EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2018 - Št. 4 September- Oktober-November Teta Zinka Lepega avgustovskega popoldneva sem dotivel nekaj nepozabnega. Ob soncnem zahodu se nas je na vasi, v kateri tivim, zbralo nekaj vašcanov in sorodnikov na sprošcenem klepetu. Med nami je bila tudi petinosemdeset letna teta Zinka, mlajša sestra teninega oceta. Opazila je, da se iz zvonika domace cerkvice oglaša drugacno zvonjenje, „da v cugi zvoni., torej da oznanja odhod v vecnost osebe iz našega kraja. Ko se je zvonjenje ponovilo samo še enkrat je ugotovila, da gre za osebo tenskega spola. Ugibali smo kdo bi to lahko bil. Na pobudo tete Zinke smo takoj zmolili Ocenaš in Zdravo Marijo za osebo, za katero še nismo vedeli. Trenutek je bil nepopisno lep in poln dobrih misli do pokojnice. Še isti vecer smo zvedeli, da je preminula, starejša gospa iz vasi, zelo dobra mati in ljubeca babica. Drutina pokojnice me je prosila, ce bi lahko pel ob slovesu iz hiše in pri maši zadušnici. Z veseljem sem sprejel, ceprav priznam, da je za pevca petje ob takih dogodkih vcasih tetje kot nastop v koncertni dvorani. Marsikaj v teh obredih slovesa te, namrec mocno gane. Pogreb je bil še „po ta starem.. Iz hiše smo šli v procesiji, spredaj krit in slovenska zastava, za njimi svojci in znanci. Mlada gospa iz vasi je prevzela vodenje skupnih molitev. Tako sem kmalu opazil, da se je ustavila pri znamenju, ki je pred našo hišo. Molili smo z namenom, da bi preko te molitve, vsakdo, ki bi imel še kakšno zamero do pokojnice, njej to lahko odpustil. Kako lepa spravna gesta! Tako smo se na poti proti cerkvi ustavili vsaj še petkrat in molili z istim namenom. V naši vasi še ohranjamo navado, da se tiste dni po pogrebu zbiramo na domu pokojnika, za skupno molitev, za mir in pokoj duše. Teta Zinka je po rotnem vencu še na pamet vodila litanije, na katere smo odgovarjali „prosi za njo.. Ti obredi so me spominjali na poslikave slikarja Gasparija, ki je z velikim obcutkom za lepoto dokumentiral naše obicaje. Zame, ki sem odrašcal v tujini do 40. leta starosti, so bili ti trenutki zelo bogati in so se mi vtisnili v srce. Še bolj jasno mi je postalo od kod nam Slovencem naša omika, naša kultura, naše navade, kaj nas dela take kot smo. Vse to bi rad ohranil v zavesti, da bom iz teh modrih navad lahko še crpal duhovno moc za naprej. Naj bodo te misli nam vsem, vernim in ne-vernim, v spodbudo in motivacijo, da ohranimo te lepe slovenske navade za naše potomce. Alejandra Med 27. avgustom in 21. septembrom so predvajali v razlicnih slovenskih in italijanskih mestih film „Alejandra”. Dokumentarni film „Alejandra” odstira zgodbo uspešne in ugledne argentinske pisateljice Alejandre Laurencich, ki je z lastno ustvarjalnostjo otivila svoje slovenske korenine, s tem pa uspela zaceliti s trpljenjem in odrekanjem zaznamovan emigrantski drutinski spomin. Vendar je to le ena od plasti njene osebnosti in identitete. S pisateljico potujemo skozi prostore in kontekste njenega bivanja in delovanja, na sledi polnokrvne tivljenjske vpetosti ustvarjalnega cloveka. Le eno je potrebno, .... Baragov vecer V soboto 1. septembra je Slovenska kulturna akcija priredila kulturni vecer v spomin slovenskemu misijonarju Frideriku Baragi, ob 150 letnici njegove smrti in pisatelju Karlu Mauserju, ob 100 letnici rojstva. Vecer je potekal pod Baragovim škofovskim geslom, ki je tudi naslov Mauserjeve knjige o tem slovenskem misijonarju: „Le eno je potrebno.. Pisatelj in pesnik Karel Mauser se je rodil 11. avgusta 1918 v Zagorici pri Bledu. V Ljubljani je leta 1939 vstopil v semenišce iz katerega je izstopil leta 1944. Med vojno in komunisticno revolucijo v Sloveniji je bil leta 1943, kot bolnicarski stretnik pri posadki Vaških strat, zajet na turjaškem gradu, odpeljan v kocevske zapore, od tam pa kot ujetnik v Sticno, od koder je pobegnil v Ljubljano. Tam je delal kot sourednik Slovenceve knjitnice. Januarja 1945 se je porocil z Mimi Habjan. Po drugi svetovni vojni je bil z drutino izgnan iz Slovenije. Nekaj let je tivel v begunskih taborišcih na Koroškem, nato se je leta 1950 preselil v Z.D.A.. Umrl je v Clevelandu leta 1977. Prvo prozo in pesmi je pricel objavljati leta 1938 v listih Dom in svet, Mentor, Mlada setev in Vrtec. V begunstvu je objavil najvec pri Mohorjevi drutbi v Celovcu in Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu, pa tudi v zdomskem in izseljenskem tisku v Z.D.A. in v Kanadi. Mauserjevo edino pesniško zbirko, »Zemlja sem in vecnost«, je izdala S.K.A. ob prvi obletnici njegove smrti. Najbolj znan je po svojih romanih in povestih, kot so „Kaplan Klemen., „Sin mrtvega., trilogija „Ljudje pod bicem., „Na Ozarah. in „Jercevi galjoti.. Mauserjeva proza je prevedena v španšcino, nemšcino in francošcino. Friderik Irenej Baraga se je rodil leta 1797 v grašcini blizu kraja Mala vas pri Dobrnicu. Ko je bil star 11 let mu je umrla mama, štiri leta potem pa še oce. Po koncani gimnaziji v Ljubljani je študiral pravo na Dunaju, obenem se je ucil jezike, kot anglešcino, italijanšcino in francošcino. Na Dunaju je spoznal redemptorista Klemena Dvortaka Hofbauerja, katerega je papet Pij X. leta 1909 razglasil za svetnika. Ta je v njem prebudil teljo po duhovniškem poklicu. Po koncanem študiju prava se je vrnil v domaci kraj, prodal grad na Trebnjem, ki ga je podedoval po ocetu, in se vpisal v bogoslovje v Ljubljani. Septembra 1823 je bil posvecen v duhovnika. Škof ga je poslal za kaplana v Šmartno pri Kranju, kjer so mu nasprotovali janzenisti. Zato je bil premešcen v Metliko, kjer tudi ni naletel na razumevanje tupnika. Ko je bral o potrebi misijonarjev za severno Ameriko, se je odlocil, da bo šel v misijone. Dobil je škofovo dovoljenje in odpotoval v severno Ameriko, kamor je prišel leta 1831. V Ameriki je deloval najvec med indijanskimi rodovi. Znano je, da je zanje izdal vrsto knjig kot na primer slovnico in slovar jezika Otavanov ter molitvenika v otavšcini in ocipvejšcini. Za svoje slovenske rojake v domovini je napisal vec clankov pa molitvenik »Dušna paša«, ki je bil kmalu poznan po vseh slovenskih detelah. Kulturni vecer S.K.A. je pricel predsednik Damijan Ahlin. Opisal je delo pisatelja Karla Mauserja in misijonarja Friderika Baraga, ter seznanil navzoce z avtorji, ki so pisali o Baragu. Nato je Marjana Pirc Ahlin predstavila film, ki je pokazal intervju z zgodovinarko Ireno Markovic, avtorico knjige „Irenej Friderik Baraga - misijonar in škof med Otavci in Ocipvejci., ki je bila lani izdana pri Mohorjevi drutbi v Celovcu. Intervju je snemala katoliška televizija EXODUS v Sloveniji. Za zgodovinarko so bila posebno dragocena Baragova misijonska pisma, v katerih je pisal o svojih potovanjih, pogosto na krpljah skozi zasnetene gozdove in prek zamrznjenih jezer do indijanskih naselbin. To je prva knjiga, ki v slovenskem kulturnem prostoru postavlja Baragovo misijonsko delovanje in delo ostalih slovenskih duhovnikov med ameriškimi Indijanci v okvir ameriške zgodovine in razmer v prostoru takratne habsburške monarhije. Zahvalimo se uredniku Exodus TV, ki je poslal naši ustanovi izvod te oddaje. Po ogledu filma je sledila zakuska. Oda al recuerdo – Irena Tutek 1. septembra je naša clanica, slikarka Irena Tutek, otvorila samostojno razstavo. Argentinski jutni predel je pravi carobni svet in odlicni scenariji za umetniško delo in v takih okolišcinah je Ireni uspelo to doseci v Dina Huapi - Rio Negro. O Lepa moja Vida Sobota 15. septembra je bil dan, ki ga lahko pišemo z veliko zacetnico. Sredi dneva se je vse zacelo v mestu Buenos Aires, kjer smo na radijski oddaji „Okence v Slovenijo” lahko malo izvedeli v lepem obširnem intervjuju, ki ga je vodil Mirko Vasle z Ljobo Jence o tem, kar bomo videli in slišali. Popoldne so bili deletni tega obiska tudi srednješolci, pod vodstvom ravnatelja Štefana Godca, in se naucili o pomembnostih naše dedišcine. Vedeli smo, da bo naslednje jutro, sicer v skrceni obliki, v slovenskem domu v San Martinu tudi bila edinstvena izkušnja in prav tako teden dni kasneje v Mendozi ... cemu pac vse to? Za vse znanje in veselje smo hvaletni ob obisku umetnice, ki je svoje tivljenje posvetila raziskovanju in zbiranju kulturnega izrocila Notranjske in Slovenije. Iz pozabe je rešila in s svojim petjem obudila mnoge ljudske pesmi. Kot ambasadorka ljudskega petja je njihovo sporocilo interpretirala na mnogih nastopih po Sloveniji in po svetu. Za svoje delo je bila nagrajena z zlatim taborskim priznanjem Obcine Cerknica, novembra 2015 pa ji je za ohranjanje glasbene ljudske dedišcine predsednik Borut Pahor izrocil medaljo za zasluge. Bil je vecer v katerem smo spoznali EVROPSKO DEDIŠCINO ARHETIPOV V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI. To je bil vecer zgodb, mitov in ljudskih pesmi slovenskega izrocila v povezavi z evropsko dedišcino arhetipov, ki so pretiveli v sledeh izrocila še iz casa vedske kulture, Mezopotamije, Egipta in antike. Ali pa so nekateri nastali med staroselci te na današnjem ozemlju Slovenije in so se skozi rituale ohranili do današnjih dni. Gospa Ljoba Jence, hvaletni smo, da smo pretiveli tako bogat vecer ob naših zakladih. Kot je te tradicija smo srecanje obogatili z likovno razstavo našega clana, umetnika Branka Zavrtanika, kateremu se tudi iskreno zahvalimo za prispevek in cestitamo za tivljenjsko delo. Zakljucili smo dan z prigrizkom in ob prijateljskem vzdušju. V Cordobi je zativela slovenska beseda 29. septembra sta Damijan Ahlin in Marjana Pirc predavala Slovencem v Cordobi, v njihovem društvu, kjer sta predstavila slovensko literaturo, folkloro, turizem in razne zanimivosti. V imenu društva Slovencev v Cordobi je pozdravila ga. Graciela Mravlje, ki je na kratko predstavila delo Damijana in Marjane. V skoraj dvournem predavanju sta prikazala najvatnejše pesnike in pisatelje (prejšnje in sodobne), povedala nekaj zanimivosti o slovenskem jeziku ter prikazala razlicice o plesih in narodnih nošah slovenskih pokrajin z video posnetki. Ker je bilo precej zanimanja do turizma, sta tudi pripravila predstavitev turisticnih tock. Proti koncu sta pa odgovarjala na vprašanja. Vecer so zakljucili z zakusko in razgovorom, ki se je zavlekel do poznih ur. Priporocamo: „Slovenske podobe zla. Oh, Lepa mi Vida „Še pred oblikovanjem besed je clovek oblikoval sporocilne zvoke in glasove. Tako kot se še dandanašnji otrok te v maternici uci ritma in melodicnih glasov jezika, ne da bi z razumom dojel pomen besed, ga slednje oblikujejo in jim sledi iz telesnih globin dotivljanja sveta.” V tem smislu se zacenja vecer v prvem dnevu oktobra meseca, bila je osrednja tocka oz. najvatnejša tocka v turneji umetnice Ljobe Jence v Argentini. Pomembno je bilo, da je projekt predstavila v javnosti, v prostorih Univerzitetnega Centra za makroekonomske študije Argentine, kjer je bila dvorana nabito polna. „V svet se telimo podati z bogastvom slovenskega izrocila in ga osvetliti v luci evropske kulturne dedišcine. S programom storytelling koncerta bi navdihnili tudi tuje obcinstvo v premislek o njihovi dedišcini in vecje poznavanje kulturne in duhovne dedišcine Slovenije.” To je bil namen umetnice in se je tudi tako izvedel: Zacelo se je pri izvedbi Da lipa moja Wida in Stvarjenje sveta; v nadaljevanju se predstavi ribo Faroniko, ki nosi svet ter vile, ki tive na Slivnici; zvoki lastovke in kamencki so pripravili navzoce na ogled filma HIŠA IZROCILA - PROJEKT MLADI CUVARJI IZROCILA. Projekt je bil nagrajen z NAGRADO EUROPA NOSTRA 2017. Prišel je cas Krištofa - CHRISTOPHOROS - Nadangela Mihaela, tehtanje duš, Oziris in egiptovske vere v tehtanju src in zakljucku prvega dela z Orfejem. Drugi del je bil posvecen dokumentarnemu filmu „Zadnji coln” v katerem se prikate kako se iz roda v rod prenašajo vse nesnovne dedišcine varovanja te kulture ob Cerkniškem jezeru. Z umetnico sta sodelovala pozavnist Daniel Alejandro Parra in v španšcino je pa prevajal Damijan Ahlin. Po predstavitvi sta sledila intervju za strokovno televizijo univerzitetnih ustanov ter napitnica in pogovor z gosti. Dr. Darko Šušteršic »José Brasanelli, pintor, escultor y arquitecto de las misiones guaraní-jesuiticas« V soboto, 6. oktobra, je Slovenska kulturna akcija povabila rojake na kulturno srecanje, tokrat popoldne, v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši. Predsednik Damijan Ahlin je pozdravil navzoce ter predal besedo vodji likovnega odseka gospe Andrejki Dolinar Hrovat, da nam je predstavila likovno razstavo, ki je krasila dvorano z deli umetnice Bare Remec. Bara Remec je vodila likovno šolo SKA pri kateri se je izpopolnilo veliko naših umetnikov. Med njimi je bil tudi dr. Darko Šusteršic, ki je to popoldne navzocim predstavil svojo zadnjo knjigo in spregovoril o svojem raziskovalnem delu. Ob razstavi se je tudi toplo spomnil genialnosti Bare Remec. S.K.A. se zahvali sorodnikom, ki so za to prilotnost posodili slike te velike umetnice. Nato je gospa Andrejka Dolinar Hrovat predstavila dr. Šušteršica in njegovo delo. Dr. Botidar Darko Šusteršic, rojen v Novem Mestu leta 1936, je z drutino kot begunec prišel v Argentino leta 1948. Na filozofski fakulteti Universidad de Buenos Aires je doktoriral iz umetnostne zgodovine s tezo o Jan van Eycku. Od let 1988 do upokojitve leta 2014, je na isti univerzi vodil katedro za študij Renesanse. Sodeloval je tudi s prof. Hectorjem Schenone pri katedri “Arte Hispano Americano”. Od leta 1980 proucuje jezuitske misijone med Indijanci Guaraní o katerih je napisal tri knjige: “Templos jesuítico-guaranies: la historia de sus fábricas y ensayos de interpretación de sus ruinas” (1999), in “Imágenes guaraní-jesuiticas” (2010). “José Brasanelli, pintor, escultor y arquitecto de las misiones guaraní-jesuiticas” je naslov zadnje knjige katero je sedaj predstavil. Knjiga, ki vsebuje 272 strani, je bila izdana lani v Asunción, Paragvaj v 1200 izvodih. Knjigi je prilotena cedejka s slikami v barvah. Dr. Darko Šušteršic je razlotil, da na splošno niso znana imena umetnikov, ki so delovali v teh misijonih. V tej knjigi nam predstavi jezuita Brasanellija, rojenega v Milanu, ki je prispel v Buenos Aires leta 1691 in je potem do smrti leta 1728 tivel in delal v jezuitskih misijonih v Argentini in Paragvaju. Dr. Darko Šušteršic odkriva Brasanellijeva dela v desetih postojankah kjer je tivel ter prikazuje kako so se tekom let spreminjala. Ker je bilo njegovo delo namenjeno Guaranijem je upošteval njihovo kulturo, da so jih njegove stvaritve lahko nagovorile. Predavanje je bilo v španšcini ker je bilo snemano za dokumentarec o jezuitskih misijonih. Po predstavitvi so navzoci lahko kupili knjigo, katero je avtor podpisal. Kot obicajno so bila tudi na razpolago Meddobja in druge knjige SKA. Vecer smo zakljucili ob prigrizku in prijaznem pogovoru. V.K.R. In memoriam Alojz Rebula 23. oktobra, v 95. letu je odšel v vecnost akademik dr. Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, redni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred davnimi leti, je izgovoril sledece: »Ni me zaznamoval Kras, ki ga imam zelo rad, niti Loka pri Zidanem mostu, ki jo imam še raje, zadostovala mi ni niti Evropa, pac pa svetovno, planetarno obcutje,« Njegov pisateljski opus obsega pesmi, crtice, novele, dnevnike, radijske igre, eseje, romane, dramska besedila in potopisno prozo. Vec njegovih del je tudi prevedenih. Navdih za svoja dela je vedno iskal v zgodovini, zanimali sta ga tako sedanjost kot tudi preteklost celotnega sveta. Kardinal Franc Rode je ob smrti Rebule zapisal: „Koncno je dobil odgovor, ta neugnani spraševalec, ta strastni radovednet, ta nepomirljivi vrtalec v skrivnost sveta in zgodovine, koncno je dobil odgovor. Zdaj ve: vse je ljubezen. Na dnu vsega je nedoumljiva, prvotna, vecna milina in ta je ljubezen. Ranljiva ljubezen, na videz nemocna pred zlom, a koncno – zanj zdaj – zmagovita. Kaj je moralo biti zate, dragi prijatelj, srecanje s to ljubeznijo? Kako si osupel, kako si zavriskal, kako si s knetjo ponitnostjo pokleknil pred Jagnje in se mu poklonil: Patrem immensae maiestatis! In kaj si obcutil, si zdrtal? – Ko te je pritel na prsi in ti rekel: Moj si! Vecno pri meni, zvesti, hrabri, ponitni in ponosni zastavonoša Besede. Vecno v moji svetlobi, vecno v slavi svetih.. / „Ta clovek je bil svetnik. Predlagam, da celjska škofija zacne proces za njegovo beatifikacijo.. Na kardinalovo spodbudo se je odzval upokojeni celjski škof Lipovšek: „Gospod kardinal, izrekli ste zgodovinske besede, da se poslavljamo od svetnika in celjski škofiji zaupali nalogo, da pokrene postopek za njegovo beatifikacijo. V kolikor je v naši moci, obljubljam tukaj na grobu, da se bomo trudili, da bi uresnicili vaše narocilo.. In memoriam Lojze Rezelj Preteklega 10. septembra je v Buenos Airesu, v 85. letu starosti, umrl Lojze Rezelj, clan Slovenske kulturne akcije in eden najbolj dejavnih javnih delavcev slovenske skupnosti v Argentini. Pokojni se je rodil v Novem mestu 23. decembra 1933 v drutini sodnika Josipa Rezlja in njegove tene Alojzije Kozoglav. Šolal se je v Novem mestu in Ljubljani; srednjo šolo je nadaljeval v begunskem taborišcu v Italiji in jo dokoncal v Argentini. Ves cas je delal kot uradnik. Bil je tudi poslovodja slovenske tiskarne Editorial Baraga, potem pa zaposlen v podjetju Hermana Zupana. Porocil se je z Marinko Metnar. V srecnem zakonu se jima je rodilo pet otrok. V slovenski skupnosti je bil kljucna osebnost. Le kratka omemba njegovega udejstvovanja: od vsega zacetka je sodeloval v gledališki dejavnosti; clan krovne organizacije Zedinjene Slovenije je bil odbornik in osem let tudi njen predsednik (1985-1989 in 2003-2007); predan je bil misijonski dejavnosti, kjer je tudi »pel« številke na vseh misijonskih veletombolah; ljubezen do slovenske besede ga je popeljala v Srednješolski tecaj ravnatelja Marka Bajuka, kjer je dolga leta pouceval predmet Tiva beseda; ni manjkal nikjer, kjer g je skupnost potrebovala. Po ustanovitvi SKA ga je g. Ladislav Lencek povabil in mu ponudil mesto blagajnika. V tem poslu je bistveno sodeloval z našo ustanovo nad petdeset let; bil je clan in tudi vodja gledališkega odseka; za zbornik ob 40-letnici SKA je pripravil izcrpen pregled vsega gledališkega delovanja ustanove; bistven je bil pri izvedbi in tiskanju naših publikacij. Za vse to delovanje je ob prilotnosti praznika drtavnosti leta 2007 prejel priznanje Zedinjene Slovenije, ki ga ta ustanova, v soglasju z Medorganizacijskim svetom, podeli osebam, ki so posebej zaslutne za gradnjo, obstoj in napredek slovenske skupnosti v Argentini. Naj bodo te vrstice skromen izraz hvaletnosti pokojnemu Lojzetu za vse trtve, vse ure neumornega in idealisticnega dela, ki ga je polotil na oltar slovenstva v Argentini. Hvala za vse, dragi Lojze! Tone Mizerit Pridrutimo se poklonu našemu dolgoletnemu clanu gledališkega odseka, v zahvalo za prehojeno pot med nami. Lepo vabljeni! Bog ti daj na svet tivet! Boris Pahor 105 let tivljenja Pahorjevo najbolj znano delo je še vedno Nekropola, v kateri opisuje taborišcno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi in po svetu. Kot je pisatelj te veckrat poudaril, so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Tudi smo lahko slišali ali videli, da je ravno letos, ko je spolnil svojih mladih 105 let izrazil: “sam rojstnega dneva ne bom praznoval”. Ko se je rešil taborišca in kasneje jetike, si je rekel, "da se bo vsak dan poklonil skrivnosti tivljenja, da ostaneš tiv". Ko so ga spraševali kaj bi on telel Sloveniji, je odgovoril sledece: si telim, da bi Slovenija našla nacin, kako predelati preteklost, „obtalovati, kar je treba obtalovati, in drugo pustiti ob strani.. „Naj bo mrtvo, kar je bilo, in naj tivi ideja o enotnosti in bratstvu v sporazumu za rešitev slovenske drtave . In svoje stališce bi rad ponovil še velikokrat, predvsem mladim, da bi se ti bolje zavedali svoje umešcenosti v svet, svoje preteklosti in svoje prihodnosti. 1600. obletnica smrti sv. Hieronima - mot s Krasa - 30. septembra goduje sveti Hieronim. V koprski škofiji bodo v letih 2019 in 2020 zaznamovali 1600. obletnico smrti sv. Hieronima, prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih uciteljev. Sveti Hieronim je bil rojen okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je letalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. Izhodišce za ugotavljanje lege kraja je oznaka 'quod Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit'. Malo verjetno je namrec, da bi pisec mesto istovetil s sorazmerno dolgo mejo med dvema pokrajinama, bolj verjetno pa je, da je mesto istovetil s sticišcem meja dveh pokrajin na meji s tretjo pokrajino: zahodno mejo Dalmacije in Panonije na meji z Italijo. Sv. Hieronim se je poslovil 30. septembra leta 419 ali 420. V prihodnjem in naslednjem koledarskem letu bomo torej slavili 1600. obletnico svetnikovega odhoda v vecnost. Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak podpira pobudo, ki jo je dal prof. dr. Rafko Valencic, velik poznavalec sv. Hieronima in pisec knjige Sveti Hieronim – mot s Krasa (izšla je pri Zalotbi Drutina), da bi v prihodnjem in naslednjem koledarskem letu tudi kot škofija zaznamovali okroglo obletnico odhoda rojaka in ga po njemu posvecenih cerkvah na ozemlju koprske škofije in drugih znamenjih še dodatno pocastili in predstavili razlicne vidike njegove orjaške osebnosti. »V današnji katehezi bi rad predstavil cerkvenega oceta Hieronima. Bil je rojen leta 347 v Stridonu, v današnji Ljubljani v Sloveniji, v kršcanski družini. Po svojem krstu leta 366 si je kmalu izbral asketsko-meniški življenjski slog. Nekaj casa je prebival v Antiohiji in Carigradu, kjer si je pridobil zelo dobro znanje grškega in hebrejskega jezika. Od leta 382 do 385 je bil v Rimu kot tajnik in svetovalec v službi papeža Damaza. Po njegovi smrti so ga razlicne napetosti in spori, ki so bili tudi znacajsko pogojeni, nagnili k preselitvi v Betlehem, kjer je v krogu meniških tovarišic in tovarišev preživel zadnja tri desetletja pred svojo smrtjo leta 419 ali 420. V središcu življenja in dela svetega Hieronima je bilo Sveto pismo. Z veliko skrbnostjo in v zvestobi izvirnim besedilom je prevedel velik del Svetega pisma v latinski jezik, pisal komentarje k mnogim svetopisemskim knjigam in si predvsem prizadeval, da bi tudi svoje mišljenje in delovanje povsem uravnaval po Božji besedi« (Benedikt XVI., Die Kirchenväter, Benno Verlag, Leipzig 2008, str. 158). Slovenska sakralna glasba V cetrtek 4. oktobra, v cerkvi sv. Jakoba, v Ljubljani in v nedeljo 7. oktobra, v baziliki sv. Justa v Trstu je bil „koncert slovanske sakralne glasbe” v izvedbi Slovencev iz zamejstva, domovine in zdomstva, pod vodstvom Lucke Kralj Jerman. Sad dolgoletne telje dirigentke Lucke Kralj Jerman, da bi na enem mestu zbrala slovenske pevce z vseh vetrov in z njimi otivila delcek glasbe, ki ji je bil vedno pri srcu, je letos obrodil. Z vztrajnostjo ter pomocjo znancev in drutine je uspela zbrati zasedbo pevcev, ki so bili pripravljeni sodelovati. Na vajah v Buenos Airesu so izbrali tudi ime za to prilotnostno pevsko zasedbo – ki pa se je v vrvetu priprav izmuznilo iz koncertnega lista: Cor unum, kar je latinsko za „Eno srce. – eno, slovensko, srce, ki povezuje pevce slovenskega rodu iz maticne, zamejske in izseljenske domovine. Obenem je seveda v besedni igri „kor. tudi enakozvocnica, ki v romanskih jezik opisuje zbor, v slovenšcini pa oznacuje prostor, namenjen zboru, ki sodeluje pri bogoslutju v cerkvi. Sodelovali so: Spletna povezava koncerta v Ljubljani: http://radio.ognjisce.si/sl/207/ssd/28165/ Spletna povezava porocila o koncertu v Trstu: https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2018/10/tdd-Projektni-zbor-Cor-unicum-Lucka-Kralj-Jerman-Sveti-just-4e0d29b4-617c-4003-97e0-9b46a23bb3b8.html Program se je delil na dva dela ... Una travesía, un origen Iz istega izvora in raznolikega prehoda se je v prostorih UCEMA (Univerzitetni Center za makroekonomske študije Argentine) predstavila likovna razstava slovenskih in argentinskih umetnikov, ki izvirajo iz slovenskih korenin. Pod vodstvom Adriane Omahna so razstavljali: Ivan Bukovec, Andrejka Dolinar Hrovat, Ljudmila Drobnic, Helena Klemenc, Tilka Mocnik, Oscar Molek, Claudia Nose, Adriana Omahna, Amalia Perez Molek, Marko Rebozov, Karla Skvarca, Veronika Šparhakl, Karina Ušaj, Lucka Voršic Bidone, Vladimir Voršic, Branko Zavrtanik in Irena Tutek. Potovanje ki povezuje Slovenijo in Argentino v samem likovnem jeziku … Otvoritev je bila 24. oktobra . „V tivi spomin” Luka Debevec Mayer Naš dolgoletni clan in prijatelj Luka Debevec Mayer bo 16. novembra predstavil koncert ob izidu prve zgošcenke, v Slovenski filharmoniji. Luka Mayer Debevec se je rodil v Argentini slovenskim staršem. Odrašcal je v umetniško nadarjeni drutini. Od petega leta dalje je nastopal kot dramski igralec. Po univerzitetnem študiju filozofije ga je glasbeni talent povedel v sloviti Teatro Colón v Buenos Airesu, kjer redno sodeluje. Nastopa z vodilnimi orkestri v najvatnejših dvoranah Jutne Amerike, kjer pretetno razvija pevsko kariero. Sad petindvajsetih let turnej s sakralno glasbo, predvsem v Sloveniji in zamejstvu, pa je doticna prva zgošcenka, pod imenom „V tivi spomin.. Poezija Milana Komarja, je uvod v knjitico z besedili. Organizator koncerta in izdajatelj zgošcenke je Zalotba Drutina. Koncert ob dnevu spomina na mrtve 26. oktobra je bil „koncert ob dnevu spomina na mrtve” v Slovenski filharmoniji, v dvorani Marjana Kozine. Pri izvedbi so sodelovali Orkester in Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Nil Venditti, in solisti Nina Dominko – sopran, Lucas Somoza Osterc – bariton, ter Tomat Sevšek – orgle. Program je bil: César Franck: Drugi koral za orgle v h-molu, FWV 39; Gabriel Fauré: Requiem v d-molu, op. 48 (Introitus in Kyrie, Offertorie ); César Franck: Ofertorij za orgle v f-molu, FWV 24 (iz Posthumnih skladb / Pičces posthumes); Gabriel Fauré: Requiem v d-molu, op. 48 (Sanctus, Pie Jesu, Agnus Dei, Libera me, In Paradisum). ska.novice@gmail.com GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Accion Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.