497 Ty-	.	. ___
ronne Rd. stop 127 Shore Line.	r,slte P° nas vozm rea Par"
^.w-. „ ^ .-rr" nikov in druge potreibne infor-
SOBA SE ODDA za 1 ali 2 fanta. Ele-	A V. . .
ktrika in kopališče. 1025 E. 74th St. macije o potnih listih, itd.
(107) j Ravno tako se obrnite na našo tvrdko, kadar pošiljate denar v stari kraj. Naše cene so med najnižjimi ako ne najnižje.
Tudi se dbrnite na nas, ako imate kaik drug posel s starim
VELIKA SOBA se odda v najem za 2 ali 3 fante, in ena soba za I fanta. 5909 Prosser ave.	(106)
HIŠA NAPRODAJ, poceni, za dve družini. Moderna hiša, kopališče, elektrika, plin, škriljeva streha, veranda zgorej in spodaj, skoro nova. j krajem in gotovo boste zado-Proda se radi odhoda v staro domo-1 ;	f
vino. Poizve se pri lastniku, 14310, voljni z naso postrezlbo. Sylvia ave.
V NAJEM se da soba za 1 fanta, brez hrane. Elektrika in kopališče. 6303 Carl ave.	(105)
Grozdje naprodaj
Kdor hoče kupiti dobro, pošteno grozdje po nizki ceni, naj se takoj oglasi na 3021 E. 55th St. Telefon: Union 645-W. Vprašajte za Mr. Papin.
(M3)
NAPRODAJ GOSTILNA. Se proda za vsako ceno. Poizve se v upravi tega lista.	(106)
POCENI SE PRODA dobro idoča gostilna. radi odhoda iz mesta. Več se poizve v upravi tega lista. (108)
STANOVANJE sobe. 1090 E.
se odda v najem, 4 66th St. zadaj. (105)
Zakrajsek & CesarK
SLOVENSKA BANKA.
70--9. Ave. (med 15. in 16. St.) New York City.
Za zanesljivo delo in točno trežbo za plumbereka in enačim pokličite
BUDNICK & CO.
6703 ST. CLAIR AVE.
Rosedale 3289 Res. Nottingham 238 M
Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer. (f.m)
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiimiiiimiiiiNii
JOHN CENTA
GROCERIJA
6105 St Clair Ave.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
NAPRODAJ POHIŠTVO za tri sobe, vse v dobrem stanju. Se mora hitro prodati radi odhoda iz mesta. 1370 E. 41st St. . \	(105)
PRODA SE POCENI dobro idoča po-pravljalnica čevljev na 1364 Marquette Rd., Mizu St. Clair ave. (105
IZVANREDNA PRILIKA! Naprodaj Imam nekaj hiš za eno in za dve drulini, pod zelo usodnimi pogoji. Ne zamudite te ugodne prilike. Nič vas ne stane, ako si jih ogledate. A. F. LUČIC, Realty Co. 1174 !d. <*)
Nehajte plačevati rent.
Mi gradimo hiie od 4 do 6 sob v dobrem in prijaznem kraju. Hiše gradi Conger Helper Realty Co. Tako} je treba $500, drugo pa kot rent in tako pridete gotovo z malim denarjem do svojega doma. Podrobnosti se pozvedo pri zastopniku J. Perko, 1047 E. 74th St. Lahko telefonirate med 8. in 8.30 uro Main 54, Central 54. (xll2)
UČE SE čedno stanovanje, najraje v hiii za eno družino, med 60. in 74. cesto. Kdor ima kaj primernega, je d* naznani v
proien, lista.
<t8)
JOS. DEMSHAR,
slovenski stavbenik kontraktor.
in
643 EAST zo8th ST. Tel. Eddy 9140-W.
!! Slovenski plumber ji!!
MILAVEC & BUNOWITZ ' CO.
1043 E. 61st St.. ,
IzvrSujemo vsa plumberska dela, j napeljavo kopaliSč, sinkov, straniSč in I drugo, napeljavo kanalov (sever | work). Vse delo je prvovrstno in ce-, ne so jak zmerne.	(x)
Zakaj drugam?
Kadar hočete kupiti dobro britev, škarje, jermen ali kaj druzega, pridite k nam.
Ako imate kaj za brusiti, britve, škarje, nože ali karsibo-di druzega, prinesite k nam. Delo popolnoma garantirano.
JOHN TOMAŽIČ
670 E. 152nd St. Collinwood, O.
(m. f.)

Dr. H. 0. Stern,
sobozdravnik
1355L55thSt.rog.St.aair Vstop na 55. cesti nad lekano
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
Govori se slovensko.

Hočete prodati vaio hUo s $1000.00 ali $1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage ali mesečna odplačila aa-znanite nam. Pilite ali pokličite na telefon Princeton 948 R. Urad 6108 St. Clair ave. Kalish In Nal.'igal. X
W. 1L DRUG COMPANY.
EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba.
St Clair Ave. & Addison Rd.
JOHN KOMIN,
lekarnar	(z)
DVE SOBI, kuhinjo in s<*o ieliti dobiti v najem dve dekleti. Naslov v upravi tega lista.	(105)
HIŠANAPRODAJ za dve družini, ima 8 sob, elektrika, kopališče. Proda se po ugodni ceni. 5700 Prosser ave.
(105)
SLOVENSKO DEKLE dobi delo za hiina opravila. Stara med 28. in 40. letom. Poizve se ▼ uredništvu. (105)
HUA NAPRODAJ, 8 sob, tako} $300, ostalo kakor rent, dokler nI plačana. Pokličite Main 3498, ali pa sledite za napis na East 173. cesti is Water*