"ft«tnn» ntaAim » fnt«««M. Leto XVIIL, št« 7 L^:Mfana, sobota 9» lannarfa 1^37 Cena 2 Din Jpravuiaivo; ojuDljana, tinarijt-vb ulica A — Telefon S t. »122, 312Giornale dTtalia« objavlja uvodinik, v katerem pravi, da je že sam predlog, naj se iz Španije odstranijo vti nešpanci, jasen dokaz dobre volje fašistične Italije v duhu popolne in resnične nevtralnosti, španska državljanska vojna mora zopet postati izključno španska nacionalna zadeva, kakor je bila v prvem začetku, preden ni madridska vlada dovedla v Španije- agentov Moskve, ki skušajo izkoristiti priliko za svoje razdiralne cilje. Italija ima čisto ve» t In bo sedaj mirno čakala, kakšno stališče bodo glede na te predloge zavzele druge države. Sedaj se bo pokazalo, kako daleč jim je za resnično nevtralnost. Kajti, če italijanske in nemške predloge odklonijo, b • to jasen dokaz, da hočejo s svojimi predlogi samo pomagati madridski vladi, ki je v vedno večjih stiikah. Kontrola obale zopet v ospredju London, 8. januarja, k. V torek se bo sestal pododbor za nevmešavanje v španske zadeve. Zaradi delno pozitivnih odgovorov iz Rima in Berlina pripisujejo njegovi seji poseben pomen. Splošno sodijo, da bodo predvsem odpadle vse tehnične težave, ki so nastale v zadnjem času za organizacijo mednarodne kontrolne službe v lukah in na najvažnejših obmejnih točkah Španije. Spričo splošnega nezaupanja v uspešno delo te kontrole so se posamezne države, ki bi morale prispevati za vzdrževanje kontrolnih organov, že obotavljale in tako so zlasti Portugalska, Rumunija, Albanija, Madžarska in druge države odklonile svoje prispevke za kontrolno organizacijo, za katero je po podatkih nevtralnostnega odbora potrebno skoro milijon funtov šterlingov. Pravijo, da bodo sedaj vsa ta vprašanja urejena v najkrajšem času, ker je treba izkoristiti priliko, ki se je sedaj ponudila z italijanskim in nemškim odgovorom, da bi se preprečilo nadaljnje pošiljanje prostovoljcev in sploh vojnih potrebščin v Španijo, šele pozneje naj bi se uredilo tudi vprašanje o umiku vseh tujih elementov iz Španije. »Evening Standard« poroča, da je britanska vlada pripravljena plačati svoj obrok 100.000 funtov za finansiranje kontrole nad izvozom orožja na špansko, če obe vojujoči se stranki na španskem pri-staneta nanjo, prav tako pa morajo tudi vse druge države, zastopane v odboru za nevmešavanje, pristati na plačilo svojega deleža. Francoski načrt Pariz, 8. januarja, b. Francoska vlada je predložila Foreign Officeu konkretni načrt, kako naj bi se najprimernejše izvedla popolna nevtralnost tujih držav napram dogodkom v Španiji. Gre za mednarodno blokado španske obale, ki naj bi jo izvedla mednarodna pomorska policija. Tuje ladje bi smele v španr'-e luke le, ako bi v bližnjih izvenšpanskih lukah bile najprej podvržene natančni preiskavi in bi nato dobile od mednarodne policije posebno dovoljenje. Kontrola na suhem (mišljeni sta Francija in Portugalska) naj bi se izvajala s pomočjo mednarodnega policijskega kor-dona, ki naj bi strogo nadziral ves obmejni promet. Izgledi za tak sporazum vseh prizadetih sil so po najnovejšem italijanskem in nemškem odgovoru, kakor sodijo v tukajšnjih političnih krogih, zelo problematični. Včeraj od lizbonske strani razširjeno vest, da bosta tovor nemškega parnika »Palos« in zadržani španski potnik izročena Nemčiji, valencijska vlada kategorično demantira. Valencijska vlada namerava nasprotno afero »Palos« predložiti odboru za nevmešavanje v Londonu „Times" o položaju London, 8. januarja, u. »Times« so objavile izčrpno poročilo o položaju v Španiji, v katerem označujejo državljansko vojno kot borbo med inozeinci, brez katerih bi bila že davno končana. Nemško pehoto so poslali na madridsko fronto predvsem kot nadomestilo za maroške čete, pri katerih je padlo 90 odstotkov moštva. V Španiji je 10.000 nemških vojakov in prav teh 10.000 mož je odveč. Stališče generala Franca ni-kak Degrellovih političnih govorov po radijsk;h postajah, ki jih kontrolira fašistični režim. Degrelle da je rabil v svojih govorih žaljive izraze za belgijsko vlado, ki je bila doslej v dobrih odnosa jih z italijansko Nota izraža nezadovoljstvo. keT je italijanska vlada dopustila, da se po italijanskih radijskih postajah vodi kampanja proti sedanjemn političnemu stanju v Beljriji. Če bi se takšna kampanja nadaljevala se bodo odnošaji med Italijo in Belgijo nujno resno poslabšali. Pravo ozadje spora med Turčijo in Francijo Turčija želi, da Francija popolnoma razjasni svoje razmerje do nje — Odklonjena ponudila za sklenitev prijateljske pogodbe Posredovanje Anglije London, 8. januarja, b. Poročila o ne- Pariž, 8. januarja, b. Časopisje se danes zelo obširno peča z razvojem fraaoaJko-turškega spora zarad Aleksandrebte in registrira vsa poročila o zbiranju turških čet ob sanjski meji. Nekateri listi napovedujejo, da bo Turčija brez nadaljnjega oklevanja enostavno vojaško zasedla vse sporno ozemlje in postavila Francijo pred izvršeno dejstvo. Zaradi tega se pojavlja v pariških krogiih precejšnje vznemirjenje. Listi tolmačijo nenavadno ostro turško postopanje kot izraz turškega nezadovoljstva zaradi zbliževanja Francije z Italijo, ki je prišlo že tako daleč, da je n. pr. lami Francija odbila turško ponudbo za sklenitev medsebojnega prijateljskega pakta s sklicevanjem na obzire do Italije. Turčija se tedaj boji, da se ne bi Francija še bolj naslonila na Italijo in njo prepustila svoji usodi. Zato se je sedaj posltižila te demonstracije in zagrozila celo z zasedbo spornega ozemlja, ako Francija ne razjasni svojega razmerja do Turčije. Kdo je naščuval Turčijo Francoski listi skušajo dognati, kdo je kriv odločnega nastopa Turčije. Po mnenju nekaterih je na Turčijo vplivala predvsem Nemčija ter opozarjajo v zvezi s tem na nedavni obisk dr. Schachta v Ankari; drugi listi zopet zatrjujejo, da je Anglija dala Turčiji pobudo za zahtevo po avtonomiji aleksandretskega okraja v Siriji, ki mu je bil po lozanski pogodbi L 1921 pa tudi po mirovni pogodbi med Turčijo in Grčijo 1. 1926 priznan turški značaj, zaradi česar bi se moral sedaj v političnem smislu tudi oddeliti od ostalih sirijskih pokrajin. Baje je da! bivši kralj Edvard VIII. o priliki svojega potovanja po Sredozemskem morju in v Ankaro tedaj v tem pogledu nekaj indiskretnih izjav. Razen Nemčiji in Angliji pripisujejo francoski listi krivdo tudi Rusiji, ki hoče baje izkoristiti franco-sko-turški spor da bi Francijo prisilila k tesnejšemu sodelovanju v Španiji. Pogajanja se nadaljujejo Pariz, 8. januarja, o. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Viennot je sprejel snoči turškega poslanika Suada in ga opozoril, da franco tka vlada še nadalje proučuje vprašanje aleksandretskega san-džaka v Siriji. Po njegovem mnenju bi bilo treba zasedanje sveta Društva narodov, ki se ima pričeti 18. januarja in na katerem naj hi ee predvsem uredilo alek-sandretiko vprašanje, odgoditi dotlej, dokler bi se med Francijo in Turčijo ne dosegel neposredni -sporazum. »Petit Parinen« upa. da bo Turčija pristala na ta predlog, da se duhovi pomirijo in da bi se laže dosegel kompromis. »Oeuvre« pravi, da je sestanek Vien-nota s Suadom rodil boljše uspehe, kakor so pričakovali. Zato upa, da se francosko-turško razmerje, ki je bilo vedno odlično, ne bo zaradi sedanjega spora poslabšalo. Nemške utrdbe ob poljski meji Varšava, 8. januarja, d. Listi se obširno bavijo z odredbo nemškega ministrstva za letalstvo o prepovedi poletov civilnih jn prometnih letal preko ozemlja med Odro in Wartho. To ozemlje ob poljski meji leži pred nemškima trdnjavama Frankfurtom ob Odri ter Kiistrinom ter predstavlja njuno sprednje področje. Poljski listi vidijo v tej odredbi nemškega ministrstva za letalstvo potrdilo svo-ječasndh ve"ti o tajnem grajenju velikih utrdb ob nemško-poljski meji. Zaradi nje ao morali tudi preložiti normalno potniško letalsko zvezo Varšava-Berlin, ki je vodila preko Bentschena. Program albanske vlade Tirana. 8. januarja, b. Albanski ministrski predsednik Kotta je izjavil sol rudniku lista »Demokratja«, da ie glavna na-loga sedanje albanske vlade izkoriščanje vseh produktivnih možnosti Albanije. Zato bodo tudi vsa posojila uporabljena samo za produktivne namene in postavke novega proračuna, ki stopi v veljavo 1. aprila, so namenjene v prvj vrsri povzdigj poljedelstva, živinoreji ter izvedbi agrarne reforme. Zamišljena je tudj ustanovitev posebne agrarne banke. Prosvetna politika bo prikrojena resničnim potrebam ljudstva, v zunanji politiki ni nobenih izprememb. Prisrčni so odnošajj Albanije do Italije, dobri jm korektni pa tudi z vsemj sosedi- Albanija želj živeti v prijateljstvu z vsemi državami, ker jj je mir potreben za njen notranji razvoj. Italijanski primanjkljaj Rim, 8. januarja, o. Finančni minister je objavil definitivne podatke zaključnih računov državne uprave. Deficit je znašal v proračunskem letu 1935/36 1.555, v prejšnjem proračunske mletu pa 1.657 milijonov lir. i Vojaška vzgoja .čalijanskega naroda Rim, 8. januarja, b. V palač; Venezia so se včeraj sestali Museolini, šef generalnega štaba fašistične milice in državni podtajnik v ministrstvu za voisko na posvetovanje o novih ukreoih za vzporeditev in nadaljnji razvoi znanih odreb o vojaški vzgoji italijanskega naroda, kj obsegajo razen rednega vojaškega roka tudi pred-in povojaško vzgojo. nadnem povečanju napetosti med Parizom in Ankaro zaradi aleksandrettskega san-džaka v Siriji so napravila na londonske uradne kroge zelo mučen vtis. Angleška diplomacija je že od včeraj zelo pridno na delu, da bi sporu odvzela ostrino in skušala najti kompromisno formulo, ki naj bi zadovoljila Francijo ln Turčijo. Pod vplivom prijateljskega posredovanja angleške diplomacije bi bila baje Francija pripravljena v toliko popu titi, da bi se za aleksandretski sandžak izdelal podoben statut, kakor velja za svobodno mesto Gdansk, sandžak sam pa bi še nadalje ostal pod najvišjo kontrolo ženevske ustanove. Ne ve se še, ali bi tudi Turčija odobrila tako kompromisno rešitev, vsekakor pa zatrjujejo na merodajnem mestu, da bo Anglija še nadalje uporabila ves svoj vpliv v Ankari, da bi se spor med obema zaveznikoma mirno rešil. Kaj hoče in česa se boji Turčija London, 8. januarja, o. Angleški tisfc poroča, da je turški poslanik v Parizu postavil francoski vladi naslednje zahteve: 1. Sirija, Libanon in sandžak Aleksan-dretta morajo postati federativne enote nove neodvisne sirijske države. 2. Francija naj sklene s Turčijo prijateljsko pogodbo in se zaveže, da v sandžaku ne bo zgradila nobenih vojaških utrdb. Listi sodijo, da francoska vlada teh dveh zahtev nedvomno ne bo mogla sprejeti. »Daily Telegraph« je poleg tega objavil informacijo iz Pariza, po kateri se je Turčija odločila za odločilno akcijo v sprru s Francijo, pri čemer se bo opirala na naslednja dejstva: 1. v primeru italijanJko-framcoskega spcrazuma o sredozemskih vprašanjih bi lahko Francija v sporazumu z Anglijo Italiji odstopila oba sandžaka. 2. Anglija in Francija imata sedaj polne roke dela s špansko državljansko vojno in se bosta le težko upirali izvedbi turških načrtov v Levantu! 3. Izvršena dejstva eo najbolje preizlkušaaa sredstva za dosege turških aspiracij. Demonstracije v Aleksandreti Carigrad, 8. januarja, br. Prihod komisije Društva narodov, ki naj bi proučila položaj na ozemlju zaradi katerega je nastal spor med Turčijo in Francijo, je dal povod za velike demonstracije. Več deset tisoč ljudi je pred komisijo demonstriralo in zahtevalo priključitev tega ozemlja Turčiji. Posebno ogorčenje je izzvalo dejstvo, da se je komisija najprej obrnila za pojasnila na francoske upravne uradnike. Oblasti so le z največjim naporom zadušile nadaljnje demonstracije. Položaj je zelo napet. Poljsko-turški dardattelski dogovor Varšava, 8. januarja, b. Pogajanja, ki jih je zadnie tedne vodi1'a poljska vlada s Turčijo glede ureditve poljskega prometa skozi Dardanele, so bj]a te dni ugodno zaključena. Poljska je bila namreč na ureditvi tega vprašanja v toliko interesirana, ker vzdržuje na progi Coetanza _ Istambul — Atene Haifa redno pomorsko progo, kii služi predvsem tovornemu prometu s Palestino. Formalen pristop Poljske k dardanelaki konvenciji, kakor je bila v avgustu 1936 podpisana v Montreuxu, ni bila mogoča, ker so bile po izrečni turšk; izjavj razširjene vse pravice podpisnic te konvencije tudi na Poljsko. Rumunska vlada ie bila sproti obveščena o poteku poljsko-tursk i h pogajanj, pri katerih je bija posredno tudj sama interesirana. Neurathov obisk na Dunaju odgoden Dunaj, 8. jansko-ruskjh pogajanj o določitvi meje med Rusijo Ln Mandžukuom, da bi se tako enkrat za vselej omejili rn morda celo odpravili vsi obmeini spopadi. Beležke Zagrebška konferenca jugoslovenskih škofov Kakor smo že poročali se je včeraj v Zagrebu začela konferenca jugoslovenskih katoliških škofov. Po vesteh iz Zagreba prisostvuje konferenci 17 škofov in naško-fov, odnosno njihovih zastopnikov. Prisoten je tudi novi beograjski nadškof dr. Ujčid, ki je prispel v Zagreb iz Ljubljane skupno z ljubljanskim škofom dr. Rožma-nom. Konferenca bo trajala po dosedanjih dispozicijah tri dni. Ko bo končana, bo o njej izdan službeni komunike. Kakor se zatrjuje, bodo škofi sestavil; tudi skupno pastirsko pismo, ki bo pozvalo vernike k energični in vztrajni borbi proti komu- nizmu. Kupuj domače blago! Simbol državnega in narodnega edinstva Glavno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja v božični številki o nacionalnih smernicah državne politike. Podčrtava zasluge, ki so si ji stekli v tem pravcu kraljevi namestniki, »ki so delali v imenu krone in državnega poglavarja v imenu našega mladega kralja .. Vsak Jugosloven. ki spoštuje samega sebe, mora spoštovati tudi svojega kralja Kraljestvo je najmočnejši steber naše narodne moči, je simbol našega narodnega in državnega edinstva Namestniki so storili vse da dvignejo ugled in avtoriteto krone in narod jim mora biti zato iskreno hvaležen.« Prekomasacija občin »Službeni list« banske uprave priobčuje tri ukaze kraljevih namestnikov, datirane z 9. decembrom m. 1. S prvim ukazom se iz občine Metlika okolica izloči bivša občina Črešnjevec in se priključi občini Semič. Z drugim ukazom se ustanavlja nova občina Golnik s sedežem v Goričah v kranjskem srezu. V občino spadajo kraji Golnik iz občine Križe ter kraji Trstenik, Povlje, Babni vrh, Zabije, Čadovlje, Pan-geršica, Zg. Tenetiše, Sp Tenetiše, Goriče, Letence, Kamr.jek, Srednja vas in Svarje-Zalog iz občine Preddvor. S tretjim ukazom se spreminja ime občine Breg v ptujskem srezu v občino Hajdino in se obenem prenaša sedež občine z Brega v Zg. Hajdino. Hrvatski kmetski pokret ostro odklanja komunizem V nedeljo se je vršil v Maruševcu shod kmetskih pristašev bivše HSS in rudarjev iz premogovnika Ladanj. Glavni govornik je bil poslanec Ljudevit Tomašič, katerega ime je postalo znano tudi širši javnosti ob priliki kerestinskih dogodkov. Posl. Tomašic je govoril o odnošajih med komunizmom in miselnostjo hrvatskega kmetskega pokreta. »Hrvatsko delavstvo ima v kmet-skem pokretu svojega najboljšega prijatelja in zaveznika. Ni pa mogoče doseči socialne osvoboditve brez političnega osvo-bojenja. Svoboda, za katero se bori hrvatski kmetski pokret, pomeni istočasno tudi osnovanje nove družbe, ki bo zgrajena na načelih kmetske demokracije. Hrvatski kmetski pokret odklanja vsako diktaturo, pa naj prihaja od desnice ali levice.« O odnošajih med komunizmom in ideologijo b. HSS razpravlja tudi uvodnik «Hrvatskega dnevnika«, ki odklanja samo pasivno obrambo proti komunizmu s pomočjo raznih govorov in brošur o škodljivosti komunizma. Komunizem je treba pobijati z odstranjevanjem vzrokov in posledic, zavoljo katerih se ga ljudje oprijemajo. Ljudem je treba dati priliko za zaslužek, pa bo dobra polovica komunistične nevarnosti likvidirana. Komunistično idejo je mogoče pobijati samo z zdravo miselnostjo, kakršno vsebuje hrvatski kmetski pokret. Kmet brani in hrani svoj dom in črpa v narodni misli življenjski optimizem, brez katerega ni uspeha. Borba okrog radičevske knjige Prosvetna organizacija bivše HSS »Se-ljačka sloga« je nedavno izdala knjigo »Se-lo govori« z zbirko literarnih del kmetov, pristašev dr. Mačka. Knjiga je bila sprejeta v hrvatski javnosti z velikimi simpatijami in tudi strokovno zelo dobro ocenjena. Z njo pa so bili hudo nezadovoljni zagrebški klerikalci, ki so našli v njej materialistične nazore in več ali manj prikrito marksistično mišljenje. Sedaj se je pridružil zagrebškim klerikalcem tudi sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo nadškofa dr. Iva Šariča, ki je sicer znan kot oduševljen pristaš in oboževalec dr. Mačka. »Katolički tjednik« pravi, da so napisali knjigo »Selo govori« kljub lepemu podnaslovu »Zbornik hrvatskih kmetov« ljudje, ki so vse prej kakor pravi kmeti. Knjiga je prežeta marksistične miselnosti in proglaša duhovnike za največje izrabljevalce hrvatskih kmetov. »Glavni krivec vseh kmetskih tegob sta gospoda in cerkev s svojimi duhovniki. Dovolj nam je suženjstva. Mi ne maramo več dragih duhovniških blagoslovov in naukov katoliške cerkve. Mi stremimo za življenjem, ki ga živi danes ruski kmet.« Tako označuje »Katolički tjednik« tendenco te knjige. Na žalost je nimamo pred seboj, da bi lahko sami pogledali, kako in kaj je z njo. Ker pa je znano ostro odklonilno stališče dr. Mačka ne le proti komunizma, marveč tudi proti tako zvani Ijoidski fronti, resno dvomimo, da bi bili navedeni očitki utemeljeni. Sicer pa smemo pričakovati, da se bo zaradi knjige razvila nova polemika med radičevskimi in hrvatskimi klerikalnimi listi, pa se bo morda takrat dalo razvideti kaj več. Naša politična zrelost V banatski občini Crepaji so se vršile naknadne občinske volitve. Postavljene so bile tri liste: JRZ, združena opozicije in Hodžerovi borbaši. Zmagali so borbaši. Ko pa se je novoizvoljeni občinski odbor sestal na svojo prvo sejo. je vstal župan Laza Prvanov in izjavil, da je pristopil z vsemi tovariši v občinskem odboru k JRZ. Ta korak je opravičil s tem, da so bili vedno \ radikali in da so se poslužili borbaške firme samo zato, ker so imeli tako največ verjetnosti, da zmagajo. Ob burnem odobravanju vsega občinskega odbora je bila nato sprejeta pozdravna brzojavka pred-. sedniku JRZ dr. Milanu Stojadinovicu Ali I so »borbaški« občinski svetniki obvestili Krščanstvo in nemštvo Manfred Ribbentrop o stališču narodnih socialistov do cerkve in krščanstva Berlin, 8. januarja, b. StaliSče nacionalnih socialistov do cerkve in krščanstva se posebno zrcali iz govora, ki ga je imel te dni na posvetovanju nemškega verskega gibanja v Hannovni Manfred Ribbentrop, brat nemškega londonskega poslanika Joa-chima Ribbentropa. Manfred Ribbentrop je izvajal med drugim: Vsakdo se pri nas rodi kot Nemec, ne pa kot katoličan ali protestant. Zato more le v nemštvu najti osnovo za svoje svetovno prepričanje. Nikakor ne zadostuje, ako smo samo politično nacionalni socialisti, kajti du • .J svet se meša s političnim in ju ne moremo ločiti. Oba skupaj sta šele enota. Kdor torej reče A k političnemu svetovnemu na- zoru, mora dodati še B k verskem«; fss drugo je jezuitsko. Trditev, da so vse večje cerkve srednjega veka nastale ii "krščanskega duha«, zavračam z opozorilom, da so jih končno vendarle postavljali samo Nemci. Prav tako je za nas brezpomembno, ako so v evangeliju tudi dragoceni biseri, ki tudi Germanu lahko nekaj povedo. Za nas je to vseeno, ker se kristjani sklicujejo na sveto pismo v celoti in zatrjujejo, da je bil Jezus Žid. S tem so že v naprej obsojeni na neuspeh vsi poizkusi, približati krščanstvo nemškemu narodu. Starši so dolžni odsvetovati otrokom obiskovanje cerkev. „Mladi politiki" o sporazumu Beograjsko »Vreme« objavlja v božični številki razgovore svojega političnega urednika z nekaterimi »mlajšimi politiki« iz vseh političnih taborov. Zanimive »o posebno izjave dr. Vladimirja Radiča, dr. Branka Cubriloviča in inž. Manfreda Paštrovida. Mladi Radič pravi, da hrvatski narod z največjim nestrpljenjem čaka, da se že skoraj reši hrvatsko vprašanje. Vso stvar dobro vodi dr. Vladko Maček. Treba bi Jo bilo samo pospešiti K temu nas ne silijo samo naše notranje prilike, nego tudi zunanji politični položaj. Kadar bodo izvedene svobodne volitve za parlament, ali bolje za iLstavot.vorno skupščino, kakor to zahteva dr. Maček, se bo videlo, kdo res uživa zaupanje ljudstva. Videlo pa se bo tudi, koliko imajo za seboj hrvatski ekstre-misti. Pokazalo se bo, da je edina predstavnica hrvatskega naroda bivša Radičeva se-ljaška stranka. To kar zahteva danes dr. Maček zahteva tudi hrvatski narod, ki ga dr. Maček dovršeno predstavlja. Ako bi spremenil svoj program ali odstopil od svojih znanih osnovnih zahtev, česar si sploh ni mogoče misliti, bi tvegal svojo moč in avtoriteto, ki jo ima danes med narodom. Mladi demokratski politik, odvetnik Miloš Carevič, ki uživa posebno naklonjenost g. Davidoviča, razpravlja v svojem razgovoru z urednikom »Vremena« o hrvatskem vprašanju. Po njegovem mišljenju je mogoče rešiti hrvatsko vprašanje šele po vzpostavitvi integralne demokracije. ki je edina legitimirana za rešitev tako dalekosežne zadeve. Slično mišljenje zastopa tudi mladi zem-ljoradniški politik dr. Branko Čubrilovič, ki Vladne čestitke Nj. Vel. kraljici Beograd, 8. januarja. AA. Za rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije je zastopnik predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra notranji minister dr. Anton Korošec poslal Nj. Vel. kraljici v London brzojavno čestitko v imenu kraljevske vlade in v svojem lastnem. Poročno potovanje princese Julijane Haag, 8. Januarja, br. Nizozemska pre-stolonaalednlca Julijana Je danes s svojim soprogom odpotovala na Tirolsko, kjer se mislita posvetita zimskemu športu, nakar bosta šla v Italijo in Egipt Potovanje bo trajalo približno dva meseca. o svojem sklepu tudi Hodžero, listi ne poročajo. Vsekakor je prelevitev sicer neznatnega občinskega odbora v Crepaji značilen dokaz nezrelosti in neresnosti naših političnih prilik, kjer lahko romajo i " -it t i župani in občinski odbori iz stranke v stranko, kakor gostje iz gostilne v gostilno. Vprašanje zagrebškega radia Po hrvatskih listih posnemamo, da so osrednje hrvatske kulturne organizacije pokrenile akcijo, da bi zagrebška radijska oddajna postaja prešla iz pretežno privatnih rok, v kakršnih je danes, v upravo hrvatskih osrednjih kulturnih organizacij, zlasti Hrvatske Matice, družbe Sv. Jero-nima, ki odgovarja slovenski Vodnikovi ali Mohorjevi družbi, radičevske prosvet ne centrale Seljačke sloge. Hrvatskega glasbenega zavoda in Jugoslovenske akademije. Listi opozarjajo ob tej priliki, da je bila zagrebška radijska postaja prva ne le v Jugoslaviji, marveč na vsem Balkanu. Danes pa je že dolgo premajhna in je nujno potrebna moderniziranja in povečanja, kar bi veljalo 13 milijonov dinarjev. Naročnikov ima okrog 22.000. Imenovana društva so osnovala skupen odbor, ki bo vodil akcijo, da se radijiska postaja izroči v njihovo upravo. Največjo oviro tvori dejstvo, da ima sedanja delniška družba koncesijo še za dobo osmih let. torej do 1. 1944. Avstrija in Habsburiani Pariški »Figaro« objavlja razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom Schmidtom, ki je med drugim rekel: »Restavracija Habsburžanov je izključno vprašanje avstrijske notranje politike in se tiče samo Avstrije. Ne morem uvideti, zakaj naj bi naše notranje in osebne zadeve interesirale druge države, ko se vendar tudi mi ne vmešavamo v njihove posle.« Na vprašanje ali si avstrijski narod želi restavracije, je minister Schmidt odvrnil: »Konservativni in globoko katoliški avstrijski narod ima rad monarhijo. Ako bo smatral, da mu je restavracija Habsburžanov potrebna, potem se bo tudi izvršila.« »Novosti«, po katerih posnemamo to beležko. upravičeno pristavljajo: »Ali je Avstrija Habsburžane smatrala za čisto notranjo zadevo tudi takrat, ko je zaradi smrti Franca Ferdinanda izzvala svetovno vojno?« podčrtava, da je vzpostava popolne demokracije eden glavnih pogojev srbijansae združene opozicije za začetek pogajanj o sporazumu. »Sporazum pa se mora dobro pripraviti, ker bo to državniški čin ki bo udaril nove temelje naši Jugoslaviji«. Kot zastopnik mlade generacije jugoslovenskih nacionalistov se je oglasil poleg poslanca Riste Grdjiča še narodni poslanec inž. Manfred Paštrovič, ki sta oba člana poslanskega kluba JNS. Inž. Paštrovid vidi danos najvažnejšo politično nalogo v reševanju hrvatskega vprašanja, ki prevladuje nad vsemi ostalimi političnimi problemi. Med drugim pravi: »Na kako normaliziranje naših političnih prilik ni mogoče misliti V6© ' dotlej, dokler obstoji srbsko-hrvatski spor in dokler je nerešeno hrvatsko vprašanje. Tega se jugoslovenski nacionalisti prav dobro zavedamo. Zato pozdravljamo že ▼ naprej vsak dogovor med dveh urah vendar pride kapeban. Brez razgovora zasedamo avto ki gremo dalje. Ogledovanje pokrajine ni priporočljivo. Erzerum je važna trdnjarva, pa je bolje, da se preveč ne razgleduješ, sicer postaneš sumljiv. TO je glavno mesto tuhSkoazlJslkega vllar Jeta, ki obsega velik del Armenije. Blizu 50.000 prebivalcev šteje, cd tega je 40.000 Turkov, ostali so Armenci. Z dvojnim mo- kami skrbne in nežne matere. Svojega prvenca Nj. Vel. kralja Petra n. je odgojila v duhu naših najlepših narodnih tradicij ter ga tako usposobila za velike naloge, ki ga čakajo pri vodstvu naše mlade države. Svojo skrb i'n nežnost pa razširja Nj. Nj. Ve!L kraljica Marija je s svojim | Jsaritativnim delom vzornica naših ma-i tera in žena in ko bi lahko našteli ti-| sočere ustanove, ki pod njenim pokro-| viteljstvom in z njeno gmotno pomoč-i jo delujejo v korist revnih žena in de-' ce, bi prišli v veliko zadrego, ker ne bi | mogli s tem podati niti približne slike njenega humanitarnega udejstvovanja. Še več, kakor je zabeleženo v najrazličnejših organizacijah, prispeva Nj. Vel. kraljica za revno mladež tako, da o tem nihče ne ve. Kraljica Marija se je rodila 9. januarja 1900. v Goti kot tretji otrok, druga hči rumunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Odkar jo je poroka dne 8. junija 1922. zvezala z našim pokojnim vladarjem, je bila kot prva jugoslovenska kraljica deležna ljubezni vsega naroda. To v prvi vrsti zaradi tega, ker je ves naš narod dvigala k idealom materinstva in družinske sreče s svojim najlepšim zgledom ter pri tem kazala tudi svoje razumevanje za vsa prosvetna in človekoljubna dela. gočnim zidovjem je mesto opasano naokrog. Silna trdnjava gospoduje nad vso visoko ravan jo v višini 2.000 m nad morjem. Ravan je plodna, podnebje Je sicer ostro, vendar pa poleti nastopa vročina. Volna, krzno, baker, svinec, preproge iz Perzije so galvni predmeti živahno razvite trgovine. Znamenito trdmjavsko mesto ima burno zgodovino že iz davnih časov. Menjalo je mnogo gospodarjev, Bizantince, Perzijce, Arai>ce, Turke. V ru/sko-turšikih vojnah prejšnjega stoletja je bilo večkrat oblegano cd Rusov. Tudi v svetovni vojni ga je zasedel veliki knez Nikolaj Nikolajevič, a po brestlitovskem miru je trajno pripadlo Turčiji. Turški častnik mi je pokazal hotel, kjer naj se nastanim. Obenem mi je narciil, da bo dobro, če čimprej nadaljujem pot, kajti tujcem je dovoljeno v Erzerumu le kratko bivanje. Nenadno pa je nastopil silovit mrzli val iz Sibirije. Strahorit veter in mraz sta mene in sopotnika zadržala tri dni v tem čudnem trdnjavskem mestu. Ko je naposled le prišel čas odhoda, nama je bil spet dodeljen za spremstvo iz trdnjavMtega območja častnik. In radi potnih stroškov in izgube časa praktično ne bo izplačalo, potezati se za svoje zahtevke. Za primer naj navedemo, da bodo morali delavci iz Loškega potoka poslej mimo sodišč v Ložu, Cerknici in v Dolenjem Logatcu s svojimi pravdami na sresko načelstvo v Gorenji Logatec. Obrtno sodišče v Ljubljani bo kajpak obstajalo dalje. Pod vodstvom nad svetnika Antona Avseca ie v preteklem letu obravnavalo 411 tožb, medtem ko jih je bilo predlanskim še samo Ogl«» j« rtji.tr. pod S. St 1583 od S XII 1936 266. Ta porast je treba pripisati dejstvu, da se delavci zmerom živahneje zanimajo za pravice, ki jim jih nudi socialna zakonodaja« Rekord na šmarni gori Božični prazniki, tudi pravoslavni, so pri kraju. Snega pa od nikoder. Smučke počivajo, smučarji se dolgočasijo. Da ne bo zastala kri, naj v vzpodbudo navedemo svojevrsten rekord šmarnogorskega turista,. Po njem se ravnajmo, pa bomo zdravi in čili tudi sredi zime ... Upokojeni nadučitelj Rajko Justin iz Ljubljane, ki smo se ga spominjali predlanskim v avgustu ob njegovi 70-letnici, je navdušen in vztrajen hribolazec. Navzlic svojim sedmim križem jo sleherni dan maha od svojega domka na Ižanski cesti že ob 5. zjutraj na Šmarno goro. Iz Ljubljane se popelje pozimi s prvim tramvajskim vozom do Št. Vida, potem koraka do vznožja Šmarne gore in se povzpne po najljubši poti »skozi kuhinjo«: na vrh. Tam gori ob kratkem odpočitku popije skodelico čaja in se spet vrne v Ljubljano, kamor dospe redno ob 11. V preteklem letu je g. Rajko Justin premeril Šmarno goro nič več in nič manj kakor 340-krat. Zadnji dan, na Silvestra, jo je celo obiskal dvakrat, da je dosegel omenjeno ravno število. Naj dežuje ali solnce sije, naj grmi in se bliska ali četudi najbolj sneži, — prav sleherno jutro se odpravi ta zdravi iri čili mož z doma na šmar-nogorsko turo. Res edinstven primer v planinskem sportul Rojstni dan kraljice Marije Nj. Vel. kraljica Marija praznuje danes svoj rojstni dan. Po tragični smrti svojega vzvišenega soproga, blagopo-kojnega kralja Aleksandra, se je v največji meri posvetila vzgoji kraljevskih sinov, kar vrši z največjimi odili- Vel. kraljica Marija fcodi na vso jugoslovansko deco in ni praznika, posvečenega materi in deci, pri kateri ne bi bila Nj. Vel. kraljica Marija v vsakem oziru najuspešnejša sotrudnica. Njena dobrotljivost je pobulda in temelj najrazličnejših dobrodelnih organizacij v državi im, če pregledamo delovanje najrazličnejših ustanov in organizacij za zaščito revnih mater in otrok, vidimo, da je Nj. Vel. kraljica Marija prva med aaajqx>žrtvovalnajšimi podpornicami. Še bolj pa služi v priznanje in čaščenje njene dobrotljivosti dejstvo, da je baš ona sama ustanovila razne dobrodelne ustanove ter s tem dokazala, da je sploh vse svoje življenje posvetila revežem med našim narodom, za katere tudi naša socialna zakonodaja v svojem okvirju ne more imeti potrebnega varstva. Potem je avto nadaljeval pot v ravno dolino, ki se razprostira ob slovečem Bvfraitu proti Bajazitu Na lervo roko se razprostira sovjetska unija. Na ozemlju da kraj ruske meje gospodari znani ugasli vulkan Ararat z belo glavo. Kako čudovito (je počuti tujec v teh krajih! Zavest, da je tu nekoč bila zibelka človeštva in da so se tu od davnine vršili veliki dogodki, o katerih govorijo ustna sporočila in stare knjige, počentši od Bajbdloncev, Ajsorov in Cirovih Perzijcev, ta zavest prevzame človeka, da prav spoznava svojo malenkost Prav gotovo, Eraerum z vso svojo visoko planoto oitane v epoaninu. Je nenavadna trdnjavSka oaza na meji dr/eh svetov. Počasi se razvija, a obeta se mu lepa bodočnost, odkar je turška vlada sklenila zvezati Erzerum z železnico, ki se počasi bliža od Ankare preko Siv asa do Erzindjana in bo v teku leta 1937. pri-klopljena vsemu ostalemu anatolskemu železniškemu omrežju. Nova kri bo za-plala v .starem telesu, lice Erzeruma bo na stara leta naenkrat pomlajeno. m Hajnšek. Matineja Z. K. D. Sonzacijonalni velefllm, izdelan po motivih o ugrabitvi Lindberghovega otroka! je dete gospodične F.? DOROTHEA WIECK in najmlajši filmski igralec sveta LE BOT Danes ob 14.15 tn v nedeljo ob 10.30 v ELITNEM KINU MATICI za cene Din S.50 in 5.50. 3H oniačc vesli . Kaj pravite ? Včerajšnji »Slovenec« je pod to rubriko objavil odgovor nekega 40 let v Ljubljani bivajočega Madžara, ki se še ni naučil slovenski: — Kako naj se naučim slovenski, ko nisem vseh 40 let niti ene besede slovenske slišal? Vsakdo, ki je pri meni kupoval moje blago, je govoril le nemški. V isti sapi se »Slovenec« huduje na Slovence, ker s Hrvati in Srbi govore srbo-hrvatski oziroma v pomešani »jugosloven-ščini«, namestu dosledno samo slovenski. Še bolj se huduje, ker so na ljubljanski carinarnici in še marsikje drugod samo srbohrvatski napisi, in naposled vzklika: — Naša ustava priznava, da je slovenski jezik državni jezik in zato moramo Slovenci za svoj jezik krepko nastopiti in zahtevati to, kar nam po pismu in pravici pripada. Vse polinteligente, ki prezirajo slovenščino, pa moramo osmešiti s prezi-ranjem. Ti namreč tudi srbohrvaščine ne znajo. Vse prav. V načelu se s »Slovenčevimi« izvajanji strinjamo tudi mi. Iskreno bomo pozdravili, če jih njegovi gospodje n. pr. glede državnih uradov in institucij izvedejo tudi v praksi. Da pa stvar vendarle ni tako enostavna, so se tudi »Slovenčevi« prijatelji lahko samo prepričali na Novega leta dan, ko so poslušali pri radijskih aparatih govor notranjega ministra g. dr. Korošca. Danes KRIZANTEMNI VEČER v vseh prostorih Kazine * Obisk kitajskega zdravnika. Iz Zagreba je prispel v Split kitajski delegat pri Ligi narodov dr. Li Ven Ming, ki je vodja zdravstvenega oddelka pokrajinske vlade Kvang Si. V mestu si je ogledal vse zdravstvene ustanove, obiskal pa je tudi oceanografski institut. Iz Splita potuje v Dubrovnik, od koder se bo preko Pariza vrnil v svojo domovino. Ugledni gost je dober znanec dr. štamparja, ki je kot delegat Društva narodov proučeval znanstvene razmere na Kitajskem. * O božičnicah na koroških šolah piše takole zadnji »Koroški Slovenec«; Domala v vsaki šoli našega ozemlja je prredila Sudroairika skupno s Heimatbundom bo-žičn oo % obdaritvijo otrok. Darove sta p*e amali organiziciji celo z Dunaja in Predarlskega. Mnogi učitelji so v božičnih nagovorih otroke pozivali, naj se oddolžijo dobrotnikom s tem, da bodo spoštovali nemško besedo. Nobenemu učitelju pa rienda ni prišlo na misel, da bi otroke spomnil materne besede. Občutke staršev ob tovrstni obdaritvi otrok si lahko predstavlja vsak sam. Ali ni tako, kakor da da bi jih prodajali> * Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala gospa Anica Koblerjeva iz Litije 100 Din namesto venca na grob pokojne gospe Svetčeve. Iskrena hvala! * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Prane Jožefove grenčice. Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« gTenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. S br. 15. 485/36 * Trpljenje naših delavcev ▼ Iranu. Na Sušaku in po raznih drugih primorskih krajih so neki agentje vabili delavce na delo v Iranu v Perzaji. Pripovedovali so, da so pooblaščeni najeti tisoč delavcev, ki bodo dobili dobro zaposlitev pri gradbi železnic. Od vsakega delavca so zahtevali, da predloži zdravniško spričevalo ln da sam plača potne stroške. Agentje so obetali, da bodo lahko delavci 76 odtetotkov svojega zaslužka poslali doanov, ali pa ga prihranili, ker bodo iimeli od podjetja po najnižji ceni stanovanje in prehrano. Obljubili so tudi, da bo potovanje v domovino plačalo podjetje. Mnogi delavci so si za vožnjo izpo odili denar, zdaj pa pišejo domov, da so bile obljube lažne. Delati morajo na dan 10 ur in skoraj ves zaslužek gre za prenočišča in hrano, ki je draga in slaiba. * Najstarejša pivovarna v državi je ustavila svoj obrat. Apatinsko-kulska pivovarna, delniška družba ,ki je najstarejša pivovarna v vsej državi, je ustavila svoj obrat ter odpustila vse nameščence in delavce. Ta pivovarna je bila ustanovljena v začetku 18 stoletja, leta 1922 pa je bila popolnoma renovirana ter tako uvršena med najmodernejše pivovarne v državi. Pred dvema letoma je zaradi krize prenehala izdelovati pivo in je od tedaj prodajala samo tuje pivo. * Nizko vodovje naših rek že več let ni bilo vodovje naših rek ob tem času tako nizko kakor letos. Na našem področju je Dunav najnižji pri Zemunu, kjer je vodovje visoko samo 80 cm, dočim znaša normala poldrugi meter. Pri Zemunu so se iz reke pokazali veliki peščeni otoki, ki so zelo nevarni za promet posebno zaradi tega, ker je nekajkrat po ves dan močno megleno. Z inozemstvom je ve« naš rečni promet ustavljen in ie v najnujnejših primerih prihajajo tovorni bro-dovi, dočim potniški sploh ne obratujejo. Tudi Drava je zelo nizka. Najnižja je blizu Botova in Terezijinega polja. Tisa prinaša iz Madžarske led in tudi njeno vodovje je izpod aormale. To velja tudi za Savo, Kolpo, Uno. Vrbas in Drino, če se bo temperatura v prihodnjih dneh znižala, bodo vse naše reke zamrznile. * Medved je prišel na pošto. Zanimiv dogodek se je pripetil te dni v Gornjem Ribniku blizu Ključa v Bosni. Upravite-ljica tamošnjega peštnega urada je opoldne zapirala -voj urad. pri tem pa slišala za hrbtom neko mrmranje. Ko se je obrnila, je videla ogromnega medveda, ki se je postavil pokonci v veži urada, potem pa se je spustil na štiri noge ter jo polagoma ubral do cesti proti planini. Pošta-rica se je tako preplašila, da ni dala od sebe niti glasu, a medved se zanjo sploh ni zmenil. V okolici Ključa je mnogo medvedov, a nikdar ie še ni dogodilo, da bi medved prišel blizu hiš. Ker je le malo snega in lepo solnčno vreme, so medvedi prekinili tvoje zimsko spanje in izletniki jih večkrat srečujejo na planinah. Ko je poštarica pripovedovala o svojem srečanju z medvedom, ji sosedje niso hoteli verjeti, njeno pripovedovanje pa so potrdili sledovi medvedjih šap v veži poštnega urada. * Tihotapstvo ah^ohola v vrbami banovini. V dveh letih se je v vrbaski banovini tihotapstvo alkoholnih pijač tako močno razvilo, da se je v dveh letih vtihotapilo nad 300 vagonov raznih alkohol-nriih pijač. Samo Zdiruaanje go »r.ilničarjev je banski upravi in finančni direkciji prijavilo že nad tisoč primerov tihotapstva. Združenje gostilničarjev, ki šteje 2.500 članov, trpi veliko škodo, še večja škoda pa je s tihotapstvom povzročena banovini in občinam. ▼ topnA 1r Kani na otoku Peljeieu je ia. bruhnil ogenj, o katerem domnevajo, da je tatt podtaknjen, ter je uničil ves glavni oltar in veliko Marijino sliko. Oltar je predstavna! veliko umetniško vrednost, Se večja umetnina pa je bila slika, izdelana od nekega tujega slikarskega mojstra iz 16. stoletja to restavrirana od velikega hrvatskega umetnika Celestina Medoviča • Terana JOS. BEICH sprejema mehko in Skrobtjeno perilo v najlepSo izdelavo. Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih in izpudčajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« 1 ARTIN drage E s VELIKE KOLIČINE ODPADKOV odstranjujejo iz telesa z blagim in zanesljivim učinkom ARTIN — DRAŽEJE Dr. WANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. Iz Liubljane u— Današnji družabni večer policijskih nameščencev, ki bo ob 21. v Sokolskem domu na Taboru, bo tudi letos nadvse privlačna prireditev, kakor je bil to v preteklih letih. Policijski ples si je že pridobil sloves lepe in prijetne zabave, pri kateri ni nobenemu žal, da jo je po^etil. Saj je poleg razvedrila, ki ga je imel, izkazal še svoje priznanje enemu najtežjih in najbolj važnih poklicov v službi narodne skupnosti. Igrala bo godba »Sloge «, v skladu z demokratičnim značajem prireditve pa tudi ni nikakih predpisov glede obleke, tako da vsak lahko pride v običajni promenadni obleki. Z mnogoštevilnim obiskom bo ljubljansko občinstvo tudi drevi izkazalo svoje simpatije do čuvarjev javnega reda in javne varno ti. u— Razstava Božidarja Jakca podaljšana. V nedekjo 10 t. m. ie zadnji dan razstave Božidarja Jakca, Ta dan je tudi zadnje vodstvo. vodi slikar nam. Matineja kina Sloge 1 Komična opera — bomba smeha FRA DIAV0L0 V gl. vlogah oba komika Stan Laurel in Oliver Hardy Predstave danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. Cena 3.50 in 5.50 Din. HHNHHHMMnMMHMHa u— Predavanje o Kanarskih otokih. Pri-rodoslovno društvo v Ljubljani priredi letos kot XI. poljudnoznanstveno predavanje izredno zanimiv potopis po Kanarskih otokih. Vodja afriškega oddelka na dunajskem etnološkem muzeju g. dr. VVoliel bo poročal o svojih narodopisnih raziskovanjih na teh srečnih otokih. Posebna zanimivost tega predavanja bo predvajanje starih kanarskih plesov in pesmi na originalnih gramofonskih ploščah. Pokrajinske in folkloristične slike bodo pojasnjevale predavanje. Predavanje bo 12. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. Vabljeni vsi! u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo imelo redni letni občni zbor v petek 15. t. m. ob 18. v predavalnici fizikilnega instituta na univerzi z običajnim dnevnim redom. Po društvenih pravilih se člani opozarjajo, naj pošljejo morebitne predloge upravnemu odboru do 11. t. m. u— Slavko Popov je vjrtuoz na čelu, kj uživa velik sloves v vseh kulturnih središčih srednje Evrope. Njegovj koncerti so pomembni v glasbenem življenju vsakega mesta, v katerem nastopijo. Tudi, ko je prvič igra] v Ljubljani, je s svojo igro navJušil koncertno občinstvo. Njegov II nastop bo v petek, 15- t. m. v mali fčlharmonični dvorani. Iz njegovega bogatega repertoarja nam bo zaigral dela Beethovna Sai-nt-Saensa. Brucha Schumana. Moskovskega. Rachmaninova, Faurea jn Poperja. Koncert bo v mali filhar-moničnj dvorani ob 20., prodaja vstopnic v knjigamj Glasbene Matice od ponedeljka dalje. u— Društvo »Tabor«. Danes pevska vaja. Zaradi bližnjega nastopa v radiu vsi in točno. Franca Hansmmina trgovca Ja puniatHirs v Slatini-Radencih, je daroval g. Alojzij Gorjup, emer. upravitelj v Ljubljani, sa Društvo slepita znesek 100 Dia. n— Matineja ZKD. Vsem jo gotovo Se ▼ spominu senzacionalna ugrabitev Iindbergo-vega otroka, ki je še pred nedavnim časom pretresala ves svetovni tisk ia javnost Po jetiih motivih je bil ifcdetfan matinejski fikn Zveze kulturnih društev »Kje je dete gospodične F.?« Da bi prišli do odkupnine 100.000 dolarjev, so neznanci ukradli poldrugo leto starega sinčka slavne filmske zvezde gospodične Fane. Ob udeležbi vsega varnostnega aparata je vsa Amerika iskala sledove izginulega otroka. Obupana mati je bila pripravljena izplačati visok odkupnino- budna poft-cija pa je znala to vedno in vedno preprečiti. Tako so ugrabitelji izgubiij vsako upanje in da zabrišejo sled, so bili pripravljeni otroka enostavno odstraniti- Šele neka tuja mati : jim je prišla pravočasno na sled, ukradla otroka in ga predala ob zaščit« oblasti pravj j materi. Mlado mater igra Dorothea Wieok, njenega sinčka pa. najmlajši filniskd igravec sveta, čudežni otrok Le Roy. Predstave v Elitnem kjnu Maticj danes ob 14.15 in samo še jutri v nedeljo ob 10.30. za matinejske cene 3.50 in 5.50 Din. Zaradi aktualne in napete vsebine film vsakomur priporočamo- u_ Pevsko društvo »Slavec« obvešča, da pošlje svoje inkasante, ki bodo prj podpornih in ustanovnih članih ter prijateljih društva pobirali članarino jn prostovolme prispev ke za društvo. Obenem bodo sprejemali nove člane. Inkasantj in jnkasantke bodo imeli društvene legitimacije, katere zahtevajte od njih. kadar pridejo k vam in kadar bo treba potrdjti plačane zneske. Odbor. u— Umrl je g. Ludvik Drexler, upokojeni železniški nadsprevodnik. Pogreb bo danes ob 16. izpred Vodovodne ceste 42 na pokopališče pri Sv. Križu. Društvo železniških upokojencev vabi svoje člane k udeiežbi pogreba. u— Lutkovni oder v šiškj bo upriz ril danes ob 15. v Sokolskem domu igro »Jurček med vragi«. Prosvetni odsek vabi šišer* ko mladino in starše k tej predstavi. u_ Mostnina za brezposelne! Mestna občina nabira na mostovih j:n drugih prometnih točkah prostovoljne prispevke za brezposelne. Izgleda, da darujejo prj tem najrajši neimoviti občani, medtem ko se iiiiiovjtj darovanja izog.ba>o. Mesijia občina vabi zlasti imoviie sloje, da izdatno prispevajo v fond za brezposelne. V nabiralnike gre tudi 50 dinarski kovanec, pa ga doslej še niso našli v n.,ih. V današnjih časih je odveč poudarjati, da je dolžnost imovitih s prostovoljnimi dajatvam; ublažit; neprimerno razmerje do obubožanih. Kam se steka denar iz teh javnih nabiranj? Nabiraln ki se uradno izpraz- j nijo. denar odda v mestno blagajno in vknji-ž; v fond za brezposelne. Iz tega fonda se plačujejo delavske mezde prj javnih delih. Sedaj se gradi kana! v Zg. šiaki, ki so ga ta-mošnji prebivalci že težko pričakovali. V kratkem se bo pričel graditi kanal na Mar-montovem trgu. Obračuni !>odo javno podan j. Podprite prizadevanje občine, da zaposli brezposelne im izvrši hkrati mnoga potrebna javna dela! u— Posestnike novih hiš vabi odbor na sestanek v nedeljo 10 1. m. ob 10. dopoldne v novi dvorani Collegium Seraphicum, vhod iz pasaže v Frančiškanski uljci. Na sestanku bodo poroča! j delegati, ki so bilj v deputacjii pri vladi v Beogradu, za.t.o pričakujemo pol-noštevjlne udeležbe. Vabimo tudi posestnike novih hiš, kj niso člani našega društva. Odbor. u— Nenavadna najdba v Robovi ulici. Včeraj ob 17.30 so našli delavci, zaposleni v Robovi ulici, v grmovju v bližini poštne garaže truplo deteta. 0 najdbi so takoj obvestili policijo. Policijska komisija z. dr. Lužarjcm in policijskim uradnikom Kettejem je odšla na lice mesta in ugotovila, da gre za približno 2 dni staro dete ženskega spola. Trupelce je bilo zavito v bel ženski predpasnik in nato še v papir. Ker popkovina ni bila podve/ana domnevajo, da je otrok izkrvavel, ker očividno neznana mati pri porodu ni imela nobene pomoči. Dete tudi še ni bilo umito. Na trupelcu ni bilo opaziti nikakih znakov nasilja. Prepeljali so ga v mrtvašnico, kjer bo jutri ohducira-no. neznano mater pa išče policija. Eoor 'T i. ■ S f ^ MATICAJ FiniitMiaT fVrič predvajano T POD VROČIM SOLNCEM Hana Albert ie Lotte Lang TEL. 27-30 SLOGA Mai*. popularna Shirley Temple UPORNIKOVA HČI (V n«nak'«i jaaku.) ______POLA N E G R J ▼cMtiara rerohicije in Ubod« Marcfcuih tmogmntov MOSKVA-SHANGHAI - J\fidAtcM>e oŠ- 16., 19." in 21." W Matineja kina Uniona Prvi veliki cirkuški film s krasno dresuro živali ARTISTI Stoti film Harry-ja Piela Predstave danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. Cene 3.50 in 5.50 Din Dva zakrknjena samca užiivata svoj mir jn pokoj. Vsa prigovarjanja stare, podjetne tetke ju ne morejo pripraviti do tega. da bi se vsaj malo pozanimala za ženski svet. Pa se jima prikrade v stanovanje skoz; podstrešno lino mLada. ljubka nevesta in napravj veliko zmedo. Oglejte si iffro »Pobegla nevesta« drevi aJi pa jutri /večer ob 20.15. v Šentjakobskem gledališču. Nasmejali se boste do solz. Iz Marifeofai a— Ljudska univerza in predavanje društva »Ogenj«. Vodstvo Ljudske univerze nas prosi za ugotovitev, da oddaja predavalnico raznim drugim društvom le mestni magistrat in da pri tem Ljudfka univerza nima nobane ingerence. Na ta način tudi pri prepovedi predavanja društva > Ognja« vodstvo Ljudske univerze nima prav nobenega deleža. a_ Uspeh Berščakovega gostovanja. praznjk Treh kraljev ie v vlogi monsignorja Careya v znani Lavery preprostega, neproblematičnega kmetiškega župnika je gost podal z iskreno prostoduš" nostio, z naravno uglajeno igro in vedrim humorjem- da je dosegel pr- občinstvu popoln uspeh. a— Jz magisfrafne službe. Na novo je nastavljen pri mestnem obrtnem oddelku vpokojeni poiitično upravni tajnik Ivan Forčesin. a— Obilica rib je bila na včerajšnjem ribjem trgu. Prodajali *o ciple po 20. ora-de po 14, karpe po 12 rake po 28. kalama-je po 20 — 24. mole po 18. barbone po 20, girice 9 do 10, kablje po 18 dinarjev. a— Kriza še ni pojenjala O tem prepričuje statistika zemljeknjižnega urada pri mariborskem okrožnem sodišču, kjer je bilo v preteklem letu za 1817 zemljeknjižnih predlogov oz. vknjižb na nepremičnine več kakor leta 1935 V preteklem letu je bilo izvršenih skupno 8.174 zemljeknjižnih predlogov. a— Za /. sokolski ples, ki bo v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije ob 20.30 v Unionski dvorani dobite vstopnice pri Burešu v Vetrinjski ulici a— Nacionalni sokolski Maribor danes vsi na I. sokolski ples v Union. a— Vlom v odvetnikovo viničarijo. V Vrholah pri Pragerskem so doslej še neiz-sledeni vlomilci vlomili v viničarijo marib. odv. dr. Hojnika ter odnesli posteljnino, perilo in druge predmete v vrednosti okolt 1200 Din. a— Drevi bo premiera Vprizori se drama prof. J. Zigona »Kadar se utrga oblak*. a— Vremenska situacija na pohorskih vrhovih. Ruška koča in Klopni vrh: temperatura — 3, jasno, 5 cm pršiča na podlagi 20 cm starega snega; Pesek in Senjor-jev dom. temperatura — 4, mirno, jasno. 15 cm pršiča na podlagi 35 cm starega snega, smuka dobra; Peca: temperatura — 3, jasno, 5 cm pršiča na podlagi 80 cm starega snega, smuka dobra. RAZPIS prodaje in nabave Državno zdravilišče razpisuje v smislu obstoječih predpisov zakona o drž. računovodstvu in pravilnika o izvrševanju določil iz oddelka B: Pogodbe in nabave: 1. prodajo 2 volov, težkih okoli 1.400 kg, pitanih; 2. nabavo 2 mladih volov (junčkov), po-rabnlh za vsa gospodarska dela in vajenih vožnje. Pismene ponudbe, kolekovane s 5.— Din. sprejema uprava do 1. februarja 1937. Uprava drž. zdravilišča v Topolšici, dne 7. januarja 1937. Prehiteli smo nesrečno trojico tn dospeli do novih skupin božjepotnikov. Ce si po-prašal te pobožne romarje, kam in kako. so ti odgovarjali, da gredo na božjo pot. večina pa je bila. kakor jaz, radovedna, kako bodo hudiča panali. Tudi s temi romarji sem se pogovarja! in od njih zvedel tole zgodbo: »Geraus marširen, tajfel!« Pred davnimi leti je šel iz Kobarida v Klavžet star vojak, ki je po takratni navadi služil in doslužil cesarja dvanajst let ter imel navado, da je pri vsaki drugi besedi po nemško tako budo zaklel, kakor bi bil kakšen Tolminec. Z njim sta bila dva tovariša. ki sta ga svarila, češ. če bo klel. je nevarno, da 3e bo iz kakega obsedenca izgnani hudič vanj preselil. Vojak se je takim opominom le smejal. Ko so prišli v Klavžet, so' šli v cerkev in pokleknili v klop zadaj pri vratih vojak pa na kraju. V tem so pripeljali pred cerkvena vrata stokajočega obsedenca in mu izganjali hudiča. — Va fuori! va fuori. diavoJo! (Pojdi ven! pojdi ven. hudič!), so kričali na obsedenca možje jn žene. Hudič pa le ni hotel zapustiti bolnika, ki se je kar naprej zvijal in stokal - Va fuori. diavolo! so neprestano, toda breznsnešno ponavljali. - Forse 4 diavolo tedeseo. non capisce i+aliano. Oh? tedeseo? ^MoTdn jp to nemški hudič, ne razume italijansko. Kdo zna nrvr>5ki'1 je nekdo /sklical. Kn }p sfnri vojak v cerkvi to sliSal. je skočit h kloni f-er sp pr'druž;l izganjalcem bnrU«5-1 občinstvu pred cerkvijo. — Mi ša tedeško mi je zatrjeval ter začel na ves glas kričati na obsedenca: — Tajfel, geraus! Geraus marširen, taj-fel! Hudič pa seveda tudi nemščine ni razumel, še manj pa je ubogal. Vojakov beg iz cerkve in kričanje pred cerkvenimi vrati je njegova tovariša, ki sta ostala v klopi, tako prestrašilo, da se nista več upala iz cerkve. Prepričana sta bila. da se je njihovo prerokovanje zares izpolnilo in je hudič olisedel starega vojaka. Pri Sv. Krvi Onostran umazanega Tagliamenta smo prišli, je Kožuh nadaljeval, v karnsko vas Forgarijo, kjer smo poslednjič prenočevali. Ze tu so se zbrale velikanske množice od vsepovsod: z Goriškega, iz Primorja. s Kranjskega. Koroškega in Tirolskega, pa tudi iz raznih drugih oddaljenih dežela. Tukaj je bilo sila mnogo naših ljudi. Slovencev. Prihodnji dan so na vse zgodaj prihrumele velike trume bližnjih Furlanov in Italijanov. Ze zarana smo lezli po strmih stezah v Klavžet *), kjer je bilo zbranega, lahko rečem, tisoč in še več ljudstva. Prihajale so procesije, druga za drugo, s križi in banderi. Ko so prišli do visokih stopnic pred cerkvijo, so se vrgli na kolena in so začeli prepevati litanije. Kleče so potem lezli po stopnicah čez pokopališče v cerkev in okoli oltarja kjer se v tabes» nakljn hrani »sv. kri«. Zvečer je bila potem velika procesija, pri kateri so nosili oh svitu neštetiib sveč in plamenic »«v kri« v slavnostnem sprevodu okoli cerkve. Stopil sem v cerkev. Tam je imej duhovnik mizo z veliko miznico. na mizi pa ne- kakšno blagajniško knjigo, iz katere je trgal listke ter si pridržal kontrolne kupone. Na listkih, ki jih je izdajal, je bilo napisano, za koga se bo brala maša. Zapisal je ime tistega, odtrgal listek, ga izročil romarju ter prevzel denar. Iz prenapolnjene cerkve sem se le stežka izrinil ven na prosto. Zunaj pred cerkvenimi vrati je bilo vse polno obsedencev. Tu so bili vsi mogoči bolniki: božjastni bebci, umobolni. kreteni, raznovrstni pohabljenci, taki. ki so imeli sv. Vida ples itd. Pri vsakem takem revežu je bilo zbranih vse polno ljudi, zlasti starejših bab-nic, vse pripravljene za poanoč in uslugo, da bi izganjale hudiča. In kako so ga panali? Uboge bolnike so polivali z blagoslovljeno vodo. jih zavijali v mokre rjuhe, tresli so jih. tepli, ščipali in suvali. Hudiča panajo Opazil sem dečka, ki sem ga videl in do-šel spotoma kot prvega obsedenca. Ba6 ga je oče vlekel v cerkev. Komaj a ta prišla do kropilnika. že so obsule ubogega revčka ženske, ki so pričele plati nanj blagoslovljeno vodo Iz kropilnika. Ni čuda. da je začel deček na vso moč kričati in je zbežal iz cerkve. Vsi pa so bili prepričani, da ga hudič ne pnsti v cerkev. — Pred cerkvijo je ležala taka nesrečnica na zobeh. Na njej pa je klečal mož. 6-uval jo Je s kolenom ter čakal, kdaj bo Sel hudič iz nje. Dve ženski sta pripeljali okrog dvajset let starega mladeniča. Bil je živčno bolan rn s« je branil iti v cerkev Šiloma so ga slednjič spravili v zakristijo. Tudi iz tesra mladeniča so izgnali hudiča. Duhovnik je molil nad mladeničem, dal nra je steklenico bla- goslovljene vode. svetih podobic in rožni venec. Navzoče žtnske so silile bolnika da je poljubljal te stvari, v usta pa so mu vlivale blagos.cvljene vode. Hudič, ki je obsedel mladeniča, je moral biti krotak, zakaj bolnik se je kmalu pomiril in je poljubil križ. Romarji pa so bili vsi navdušeni ter se takoj raznesli novico, da je že spet en hudič panan. Duhovščina se je udejstvovala le v redkih primerih, ponajveč so opravljali ta posel najeti izganjalci, zlasti ženske. Neki romar je klical voditelja procesije na pomoč. — Kaj je? — Pridite pomagat, moja sestra je obsedena in noče iti v ceTkev! Starec je šel v cerkev, prinesel križ in se z njim postavil pred obsedenko. Na prvi mah je bilo videti, da je ženska umobolna. Izganjalec hudiča je začel ves divji mahati s križem nad njeno glavo, kakor bi jo hotel udariti. Ženska pa se je prestrašila in je začela vpiti Toda mahanje s križem se je nadaljevalo, dokler se ni Ženska umirila in ni končno poljubila križa. Ko so jo nehali strahovati. je Sla nazadnje tudi v cerkev. Tudi v tem primeru so bili v«i trdno uver-jenl da je bil hudič panan! Izganjalec je med svojim poslom govoril razne nerazumljive beeede. kar se je videlo ljudstvn neznansko imenitno. Hudič je Sel iz ženske, izganjalec pa je dobO za svoje delo deset kron. Med ostalim? so pripeljal* tudi majhnega otroka. V usta so mn maSrl« krn-ha in drnge jedi. Nato mn je izganjalka hudiča vlila vod« v nsta, vida p je t na- ročje. prijela za roko. mu stisnila prste in mu začela zvijati roko. Ubogi otrok je strašno vpil. končno pa ga je vrgla bož-jaet. — Med obsedenci je bila tudi stara, očividno versko blazna žena. V usta so ji najprej vlili neke kapljice potem steklenico vina in slednjič tisto vodo. s katero se hudič pana. Ženska je postala pijana, nato pa je tudi njo napadla božja st. Pri tem poslu so ji vili prste in roke. Pri izganjanju hudiča so uporabljali tale recept: Dve tretjiri žegnane vode. eno tretimo milnice in ko i- O v kor žlic te mešanice, toliko kapljic brino-vega olja. To zdravilo so vlivali obscen cem v usta. kar naj bi pomagalo za pana-nje hudiča. K^mur so vlivali to zdravilo v usta. ta je pač moral izbljuvati poštenega hudiča... Takole je pripovedoval in moževal stari Kožuh o svojem romanju v Klavžet. o obsedencih in pananju hndiča. In je še pristavil: »Ko sem gledal, kako izganjajo hudiča iz obsedencev, sem pri tem vlekel svojo pipico. Naši Poljančani pa so mi rekli: Daj no. daj. Kožuh! Vzemi faifo ust' P;i gem jim odvrni!: »Ni iment. da >>i mi hudič zlezel skozi vivček v usta!« Rudolf Dostal. Kožuh je dosledno izgovarjal; Klavžet Mala italijanska vas se imenuj*1 Clausetto in leži v južnem delu beneških Alp na de snem bregu Tasrlnmenta pod M^nte Oom" Slovenci pravijo tudi r>ri »Sv Krvi«. O^ tod je prekrasen ra7?l»d iv beneški ravr: nI. PrehivaM rnau(M>tta m> vo^ino-Tn* ji. ženske pa doma izdelujejo SkapuHrje rožne venee ia razne devocijonalije. ? JUTRO« št l Sobota, St L 1937. Iz Celja e— Zanimivo predavanje. Krajevna pro* trtiiberkuiozna uga v Celju bo priredila v ponedeljek 18. t. ni. ob 20. pod okriljem Ljudskega vseučilišča v meščanski šoli v Celju predavanje o teinj; »Moderna medicina v borbi prot; tuberkulozi* z demonstracijami slik. Predava; bo g. dr. Robert Neubau-er. priniarji zdravilišča na Golniku. Na to zaninvvo in poučno predavanje že danes opozarjamo in vabimo vse, ki se zanimajo za protijetično borbo in ki jim je mar zdravje naroda. Vstopnine ni. PLESNI VENČER NAMEŠČENCEV SE VRŠI DANES V CELJSKEM DOMU! VABLJENI! e— Mestno poglavarstvo opozarja lastnike psov na razglas štev. 6948 1930 z dne 25. junija 1931. točko 24. glede občinske takse na pse. Lastniki psov morajo čimpre;, vendar pa najkasneje do konca meseca februarja 1937 nabavit; pase znamke proti predpisani letni taksi, ki znaša za proste pse 100 Din. za pse čuvarje pa 10 Din. prištevš; 4 Din za znamko. Strankam, k; se ne bi držale predpisane- ga roka, se bo na podlagi § 4, uredbe o pobiranju občinskih taks v območju mariborske oblasti z dne 6. septembra 1929 (Samouprava št. 31/9 ex 1929) predpisala taksa v dvojnem iznosu. II. akademski ples Sloge Jutri, Narodni dom, Ronny. e_ Vremensko poročilo SPD. Mozirska koča in Smrekovec. 8- januarja: Na podlago 30 cm je zapadlo 5 cm novega snega. Smuka prav dobra. Zjasnilo se je. — Logarska dolina, 8. januarja: 15 do 20 cm snega. Barometer se dviga. Pričelo ee je jasnjti- e— Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva v Celju bo imela redni občni zbor v nedeljo 10. t m ob pol 9. dopoldne v okoliški deški narodn' šoli v Celiu. Predavanie! KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »OSAMLJENO SRCE« (AVE MARIJA). V glavni vlogi slavni tenorist Benjamino Gigli. — Ob 16. uri matineja »GA VRAN«. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Vesele žene« 7 Magdo Schneider-ievo jn zvočni tednik. Gospodarstvo živahna proračunska seja Zborn^e za TOI Proračun je bil sprejet soglasno v višini 3,285*000 Din Ljubljana, 8. januarja Po včerajšnjem končnem konstituiranju novoizvoljene Zbornice za TOI se je danes dopoldne sestal zbornični svet k svoji prvi redni seji, na kateri je bilo treba obravnavati zbornični proračun za leto 1937. Sejo je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin, ki je pozdravil navzočega načelnika banske uprave dr. Marna in obenem ugotovil, da je navzočih 58 zborničnih svetnikov (od skupnega števila 62). Predsednikovo poročilo V svojem poročilu je predsednik g. Ivan Jelačin najprej orisal naloge, ki jih ima izvršiti zbornica, da zastopa, ščiti in pospešuje v okviru splošne koristi narodnega gospodarstva interese panog, ki so od zbornice zastopane. Z zadovoljstvom je ugotovil, da smo Slovenci pokazali dovolj zrelosti glede na razne poizkuse, da se naša zbornica razdvoji. Prav v tem vprašanju, ki nam je bilo vsiljeno od drugod, je obrtništvo dravske banovine pokazalo, da zna ceniti vrednost in važnost skupne zbornice, kjer lahko razvije vso svojo iniciativnost in delavnost in kjer je našlo vedno dovolj razumevanja in dovolj zaščite v sedanjem težkem položaju. Glede na okolnost, da se gospodarska struktura Slovenije razlikuje od ostalih pokrajin, povzroča, da ima marsikatera zakonska odločba, izdana enotno za vso državo, v naših krajih docela drugačen gospodarski učinek. Braneč interese svojega področja, je zbornica v takih prilikah naletela pogosto na nerazumevanje. Njena opozorila in mišljenja so bila pogosto sprejeta kot neumesna kritika, kot neuvi-devnost, dasi smo bili daleč od vsakega pomisleka, spuščati se v kritiko, ki nam ne pripada. Verjetno je, da nas slične tež-koče čakajo tudi v bodoče. 2e zakonski načrti ki se nahajajo pred uzakonitvijo (trgovinski zakon, zadružni zakon, zakon o pooblaščenih inženjerjih, zakon o cestnih fondih, uredbah o minimalnih mezdah m zakon o samoupravnih hranilnicah) lahko povzročijo slične situacije. Zbornična pravila naznačujejo vprašanja, ki spada v prvenstveni delokrog zborničnih odsekov. Ta ustroj omogoča vsakemu odseku, da samostojno rešuje vprašanja, ki zadevajo njegovo panogo. Tu je za vsakega zborničnega svetnika obširno polje za udejstvovanje v službi vsega gospodarstva. V 86 letih zborničnega poslovanja je bilo vedno dovolj dokazov, da pri razsodnih gospodarjih prevladuje uvidevnost. Le v skupni obrambi se lahko dosežejo cilji, katerih v razdvojenosti ni mogoče doseči. Tam kjer obstoja resna volja, je tudi možno koordiniranje interesov. Ako se ustvarijo ovire in nasprot-stva, tedaj temu pogosto niso krive stvarne ponudbe. Tudi zbornični odseki morajo imeti vedno pred očmi skupni interes gospodarstva in medsebojno povezanost gospodarskih panog. Na današnje gospodarske razmere ne gledamo vsi enotno. Nekateri trdijo, da je kriza premagana drugi pa nočejo prav verjeti videzom Izboljšanja. V tej zvezi je treba ugotoviti, da kaže zbornična, statistika tudi za lansko leto večje število odjav trgovinskih in obrtnih obratov nego prijav in se torej proces čiščenja še ni ustavil, kar je v nasprotju s pojavi na področjih drugih zbornic. Pretrpke so izkušnje preteklega leta, da bi mogli verovati v možnosti zboljšanja konjunkture, zla.sti ker je to zboljšanje posledica naglega oboroževanja v svetu. Optimisti smatrajo, da se bo naš nacionalni dohodek letos dvignil na 6 milijard dinarjev in na tem gradijo svoje račune glede javnih dajatev in bremen. Finančni minister pričakuje od gospodarstva 650 milijonov več dohodkov. Znaten del kmečkih dolgov se socializira, emitira se nova tranša notranjega posojila v višini pol milijarde in pripravlja se uvedba novih vrst zavarovanja. Ako bi bil naš kreditni sistem zdrav, bi lahko vzeli vse te operacije nase. Vendar kljub naporom in sto-milijonskim odpisom odn. izgubam še vedno ni razčiščen položaj našega kreditnega sistema. Zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgov postavlja tudi naše kreditno zadružništvo, ki je bilo hrbtenica naše gospodarske samostojnosti in neodvisnosti, pred težko rešljive probleme in alternative. Preti jim izguba zadnjih rezerv in prenost terjatev na PAB, kar lahko spravi zadružništvo še v težji položaj nasproti vlagateljem. Trgovstvo in obrtništvo na tem vprašanju ne more biti desinteresi-rano, ker je njegovo poslovanje posebno na deželi skoro nezdružljivo povezano z obstojem in napredkom teh denarnih zavodov. Ne zapiramo si oči pred potrebami novega časa, ker se zavedamo, da bi izboljšanje življenjskega strandarda kmeta in delavca poživilo gospodarsko delavnost vseh ostalih panog. Zato priznavamo potrebo minimalnih mezd, pri tem pa upa- mo, da bo uredba iznivelirala produkcijske pogoje glede delavskih mezd po vsej državi. Tudi zavarovanje za starost, onemoglost m smrt nameravajo uveljaviti kar z naredbo, kar bi predstavljalo na leto okrog 100 milijonov dajatev. Zbornice stoje na stališču, da je treba tu postopati previdno in obenem izvesti temeljito racionalizacijo bolniškega zavarovanja, da bi se s prihranki lahko kril del potrebe za nove panoge zavarovanja. Tudi pri javnih delih je treba strmeti za tem, da bo čim večja neposredna in posredna korist za narodno gospodarstvo. Zato naj se vršijo z lastnim materialom in oddajajo izključno domačim podjetjem. Naše zbornično področje je izredno važno transitno ozemlje. Zato je treba staviti modernizacijo cestne zveze s Sušakom v prvenstveni program javnih del. Pri tem pa moramo ugotoviti, da se za druge železniške direkcije nabavljajo moderni motorni vozovi in se uvajajo brze zveze z na»d 100 km brzine na uro, medtem ko se v območju ljubljanske direkcije brzina vedno bolj zmanjšuje in je zaradi slabega vzdrževanja prog padla že daleč pod normalo. Ob zaključku svojih izvajanj je predsednik stavil na vse navzoče svetnike apel, da ga podpirajo v odgovornem delu. Navdaja naj jih le resnična želja, da s skupnimi napori koristijo gospodarstvu kot celoti. Malenkosti, osebna razpoloženja, neslož-nost in neuvidevnost nam pri zborničnem delu lahko mnogo škodujejo in obenem lahko povzročijo gospodarstvu naše banovine nepopravljive izgube. Naša zbornica si mora v javnosti ohraniti ugled in sloves, ki si ga je znala pridobiti s svojim stvarnim delom in z odločnim nastopom. V zbornici naj gospodarski krogi dokažejo, da se pri reševanju lastnih vprašanj nedajo begati in izkoriščati od nobenih drugih vidikov in ozirov, m da se bodo ravnali le po onih vidikih, ki so v skladu z interesom vsega gospodarstva Debata o predsednikovem poročilu 1». predseustvenemu poročilu se je kot prvi oglasil k besedi g. Ivan Avsenek, ki je navezal svoja izvajanja na predsednikov apel. Dejal je, da je treba šele ustvariti pogoje, da taki apeli zaležejo. Tudi je grajal, da se v zbornici napadajo javni funkcionarji in citirajo odlomki iz razgovorov s posameznimi politiki. V zbornici naj bi se obračunavalo samo s tistim: nasprotniki, ki so navzoči, druge pa naj bi vsak pustil na miru. Kritiziral je tudi »tradicionalna pred-sedstvena poročila«, češ da vsebujejo vedno lamentacije in proteste, kar »i lahko že odpadlo. Kadar ni izgledov za uspeh, delajo protesti vtis neresnosti in zadrege, zato je govornik proti temu, da bi bilo v poročilih toliko protestov. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je g. Avsenek bavil s krilatico o slovenskem gospodarstvu, češ da se mnogo zlorablja. Slovensko gospodarstvo je pojem, ki ga je ustvaril ie nezadovoljiv odnos do gospodarskih razmer v Sloveniji. Slovenska gospodarstvo obstoja samo v tem in tam, kjer mislimo, da se nam godi krivica od strani merodajnih oblastev, a nikakor pa ne obstoja slovensko gospodarstvo v težnjah po slovenski avtarkiji, kar bi pomenilo smrt za naše slovensko gospodarstvo. Krilatica o slovenskem gospodarstvu ima že neugodne posledice v naši jugoslovenski javnosti ter se pojavlja tudi v hrvatskem gospodarstvu v obliki, ki nam ni prijetna. Zato priporoča, da se držimo starega francoskega pregovora: »Vedno je treba misliti na to, a čim manj o tem govoriti.« Mnenja je, da lahko povzroči neljube reakcije, če bomo preveč poudarjali to krilatico. G. Josip Kavčič je grajal, da se plenum sestaja samo trikrat do štirikrat na leto. Bilo bi prav, če bi se sestal vsaka dva meseca. Običajno predsedstveno poročilo naj bi bilo krajše, zato pa naj bi tudi generalni tajnik zbornice na vsaki seji podal svoje poročilo. Obema govornikoma je odgovoril predsednik g. Jelačin. Pozdravil je depolitiza-cijsko pobudo g. Avseneka in želel, da bi se tudi njegovi ožji somišljeniki ravnali po njem. Glede očitka, da ae vlačijo politični ljudje v debate, pa je dejal, da razume, če je skupina, ki se je borila proti njegovi kandidaturi, sedaj neprijetno presenečena. Ce ga ne bi nihče atakiral, bi tudi ne imel povoda za obrambo. To pa, kar je dejal, so samo suha dejstva, ki jih je moral povedati. 2e 18 let deluje v zbornici in dobro občuti, kar nas boli. Zato se ne more strinjati z načelom, da bi morali manj govoriti in le po tihem delati. Zbornica mora biti ventil, po katerem dajemo duška in izraza vsemu onemu, kar nas boli. Naše gospodarstvo je že 18 let v defenzivi. G. Avsenek ne želi lamentacij in protestov, toda vprašati se je treba, ali naj kar mirno gledamo propast našega zadružništva, delova- nje državnih denarnih zavodov, ki majo našim hranilnicam pupUne vloge, uvajanje centralizma celo pri samoupravnih davščinah. Ne more biti govora o fe* mentaciji, če se borimo za naše življenjske interese in naše pravice. Na izvajanja g. Kavčiča, ki je zahteval, da bi ae vsaka dva meseca vršila plenarna aeja zbornice, pa je opozoril, da znašajo stroški vsake plenarne seje okrog 30.000 Din, pa bi pogoste seje pomenjale za zbornico preveliko finančno breme. Razprava o proračunu Predseoaik g. Ivan Jelačin je nato prešel k proračunski razpravi. Včerajšnja debata v finančnem odboru je potekla zelo stvarno to je finančni odbor končno soglasno pooblastil predsedstvo, naj predlaga plenumu, da se proračun sprejme v celoti to brez debate. O proračunu so razpravljali tudi vsi štirje odseki. Predvideni izdatki znašajo 3,285.000 Din, kritje pa znaša 3,366.000 Din, tako da ostane blagajniški presežek v višini 81.000 Din. V teku razprave v finančnem odboru to v odsekih so bile upoštevane želje posameznih odsekov to je bil proračun povišan za 180.000 Din. Za kritje zborničnih izdatkov se bo pobirala tudi v prihodnjem letu 8% zbornična doklada. Navzlic temu, da je bil proračun v fi-načnem odboru soglasno sprejet, se je o proračunu razvila daljša debata. G. Avsenek je grajal, da prva postavka glede osebnih izdatkov, ki predstavlja 40% proračuna. ni specificirana in je stavil tudi predlog, da bi se stvarni izdatki vršili samo v sporazumu s finančnim odborom. Glede osebnih izdatkov so v istem smislu govorili tudi gg. Belcijan in Kavka. Gospod Fazarinc je omenil, da mu je bilo v finančnem odboru obljubljeno, da bo dobil specificiran seznam predvidenih osebnih izdatkov, ki ga pa do danes ni prejel. K temu pa je pripomnil g. Ptotar, da je sklep razumel tako. da bo ta seznam predložen do prihodnje seje finančnega odbora, saj tudi ne bi bilo mogoče sestaviti ta seznam v smislu izraženih zahtev, ko se je vendar seja finančnega odbora vršila včeraj pozno v noč. Glede osebnih izdatkov je govoril. tudi g. Šimenc, ki je obenem zahteval, da bi dobil obrtni odsek širšo avtonomijo. Predsednik g. Jelačin je glede na debato o proračunu opozoril na nedoslednost posameznih članov finančnega odbora, ki so včeraj soglasno odobrili proračun, danes pa iznašajo kritiko. Vprašanje osebnih izdatkov se ne da reševati kar v pol ure. Smatra pa, da je uspeh zborničnega dela mnogo odvisen od tega, da so uradniki dobro plačani. Tudi g. Kavčič se je pridružil predsednikovemu mnenju, da vprašanje osebnih izdatkov ni tako enostavna stvar. gosp. Rojnik pa je stavil predlog, da bi finančni odbor do prihodnje seje pripravil gradivo za razpravo o tem vprašanju, kar je bilo soglasno sprejeto. Na pripombo gosp. Avseneka glede proračunskega prispevka pokojninskemu skladu nameščencev je pojasnil generalni tajnik g. Ivan Mohorič, da se mora po zakonskih določbah pokojninski fond dotirati vsako leto s 5% proračuna, dokler ta sklad ni tako močan, da lahko z lastnimi dohodki krije vse izdatke. Proračun zbornice je bil nato soglasno sprejet. Samostojni predlogi Na unevnem reuu so oili se samostojni predlogi. K tej točki je prosil predsednik g. Jelačin vse zbornične svetnike, naj mu po starem običaju predlagajo samostojne predloge vsaj 2 dni pred plenarno sejo, nujne predloge pa vsaj do večera pred plenarno sejo. Gosp. Iglič je stavil samostojni predlog glede državnih in samoupravnih licitacij, ki naj bi se vršile tako, da bi se večje dobave razdelile tako, da bi se dobav lahko udeleževali tudi manjši obrtniki. Nadalje je predlagal, da se ukinejo potrdila o plačanih davkih za udeležbo obrtnikov na javnih licitacijah. Gosp. Urbas je stavil daljši predlog glede gradnje posebnega poslopja za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani. V ta namen naj se osnuje pripravljalni odbor pod okriljem zbornice za zgraditev strokovne vajeniške šole. V ta odbor se naj pritegnejo zastopniki obrtnih organizacij, banovine in mestne občine, ki ima že pripravljeno zemljišče za zgraditev takega poslopja. Gosp. čufar je stavil predlog glede reorganizacije obrtnega nadaljevalnega šolstva to glede ustanovitve poštnega urada pri Sv. Križu nad Jesenicami. Gosp. Peterlin je zagovarjal delno oprostitev hotelske industrije v tujsko-prometnih krajih od zgra-dartoe to je stavil predlog glede ukinjenja takse na radijske prenose v gostinskih obratih, gosp. Berlič glede potrebe znižanja samoupravnih trošarin na vino na 1 Din. podpredsednik gosp. Ogrln pa glede pobijanje šušmarstva. Gosp. Majcen je k včerajšnji debati v plenumu zbornice podal krajše pojasnilo, nakar se je razvila še kratka debata o vprašanju razširjenja avtonomije odsekov, ki sta se je udeležila g. Cukala in g. Kavka. O tem vprašanju je podal potrebna pojasnila g. Ivan Jelačin. G. H ras tel je še opozoril na hude posledice likvidacije kmečkih dolgov, ki pomeni udarec za vse slovensko gospodarstvo, kajti že se pojavljajo tudi pri nas zelenaši. Grajal je tudi postopanje Prizada glede sadne trgovine, zlasti ker se Prizad v vprašanju razdelitve kontingentov obrača le na privatno organizacijo v Mariboru. Končno je g. Fazarinc opozoril na potrebo ureditve avtomatske telefonske centrale v Celju to je naprosil generalnega tajnika in narodnega poslanca g. Mohoriča, da se zavzame za to stvar, nakar je predsednik g. Ivan Jelačin po štiriurni razpravi zaključil sejo. Gospodarske vesti = Vprašanje ustanovitev italijansko-ju-goslovenske trgovinske zbornice. Iz Milana poročajo, da so tamošnji veletrgovcj pripravili načrt za ustanovitev italijansko-jugoslo-venske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu in 6 podružnicami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Zbornica naj bi skrbela za poglobitev trgovinskih odnošajev med obema državama = Znaten dotok zlata v Švico. Tudi v zadnjem tednu decembra je Švicarska Narodna banka zabeležila nov dotok zlata za 26 na 2709 milijonov frankov. Od trenutka stabilizacije franka so se zlate rezerve povečale že za 638 milijonov frankov. V primeri s koncem leta 1935. pa znaša povečanje, upoštevajoč novo pariteto, nič manj nego 822 milijonov frankov. Po uradnih podatkih je bilo letos ob koncu decembra v CeSkoalov*! 617.800 brezposelnih delaveor, to )e sa 176.600 manj nego lani ob koncu decembra, ko je *t«wilo brezposelnih doseglo rekordno Število skoro 800.000 8. Januarja Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kluingu trgoval; avstrijski šilingi po 8.22, dočim je bilo za angleške funte povpraševanje po 238- V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.1750, v angleških funtih "po 238 in v grških bonih po 31. Nemški klirinški čeki so ponovno popuščal; in stanejo v Ljubljani 12.82. v Zagrebu pa 12.75 odnosno za konec januarja in za 15. februar 12.7250 in za konec februarja 12.74. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna Skoda nekoliko okrepila jn se je trgovala po 377 in 378- Promet je bil še v delnicah PAB po 193 — 195 in v delnicah Sečerane Osijek po 155 do 162. Oevfzr Ljubljana. Amsterdam 2375.66 — 2390.26. Berlin 1743.52 — 1757.40. Bruselj 731 JO — 736.26, Curih 996.45 — 1003.52. London 212.71 _ 214.77. Newyork 4306 _ 4342.32-Pariz 202.54 — 203-98. Praga 151.93 — 153.04, Trst 227.70 - 230.78. C':rjh. Beograd 10, Parjz 20.3325, London 21.38, Newyork 435.25. Bruselj 73.40, Milan 22.93. Amsterdam 238.30. Berlin 175.05. Dunaj 7950. Stockholm 110.25, Oslo 107.45. Ko-benhavn 95.45, Praga 15.25, Varšava 82.25, Budimpešta 85-75. Atene 3.90. Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 377 _ 378. 4>Vo agrarne 50 — 51. H% begiu-šk* 69.25 - 69.50. 7% stabiliz. 83 _ 85.50, 7% Blair 76.25 - 77. 8°/« Blair 86.25 — 87; delnice; Narodna banka 7000 — 71-">0 ,PAB 193 _ 195. Trboveljska ?15 — 2'Jo. Sežana Osj ek 162 _ 1(33. Sečerana Veliki Bečke-rek 700 _ 850 Dubrova^ka 270 den. Jadran- V našem natečaja •o nagrajeni gg.: L nagr. Slavko Kovačič, direktor, Zagreb, Gunduličeva 24; 2. nagr. R. Sturz, stud., Ljubljana; 3. nagr. Sofija Semnic, Zagreb, Ivkančeva 2/H; 4. nagr. Ivan Muvrin, Delnice; Mr. J. Danilo, Zagreb, Deželičeva 29; VU Svetic, stud. jur. Ljubljana, Jegličeva 10; Zorka žibrat, Samobor, Livadičeva; Ana B račun, Maribor, Mlinska št. 4; Milan Voglar, dijak, Videm ob Savi; L. Gollner, Zagreb, Masarykova 9; Breda Finžgar, Tomačevo 12. p. Moste; Boža Terčak, učit., Marenberg; Anatol Smogley-Sičugov, Zagreb, Mandaličina 19. Odrejene nagrade so razposlane, tolažilne bodo razposlane vsak čas! Vsem tekmovalcem in tekmovalkam pa se za njihov interes najlepše zahvaljujemo! Glav. zastopstvo radioaktivna krema za m&t a Zagreb VI, pretinac 88. ska 360 den.. Oceania 230 den., Našice 410 den., Gutman 48 — 55, Danica 40 bi.. Osi" ječka Ijevaonica 160 Ul- silagov" sržišča ŽITO + Chieago. 8. januarja Začetni tečav pšenica; za maj 133, za julij 116.625, za sept. 113.50, koruza: za maj 107. -I- Wjnnipeg, 8. januarja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 128.25. za julij 123-26. BOMBAŽ -f Liverpool, 8. januarja. Tendenca stalna Zaključni tecaH: za jan. 6.80 'prejšnja dan 6.75), za jubi 6.74 (6.68), za dec. 6.45 (6.40). + New York. 8. januarja. Tendenca dobro vztrajajoča Zaključni tečaji: za jan. 12.36 (12.37). za julij 12-25 (12.15). »Garnjegrajski strah" pred sodniki 16 in 5 let robije Pred petčlanskim senato-ni okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala dame zloglasni »gornjegrajski sirali«. 24-1 et.ni, v Gornji grad pristojni Ivan Bezovšek, delavec brez posla in stalnega bivališča ki je že petkrat pred kaznovan, in 32-letni, dvakrat predkaznovani delavec Jože Kotnik iz Tiroseka pii Gornjem gradu zaradi številnih zločinov. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Mak. obtožbo je zastopal drž. toži!e< dr. Juhart, Bezovška jr zagovarjal odvetnik dr. Hod žar, Kotnika pa odvetnik dr. Juro Hrašovec.. Obtoženca so stražili v dvor i ni štirje jetniški pazniki in dva policijska stražnika Iz obširne obtožnice {»snemamo to-le: Ivan.Bezovšek spada v tisto vrsto težkih zločincev, ki se ne morejo sprijazniti z veljavnim pravnim redom in se poklicno ba-vijo z izvrševanjem deliktov Po značaju delomržen. nasilen, drzen in tvegav je prava šiba božja za ljudsivo. med katerim se zadržuje. Obsojen je bil že petkrat. Zadnjikrat je bil obsojen s sodbo okrožnega sodišča v Celju na tri teta robije. To kazen je prestajal v mariborski kaznilnici do maja 19:16.. ko je bil pogojno izpuščen. Oim pa je prišel na svobodo, je takoj zapadel svojemu zločinskemu nagnjenju. Za torišče svojega početja si je izbral gornjegraj&ki s rez. kjer so se kmalu po njegovem prihodu začele pojavljati večje vlomne tatvine, da je bil pred drznim zločinom ustrahovan že ves srez. Bezovšek, ki kot domačin pozna razmere in običaje ljudi si je izbiral za žrtve same premožne gospodarje, prežal v zasedah. vlamljal v 7aklenjenp domove ponoči in podnevi ter odnašal za podeželske ra/mere naravnost ocrrrcnTi" količine blaga in gotovine. Nakradeni plfii je razpefaval in 7a-pravljal skoraj po vseh kri Jih dravske banovine. Največ se je zadrževal v rornie-grajskem in kamniškem sro7u. nI koder je izvrševal svoje tatinske poh^e. Lani je izvršil naslednje tatvine in vio-me: dne 14. junija je ukradel v Podve/.i Janezu Podbrežniku in njegovemu zetu Ivanu Verdelu stvari v vrednosti R9(> Din v noči od 18. na 19. avgusta Ani Matjaževi v Tiroseku jedil za 8 Din v isti noči Barbari V«r-šnikovi v Tiroseku blaga za 212 Din, 19. avgusta Francu Štorglju v Štangrobu s»vnri v vrednosti 433 Din. 21. avgreta Ivanu Rajterju v Bočni stvari v vrednosti 1.300 Din v noči na 300. julija Martinu Francetu in Ljudmili Francetovi v Mozirju blaga v vrednosti 4.740 Din. v isti noči Matiji Skru-biju v Mozirju stvari za 1.791 Din. 8. septembra Mariji Fedranovi in Ivanu Fedranu v Podhomu stvari za 15 620 Din in hranilno knjižico glasečo se na 76651 Din. 30. ju-juliia Karlu Čoparju v Ljubiji blaga v vrednosti 10 899- Din. 11. septembra Ivnnu Sa-vinšku v Novi Stift' stvari za 3.830 Din. 28. maja pa Angeli Vrtačnikovi v Sp. Remšnh blaga za 130 Din. V noči na 29. maja jr v Lačji vasi vlomil v gostilno Jožeta Partla a ni našel prikladnega plena. Bezovšek je tudi javno grdo žalil orožni-škega kaplarja Mihaela Napotnika glede njegovega uradnega poslovanja. Od mrseca maja 1936 do dne aretacije 17- oktobra se je preživljal iz delomržnoeti tako, da se je potepal po vsej dravski hanovini. Dne 7. avgusta je bil aretiran v Kamniku in prepeljan v Gornji grad. kjer pa se mu je že naslednji dan posrečilo pobegniti. Jože Kotnik je v Tiroseku sprejel od Bezovška v darilo 1.300 Din gotovine in mu z ukradenim denarjem kupoval obleko in živež. Ivan Bezovšek in Jože Kotnik »ta se v noči od 2. na 3. septembra po določenem načrtu skrila v bližini hiše posestnika Jožeta Stiglica pri Sv. Florjanu ter tam vso noč in ves drugi dan prežala na ugodno priliko za roparski napad. Okrog 20. sta nenadno vpadia v Stigličevo sobo. kjer je bila vsa družina zbrana okrog mize pri večerji. Kotnik, ki je bil maskiran. je »topil med vrata. BezovSek pa je planil k mizi ustreli! dvakrat e samokresom v omarico na zida, pocrat na vročen, naj dvignejo roke, ter grozeč s smrtjo zahteval od gospodarja, ua. mu izroči vw> uenaa, ki ga nna v hiši, btigueu je zvezal roke ua hrbtu iu ga odpeljal v vezo hotec ga vodiu na podstrešje, kjt>i je domneval denar. Tooa črni jti Stiglic stopa v vežo. je plani; na vezni prag m la-• čel na ves glas klicati na ponujč. Tedaj je Bezovšek v naglici oddal še nekaj strelov' v vrata, nakai sta roparja iz stradu pred preganjalci pobegnila brez plena v noč Ko je bil Bezovšek 17. oktobra drugi6 aretiran in oddan v zapore okrožnega sodišča v Ceiju se je začei znova baviti z mislijo, da bi pobegnil. Dne 15. novembra popoldne je v celici odlomil od mize nogo, s katero je nameraval pobiti jetniška paznika, se polastiti ključev in pobegniti iz jet-nišnice. Ko sta jetniška |>aznika Alojz Cepin in Franc Bole ob 17- 30 odprla njegovo telico. da bi pievzela od njega dnevno ob-i leko. je Bezovšek vdrl na hodnik in s kri-i kom »Nocoj mora biti smrt!« silovito zamahnil s koloni proti Cepinu. Ta pa je prestregel udarec in mu iztrgal kol. Paznika sta planila na Bezovška, ga podrla na Ua in ga skušala zavleči nazaj v celico. Nastala je huda borba, ki je trajala polnih deset minut. Bezovšek. ki je izredno močan, se je skušal polastiti bajoneta enega izmed paznikov. Ko se mu je posrečilo, da je izdrl bajonet iz Boletove nožnice, mu je Bole stopil na oboroženo roko, kljub temu pa ga je Bezovšek skušal zabosfi v prsi. Tedaj je Cepin skočil k celici štev. 60 in pozval jetnike na pomoč. Pribite! je Franc Žitnik, nakar so vsi trije z največjim naporom spravili Bezovška, ki je ves čas" divje kričal, da mora nocoj biti smrt v celico. Obtoženca sta priznala svoj • zločine, glede napada v jetnišnic-i pa je Be/ovšek trdil, da ni imel namena upinrt.iti paznika. Zaslišanih je bilo sedem prič. Posvetovanje senata je trajalo celo uro, nakar je prHspdnik. razglasil sodbo. B ka-te.ro se Tvan Bezovšek obsoja na 16 let robije in trajno izgubo fastnih pravic, na 360 Din denarne kazni in na oddajo v prisilno delavnico po prrstani ka7ni za dobo 5 let. Jože Kotnik pa na 5 let robije. Ko je predsednik vprašal obsojenca, ali s*» b^sta pri-4rvž'lr'. je Bezovšek izjavil; »Kaj se bom pritožil. če sem pa kriv!« Steckhalm v temi Stockholm, 8. jan. br švedska glavna prestolnica je bila v sredo ponoči v popolni temi. Pri popravljanju glavnega voda seje zgodida nesreča. Nekj de avec ie prišel v ^tik z vodom ki e imel 100.000 voltov napet»=ti. Delavec je bil ubit, nastal pa je tudi kratek 1 stik, in ie ostalo vse mesto brez električnega toka. Mesto ie bilo vso noč v temi. ustavili pa so se tudi številni obrati na električni pogon Posebno hudo so bile prizadete li>kairne. Danes ni izšel v prestolnici noben jutranji list. Še le pozno popoldne je bila kvara odpravljena im so izšli nekateri listi v zmanjšani izdaji. Odvzem doktorskega naslova v Nemčiji Berlin. 8. januarja, b. S posebno naredbo odreja neinškj prosvetni minister Rust- naj se takoj odvzame doktorski naslov osebam, ki jim ni bilo priznano nemško državljanstvo alj katerim je bdlo prinnan« državljanstva preklicano. Izvzete so samo one osebe, kj jim je bilo odvzeto nemško državljanstvo iz raznih razlogov. Istočasno se odreia. da morajo biti v bodoče vse doktorske disertacije spisane samo v nemškem jeziku, ki je odslej edinj priznani jezik tudi na vseh imatrikulacuskih dokumentih, na kater b ie raba latinščine strogo prepovedana Huda zima v Turčiji Carigrad, 8 januarja. w. Že več dni divja jo v Atiaioliv (m Traeiji snežni viharji. Tem peratura je padla na 25 stopinj pod nj81o. Prvič v 100 letih ie zamrznilo iezero A polonija. 'ol ftoletfa ie detufe CMD, darujmo ie za pot stototla! t Angleški skavti občudujejo v Haagu smreko, okrašeno z oranžami in oranžnim cvetjem, simbolom holandske vladarske hiše Vrtinec odnesel zamorsko vas V brltsfci južnoafriški kojomijl NataTu je razsajal te dni hud vihar z zraonfriu vrtinci. Eden teh vrtincev je šel če^ neko zamorsko vas in jo razdrl. Pet ljudi in osem glav živine je potegnil v višino in jih treščil skoraj 200 m dalje spet na tla. Ne lljudje ne živali niso ostali živi. ANEKDOTA V neki družbi je Max Reinhardt predstavil te dni umrlemu nemškemu vojskovodji Seecktu svojega prijatelja Rudolfa Kommerja z besedami: »Gospod Kommer, iz Černovic. Ali poznate Černovice, eksce-lenca?« Seeckt je zbočil prsa: »Oprostite, to mesto sem dvakrat osvojil.« Puškinova stoletnica so znane kolesarke, zato so tudi kot takšne oznanjale poroko princese Julijane Sirom države Čudak pred sodnikom Mož, ki nikoli ne odpre svoje pošte Kupujte domače blago! VSAK DAN ENA Ogromne naklade pesnikovih del in odkrivanje spomenikov v Rusiji Vrtnice brez trnov » Skoraj vsak drogi -vrtnar ima strast, da bi gojil nenavadne vrste vrtnic. Poskusi, ki jih tu vršijo, so često naravnost faa. tastični im uspeh predstavljajo večinoma enkratno kurioziteto. Tako poročajo, da je eekemu vrtnarja to Attioe v državi New York, Edvard« Stroju (gotovo našemu rojaku), posrečilo vzgojiti vrtnico, o kateri so sanjali že premnogi vrtnarji: vrtnico brez trnov. Tri leta se je mučil Stroj s poskusi, s»-daj pa je le mogel razstaviti grm, ki ne zbada. Na tem edinem grmu Je mož pobral že tri sto vrtnic brez trnov. Za pol milijarde Din dragocenih slik Pred policijskim sodnikom v Bridlrngto-nu na Angleškem se je moral zagovarjati neki Charkel Lister, ker je uporabljal avto, za katerega ni bil plačal nobenega davka. Uporabljala ga je prav za prav njegova svakinja, pa ko so si stvar malo pobliž-je ogledali,, so ugotovili, da Lister za lansko leto ni plačal davka. Zaglobili so ga za 10 šilingov. Tej razsodbi se je Lister uprl, pa ne morda zato, ker bi se mu zdela kazen previsoka, temveč zato, ker se mu je zdela — prenizka. Zahteval je, naj ga na vsak način kaznujejo z 20 šilingi. Ko so to njegovo nenavadno zahtevo odklonili, je mož izjavil, da daruje 10 šilingov v korist domači bolnici, proti čemur seveda ni bilo ugovora. Sploh je ta-le Lister svojevrsten možakar. Po svoji dobrodelnosti je znan sicer daleč naokrog, ima pa majhnega »konjička«: nikoli ne odpre pošte, ki prihaja vsak dan na njegov naslov. Zelo je radodaren, pa so ljudje njegovo radodarnost marsikdaj grdo izkoriščali. Dolga leta je sprejemal na tisoče moledovalnih pisem, tako da se je 14. decembra 1935. odločil, da ne bo odpiral več nobene pošte, pa naj gre za moledovalna pisma, davčne opomine, pošiljke z denarjem ali čemer koli. »Tudi i davčni opomin zavoljo avta bo med po- što, ki sem jo prejel,« je dejal sodniku. »Toda do konca svojih dni ne bom več odprl nobenega pisma, in prevzemam polno odgovornost za vse, kar bi se utegnilo zavoljo tega zgoditi.« Listerju so nekoč prerokovali, da bo umrl v svojih čevljih. Odtlej si jih več ne zavezuje, da bi se jih lahko takoj iznebil. Res je čudak, ta mister Lister, ki je tako bogat, da ima okrog 700 posestev v raznih grofijah! Galapagi — kazenska kolonija Ekvadorska vlada je sklenila, da bo poslala komuniste, ki so jih aretirali pri zadnjem upora v tej državi, na Galapaške otoke, ki se spremenijo s tem v kazensko kolonijo. Galapagi so bili, kakor znano, nekaj časa velika moda modernih Robinzonov. Tudi rekord Najmlajši »samostojni« potnik čez ocean te doslej nedvomno pot tednov mlada Audrey Luimsdanova. ki se je pripeljala te dni 6ama, le pod nadzorstvom neke ladijske strežnice, na parnjiku >Laconia< iz Newyorka v Glas-gow. Njena mag je umrla dva tedna po po-| rodu, oče pa je dekletce poslal materini sestri v Glasgov, da bi jo ta vzgojila. Simbol holandske vladarske hiše fcjf pta jMfe princesa Julijam tn princ IJppeJBiesterfeld cerkveno poročena Sovjetska vlada je izdelala definitivni program za Puškinove proslave. Glavna točka teh proslav bo vsedržavna razstava v Historičnem muzeju na Rdečem trgu v Moskvi, kjer bodo združili ves material, ki se nanaša na slavnega pesnika. Druga glavna točka bo izdaja Puškinovega zbranega dela. Akademija znanosti je dovršila svojo izdajo v 18 zvezkih z naklado 540 tisoč izvodov, državna založba pa dokončuje izdajo v šestih zvezkih z naklado 600 tisoč izvodov. Nadaljnjo luksuzno izdajo v šestih zvezkih bo izdala v 150 tisoč izvodih. Poedina Puškinova dela izidejo v nakladi 6,400.000 izvodov. Ljudska izdaja Puškinovega življenjepisa izide v pol milijona izvodov, Izbrana dela izidejo razen tega še T drugih jezikih sovjetskih narodov, V francoščini, angleščini in nemščini. Vsega skupaj izide 13 in pol milijona knjig s 15 in pol milijona tiskanih pol. Med proslavami bodo odkrili pesniku tudi spomenike, in sicer dva v Leningradu (enega na kraju, kjer je Puškin v dvoboju padel) ter enega v vasi Mihajlovski, kamor so pesnika pregnali. Spominske plošče bodo odkrili v Moskvi, Leningradu in treh drugih krajih, kjer je pesnik živeL Televizija v ČSR CeSkoslovaška poštna j kočija ima v državni tradiciji Holandske posebno vlogo. Vozijo se z njo kraljice Holandske k poroki, na magistrat in v cerkev Po svatbi v Kako sta se seznanila princesa Julijana in princ Ljppe- Biesterfeld Na šahovskem turnirja magal vse nasprotnike šahovski prvak v Hastlngsn je pre-zopet bivši svetovni A I j e h i n Cerkev sv. Jakoba v Haagu Princesa prestolonaslednlca Julijana K nB&frn včerajšnjim poročilom o svatbi holandske prestolooaslednice princese Julija-bs * nemškim princem Bernhardom von Lip pe-Biesterfeldom sporočamo še neke podrobnosti, ki bodo gotovo zanimale fitatelje in javnost Navoporočenca, ki bosta bivala v gradu Boestdijk, ki je bil prej last pokojne bolan d-ake kraljice Eme in ki ga je zdaj kratica Viljemina poklonila svoji hčeri in svojemu Betu, sta ee seznanila pred dobrim letom na Cjtpski olimpiadi v Ga Pa, kjer je holandska Srmcesa preživljala svoje zimske počitnice, s prej je bila večkrat oznanjena »zaroka« holandske prestolonaslednice z raznimi princa toda vsako so kmalu preklicali. Šele nem-žkj princ Lippe Bieeterfeld je princesi Julijami tako ugajal, da se je mogla odločiti zanj. Ta stvar je bila tem bolj težavna, ker je snano« da je kraljica Viljemina zagovornica stroge dvorne etikete. V tem pogledu ni popustila niti v zadnjih letih po smrti svoje matere. In ko je kmalu nato umrl še princ eoprog, je zavladala v holandskj vladarski hil| resnična otožnost in samota. Mati in hčj ma živel,- v residenci sami in zapuščeni e sto jo bolečino. Soprog princese Jrflfjane je prinesel v to samoto nekaj vedrine im humorja. 0 njem s® govori, da ni nič kaj preveč strog privrženec etikete, e katero pride večkrat v konflikte, kj pa niso ravno prehudi. Kraljaca Viljemina, ki strogo pazi na te predpise, je ne-' davno zalotila ženina svoje hčesre v enem joaned salonov, kjer je kajenje prepovedano* • cigaro v ustih... Končalo se je s tem- da jmi je požugala s — prstom. Toda princ Je dosegel, da sme odtlej kadirtn v vsakem pro- Bivši ameriški finančni minister in poslanik v Londonu Mellon, eden najbogatejših mož v Zedinjenih državah, je ponudil državi svojo veliko zbirko umetnin v dar. Ta zbirka je po nekih cenitvah vredna v našem denarju skoraj poldrugo milijardo. Vsebuje pred vsem dragocene holandske, italijanske in nemške slike. Zbirka Rem-brandtovih originalov izvira po velikem Poveljnik nemškega brodovja Admiral C a ris ima v sedanji napetosti S Španijo važno besedo Kulturni pregled Poslednji spis Hermanna Wendla V samotnem stanovanju na parižki peri- y velikem zanosu izvil v Straflwvu.»6-feriji, ob kruhu emigranta, ki bd bil gre- I >Chant de guerre po ur 1' armee du Rhin« nak tudi tedaj, če bi bil obilen, ves utru- S pa Vse do volitev v vročem letu 1936., ste jen in že bolan za rakom, ki je vrtal vedno gioblje h koreninam življenja, je Herman VVendel pisal in spisal svoje poslednje delo. Izdala ga je v okusni opremi, z Dorejevo sliko »La Marseillaise« na posebni prilogi, zuriška založba »Europa« (Herman VVendel, l>ie Marseillaise. Bio-graphie einer Hymne. Ziirich 1936 str. 134). Biografija himne! V juniju lanskega leta je Francija slavila stoletnico smrti Rou-geta de Lisla, ki bi najbrž ostal pozabljen, če ne bi njegovega imena vedno znova obujali zvoki marseljeze, pesmi, ki že skoraj poldrugo stoletje spremlja francosko zgodovino. Herman VVendel se je rodil v Metzu skoraj 14 let po usodnem prelomu v alzaški zgodovini, ko so v tej obmejni pokrajini trdo zavladali Prusi. Čeprav je bil VVendel po očetu njihovega porekla in vzgojen v pristnem nemškem duhu, je vendar mia- pa vse do volitev v vročem letu 1936., sto let po Rougetovi smrti, ko sta se na pariških ulicah srečali marseljeza in interna-cionala. Umljivo je, da je bil moral pisec najprej orisati življenje njenega avtorja, propadlega pesnika in skladatelja, ki je samo v tisti aprilski noči občutil navdih-njenje prevrata in silovito voljo množic, da se vržejo v boj za »liberte, egaht6, frater-nitec. Brez tega svetlega trenutka bi življenje Rougeta de Lasla odteklo v pozabo, tembolj ker pisca marseljeze ni odlikovala nobena nadpovprečna sposobnost ali vrlina; niti enkrat se mu ni več vrnil svetli trenutek iz Strasbourga in vsi njegovi nadaljnji poizkusi — vdinjal se je celo najbolj reakcionarnim vladam — niso imeli trajnejšega uspeha. V drugem poglavju opisuje VVendel usodo marseljeze in Rougeta pod prvo republiko, v tretjem pod Napoleonom I., restavracijo in julijsko revolucijo, v četrtem dost v Metzu postala odločilna za vse ] p^ Ludvikom Filipom, drugo" republiko in VVendlovo življenje: Kakor da je v njego- J Napoleonom HI., v petem pa prikazuje vih starinskih ulicah, na razdejanih utrd- | marseljezo v bojih pariške komune 1870- bah m v solnčnih vinogradih mogel vsrkati | ig7i> kot narodno himno tretje republike ^ —~~ — » ^ j^t pesem, ki je iz Francije segla daleč zadnje sledove »sladke Francije«, se je tu po lastnem priznanju navzel simpatij in zanimanja za francosko kulturo. Čeprav je pozneje drugo polovico svojega dobrega in fioštenega nemškega srca delil med Francijo in Jugoslavijo, je vendar imela Francija neokrnjeno prvenstvo. Nekdanji Heinejev življenjepisec je naposled našel v Parizu svoje pribežališče in v francoski zemlji tudi večni grob, kakor ga je dala nemirnemu avtorju knjige »Buch der Lieder«. Kaj je VVendla s toliko močjo mikalo v Francijo? Po čitanju svetle in tople knjige o francoski himni vemo to še trdneje, kakor smo vedeli poprej: duh svobodoljubna in človeške skupnosti, ki se je v novi Franciji krasno združil in uravnovesil s plemenitim duhom nacije! Dva socialna či-nitelja, ki si v sodobnem nemštvu stojita sovražno drug nasproti drugemu, kakor dvoje nasprotnih načel, ki se medsebojno izključujejo, sta pod vplivom francoske ratio« sklenila nerazdružljivo zvezo. Narod, ki je dal Evropi množico radikalnih idej in genialnih pobud, ne da bi bil ostal pri golih teorijah: narod, ki je imel v zadnjih 150 letih največ prevratov in čigar zgodovina je šla skozi vse politične visoke temperature, ta narod je ume! bojevito himno revolucije spremeniti v državno in narodno himno. Zgodovina marseljeze je zgoščena zgodovina Francije od Velike revolucije do danes. Hennann VVendel je že s svojo obsežno biografijo Dantona pokazal, kako blizu mu .te Franacija devetdesetih let 18. stoletja. 3daj je z vso temeljitostjo orisal pot marseljeze od njenega rojstva v noči od 24.— 25. aprila 1792, ko se je Rougetu de Lisle je sart&rttm A1*)zQt ftteMJer*. y poglavju prikazuje ruvoj lanskih organ ir zacij do L 1918, pri čemer je seveda pravično in objektivno upoštevano tudi slovensko ženetvo, medtem ko je v drugem poglavju orisan razmah ženskih društev po osvobo* jenju. V sklepu pravj avtorica, da je treba podeg ostalega dela poudariti Se pacifistično prizadevanje Jugoslov. žeo«flce zveze. Bro" šurj je priloženih več slik, ob koncu pa eo poleg geografske skice razpredelnice s statističnim gradivom o gibanju naših ženskih društev. »Bibliografija del slovenskih pisateljic«, ki jo je z veliko marljivostjo m znanstveno vestnostijo sestavila absolventka ljubljanske univerze Zlata Pirnatova, je separatni odtis i z cedotne jugoslov. bibliografije, kj Se ni izšla. Obsega seveda samo vse knjižne izdaje, časnike in revije ter doseza 387 številk. Vsebinski in kronološki pregled ter abecedno kazalo olajšujejo pregled. Knjiga je nastala na pobudo splosnega ženskega društva v Ljubljani ter Jugoslov. ženske zveze, ki jo je tudi večidel finansirala. Vse navedene publikacije kažejo ne le or ganizacijski napredek našega ženstva, razširjenje njegove javne delavnosti in vnanje uspehe njegovega prizadevanja po uveljav-ljenju ženske enakovrednosti, marveč tudi poglobitev vidikov m smernic, vedno večio intelektualizacijo ženskega dela, pri čemer gre največ zasluge univerzitetno izobraženim ženam- Z njimi žele dobiva naše ženstvo pomembnejše deleže v naši intelektualni kulturi. Arthur Brisbane ]e govoril milijonom po Evropi ter budila svobodoljubno zavest narodov. Marseljezo so peli Grki v bojih zoper Turke, Rusi na barikadah 1. 1905. in 1917., Španci 1. 1931. in pozneje. Oglašala se je povsod, kjer se je svobodoljubje borilo s tiranijo, in v njenih zvokih je vedno drhtel vzgon množic, ki so v Parizu proglasile človeške pravice in vlado Razuma nad narodi. Zgodovina ene same pesmi — in vendar, koliko usode celih narodov je združene z njenimi melodičnimi zvoki, ki vzbujajo voljo do borbe in požrtvovalnosti. Iz njih doni mogočno m pretresljivo prebujena zavest ljudstva, zgodovinski pohod demokracije! Venec legend se že vije okoli nastanka in življenja te pesmi, lovorike slave jo opletajo, strjena kri žrtev za idejo zaznamuje njeno pot skozi zgodovino. Hermann VVendel. emigrant one Nemčije, ki se je odpovedala dedščini Velike revolucije in njeni deklaraciji o človeških pravicah, je spisal ta življenjepis francoske himne v pregnanstvu, spominjajoč se svetlih dni, ko so množice nemškega ljudstva na razvalinah bojaželjne monarhije in zagrizenega pru-sizma zgradile v Goethejevem VVeimarju idealno stavbo republikanske ustave. VVendel je skušal ostati objektiven zgodovinar, a marsikje, kjer opisuje zmago svobodoljubna nad tiranijo je postal pesnik. Ob njegovi knjigi, poslednjem plodu VVendlo-vega veščega peresa, nam ne prihaia skozi zgodovinske podobe samo silhueta emigranta.. ki ex Ponto poš:lia v nemški svet spis o h-"mni svobode in človečanstva., marveč tudi mračna, slika sedaniep-a sveta, ki vedno bolj pozablja idejo marseljeze ... — o. Literarno delovanje našega ženstva Dva mednarodna kongresa, kj sta 6e v presledku treh let vršila v našem starodavnem Dubrovniku, sta obogatila tujejezično literaturo o jugoslov. književnosti; 1. 1933 kongres Pen-kiubov, 1. 1936. pa mednarodni ženski kongres. Slednji nam je primere] poleg krasne publikacije »Jugoslawische Frau-onlvrik jn deutschen Vbertragungen von Lil; Novy« )Belomod ra knjižnica, Ljub-Ijana), kj smo jo na tem mestu že prikazali, dve francoski knjižici: »L'veuvre Ijtteraire des feinmes yougoslaves« (Beograd, 1936, izdal Narodni svet jugoslov. ženstva) in >L aetivite des societes feminines en Vouuo-slavie« (v jsti izdaja). V zvezi s tem ie izšla v Ljubljani publikacija; »Bibliografija del slovenskih pisateljic do konca 1935 (sestavila Zlata Pirnat, slovensko-francoska izdaja. Ljubljana, 1936. Izdalo Udruženjs u n r verzi-tetsk] obrazovanih žena u Jugoslaviji). Lepo opremljeno brošuro »L'artivit6 des Societes fenunmee en Vougoslavie afffiiies au Consejl National des Femme6 Yougosla- Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, aktualni članek predsednika Ju-goslov.-bolgarske lige v Ljubljani Rasta Pustoslemšek »Kar je moralo priti! (Misli ob podpisu prijateljske pogodbe z Bolgarijo).« Pisec, ki si Je sam pridobil velikih zaslug za naše zbližanje z Bolgari, obravnava značaj in pomen pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. V zvezi z istim dogodkom v naši zunanji politiki obuja urednik in pisatelj Ivan Podržaj zanimive osebne remini-scence o začetkih povojnega zbližanja z Bolgarijo, zlasti pa piše o stališču pokojnega Aleksandra Stambolijskega. Oba članka tvorita ogrodje 3. številke, ki je tako v glavnem posvečena Bolgariji. Med besedilom so slike kralja Aleksandra I. Zedinitelja, kraljice Marije, kralja Petra II., kralja Borisa, kraljice Ivane, dalje A. Stambolijskega, S. S. Bobčeva, R. Pusto-slemška, na naslovni strani je slika Bol-garke, vmes pa še pogled na trg v Trnovem. — Razen teh člankov in slik prinese nova številka »2ISA« še zanimiv kulturnozgodovinski prispevek »Azteška omika«, v rubriki z literarnega sveta poročilo A. D. o nagradah Francoske akademije, uredništvo pa o novih knjigah in revijah. V Tehničnem obzorniku je objavljen članek o novem napredku elektrotehnike, v rubriki Iz praktične medicine o nahodu, pa tudi Praktične novote in ostale redne rubrike so dobro zastopane. Slovenski pisatelji v beograjskih revijah in listih. Včerajšnjo beležko moramo Izpopolniti v toliko, da je beograjska »Pravda« priobčila v božični številki tudi prispevek režiserja in pisatelja Bratka Krefta »Pozorište i aktuelnost«. O R T Razpis državnega prvenstva v alpski kombinaciji v dneh 16. in 17. t. m. v Mrkoplju JZSS razpisuje državno prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in slalom) v dnevih 16. in 17. januarja t. 1. v Mrkoplju. Tekme izvede ZZSP. Tekma v smuku bo deljeno na dveh progah, in sicer pivi smuk v soboto dne 16. t-, m. ob 10. dopoldne, drugi smuk pa istega dne ob 15.30 popoldne. Višinska razlika posameznih smukov znaša po 400 m. daljava proge od 1.500 do 2.300 m. Sla-L';°6UV.rl.H,^Kir,e._de?.._femme6 I lcrm bo v nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldne; višinska razlika znaša približno 200 m, pro- vougoelaves« je uredilo, kakor čitamo na naslovni strani. Združenje univerzitetno izobraženih žen v Jugoslaviji, način, kj ga ne bi hotel; priznati kot Pra-v;'c. kajti ul'e~ j';vaaje neke revije, zbornUt ali česarkoM ifc vedno zadeva osebnega deid in osebne odgovornosti. Iz uvodnih besed izvemo, da je knjižica nastala na podlagi spisa Pavline Albala o lite ram.] delavnosti srbske žene, Zdenke Markovič in Olge 0':-:rnian o žena v hrvatski literaturi in ge. N. N. (!) o literarnem delu slovenskega ženstva v uvodu je na štinli 6traneh zgoščeno <1 ja.sa> orisana pre-eklost Jugoslavije. Ta sestavek je signi-i A in se končuje z opinj-iscičnim stavkaj.. da ima naša »močna in sočr.a Kteratu-• a J'27 skupnega življenja vs-h otiok .Tu* goslavjje, že svoje vidno mesto v svetovni lit r^iurj -n se dandanes intenzivno razvijam. Udejstvovanje žen v srbski, hrvatski in slovenski književnosti je prikazano v daljšem sestavku (str. 9—60). ki obravnava jugoslov. literaturo kot celoto, podrejeno istemu ritmu razvojnih period. Začenja 6e z nuDO Jefimiio (konec 14. stoletja), ženo despota 1'glejše in nadaljuje s Cvieto Zuzo-rjč, Julijo Bunijč, Fjlipo Lazaievo, Katarino Zrinjsko, Marijo groiico Draškovič, Josipo grofico Oršjč-Slaveti^, Kat. Patač:.;, sestro slovefega filozofa jn astronoma Anico Boško-vič jn z drugimi. Doba narodnega preporoda kaže večje in uspešnejše sodelovanje žene v narodovi kulturi: tu se že vključujejo v pregled Slovenke Hausmanova, Turnograj-ska, Pesiakova, Pa kova. Nadaljnje poglavje obravnava dobo realizma i.i sega v predvojno literaturo, četrto poglavje pa prikazuje literarno delo jugoslov. p;saleljic v 20. stoletju: pri tem je posebej označeno delovanje Slovenk Ivanke Klemenčičeve, Marice Stmad -Cizerl. Zofke Kvedrove, Vjde Jerajeve, Kristine Sulerjeve, Ljudmile Poliančeve, Le-je Fatur, M. Gregorčič-Stepančlčeve, Ljudmile Prunkove, Ivanke Kremžar (m. Elizabete) in Manice Komanove. v p°"'aviu 0 so" dobni literaturi so prikazane Slovenke Marija Kmetova, lika Vaštetova in Vida Taufer-jeva, medtem ko je devet slovenskih literarnih delavk 6amo imenovanih. V dodatku so omemene tudi sodelavke v znanstven;, mladinski in prevodni literaturi ter jzdajateljjce časopisov in časnikov, njih urednice in novinarke. Knjižica je informativno prav dobra in prepričevalno dokazuje resničnost zadnjega stavka v sklepu, da ie jugoslov. žena »kljub ze"o trdim pogojem bila vedno in bo tudi ostala aktivna sodelavka pri intelektualnem oblikovanju svojega na roda t. ga se presmuča dvakrat. Vse proge so v bližini Mrkoplja. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JZSS oziroma I. W. 0. Pravico do tekmovanja imajo vsi pri savezu verificirani tekmovalci. Prijavnine ni. Klubi morajo tekmovalce prijaviti najkasneje do 14. t. m. do 20. zvečer na saveznih tiskovinah na naslov: Zagrebški zimsko športni podsavez, Gunduličeva ul. 22/a. Poznejše prijave se ne bodo upoštevaje. Žrebanje startnih številk bo 15. t. m. ob 21. v gostilni Strelec v Mrkoplju. Prvoplasirani postane prvak v alpski kombinaciji za leto 1936/37. Razglasitev rezultatov bo v Mrkoplju 2 uri po zaključku tekem v dvorani za prireditve v Mrkoplju. Stanovanje in prehrano bodo dobili tekmovalci po ceni Din 35.— dnevno, cena prenočišč pa je Din 10.—- Prevoz h postaje in nazaj znaša Din 20.— za osebo. Vsi intere-sirani klubi naj javijo čas prihoda v Mrko-palj zaradi rezerviranja prenočišč in prebrane. V slučaju nepovoljnih snežnih razmer bodo tekmovalci pravočasno obveščeni Tekmovalci in občinstvo, ki ge udeleži tekme, uživajo polovično vožnjo po razpisu ministrstva saobračaja št. 24082/36. Udeleženci naj kupijo na vstopni postaji celo karto in železniško legitimacijo obr. 13 a., kupljena cela karta pa velja za brezplačen povratek s potrdilom ZZSP. V nekaj vrstah Včeraj ano zabeležili izjavo znanega skakača Boga šramla glede planiške skakalnice, kot kronisti moramo zdaj dati prostor tudi zagovorniku nove simuške discipline in planiških skakalnih naprav g, Gorcu, ki je v včerajšnjem »Slov. Narodu« obširno odgovoril na šramlove trditve zoper Planico. G. Goreč ugotavlja med drugim, da bomo pri nas dobili aka-kače samo s treningom bi na napravah, kakor jih imamo sedaj, dalje da naš šport ne financira rekordnih poizkusov tujih skakačev in ima namen vzgojiti lastne, dalje da Planica ni nikdar zaposlila vseh glavnih smučarskih moči skozi vse leto, ker so prej savezni funkcionarji opravili najprej svoje delo, nato pa skrbeli za Planico, sedaj pa splofo ni=o zaposljeni drugje. Slednjič je treba vedeti, da je Planica dobila vsega državne podpore 43.000 Din, med tem ko je na drugi strani neizmerno več vrgla državni blagajni. G. Goreč želi saimo, da bi plani-ški nasprotniki pravično proučili »problem Planice« in bi se potem morda le našli na skupini črti — za podvig našega smučarskega t po rta v vseh disciplinah. In v tej želji fe strinjamo ž njim tudi mi! Predvčerajšnjim so v Budimpešti za dve leti izžrebali pare v srednjeevropskem teniškem pokalnem tekmovanju, kjer bodo igrali tudii naši najboljši teniški igralci, žreb je odločil za nas naslednje nasprotnike: V L kolu (do 15, junija) Avstrijo, v H. kolu (do 15. avgusta) Češkoslovaško), v HI. kolu (do 15. (septembra) Italijo, v IV. kotu (do 30. junija 1938) Poljsko in v V. kolu (do 15. septembra 1938.) Madžarsko. Glede kraja teh iger smo odrezali slabo, ker borno doma igrali samo proti Cehom in Madžarom, Službene obiave LNP 21. seja 8.0. dne 7. t m. 1. S. s. Petrovič in Lihtenbarg se pozivata, da plačata po Din 40 za sodniške legitimacije v letu 1936 in 1937. Rok 3 dni. — 2. Sodniki, ki še niso izročili sodniških legitimacij, se poslednjič pozivajo, da v roku 3 dni dostavijo sodniške legitimacije in Din 20 za novo odbora. — 3. Poziva se s. 8. dr. Planinšek, da v roku 3 dni pošlje s. o. 6taro legitimacijo, Din 20 ter dve sliki za kartoteko. — 4. Poziva se s. s. Roman Oberlint-ner, da v roku 3 dni pošlje tri slike ter Din 20.— za izstavitev sodniške legitimacije. — 5. Poverjeništvo S. 0. v Celju se obvešča, da sta e. s. Hobaher Valter in Roman Ober-lintner zaradi preselitve dodeljena v Celje. — 6. Izjava s. s. Joksiča se vzame v znanje. Zadeva ee odstopi v nadaljnje postopanje u. o. — 7. Plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov bo v ponedeljek dne 11. t. m. ob 19.30 pri Slami6u. Sestanek je strogo obvezen za vse ljubljanske sodnike. — 8. Obvešča se e. 8. Lihtenberg, da je njegova prošnja za upokojitev odposlana v nadaljnje postopanje s. o. pri JNS. JZSS (službeno). Specijalni tečaji za trening tekmovalcev, ki »o določeni za sestavo državne reprezentance za letošnja tekmovanja v inozemstvu, bodo od 11. januarja t. m. dalje na Pokljuki pod vodstvom trenerja Lea Korhonena za teke in trenerja Knut Odd Hansena za skoke. Udeleženci tečaja bodo nastanjeni v smučarskem domu — Šport Hotelu. Za trening za teke in skoke so določeni: Istenič Rado. Klančnik Gregor, Sramel Bogo. Zemva Lovto, Močnik Cveto, Pribošek Franc, Baebler Leo, Smo- Arthur Brisbane je umrl. Dolga leta je dan za dnem govoril milijonom Američanov. Bil je uvodničar Hear-stovega mogočnega časopisnega koncema. Zaslužil je letno najmanj tri-stotisoč dolarjev samo s peresom. Razen tega je bil, kakor vsak Američan, dober trgovec in si je znal z raznimi transakcijami in soudeležbo pridobiti težko premoženje. Skratka, bil je najbolje plačani pa tudi najvplivnejši ameriški novinar. Za različne Hearsto-ve dnevnike je pisal uvodnike. Toda v Ameriki imajo uvodniki popolnoma drug značaj in vsebino, kakor v Evropi. To so kratki članki pod zaglavjem »Vsakdanjosti«. Krepko strnjena opažanja k velikim in majhnim dnevnim dogodkom. Mnogo se tu nabere anekdot, domislic, gesel, in razmišljanj v epigramatični ali aforistič-ni obliki. Pet milijonov čitateljev Hearstovega tiska je sleherno jutro ali večer pričakovalo, kaj je spet napisal Arthur Brisbane. In resnica je, da Arthur Brisbane — vsaj po ameriškem okusu — nikdar ni zabredel v plitkost. Nekateri njegovi članki te vrste pa so bili v krogih časopisnih strokovnjakov slavljeni koat klasični. Zlasti je bil na glasu njegov uvodnik: »Oni, ki se posmehujejo pijancu«. Ta članek spretno druži človeško čustvovanje in vzgojni namen. Naj ga za primer navedemo: Oni, M se posmehujejo pijancu Kolikokrat tfe že videli tavati pijanca po ulicahl Obleka je posvaljkana, čelo namrSčeno, oči izbuljene. Zdaj pa zdaj se okrene, zmerja pocestno otročad, ki ga draži. Včasih zaškrta z zobmi, se smeje samemu sebi in se spet zdrzne, da si nadene pijansko, otroško grozovit izraz. Izčrpano telo se komaj ie drži po koncu. Mož mrmra, da hoče domov. Otroci mu sledijo, mečejo marsikaj za njim, begajo pred njim in za njim. Tudi odrasli se često posmehujejo, se dregajo s komolci in jim je čudno smešno, če vidijo, kako je človek padel globoko pod nizkotno žival. Pogled na pijanca, ki tava domov, bi moral vsakogar napraviti žalostnega. In kakorkoli je ta pogled strahoten, bi moral vzpodbosti: preprečimo, da ne bodo mnogi deležni iste usode kakor ta mož! Pijanec tava domov. Otroci trepečejo pred njim. Svoji ženi je uničil življenje. Gre domov In t seboj nese prekletstvo, da ga bo razjedala pekoča vest, ker muči druge, katere bi moral verovati. In ko gre domov, se mu posmehujemo bi smo veseli vsega tega. čeprav vemo, kaj ga doma čaka. V starih časih so se često morali bratje boriti med seboj kot gladiatorji, če so se branili, so jim zarinili žareče železo v hrbet. O nizkotnih moralnih pojmih, ki so dopuščali take surovosti, smo si danes na jasnem. Nismo pa civilizirani, dokler je naše občutje tako topo, da se 'zabavamo kakor ob burki, kadar gledamo pijanca, ki se vleče domov. ★ »Human side« ameriškega Časopisja, ustrezanje sentimentalnemu človeškemu čustvovanju je takisto dobilo v Arthurju Brisbaneu svojega mojstra. Po tej plati naj navedemo za klasičen primer naslednji njegov uvodnik, ki je bil v Ameriki naravnost občudovan. Razume se, da prevod ne more podati članka v vsej njegovi mičnosti in stilistični spretnosti. Je tudi take vrste, da pri nas ne bi mogel užgati. V Ameriki pa je to »kvaliteta«. Irena Romani po grošu še ne vedo povrdsrt vse tragike življenja. V bližnjem mestu živi ženska, o kateri bi mislili, da jo je ljubi Bog pozabil. Dekle je še, ki šteje natančno dvajset pomladi. Njeni lasje so črni kakor vran. njene oči rjave kakor mandeljni. Ljubeznivo se svetijo, kadar se smeje, in v bojazni trepečejo, kadar se brani. Bila bi lepa, če ne bi bil njen obraz preutrujen in izčrpan. Le eno brani Ireni, da se ne poda na mračno pot, vo ono pot, ki jo uberefp utrujene in nesrečne ženske, da bi ušle bedi tega življenja in ravnodušnosti člo\'e-štva. Otroška ročica se fi ovije okrog vratu, kadar pride Irena z dela domov. Otroška ročica boža njena lica. Otroški glas kliče svojo mater. Za svoje dete dela Irena dvanajst do petnajst ur na dan. Šestnajst dolarjev plača zase in za otroka, da se preživi. Zasluži pa samo dvanajst dolarjev. Ostanek... Da, otrok mora živeti. Mož, ki je hotel Ireno poročiti, je igralec v velikem mestu na vzhodu. Vsak večer se solzijo ženske, ko ga gledajo, kako sijajno igra svojo vlogo. Njegovo srce pa trpi v nesrečni ljubezni do neke premožne lepe dame, ki ga noče uslišati. lej Franc, Klančnik Lojz«. Knap Leo, Jakopič Gustelj, Jakopič Albin, Novšak Albin, Bevc Edo. JZSS poziva klube, katerih člani so navedeni tekmovalci, da uredijo vse potrebno in jih napotijo na Pokljuko na trening. Javijo naj se v nedeljo 10. t. m. popoldne v domu saveznemu delegatu odn. trenerjema. Stroške bivanja na Pokljuki krije saver, doČLm morajo ostalo oskrbeti klubi sami. Pogoj za vsakega — najstrožja disciplina! Pozivajo se vsi, da zastavijo ves svoj trud, da bo uspeh čim bolj-SL Tehnični odbor saveza sme vsakega tečajnika odpustiti iz tečaja tudi pred zaključkom tečaja. V reprezentanco savez lahko določi budi tekmovalca, ki se tečaja ne udeležuje pa ee morda na tekmah (drž. prvenstvu itd) izkaže za dobrega tekmovalca in torej z določitvijo udeleženca v tečaj &e ni dokončno določen tudi njegov nastop v reprezentanci. Trening tečaj za smuk in slalom bo čim bodo dopuščale snežne prilike, ter bo čas in kraj določen kasneje. Savez poziva že sedaj tekmovalce Pračka Cirila, Heima Hul>erta. Znidarja Emila, Oopa Franoita in Novaka Jožeta, naj bodo pripravljeni na poziv saveza za trening, ki ee bo pričel čimprej. Dnnajčani v Beogradu. Na igrišču »Jugoslavije je nastopila včeraj dunajska Vienna proti enajstorici Jugoslavije. Dunajeani so na odprtem polju razvili zelo lepo igro. Vsaka akcija pred vrati se jim je pa izjalovila m Jugoslavija je odnesla zasluženo zmago 3:0 (1:0). JZSS. — Zbor smuških učiteljev obvešča za savezni učiteljski tečaj prijavljene gg. tečajnike, da je tečaj zaradi neugodnih snežnih razmer preložen na- ča« od 31. januarja do 14. februarja 1937. * Odpoved prvenstva GZSP v alpski kombinaciji. Zaradi neugodnih snežnih razmer se odpovedujejo za 9. in 10. t. m. razpisane tekme za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji. Tekme so preložene na pozneJSi termin. — Gorenjski ZSP. Iz SK Ljubljane. Drevi bo drugi redni klubov občni zbor. in sicer v kletnih prostorih »Zvezde«. Začetek ob 20. Če tedaj občni zbor ne bo sklepčen, se bo v smislu pravil pričel pol ure pozneje občni zbor ne glede na število prisotnega članstva. Vabljeni vsi člani in »tare j šine! SK Ilirija (Smučarska sekcija). Vodstvo sekcije opozarja vse člane, da imajo odslej z izkaznico JZSS pri potovanjih pravico do polovične voznine že v skupinah po 4 osebe, in ne več po 6 oseb. Uredite zjito čimprej svoje izkaznice. Kdor take izkaznice še nima, naj pošlje na naslov sekcije, kavarna »Evropa«, svojo sliko in Din 10 v gotovini. Tisti pa, ki teh izkaznic nimajo Se podaljšanih za leto 1937, naj jih oddajo skupaj z gotovino 5 Din pri blagajni »Evrope«. Slike in izkaznice se bodo zbirale vsak teden do torka zvečer. V sredo ali kasneje poslane izkaznice bodo čakale do naslednjega torka. SK Mars. Jutri ob pol 10. morajo biti na igrišču Slovana vsi igrale! I. garniture. Opremo naj prinese veak s seboj. Igrali bomo. če bo lepo vreme, s I. moštvom Slovana. Ovom&Itfne prehaja v klubska pravila. Kako važna je Ovomaltine za šport, se vidi tudi po tem, da je nekateri slavni klubi že omenjajo v svojih klubskih pravilih kot neobhodno petrebno dopolnilno hrano za kondicijo članstva. Tako Ima odlični curiSkl veslaški klub FCZ Ruder-khib, ki je lani zmagal na vseh kategorijah v anani Henleyevi regati, glede treninga v svojem pravilniku tudi tole določbo: Po dolgoletnih, izkušnjah naših moštev priporočamo našim veslačem najbolj toplo, da uživajo pri treningu Dr.. Wanderjev Ovomaltine kot sredstvo za krepitev in ohranitev kondicije. >Veljka športna reduta v Tržtfn« S. K. Tržič priredi dne 30. t. m. to zabavo za vse verificirane in neverificirame športnice in športnike ter njih prijatelje, ki go že sedaj vljudno vabljeni. Vremensko Zveze za tujski promet v Sloveniji, JZSS in SPD z dne 8. januarja. Barometer se dviga, nekoliko oblačno, zapadel je suh sneg na trdo podlago, smuka povsod ugodna ali prav dobra, sankali-šča in skakalnice uporabne. Bohinjska Bistrica, danes: —4, jasno, 10 cm srenja. Dom na Komni, danes: —2, sneži, 20 cm suhega snega, na 60 om zmrzle podlage. Pokljuka, danes: —4, sneži, 20 cm pršiča na 20 cm trde podlage, sneg skorjast do Podhoma. Kranjska gora, danes: —6, barometer se dviga, delno oblačno, brez vetra, 5 cm pršiča na 15 cm srenja, led 10 cm. Vršič, Krnica, danes: —5, sneži 15 em suhega snega na 45 cm podlage. Rateče-Planica, danes: —6, barometer se dviga, jasno, brez vetra, 10 cm pršdča na 15—30 cm sreža. Zelenica včeraj: —3, delno oblačno, sever, 10 cm suhega snega na 50 cm trde podlaga. Krvavec, danes: —3, oblačno, zap&dnik, sneži, 10 cm suhega snega na podlago. VeL planina, danes: —3, sneži, zapad-nik, 15 cm pršiča na 50 cm podlage. Mariborska koča in Klopni vrh, danes: —3, 5 cm pršiča na 20 om podlage. Pesek In Senjorjev dom, danes: —1, 15 cm pršdča na 20 cm podlage. Peca, danes: —3, 15 cm pršiča na 80 cm podlage. Vremensko poročilo MeteoroleSkega zavoda ljubljanske univerze Številke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smeT in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10. 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 8. januarja Liubl-ama 7. 764.9, 0.8. 94, O, 10, —, —; Maribor 7. 762.6, 90. NW1, 5, —; Zagreb 7. 764. 4, 90. W2, 10. sneg, 2; Beograd 7. 762.3. 3, 90, O, 10, sneg, 4; Sarajevo 7. 765.9, 1. 95, O. 10. dež. 2. Temperature: Ljubljana —, 0.4; Maribor 10. 1; Zagreb 9, 3; Beograd 14, 2; Sarajevo 10, 0; Skoplje 7, Spjit 12.0, —. Z Jesenic Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v soboto ob 20. in v nedeljo ob 15. in 20. velefilm »Sužnji pohlepa po denarju« z V. Inkišinovim v glstvni vlogi. Med dodatki kulturni film, glasbeni film »Jack Denny in njegov orkester« in zvočni tednik. Sleilro ai; dajanje naslova 5 Din Najmanjši snesefe 17 Din Trgovska pomocmca ie, trgcvino z mešanim blagem. dobra manufakturist-ka dobi takoj shižbo. Ponudbe na ogl. od d. Jutra pod >Večji trg«. 389-1 Mizarji, tesarji, kleparji vodovodarji. gradbeniki: Delo dobit« takoj sedaj pozimi, ako vzeonete Ea plačilo gradbeno parcelo v letoviškem kraju na Gorenjskem. Informacije pri »Prosvetni zvezi«. Miklošičeva cesta 7/1 357-1 Izložbenega aranžerja pdanterijske. hlp r uf akturne in modre stroke dobrega risarji aprejm« takoj Ivan Savn'k m sinova. KTanj. 489-1 Plačilno ali plačilnega in veS natakaric »ervirk »rorejmemo. Lastnoročno pi-san-e proSnj-e z navedbo dosedanjega službovanja in sl;ko je poslati oa Združe-nje gostilničarjev v M^ri boru. 497-1 Šoferj a mln^ega. i% potovanja, — spreim.m. Potrebno 10.00T Din gotovine Mesefna plača £>:b W !id 50 dnev niče. Posebej zaslužek Na stop takoj. Ponudbe na i> družnico Jutra Cedje pod »Šofer« 510-1 Plačilno natakarico -:>re'me takoj grvstflna » M.rrboru. Ponudbe aa podružnico Jutra M-v*V«r nnd dobra moč«. »6-1 V?aka beseda 50 por ; davek '"> ™ ::frr> alf dajanje naslova 3 Din. taesek t? r>'r> 231etni fant izuften mizarstva tel- priden. teli kakršnokoli sluz bo kot sluga. h. šnik al: kaj »ličnega. v vseh po slovalnicah Jutra «2-2 Beseda i Din iavnk 3 Din za šifro al; dajanje nislova 5 Din Najmanjši znesek "7 Din Zastopstvo tekstilne ali galanterijske stroke za Beograd, Zemun, Pa.nčevo. bi spiejel dobro vpel ja.n sastopirk. Naslov v vseb posloval. Jutra. 4B1-5 iVeeUa uv.h JJi m Šifro «1; lajanje 5 Din Najmanjši mesek 17 Dtn Motorno kolo cT>0—>50'I cem. lobro ohranjeno. kupim, plačam takoj. Ponudbe z navedbo znamke na c.gl. cxM. Jutra pod »Motor«. sas-ao UcScd« d vek j L>m ja šifro ali dajanje naslon n Din Najmanjši snesek 17 Din Več boljših kuhinjskih oprem solidno izdelanih, iz zajamčeno suhega lesa, poceni proda K rž« Franc, mizarstvo Vrhnika. Ogleda se: Janežič, pleskar. Tvt seva 23. I>jubl iana «2-13 Beseda Din davek 3 Din sa Šifro al-; dajanje naslova i Din Najmanjši tDesek 17 Din Izgubila se je psica dolgodlak: loksterier s Jrno liso pred l-evo zadnjo nogo. Najditelj 9e naproša, da jo vrne proti nagradi- Rant. Cekinov grad. 471-27 Bese ii on, lavbk 3 Din ia Šifro al; dajanje naslova i Din Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj pogrezljiv. skomj nov, nemški prvovrstni fabrikat, ki šiva naprej in nazaj, stika in Stopa, poceni naprodaj v Nov' trgovini. Tyrševa 36. 437-29 Ma^estsM! 9J«stra4 s© za-vasrovaHii za 10.000 Din. G rh. Ro?hman: 115 Ker se pa gospod Kozaniumik še ni hi! do dobrega odpočil po naporih letovanja in ga je nemara tudi čad sveti i jke nekoliko omotil. se mu je kmalu 2vrtilo v glavi. Ob zibanju fotografij, ki jih je napravil, se mu je zbledlo, da še majhen in leži v zibelki, in nazadnje je trdno zaspal. Beseda I Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSf znesek 17 Din Železniške tračnice po možno.vi avstrijska tipe HOA, kupimo 5—'7.00C teko eih metrov, teža tekočegn metra 35 kg Ponudbe na ogl. ®d Jutra por šifro >Tračn:ee«. 472-7 Železniške prage hrastove, bukove, borove vseh dimenzij kupujemo. Ponudbe na naslov: Ljub ljana poštni preda1 205. 405-16 TlHWW'f walEfg#gž5gig tu «e.i Šifro iti dajanje naslova ■5 Din Najmanjši znesek 17 Din Štirisobno stanovanje v centrumu Ljubljane s 1 februarjem na ra.zpo lago. Pojasnila Blelwel-sova 20-1. 293-21 Stibo odda Beseda , l)t idveh u'' 53 Šifro »L; dajanje naslova " Din Najmanjši «ne»ek 17 D'n Sostanovalko sprejmem v »vetlo. zračno sobo takoj. J. V. Trnovski pristan 16 282-23 Sobo strogo separijano lepo opremljeno, oddam stalni osebi Streliška ul 271-23 Lepo mesečno sobo poseben vhoa center, bližina opere in banovine, od-lam 15. januarja »talnemu gospodu. Ogledati: Knafljeva ulica 13/11 262-23 Gospoda sprejmeon poceni, z oefcrbo ali brez, v lepo, mirno, čisto, parketirano sobo z elektriko. Hrana dobra. Cesta v Rožno dolino 3. 466-23 Visokošolko(ca) sprejmem na stanovanje z vso oskrbo na Poljanski cesti 18/11. -4*34-33 Svetlo in zračno sobo lepo opiemljeno, "=red5 mesta, oddam soldn; osebi. Naslov v vsel poslovalnicah Jutra. 406-23 čisto sobo oddam stalnemu gospodu Miiiklošičeva cesta lo/TV.. levo. 517-23 Opremljeno sobo poseben vhod, oddr.m eni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 31&2E Sobico s sitopnišča, oddam poleg »Evrope«. Naslov - vsel' po b1 o val ni ca h Jutra. 401-2? V bližini tehnike in obrtne šole oddam lepo opremljene sobo. tudi ali-iakn. 7. vso skrbn po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 102-23 Sobe išče Dve sobi »11 sobo ter kabinet iščem. Ponudbe pod šifro »Pisarna« na ogl. od delek Jutra. 288-23a Izgubljeno Dotičnik ki je na Silvestrovo poza.bil suknjo ,naij so zglasi. Ko-I odvorska 6. 4^-98 Informacije Izjava Podpisa/ni izjavljam, da ni 9em plačnik za dolgove moje žene Nežke Vira nt. — Anton Vira.nt. 499-31 Na vsa zimska oblačila dajemo iS do 20% popusta. Presker Sv. Petra c. 14. PORTABfL VHtGANTHEMKb IVCE6U. MIHCA IN LATINICA \N0RMALENVALJ. 80ČRK. i RRECIZNA NEMŠKA TEHNIKA I CENA m7.350.-mOAJ£ [.MERKUR "BCOSFAD miiani N o k o I Sokolska četa v Zalogu je imela na pravnik sv. Treh kraljev v društveni sobi sedmi redni občni zbor. Poročila posameznih funkcionarjev pričajo. da društvo kljub resnim časom ni držalo rok križem. Le kdor ni tujec v Jeruzalemu, mora priznati, da so se prireditve končavale z dobrim uspehom, kar znači, da društvo pridobiva na terenu. Sedanje število članstva prav lahko podvojimo. ako si vsak član nadene nalogo, da bo v teku letošnjega leta pridobil vsaj enega novega člana. Sedanjo upravo sestavljajo: starosta Ciril Požar, podstarosta Mik-iič Niko, načelnik Bartossi Gvido, podna-čelnik Dorbež Janez, blagajničarka Mihela Hlacarjeva. prosvetarica Gabrijela Drašče-kova, načelnica Hiida Zupaničeva, podna-čelnica Olga Meržkova, gospodar Kralj Danilo. statističarka Ana Štrukljeva. revizorja Cepar Anton in Plankar Ivan in odbornika Biščak Marijan in Kornelija Meržkova. Občni zbor so posetili tudi zastopnik župe in več članov matičnega društva iz Polja. Sokolsko društvo Ljultjana_S.*e;p:v*Jai vas ima svojo redno letno skupščino v nedeljo I7. t. m. ob 14. v društveni telo-vactnici. članski sestanek Za sestavo kandidatne liste za bodočo društveno upravo bo pa v ponedeljek 11. t. m. v telovadnici. Udeležba je dolžnost. Uprava. Načelništvo sokolske župe Ljubljana sporoča. da je bilo v razpisu za župne smučarske tekme v Mojstrani pomotoma izpuščeno, da se morajo tekmovalci, ki bodo tekmovali že v soboto popoldne, odpeljati z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 12. uri. Iz življenja na deželi Iz Kranfa r_ Elitni akademski ples, pod pokrovr teljstvom in s sodelovanjem častnega danr akega komiteja bo drevi v Narodnem domu. Oficielni sprejem gostov bo od 20.30 do 21. ure. Cenjene goste obveščamo, da je možno rezervirat} mize in sicer danes popoldne od 4. do 6.. osebno v Narodnem domu. Opozarjamo da po 21. uri ne odgovarjamo več za rezervirane mize, zato prosimo cenjene goste točnosti. Jug. akademsko društvo. Iz Zagorja z— de vedno v strahu pred vampirjem. Kljub temu, da po novem letu ni bilo nobenega ponovnega primera, vlada med prebivalstvom Zagorja in oelo Trbovelj še zmerom velik strah prod sadističnim ubijalcem živali. Orožništvo je bilo zadnjo soboto trikrat pozvano na zasledovanje nekih sumljivih oseb in je dve tudi aretiralo. Vendar se je izkazalo, da nista krivca. Tudi gospodarji sami stražijo domove. Pri tem bi kmalu postal eden izmed stražarjev žrtev drugega, da ga ni prvi zadržal in prijel za puško. Govorica, da se je ubijalec živali pojavil tudi v Trbovljah, nima podlage. Največ strahu preživlja ženski spoi, ker verjame pismu, ki ga je zlobnež baje napisaJ, da bodo prišle na vrsto tudi priletne ženice in mlada dekleta. z— Zmanjšana zaposlitev v januarju. Premogovniki bodo obratovali ta mesec le 19 šihtov, ker so približno za 20% skrčena naročila premoga za državne železnice. Torej ne drži, ko je neki dnevnik pred kratkim napovedal konec praznovanja v z&-gorekem premogovniku. z— Sadjevca je več ko vode. V visokih naseljih okoli Sv. Urha primanjkuje vode za živino in ljudi. Vodo za Živino dovažajo iz potokov. Kmetje so leto« pridelali toliko sadjevca, da ti laže z njim postrežejo, kakor z vodo. Prav bi bilo, da se napravijo za te krn.ie večji ?kupni vodnjaki. Iz Trbovelj t_ Adamičev spominski koncert prj rede Trboveljski slavčkj v nedeljo 17. t. m. ob 16. v dvora^ Sokolskega doma v Trbovljah. Iz- vajal] bodo 20 njegovih najboljših skladb in harinonizacij, da ee hvaležno oddolže spominu velikega skladatelja jn iskrenega prijatelja. V celem so slavčki našiudiralj nič manj kakor 34 Adamičevih del, ki so irh z velikim; uspehi izvajali na svojih koncertih v tujini in doma. Pokojnik pa nj z veliko ljubeznijo m razumevanjem le od daleč spremljal njihovega razvoja, temveč se je tudj rad udeleževal njihovih turnej, da ie z njim] doživljal vse njihove triumfe. Klavirsko spremljavo bo na koncertu oekrbel kapelmik ljubljanske opere dr. Danilo Švara, uvodno besedo pa bo imel strokovni učitelj Drago Su-pančič iz Ljubljane. Iz Ptofa j— Dve nezgod!. 10-letna Belšakova Marija, h.či kočarja v Vičavi, se je polila z vrelo vodo in dobila na obeh nogah precejšnje opekline. — 12-letni kočarski sin Franc Ceh iz Spuhlje je padel s podstrešja in si zlomil levico. Dobil je tudi notranje poškodbe. Oba se zdravita v ptujski bolnišnici. j— Kino. V soboto 9. t. m. ob 20. in v nedeljo 10. t. m. ob pol 19. in pol 21. »Osamljeno srce«. V glavnih vlogah Gigli in Nagyjeva. PRIMSKOVO PRI KRANJU. Dne 20. decembra je imela šola uspelo božičnico za šolsko mladino. Priredila se je igrica »Čudo božične noči«, ki jo je spisala B. M. Po igrici je bilo obdarovanih 148 ubožnili učenoev deloma z blagom za obleko ali perilo in obuvalom, vsi ostali pa so dobili razne malenkosti. V imenu obdarovancev se šolsko upraviteljstvo najlepše zahvaljuje vsem darovalcem. RIBNICA. Sokolskj kino predvaja danes ob 20. in jutr.j ob 15.15 in 20. uri film »Dolarski princ«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota. 9-: Korajža velja. A. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 9.- Hovanščina. Premierskj abonma. Nedelja, 10-; ob 15. Aida Gostovanje teno rista gosp. dr. Adriana. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Prj treh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Premiera slovanskega veledela opere »Ho-vanščine« bo v soboto 9. t m. za premier-ski abonma. Libreto opere prikazuje dra-matske slike iz najtemnejše dobe ruske zgodovine za časa Ivana Groznega. Boji med Staroverci in Razkolniki tvorijo idejno jedro vsebine. Zasedba opere obeta zopet odlično predstavo. Glavno moško partijo Ivana HovaDskega poje g. Primožič. Gostovanje sopranistke ge. Ljubice Kare-ne ln tenorista g°sp. dr. Maxa Adriana v Verdijevi »Ajdi« bo v nedeljo popoldne ob 16. Oba gosta sta v tej operi pri nae že nastopila ter žela velik uspeh. Ga. Ljubica Karena poje glavno žensko partijo Ajde. gosp. dr. Adrian pa partijo Rada/mesa. Poleg teh dveh gostov nastopijo naše domače moči: ga. Kogejeva v vlogi Amneris, ki spada med njene najtežje kreacije, s katerimi se je odlikovala na našem odru, nadalje g. ravnatelj Betetto v vlogi velikega duhovna in g. Robert Primožič kot Amo-nasro. Predstava je izven, po znižanih cenah od 30 Din navzdol. Gostovanje ge. Marice Brumen-Lubejeve v opereti »Pri treh mladenkah« bo v nedeljo zvečer. Ga. je nastopala pred nedavnim v partiji Hannerl v Zagrebu, kjer je bila od publike, katere ljubljenka je bila za časa svojega angažmaja. sprejeta na najprisrč-nejŠ način. Občinstvo opozarjamo na to gostovanje. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek 20.15. Sobota, 9.: Pobegla nevesta. Nedelja, 10.; Pobegla nevesta. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 9.; Kadar ee utrga oblaik. Premiera. Bloki.— fino najmočnejših sodobnih slovenskih del. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 11.: ob 20. Kadar se ntrj£a oblak. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Radio Nedelja, 10. januarja Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (vodi prof. Marjan Dobovšek). _ 9: Cas, poročila, spored. — 9.15; Prenos cerkvene glasbe i7. franč. cerkve. _ 9.45; Verski govor (dr. G raca r Jože). — 10: Koncert godbe na pihala >Si<>- ge«.____ 11.30: Otroška ura: Jurček in Jer ca (zvočna 6lika). — 12: Koncert Radio orkestra, vmes poje Akademiki pevski kvintet. — 13: Cas, spored, obvestila. — 1315: Radio orkester jn Akademski pevski kvintet. — 1<>: Fantovska vzgoia-samovzgoja (dr. Jc-ip Demšar). — 17: Kmet. ura: Zimsko krr.i-.jeicit tiiv v t> red v hlevu (inž. Jože Orne).- 17.30: Ura plesne glasbe (Bojan Adamič s svojimi orkestrom). — 18.30: Domači zvoki (plošče). _ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mjlaa Begovič kot dramski pisatelj. — 20: Prenos iz Zagreba. — 20.45: Slovenska ura: Vipavska dolina (prof. Filip Terčelj), vmes poie Akademski oktet vipavske zdravice in ]xr pevke. — 21-30; Za veekega nekai in nekaj za vse (plošče). _ 22: Cas, vreme, poročila, »poiea. _ sIa5; Radjo orkester. Beograd 17.30; Narodna glasba. — 18.20: Orkester. — 19.50: Mešan program.—22.2u: Lahka m plesna muziika. — Zagreb 16.30; Lahka godba- — 20: Pale&t/rina; Miesa l'a" pae Marcelli. — 21: Lahka glasba. — 22.2'J: Ples. — Praga 20.50: Večer italijanske glasbe. — 22.35; Ples. — Varšava 19.20; Plošče.. — 31: Zabaven program. — 21.30; Violinske ni klavirske skladbe. _ 22; Lahka in plesna muzika. — Dunaj 11.45: Simfoničen koncert__12.55: Orkester. _ 15.40: Komorne skladbe. _ 17.40; Vedra glasba. _ 19-10: Godalni kvartet. — 20.10; Veseloigra. — 22.30; Violinski koncert. _ 23.10; Plošče. — Berlin 18; Spevoigra. _ 19: Graenerjev večer. — 20; Orkestralen koncert. — 22-30; Plesna muzika. — Miinchen 18; Srednjeveške slike. — 18.50: Koračnice. — 20; Prenos iz BerkLna. — 22.30; Plesna muzjka.—Stutf gart 18: Zabaven program. — 18-30: Melodija in ritem. — 20: R. M. Rjlke; »Melodija o ljubezni in smrtj«. _ 22.30: Plesni večer. — 34- Nočni koncert. KA — LE — FLUID fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali. Priporočamo ga v vseh slučajih, kjer je delovanje žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega: izmučenost, živčna oslabelost, popolna nevrastenija. Brezplačno — detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš M a r k o v i č, »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah. r,^. t>r. ase- SgflEMLh. 9 ZAKAJ DA BI BILI PLEŠASTI? — TAKOJ uporabite lepo DISECO speci jelno KOZMETIČNO tekočino »MORA NA«. VSAKOMUR brez razlike 41 POTREBNA, ZMESTA izgine PRHLJAJ EKCEMI itd. Krepi lasišče IN TAKOJ ustavi IZPADANJE, a lasje porastejo na PLES A VEM MESTU. Cena steklenici Din 40 poštnina Din ; MODERNA KOZMETIKA, SPLIT Številne zahvale Vam jamčijo za uspr Urejuje Davorin Ravlien. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za fnseratal de! je odgovoren ftloje Novak — SM j Lfnbl1&<