noltnina plačana v gotovini
Sped. in abb. pos. 2. Or.
ro^flKKSfPBIMORK
UPE D NI Sl V O in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure___________
Leto 111. Štev. 4
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun it. 11/5092
GORICA DNE 23. JANUARJA 1947.
Cena L. 5.-
RESNA DOLŽNOST NAM NALAGA
Po deželi se širi vest, da zasede VSe slovensko ozemlje do francoske črte Jugoslavija že v februarju. Ail ta vest odgovarja resnici, ne Rmmuo ugotoviti, čeprav trdijo nekateri, da so jo prejeli od nižjih ali višjih osebnosti ZV L). Dejstvo pa jo, da so mnogi demokratični Slovenci cone A radi te vesti zelo zaskrbljeni in da se je v nekaterih l-redelih naše dežele ljudi polastila že nekaka panika, tako da so začeli Prodajati ali odvažati svoje imetje.
-Mnogi ljudje se v tej zadevi o-bračajo do nas za svet. Sprašujejo nas, kako prav za prav teče francoska črta; niti tega nam doslej še uikčo ni prav jasno povedal. Predvsem. pa želijo vedeti, ali naj ostanejo pod Jugoslavijo ali naj bežijo v. doma po svetu.
Kako je mogoče, da so Slovenci prišli pred to grozno alternativo: ali pod Jugoslavijo ali v begunstvo? Ali naši ljudje ne vedo, kaj je begunstvo v mrzli tujini, da jim Jo izbera tako težka?
Kaše ljudstvo ve že iz prejšnje vojne, kako grenko je begunstvo. Bridkost begunstva so mu med vojno oznanjali tisoči slovenskih beguncev, ki so bili izgnani od nacistov z Gorenjskega in Štajerskega. Med vojno so gledali otrašno Usodo ruskih beguncev. In dve leti pc> zadnji vojni nam neprestano govore o tisočih slovenskih beguncev in njih trdi usodi — in o velikih množicah beguncev, ki beže po svetu pred neko grozoto, ki vznemirja ves svet in tako silno zaposluje naj odlične jšle državnike.
Zato ne moremo dvomiti, da se vsi naši ljudje le predobro zavedajo, da je begunstvo nekaj hudega in da nikomur ne kaže hodita po svetu, ako ne pričakuje doma zla, ki prekaša zlo begunstva. V našem listu smo že tudi pisali, kako slabe je za begunce po svetu tudi v verskem in nravstvenem pogledu.
In vendar so tisoči naših ijudi zelo vznemirjeni in se kratko in n alo ne morejo odločiti, kaj naj storijo.
Česa se boje? Ali je njihov strah prazen? Nekak otročji bavbav, ki
jo prišel tem ljudem po kaki lažni propagandi v kosti?
Ni prazen strah. Boje se sužnosti, ječ, mučenja m smrti, ki so jih na voje oči gledali in o katerih imajo verodostojne priče, da so jih in da jih še doživljajo rodni bratje samo radi svoje ljubezni do svobode, do Boga in cerkve, do krščanskega svetovnega uaziranja. Boje se vseh teh stvari predvsem, ker jim z njimi neprestano grozijo brezvestni ali zapeljani politični nasprotnici, ki nimajo več srca.
Ali naj tem ljudem v tolažbo povirno, da je njih strah pretiran? Morda res ni treba preveč hudo jemati vsake grožnje, ki jo izreče kak oseben sovražnik ali pregoreč m surov politični nasprotnik in morda celo vaški fuueionar. Vendar na splošno bi ne mogli nikomur svetovati, naj ostane, ako se culi ogroženega; kakor tudi nikomur ne moremo svetovati, naj, gre go svetu, ako se ne čuti neposredno ogroženega. V masah pa naj ljudje ne bežijo in naj se ne dajo zapeljati k temu ne od sosedov ne od prijateljev.
Da bi pa mogli dajati zanesljive i.esvete vsem ljudem, nam ni mogoče, ker nismo preroki in ne ve ni o, kako dolgo bo še trajala dik •atura v Jugoslaviji in ali ne postano morda režim sčasoma zares de mokratičen.
je enaka usoda zadela sobrate na Kostanjevici in se jo podobno dejanje te žaloigre odigralo pri kapucinih nele v mestu goriškem, um pak iudi v svetokriškem mestu. Na Mirenskem Gradu je bilo pozneje.
Selitev pri kapucinih v Gorici je najbolj čutil p. Lin, ki se je bil na Gorico kar navezal. P. »Vrtojba« tudi pa je skril in se trdo držal. O Kapistranu na Sv. gori mislim, videl nisem — da je tiste dni marsikako solzo potočil. Le potrdi] io ugibanje tani iz Lemonta. Kdor je toliko delal in se trudil, kakor p Kapi st ran na Sva gori, ne grel i>hko stran , pa bodi še tako kre-| posten ir. popoln.
Pa tisti vzrok, da je bilo treba iti I stran, v njem je druga žalorst. Ko p. gvnrdijan na to pomislil, je najbrže vsaj malo ob mizo udaril. | Morda je tudi pljunil, ko se mu jej ■rdo zdelo.	(Nadaljevanje)
Nekdo bi pa tudi lahko pomagal
To so Zavezniki. Njih dožnost bi bila danes sledeča:
PRAVOČASNO NAJ SPORO0E NATANČNE MEJE IN ZAGOTO 1,10 MOŽNOST, DA SE LAHKO NEMOTENO IZSELI Z VSEM SVOJIM IMETJEM POSAMEZ NIK, ki je po resnem premisleku in posvetovanju prišel do prepričanja, da mu preti pod novo vlado . aia nevarnost. Cele družine naj zaradi enega izmed svojcev ne beže. Tu biva od pamtiiveka naš slo venski Primorec, tu ima tudi pravico, da ostane. Zaupajte in Bog bo z vami! Saj se vse na svetu iz-1 remiuja. tudi ta kazen božja bo ob svojem času minula.
IZ ŽIVLJENJA
SVETOGORSKI
Razvaline
Ko sva s p. Kapistranom ogledovala razvaline na Sv. gori, sem se čudil, kako temeljito so delali topi vi. Posebno me jo bolelo, ko mi je pater kazal grobnico kardinala ivlissia. Prokrov razbit in vdrt, relief preklan. Krsta še notri.
Vrli se mi je zdel kakor obrit. Prostor so mi je videl vse premajhen za toliko svetišče, samostan in druga poslopja. Tako se varajo oči. Na tleh se ti zdi vse majhno, ko zraste poslopje, je pa veliko.
Tista leta je sedel na stolici sv. Hilarija in Tacijaua nadškof Sedej. ki je težko čakal, kedaj vstane novo svetišče na. Sv. gori. Vojna odškodnina še ni bila določena. Nadškof je naročil, naj se nabirajo darovi za vsaj začasno svetišče. Verniki so se radi odzvali. Vabila jih je tudi lepa slika Svetogorske Kraljice, katero so dobili v spomin na dar. Kmalu je poleg samostanč-ka zrastlo začasno svetišče. Vhod j-* bil od goriške strani. Kdor ni videl, 11111 jo težko dopovedati. Saj to svetišče še sloji, samo tako predelano je, da se brez starega načr tu ne moreš spoznati. Najbrže, si tam že kedaj spal, ali pa pri duhovnih vajah bil.
Ivo jo stalo to začasno svetišče, se je romanje mečno poživilo. Se-
veda so romarji vzdihovali. Kje je stara cerkev? Kedaj bo vstala nova? Zdelo se je, da ne izlepa. In vendar se je dvignila nepričakovane hitro.
Marija se je vrnila
Sedaj hočem pisati o dveh svojih sramotah. Saj bi lahko molčal, pa bodi za pokoro.
Prva moja sramota je, da nisem bil zraven, ko so Marijino podobo nazaj pripeljali iz Ljubljane v Go rico. To je bilo 1. 1921. kmalu v ok tebru. Da se prav razumemo: ni me sram, da nisem bil zraven, ko so jo e Ljubljani vzdignili in do Rojc pripeljali; to je bilo opravilo le izbranega odposlanstva. Ampak z Rojc v veliko cerkev bi pa bil že zamogel spremljati Marijo. Saj je bilo zraven menda 40.000 ljudi.
Ko je potem Marijina podoba visela skoro celo leto na oltarju Marijinega oznanjenja v veliki cerkvi, sem jo pogostemu obiskal. Tukaj ni sramote.
Pač pa so sramujem — in to je druga moja sramota — da so nisem udeležil, ko so 2. 10. 1922. Marijino 1 odobo slovesno prenesli v začasno svetišče na Sv. gori.
Dvojna žalost
Naši frančiškani so morali Sveto goro zapustiti. Nismo se čudili, ko
LETAK
iz leta 1941
švicarski list »Der Morgeu« je 1 riobčil članek o raznih zgodovin kih dokumentih, ki so jih izdali v Londonu. S temi dokumenti je pojasnjeno tudi stališče komuni stične stranke, ki jo je vodil seda nji maršal Tito, leta 1941., ko se je Jugoslavija uprla Nemcem in stopila na stran Zaveznikov.
Tiste dni so jugoslovanski komunisti vse poizkusili, da bi preprečili vojno z Nemčijo, seveda po ukazu iz Moskve, ki je bila zavez uica. Nemcev.
Na dan upora Jugoslavije proti Nemcem, 27. marca 1941, je bil sedanji maršal Tito v Zagrebu. Naslednji dan je imela komunistična stranka v Zagrebu sejo, kjer so se stavili preglas na ljudstvo s sledečim besedilom:
»Jugoslovanski narod je ogrožen od angleških in velesrbskih ljudi, ki hočejo vojno in bi s svojim izzivanjem radi vrgli Jugoslavijo v novo vojno. Atentat na nemškega poslanika von Herren-a in razdeja-ujo nemškega potniškega urada v Belgradu kažeta, da so moramo varovati teh elementov in zabrani-ti, da bi sc take stvari ponavljale Vse ljudstvo se mora upreti onim, ki izrabljajo željo po neodvisnosti, da silijo mase v imperialistično vojno. Nočemo imperialistične voj-i e. Nočemo biti orodje v rokah im peri glistico ih Angležev.«
Dne 22. junija 1941 je začela vojna mod Naučijo in Sovjetsko zvezo. In od 1 istega dne je »imperiali slična vojna« proti Nemcem no mah poslala »narodno osvobodilna vojna.« Komunisti vsega sveta -liidi jugoslovanski komunisti iz kolaboracionistov postali narodni borci.
OBISK PRI SV. OČETU
Gulim potrebo, da tudi Vam, predragi duhovniki in verniki, opori čim veselje, ki ga je po povratku iz Rima polno moje srce.
V tem času, ki je prepoln skrbi za mene in za Vas, ker so od io-liko strani dvigajo sovražniki zoper Kristusa in Njegovo Cerkev, posebno pa proti njegovemu namestniku na zemlji, angelskemu Bi ju NIL, in proti pastirjem krščanske črede, škofom, mi je bilo dano videu sv. očeta, mu sporočiti našo žalosti, upe in skrbi in slišati iz njegovih ust besede, ki prihajajo iz re nično očetovskega srca.
Sv. oče se je zanimal za vse n .št- zadeve in za vse naše ljudi. Pokazal je. tla ima veliko razumevanje za naš položaj in prav nežno ljubezen do naše škofije in da bratovsko deli trpljenje in bridkosti Vašim nadškofom, z Vašimi dobrimi duhovniki in z vsakterim izmed Vas.
Ob koncu znamenite avdienie dne i’0. decembra me je sv. oče objel in je s tem hotel objeti vse vernike moje škofije v ljubezni Jezusa Kristusa ter tako pokazati, kako zelo ljubi blagi najvišji pastir vse svojo sinove.
Svoj obilni apostolski blagoslov je hotel podeliti meni, kar mi je bilo v veliko tolažbo, mojim duhovnikom, ki toliko trpijo v tej uri preizkušnje, in vsem vernikom goriške nadškolije, Italijanom ut Slovencem, tudi tistim, ki trdovratno odklanjajo Cerkev in Kristus i, ki sramotijo sv. očeta, zaničujejo svojega nadškofa, sovražijo in pro-anjajo duhovnike.
Pij XII. jo sporočil svoje voščilo, da bi Bog naklonil pravi mir ni ši deželi in vsem narodom, zi želi med njimi ho liti le blagoslavljajoč iu tolažeč vse.
Tako sem zaključil svoj obisti v središču krščanstva, kjer sem počastil grob sv. apostolov Petra in Pavla ter na njem molil za Vas.
Bodite sv. očetu hvaležni za njegovo ljubezen in molite vsi zanj ter mu tako skušajte nuditi nekaj zadoščenja za vse grdo krivice, ki mu jih dela nemoralni in brezbožni tisk celo v samem sv. mestu Rimu.
Blagoslavljam Vas prav prisrčno v imenu Očita in Sina in Svetovi Duha.
Dano v Gorici dne 12. januarja 1947.
-j- KAROL, nadškof
m: ^ zz ^ i
za kršitelje odredb o rabi električnega toka
Kakor v Gorici so bili tudi na deželi izdani ukrepi proti kršiteljem uredb Z. V. U. glede omejitve potrošnje elektr. toka.
Neki skupini takih kršiteljev „i žo bila ukinjena dobava energije za en teden, in sicer za pogon, ku rjavo in razsvetljavo. Kontrola se nadaljuje.	•
Opozarjamo, da za primer ponov i ega prestopka predvideva odredba guvernerja Z. v. U. ukinitev toka za dva ali še več tednov — poleg di ugih ostrih ukrepov s strani za vozniškega vojaškega sodišča, med katerimi je'tudi zaplenitev električnih priprav.
40 NARODOM
Za pretekle božično praznike se je zopet pokazala v vsej lepoti velikodušna skrb sv. očeta za trpe če. S pomočjo papeške podporne komisije, apostolskih nuncijev m drugih pomočnikov je papež poslal l/o moč v denarju in živilih pomoči yc trohnim 40 narodov.
ŠTUDENTI ROMAJO
V Mehiki je poromalo več kot J) tisoč vseučiliščnikov k M. B. v Guadalupo. Priporočili so se nebe-šni Kraljici in jo prosili pomoči pri učenju. Nekateri mehiški listi so razlagali to romanje kot jasen uckaz za polomijo komunistične propagando med dijaki v Mehiki
HOLANDSKA ZA OBNOVO DRUŽINE
Katoličani na Holandskem so so postavili na čelo velikemu narod-i emu gibanju za krščansko obnovo družim. V ta namen se poslužujejo vseh najmodernejših propagandnih sredstev. Župnije so so tudi v tem izkazale kot najbolj pripraven orga nizom za duhovno obnovo ljudstva
Gibanju ,-e je pridružila tudi protestantska cerkev. Otvoritveni govor je imela prestolonaslednica prineezinja Julijana, ki jo mod drugim rekla:	»Samo	kdor	pozna
umetnost pametnega življenja 1 družinskem krogu, bo mogel pamet no živeti tudi v velikem krogu naroda... Slabe družine so strup družic; samo občestvo, ki hrani v sebi poštene družine, sme upati na skiu li n iu živ razvoj.«
Prineezinja Julijana lahko tako vori, saj pričakuje v kratkem četrtega otroka-
GANDI HVALI MISIJONARJE
Ko so otvorili neko novo bolnico za gobave v Indiji, je Gandi javno veličeval misijonarje, ki so bili j osla ni, da oznanjajo Boga m njegovo razodetje med ljudmi. Oni m trudijo, je dejal Gandi, da bi pripeljali ljudi bliže k Bogu. Strežba gobavim jo opravilo, ki je posebno j c bo misijonarjem katoliške Cerkve, kajti nobeno drugo opravim 110 zahteva večjega zatajevanja, lves, ostali svet more pokazati le malo junakov, kot je bil P. Damijan, ločim jih katoliška Cerkev šteje na tisoče, ki so kakor on dali svoje življenje v službi gobavim.
NA JAPONSKEM SE NE SRAMUJEJO
Ko so imeli neko procesijo v čast Kristusu Kralju v Tokiu, je nosil Najsvetejše tokijski nadškof, nebo pa so nosili ameriški general Patrick Tensey, polkovnik Mahoney, Japonec Luka Nagašima, ravnatelj velikega dnevnika, iu advokat Ai Nagašima.
Kaj bi k temu rekli dijaki v Postojni, ki zasmehujejo tisto svojo tovariše, ki si še upajo obiskovati krščanski nauk? — Baje je takih srčnih dijakov le kakih 5°/o od 800. Obeta se nam lepo število verskih ignorantov.
Pripominjamo nadalje, da ne bo mogoče doseči zboljšanja sranja d( buvi električnega toka, dokler no ho potrošnja znižana na količim j določene od odredbe Z. V. C. Samo pod temi pogoji bodo lahko zadovo lljivo obratovala industrijska in [obrtna podjetja, čeprav z omejenim urnikom.
Vsi potrošniki naj se torej zavedajo, da so zlorabe posameznikov vedno v škodo skupnosti.
Moj rajni oče
KRŠČANSKI OČE IN DELAVEC
Moj rajni oče se jo pred več kol 80 leti rodil v kmečki hiši nekje na Gorenjskem. Imel je štiri brate in dve sestri.
Izmed bratov sta dva šla v Ameriko, dva pa delat v bližnje indu sirijsko mesto. Teh poslednjih eden je bil moj rajni oče. Iz kmeta je ti rej moj c če postal delavec. To je značilno za mojega očeta. Tudi kot proletarec si je ohranil zdrave nazore, ki jih imajo ljudje iz kmečkih domov.
Ivo *o bil star okrog 30 let, se je poročil. Svojo nevesto si je izbral v sosedni vasi. Bila je šibko krneč-
Siran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Siev 4
ko dekle, a varčna iu pridna gospodinja.
Kot samski delavec si je v mestu skupno z drugimi tovariši najel stanovanje. Vendar moj oče je bil kmečki uri in najemščina ni bila n;koli po njegovem okusu. Zlasti tedaj, ko j«? začel misliti na poroku, jo dtlal načrte za svoj lastni dom. Nekaj s prihranki nekaj z izposojenim denarjem si je kupil delavsko hišo z majhnim zemlji->Vem. V njej je postavil lastno družinsko ognjišče. V tej hiši sem zagledal luč sveta tudi jaz.
Koliko spominov mi vežo srce na mojo rojstno hišo, ki jo je z žulji svojih rok zgradil pokojni oče. Tudi tisoč let življenja mi ue Lu moglo zabrisati teh spominov. Čeprav je od takrat preteklo že mnogo let, vendar še vedno vidim rajnega očeta, kako nas brate ob zimskih večerih pri gorki peči uči štiri računske operacije. Še vedno čutim njegovo hrapavo ' roko, ko mi s pomočjo svojih in mojih prstov dopoveduje, kako se sešteva, odšteva, množi in deli. Slišim ga, kako vsej družini na glas čita Mohorjevo knjige. Slišim ga, kako zvečer na kolenih moli rožui venec 7. molkom iz debelih črnih jagod.
In če bi živel še tisoč let, ne bi nikoli pozabil, kako krasno in vabeče je dišal pečeni kostanj, ki ga jo moj oče kupoval pri vipavskih branjevkah na trgu pred cerkvijo, ko se jo v pozni jeseni ali v adventu vračal domov od zgodnje nedeljske mase. Nič manj niso di-i-ale preste, s soljo in kimono povit :n v obliki osmiee pečen kruh, ki so ga v našem mestu v postnem času prodajali peki. Presto je oče ponudil, da bi jo z njim lomil, pa jo je tako zlomil, da jo vedno njemu v rokah ostal manjši kos.
Moj oče je bil res to, kar poine-j*i beseda oče. Bil jo z nami dober in za nas sLiben. Preskrbel je kruh :n lepšo bodočnost vsem svojim otrokom. Ko je enega svojih otrok poslal v mestne šole, se je odpovedal tobaku in tudi marsikak četrt vina manj je popil, čeprav ga je tiil kot delavec potreben.
Kljub svoji dobroti in skrbnosti je bil moj rajni oče tudi strog. Hotel je, da smo ga ubogali. Tudi kaznoval nas jo včasih.
Bil je za socialno pravičnost, a ne za »mokrače« ali socialiste.
Pred uekako 50 leti so po naših slovenskih krajih začeli oznanjati socializem, novi delavski evangelij. Pristašem socializma so tedaj na splošno rekli social-demokrati, pri nas pa so jih bolj na kratko zvali »mokrači«. Nepoučeni mislijo, da beseda »mokrač« izvira iz besede demokrat, vendar to ni popolnoma gotovo. Neka žena, ki sicer ui bila izvežbana v jezikoslovju, a je imela dobro namazan jezik, ja razlagala, da »mokrač« pride iz besede moker. Zatrjevala je, da je soeial-de-luokrate več kot enkrat videla, kako so si z vinom močili grlo, dokler niso bili dobršno mokri. Mokrači torej od vinske mokrote...
Naj bo kakor koli, jezikoslovna stran tega vprašanja cenjenega či-talelja toliko ne* zanima. Bolj ga bo morda zanimalo, če povem, da je tudi moj cče zašel v vrste mo-kračev. Nemogoče?! Kako naj bo mokrač mož takega kova, kot je bil moj oče? Uganka, skrivnosti!
Nikaka skrivnoslt, dragi čitatelj! Ti veš, da so nepokvarjeni ljudje dovzetni za vso dobro. Socializem se je predstavil kot nekaj dobrega. Obetal je delavcem zboljšanje njih položaja. Zato je vse drlo med mole rače. Tudi moj oče.
Vendar treznejši med njimi — in tak je bil tudi moj oče — so se spraševali: kako, tovariši, boste izboljšali stanje delavca? Pa so dobili odgovore, kakor slede:	vsi
moramo biti enaki, vsi moramo delali, živeti hočemo svobodno brez Cerkve in Boga.
Vsi enaki? Jaz, ki delam in šte-d;m in sem družini preskrbel lasten dom, naj bom enak onemu, ki je vos zaslužek pognal po grlu?
Vsi delavci? Da, vsik naj dela, vsak svoje delo, delavec svoje in gospod svoje. Toda jaz se ne bom silil za delo, ki ga ne znam, ker bi so s tein smešil in bi škodoval sebi in še bolj drugim.
Živeti brez Cerkve? Kdo pa nus bo učil prav živeti, če ne bo več Cerkve?
Živeti braz Boga? Broz Boga ni
mogoče živeti. Ce nočemo Boga, bomo imeli pa med ljudmi boga ali celo bogove — ali satana.
Tako jo mislil moj oče in je svoje misli na glas povedal svoji družini. Po teli mislih je kmalu ozdravel od rdeče bolezni.
Pred smrtjo je dejal, da si je Vedno prizadeval živeti, kakor Bog
zaukaže. In umirajoč je še blagoslovil svjjo družino, ki je bila polnoštevilno zbrana okrog njegove bi lniške postelje.
Jaz za očetom nisem potočil solze. Zdelo se mi je nepotrebno jokati za takim očetom. Želel sem le, da bi umrl tako blažene smrti, Kot je umrl on.
OKNO V SVET
V LONDONU so zbrani zastopniki zunanjih ministrov, ki pripravljajo vso potrebne načrte m poizvedbe za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo. Zunanji mi-lister Beviu je pozdravil zbor namestnikov in izrazil upanje, da bo z njih pomočjo mogoče izdelati mirovno pogodbo z Avstrijo še pred-uo se bodo sestali zunanji ministri 16 marca v Moskvi. Pa se je kmalu oglasil ruski zastopnik Gušev in terjal, naj bi se najprej vrgli ra mirovno pogodbo z Nemčijo in aa-to šele 7. Avstrijo. A Angleži so vztrajali na tem, da se Avstrije ne ir me zapostaviti in zato bodo tekla dela za obe pogodbi vzporedno.
V London so bile povabljene tudi druge države, ki so bile v boju z Nemčijo. Nizozemska je predložila že izdelan načrt, kako je treba urediti Nemčijo, da ne bo več nevarna svetovnemu miru, a da bo v pametni meri imela možnost gospodarske obnove. Tudi Češkoslovaška je predložila svoj načrt, kako raj se Nemčija vzpostavi, a obenem . bdrži pod najstrožjo kontrolo. Jugoslavija pa je poudarila zahtevo po priključitvi slovenskega dela Koroške.
FRANCOSKI ministrski predsednik 'Leon Blum je obiskal angleško vlado, zlasti ministrskega predsednika v Londonu, vodjo laburistov Attleeja. lasti pripisujejo lomu obisku velik pomen. Državniki so se pogajali ne le o gospodarskem zbližanju obeh držav, ampak so položili tudi temelje za ožjo politično zvezo,
Obe francoski državni zbornici sla v četrtek 16. januarja izvolili za prvega predsednika Francije v četrti republiki ‘ socialista g. Au-rit la.
ITALIJANSKI ministrski predsednik De Gasperi se je pri ovojem obisku v ZDA kar dobro odrezal. Prinesel je domov zagotovilo, da bo Italija dobila posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev, zagotovilo, da bo država dobila žita dovolj do prihodnje žetve, nekaj milijonov dolarjev kot odškodnino za stroške zasedbenih zavezniških sil, -..raven pa še velik političen kapital prijaznega razpoloženja in blagohotnosti te najmočnejše zapadne demokracijo do premagane, a zdaj sjokorjane in fašizma rešene demokratične Italijo.
Med njegovo odsotnostjo pa so se v Ki mu zgodili važni dogodki. Socialisti so imeli svoje narodno zborovanje, a namesto da bi izšli str-
njeni v novo dobo nove državne u j ta ve, so se razcepili v dve veji. Prvo vodi zunanji minister Nenni; ta je ostala zvesta sodelovanju s komunisti. Druga veja pa o tem noče ničesar slišati iu se je ločila od filokomuuistov pod novim ime nom: »socialistična stranka, italijanskih delavcev«. Njena vodilna misel je, da mora biti socializem popolnoma svoboden, daleč od vsa ko diktature. To vejo vodi Saragnt, ki je tu 1; odstopil kot predsednik ustavodajno zbornice, kjer je prej zastopal združeno socialiste.
Zaradi te cepitve bo prišlo gotovo precej zmede v italijansko javno življenje in razmerje med dosedanjimi strankami. Do Gasperi bo imel precej posla, da ga zopet spru vi v tir I rez vladne krize, če se ji oo sploh mogoče izogniti.
Domače novice
Jubilej redovnic božje Previdnosti
Mislim, da ni človeka v naši deželi, ki bi ne poznal sester, ki strežejo bolnikom v obeh občinskih bo lisnicah v Gorici, v Via Brigata Pavia in pri Rdeči hiši, ter v sanatoriju na Sompeterski cesti. Malokdo pa ve, kako tesno so te redovnice pt vezane z našo deželo in kaka je njihova zgodovina.
Njihov red jo bil ustanovljen pred sio leti, za Božič leta 1845. U-stanovil ga je duhovnik filipiuee Alojzij Sorosoppi v Vidmu. Od lu se je materinska redovna hiša L 1806. preselila v .Krmin, ker je v tedanji laliji grozila nevarnost, da bodo redovne hiše zaplenili in rede ve ukinili. V Krminu se je red vedno bolj utrjeval in širil. Vedno nove ponudbe so dobivale dobre redovnice iz tedanje avstrijske Južne Tirolske, Istre iu Primorske. Pa tudi v italijanski Benečiji so imele •reč hiš. Leta 1927. so jih povabili tudi v Brazilijo in Uruguaj. Tako ima sedaj red sester božje Previdnosti čez slo raznih bolnišnic, siro-tišč, zavetišč, hiralnic itd. Glavna njihova hiša je sedaj v Gorici v drugi polovici bolnišnice Via Bri gata Pavia. Lepo urejen samostan pa imajo tudi v Krminu, kjer je v njihovi kapeli milostna podoba M. B. «Rosa Mistiea», kamor tudi naši ljudje radi romajo.
Stoletnico ustanovitve so redovnice praznovale letos, ker lani ni bilo mogoče. Na Božič so priredile
lopo uspelo akademijo v bolnici pri iideči hiši, v nedeljo na praznik sv. Družine pa jo bila slovesna pon-tifikalna maša v cerkvi Srca Jezusovega.
Redovnice so storile gotovo veliko dobrega tudi našemu ljudstvu, ko so toliko bolnikov stregle v go-l iških bolnišnicah. Vendar redovnega naraščaja med Slovenkami nimajo veliko.
Vojaška prireditev pri usmiljenih bratili v Gorici
Na božično viljo so obiskali ameriški vojaki, pevci in godci bolnišnico m hiralnico usmiljenih bratov ter obdarovali bolnike in stare ljudi s slaščicami. Krasno so piskeli na svoja zanimiva godala, ki nimajo tipk, pač pa napravo, da se lahko krajšajo iu daljšajo in ;ako določajo razno višino glasov. Isti godci so tudi napeli četveroglasno raznovrstne božičnice s tako natančnostjo, da uas je blagoglasje prav vso zelo razveselilo.
Pevci so rabili uradno pesmarico, izdano za vojaštvo iu mornarico Združenih držav. Knjiga ima nad šest sto strani iu uad šest sto pesmi. Razdeljene so v tri poglavitne dele: za katoličane z molitvami, pesmimi in naukom o poglavitnih verskih resnicah, pravtako za protestante in šide.
Zaupanjo v	božjo	Previdnost v
tasu miru in	vojne	je izraženo v
tej pesmarici	tako	jasno in pre
pričevalno, da daje vojakom in mornarjem pobudo za resno versko življenje in uvaževanje vseh dobrin, po katerih ljudje po pravici hrepenijo.	Tako	smatrajo ver-
stvo za potrebno svojim podložnikom veliki narodi in veliki možje.
V tem pogledu pojdimo k njim v šolo mi, ki smo majhni, iu posne-najmo jih.
SRPENICA
»Soški tednik« je pred nekaj dne vi priobčil novico o smrti našega rojaka Franceta Trebše v Ameriki. Ker bi se komu zdelo, da je bil France navdušen rdeč »tovariš«* naj povemo jasuo, kaj je bil: vzoren domoljub in odličen katoličan. Kot tak je odklanjal komunizem in vsako njegovo obliko. Deloval je samo v katoliških društvih. Večkrat je zastavil svojo besedo, ko so se z njim prerekali komunisti. To unijo povedati tisti, ki so so vrnili iz Amerike in so ga tam poznali. O ujem piše »Ameriška domovina« takole:
»France Trebše! Vsi smo ga poznali in ljubili kot umetniško dušo, ki je v slovenski pesmi oboževal slovenski narod. Dolgoletni pevovodja tukaj z nevenljivimi zaslugami v G. D. D. S, v Prosveti in v Slovenskem domu, organizator velikih zborov, doma iz Srpenice ob bistrih virih lepote slovenskih planin in pesmi, je dosegel brez dvoma višek svojega umetniškega u-stvarjanjii prav v Gregorčičevih verzih:
Tone, sonce, tone za večerne gore,
z njim le moja tuga utoniti ne moro.
Kako hitro mu jo utonilo!- Nji1 če ni tega mislil, pa nas je 30-bra izneiiadila bridka vest, da Je t vedno zatisnil oči star komaj 45 V Slovenskem domu je mrtvaškem odru, v tisti sobi. U jo toliko let vodil pevske vaje. S ® line in stotine rojakov so ga PrJ® poslednjič pozdravljat; med timi venci so ga spremljali k .jtniu počitku.
Ob odprtem grobu mu je I-'evS zbor zapel v slovo...«
Tako piše Slovenski katolik časnik v Ameriki. Mi pa ti mo: Z Bogom, France! Naj ti
klika zemlja tujine! Spomni
nat{
i ujiuu. »-'r	,	-p,
nam bo drag vse žive dni! P1'1	.
gu moli za svojo ljubljeno doin°'^ 110, da bi zaživela v tisti resnici luči, ki je odsev večne Resnice Luči.
BILJANA
Pred dvajsetimi leti je g. prof. Filip Terčelj vodil v župniji družinski večer. Vsem s ostale globoko vtisnjene v Spo®1® njegove vzpodbudne in poducU1 besede. Žal, da je lepi večer jB01 končati v znamenju fašistični nasilja. Briški mogotec D’0twD^ pridrvi s svojimi pajdaši _ pri smoli g. profesorju par zausin' Vsi uavzoči so se zgražali ua^ surovostjo. Kako težko nam 3e u‘ lo, ko smo rlišali, da so je inornl £• Terčelj umakniti pred neprestan1111 zalezovanjem v Jugoslavijo, tam so njegovi lastni bratje, h * torim se je zatekel izpod fašiz^f’ napravili to, česar niti uajkruteJ61 fašizem ni zmogel. Prof. Terceti8’ tega zaslužnega moža na kultu1' nem in narodnem polju, so za.vU’>) no umorili.
Bog ve, ali so se tudi sedaj tak0 zgražali nekateri napredni BilJ811 oi?
In vendar je krogla v tilnik lie’ kaj hujšega kot zaušnica!
Darovi
'Jrhu za novo leto 500; za naš llSt 10U0: Urhu in Želu za novo leto ** Kanala 550; zavedni katoličani iz Biljano v spomin na prof. le*r’ cel j a 1000; N. N. iz Zalošč 200;
N. iz Ronk 500; v spomin Pr°*' Terčelja 300; N. N. 500; iz Vednjf na 50-j-10H'535+115; namesto cv^ti* na oltar M. B. 200; zvesti čitatelji 'l Spodnjega Krasa 500; iz ModteJf za sklad 150; iz Volč, da bi ostal1 na mestu. 100; N. N. iz Turina
Za naš tisk 500; za Alojzijevih 500, za Božič ubogim slov. otrokJ® 500. Bog povrni!
Pri celotni zbirki Zgodb Sv. P‘ sma (Lampe-Krek) mi manjka zvezek. Kdor mi moro ta zvoz^ prodati, naj se zglasi pri Uredn1' vu »Slov. Prim.«.
Duhovnik
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
Hlapec Ferjan
Proti koncu novembra je prišel nekoč Ferjan na Poljane, da obišče dekle. Tedaj se je kar začudil, kako gosposko in imenitno je bila napravljena, in njegova ljubezen je še bolj vzplamtela do nje. Dekle ga jo obsipalo s sladkimi besedami iu ljubeznivostjo, potom pa je začelo tožiti:
»Moj ljubi Ferjan, ti še niti ne veš, kako sem vesela, da morem ztpet s teboj govoriti. Tukaj mi gre veliko slabše kot pri Dobrovoljcu v Tihem dolu. Kot natakarica potrebujem silno veliko obleke in perila in obuvala — noben človek bi tega ne verjel —, moja plača jo pn sramotno nizka, ker gospodar veliko previsoko ceni napitnino, Kar pa dobim kot napitnino, ni vredno besede. Ob tem času ue pnde skoraj nič gostov. O božiču in za pust bo že bolje, toda sedaj je revščina. Poleg tega moram jamčiti za pijačo in jedi — in tako se ne zgodi redko, da odnese kak postopač peto, ne da bi plačal, tako da moram jaz trpeti škodo. Na ta način grem v dolgove in ne vem, kaj ukreniti. Ti si edini človek, ki bi mi mogel svetovati in pomagati.«
»Jaz ti pomagati? Le kako pa?« je vzkliknil fant boječe.
»Rada m imela zopet predujem, niajliuo posojilo, recimo petdeset goldinarjev, potem bi že laže dihala.«
Ferjanu je zagomazelo kot mravljišče po hrbtu.
»Ali nimaš sama prihranjenega denarja?« se je izmikal.
»O seveda, skoraj sedem sto goldinarjev,« se jfc pobahala; »te ’.mam naložene ua obresti pri svojem stricu Osojnikarju v Zagorju. Os oj nikar ja boš pač poznal.«
»Poznam ga ne, toda slišal sem žo včkrat o njem. Baje je zelo bogat. Kako si r; njim v sorodstvu?«
»Brat je moje rajnke matere.«
»Tako, tako.. In imaš res pri njem naloženega toliko denarja?«
»Če ne verjameš, ti lahko dokazom. Počakaj za trenutek.«
Dekle je smuknilo vstran in se čez pet minut zopet vrnilo z veli-lim listom v roki. Na ujem je bilo z nerodnimi in skrivljenimi črkami napisano:
>: Spodaj podpisani s tem potrjujem, da mi je izročila v varstvo moja nečakinja Roza Mlakarjeva 650 gl., reji šest sto petdeset goldinarjev. Obvezujem se, da bom o-brestoval to glavnico s petimi odstotki na leto in da jo izplačam
svoji nečakinji takoj, ko jo bo zahtevala, brez naprejšnje odpovedi.
Zagorje 30. oktobra 1895.
Matevž Koren, po domače Osoj-nikar «
Ferjan je debelo pogledal in odprl usta ter nato rekel:
»Saj imaš pa ogromno denarja in lahko od toga kaj dvigneš.«
»Tega ne storim«, je izjavila Rozka. »Prvič, ker bi si utegnil stric kaj slabega misliti, če bi dvignila sedaj denar, ko vendar meni, da imam lep zaslužek, in drugič hočem pustiti glavnico skupaj, iser mi donaša visoke obresti in nama bo prišla nekoč prav. — Mislim si takole: sedaj mi pomagaš ti iz zn drege, naslednjo leto se pa tako poročiva in tedaj pojde itak vse v eno vreča Vzela bova v najem kako posestvo, trgovino ali gostilno in takrat bova dobro uporabila moj prihranek.«
»Toda vse moje bogastvo ni večje kot sto osemdeset goldinarjev. Če ue varčujem, ne bom imel nič,« je vzdihnil fant bridko.
»Nič ne de. Saj delava vendar skupno za eno vrečo in najbolje hraniva, če pustiva mojo glavnico nedotaknjeno. Sicer pa boš kot vodnik tujcev poleti zaslužil ogromnega denarja.«
Ferjan je požiral sline, hrkal m
ječal.
»To je tvegana stvar«, je zavzdihnil.
»Zakaj tvegana stvar?« je vprašalo dekle užaljeno. »Ali si mar v skrbeh za svoj denar! — Če se od danes v enem letu ne poročiva, tedaj ti povrnem posojilo s štirimi odstotki obresti. Moja gfavnica ti bo pač dovolj varno jamstvo.«
»Da — da... Toda... toda...«
Bilo mu .ie grozno težko, da bi se dal še enkrat oskubiti. Tedaj se j® ..ačela Rozka zopet mrdati.
»Nobenega, zaupanja nimaš do mene,« je rekla bridko, »in ker ni’ maš zaupanja, tudi nimaš ljubezni; in brez ljubezni se ne moreš z menoj poročiti. Srce me boli tako sil'
, da bom umrla. Pa saj je bolje, la si dava besedo nazaj. — Z Bogom!«
Okrenila se je, si pokrila z rokami obraz, se navidezno jokala m stopila nekaj korakov od njega. " Tedaj je dobrega Ferjana zmagal0-
»Rozka, moja ljuba Rozka, kaj ti pade v glavo?« je zaklical, »za tako nezvestega me ne smeš imet1-Denar boš že dobila, v naslednjih dneh ti ga prinesem. Midva spadava skupaj in drživa skupaj.«
Dekle je brez velike težave doseglo svoj namen.
(Nadaljevanje)