Шм&мтЈ |И* с-/в ' £N*8***5?*** v *£х &«•*«* ®HS £»a.4'Sailrcmc*. "^iereinine Baht: C«lo leto X 420*—-, pol feta K &0* . criri teh* K 30*—. Izven Jugoslavije: C*k» ieio K 150*—. InseraS ali oznanila se s» Ä&wrtft/o po dogo vora ; pri večkratnem fnseriraraju frinere» popust. Upravnlšfro sprejema neroiolho, 4m*rafe in reklamacije. — — Telefon št, 220. l*o«ani«ena SlsrvSlfe». eter»® £ $*x*>mo. „Strela“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in uprevnlšlvo je v Mariboru, Kofofci s cesta šf. 5. — Z urednišlvom se more govt vseh dan sein© od 11. do 12. »sre dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije' so poštnine prošte. — — —- Telefon Ji 220. $L@&Xäilk ЖЖЖЖ. Poslanci SamostojneZin glasovanje za ustavo. * Beograd, 29. jun. 1921. .одгај na Vidov dan se je izvršilo glasovanje o novi ustavi države SHS,, Uenfralistični liberalci in njih kuplje-scii podrepniki lahko zabeležijo ,,sijai -до‘' zmago., .Ustava je sprejeta z večino 11 pravičnih in 1 krivičnega glasu neizvoljenega svinjskega mešetarja J. Kirbiša, dočim je proti tej ustavi 196 poslancev. Proti ustavi je ogromna večina hi vaških in slovenskih poslancev, proti ustavi so glasovali srbski kmetje kot pravi predstavniki srbskega naroda, (proti ustavi je glasoval dr.. Trum-bič, kateri si je stekel največ zaslug za ustvarjenje naše države. Dr, Ante jTrumbič je z opombo „Proti slabi u-stavi, živelo narodno jedinstvo“, obsodil politiko vladnih strank in podčrtal dejstvo, da hoče hrvaški in slovenski narod kakor doslej, tudi v bodoče odločno stati na braniku narodnega jedinstva, Vesel pojav je, da so vsi pravi kmetski poslanci: srbski, hr vaški in slovenski, proti nazadnjaškemu uetavu, kateri onemogoča gospodarski razvoj kmetskega stanu; to dejstvo odpira vesel pogled v bodoč -n ost. Vidov dan 1921 bo zapisan s črnimi Črkami v politični zgodovini sloven skega r aroda. Izmed 40 slovenskih poslancev se je našlo 11 izvoljenih poslancev, sicer komaj četrtina vseh slovenskih poslancev, ki so izdali sloven ski narod, izdali pa tudi gospodarske koristi slovenskega naroda. Da so trije slovenski svobodomisleci najhujši centralisti, akoravno ob času volitev, tega niso hoteli priznati, se ne Čudimo, če pomislimo, da so slovenski liberalci in naj so se imenovali narodno-napredna, narodna ali demokratska stranka, streljali vedno naj-večje politične kozle in vedno tako nastopali, da so oškodovali narodne in gospodarske koristi slovenskega na -roda,- ■ ^ Čudih se pa moramo „kmetskim“ gromovnikom, ki so pod lir mo Samo -stojne kmetijske stranke ob času vo -iitev vse stranke v nič devali, oznanjali no/ politični in gospodarski evangelij, na vsa usta povdarjali avtonomijo Slovenije, trdili, da SLS dosti •premalo zahteva, a pri glasovanju za ustavo s svojimi glasovi pripomogli centralizmu do zmage. S svojim glasovanjem so, neizmerno škodovali ugledu slovenskega ljudstva, ob enem 'pa izdali celokupne kmetske korist»- Resni poslanci in tudi člani vladnih’ struj zro s pomilovanjem na te kupljene — hlapce svobodomiselnih' bankokrafov . »Zakaj pa so izdali samostojneži naše slovensko ljudstvo? Odgovor je dal g. poslanec Deržič, ki je v govoru dne 27. t. m. govoril o kupljeni ustavi — kar je jako razburilo gg. Pucelj, Mer-rnolja, Drofenig in drugo samostojno gospodo. Gg. poslanci Samostojne so se pokazali, da rabimo izraz poslanca Korku la. kot dobri trgovci, kar pa ni čuda, Mešetarji s svinjami, govejo živino, konji, žganjem, sadjem, paradižniki, črešnjami itd. ostanejo vedno mešetarji, kmeta rabijo pri kupčijah, da ga izžemajo, v politiki pa, da jim da glasove. Ko so napravili samostojneži dobro kupčijo z vlado, so se silno korektno držali, niti najmanjše neprilike niso delali vladi, dočim so se kujale posamezne skupine demokratov m radikalcev, o vednih zahtevah muslimanov niti ne govorimo, bili so globoko hvaležni Pašiču in celi vladi. Da glasuje osem mož za centralistično ustavo, je postal mesar Pucelj minister', mlinar Dobnik podpredsednik vlade , Urek podpredsednik skupščine, Jamnik in Demšar poverjenika, Rajar pa funkcijonar razredne loterije, dobili so „shižbiee“, ki vržejo letno nad pol- milijona kron „postranskega“ zaslužka . Pa to še ni vse! Agitatorji Samostojne pripovedujejo o milijonih, ki se bodo dobili za — gospodarske podpore raznih ruešetarjev in drugih borilcev za kmetsko pravdo. Hvaležnost je na mestu, saj ne bo treba iti v Ameriko, ne bo treba prodajati travnikov, ne vinogradov, pač pa bo mogoče odri niti najsilnejše dolgove, zidati nove hiše itd. Da je vlada za podkupovanje porabila tisoče milijonov, dočim bi brez podkupovanja lahko dala državi pošteno, socijalnim in gospodarskim razmeram primerno ustavo, da bodo ie ogromne svote morali plačati kmetje , nič ne moti samostojnih poslancev, kateri bojujejo boj za staro pravdo sebi v korist na račun kmetskega ljudstva. Slovensko ljudstvo! .Vse stranke, izvzemši Samostojno, so poskušale, ko so videle, na kako slabih nogah sto?f vladna večina, ki bi se skoraj tik pred glasovanjem skrhala, za svoj narod in stan doseči kolikor mogoče ugodnosti. Muslimani so dosegli velike ugodnosti glede razdelitve Bosne, a Samostojneži niso niti koraka storili za nedeljivo Slovenijo, niso niti ene zahteve stavili za kmetsko ljudstvo, temveč težko čakali trenutka, da morejo glasovati za centralistično ustavo. Če se prikažejo izdajalci slovenskega naroda in kmetskega programa dr. Vošnjak, J. Rajar, Ivan Urek, Ivan Mermolja, J. Drofenig, Ivan Pucelj, J. Kušar, J, Majcen in neizvoljeni mešetar Ivan Kirbiš — med Vami, kličite jih na odgovor, opozorite jV dveh velikih sobah so bila naravnost nakopičena dela gojenk po-čenši od II. razreda ljudske šole pa preko meščanske šole do maturantinj učiteljišča, Internat je tekmoval z zunanjimi, razred z razredom, učenka z učenko, nad vsem pa se je razodevala tista neizrazna estetična in vzgojna skladnost, ki jo zamore doseči le pravo strokovne znanje in brezkrajna požrtvovalnost. Nimam namena, baviti se strokovno z razstavo, povdariti hočem le nekaj, kar je moral opaziti tudi vsakdo, ki se ne bavi s šolstvom, še bolj pa seveda vsak pazljiv šolnik. Pred vsem se odlikuje zavod šolskih sester po svojih svetlih, moderno in praktično urejenih šolskih prostorih in po skrajni snagi in čistosti, V tem oziru tekmujejo s šolskimi sestrami v Mariboru le še Uršulinke v.Liu-bljani, vsi državni zavodi pa v snagi, v praktični in moderni opremi daleč zaostajajo za omenjenimi. Ako še sploh kje, se mora pri Šolskih sestrah mladina naučiti na red in čistost; ima pa tudi učilnice, ki odgovarjajo vsem predpisom šolskega zdravstva. Kakor hodniki, učne sobe in učila, tako so tudi izdelki gojenk: vse skrajno skrbno izdelano, čisfo, nežno in ljubko, da odgovarja ženskemu zna čaju in posebej ženski mladini, Ta šola kaže s svojimi uspehi prav nazorno in vsakemu razumljivo, kako se prirojeni darovi duha v dobri šoli vzbujajo in krepijo ter spopolnjujejo. — sTa razstava je to jasno posvedočila.. Od preprostega kvačkailja, šivanja, vezenja, zanjkanja, klepljanja do rahlih takoimenovanih frivolitetnih del in umetniško dovršenih paramentov, koliko stopenj in koliko mnogovrstno -sli v tehniki in obliki! Use skupaj pa služi po pretežni večini praktičnim živ Ijcnskini svrham in vsakdanjim potrebam. Neifaj posebnega so bile takoime-novane vajenioe. Bilo jih je nad 140, »n na prvi pogled si opazil le samo le- pe predpasnike, ki so lepo dekorativno viseli" raz vseh miz. Natančnejše o-pazovanje ali opozoritev ljubeznivih sester in gojenk ti je razodela, da so tu združeni vzorci vsakovrstnega ročnega dela. Ni mogoče našteti vsega, kar je bilo razstavljeno, toda obiležje razstavi ženskih ročnih del so dajale bluze, namizni prti in namizne preproge, žensko belo perilo in nogavice ter žens ke celotne obleke. Teorija in praksa, risanje in uporaba ornamentov in stiliziranih oblik za ročna dela se je s samoivornostjo učencev, zlilo v oelotc m doseglo v njej smoter šolskega pouka: izobraziti in vzgojiti ter nuditi nekaj praktičnega in estetično lepega za življenje. Ako omenim med ročnimi deli posebej namizni prt gojenke Švigelj iz I. mešč, razreda, namizne preproge gojenk Kirbiš in Premrou iz II» ter III. mošč. razreda ter ročno delo gojenk Ozvatič in Rotovnik, storim to z namenom, da opozorim na celotno delo ietmkov, Zelo praktično in skrbno sc. bili iz "delam tudi vzorci za kroje, za moško in žensko perilo; , vzgledni sq bili tudi vzorci za krpanje perila* Posebno pozornost so vzbujali v. manjši sobi cerkveni paramenti. Omenjam sledeče: 1. Umetniški altarnipri s prebojno in položno tehniko, izdelan z zlato, modro, zeleno in rdečo bojo po Vurnikovem načrtu. Ta umetnina pride k Sv, Katarini nad Medvodami pri Ljubljani, 2. Dalmatika in mašni plašč v starejši formi; tudi po načrtu arhitekta Vurnika; oboje darilo bratov Kohl svo^mu bratu primicijantu, 3, .Velum za ljubljiansko Marijanišče, in 4. pas za avbo za neko ljubljansko gospo. Gotovo pomenijo ta dela višek so dobnih umetniških ročnih del na Slovenskem. Enako pohvalo, kakor ročna dela, zaslužijo tudi risbe. Tudi risanje nam je predočevalo vse stopnje in vse vr -ste risarske in deloma slikarske tehnike. Oa preprosto grupiranih ŠkaG ljic za vžigalice, ki so nam v formi in barvi ponazorovale perspektivo in sen- co, pa preko narodne ornamentike in pcepmsiejših' risb po naravi do risanja po ži vik modelih, koliko mnogovrstnosti v motivih in tehniki! Lepo so u-činkovale posebej risbe z barvastimi kredami na tablah! Gojenke: Lem, Tičar, Lečnik in Donaj kažejo prav posebno spretnost in nadarjenost. Zelo lepe s s bile tudi perorisbe in izdelki s tušem. Cela razstava je pokazala visoko stopnjo, na kateri stoji zavod šolskih sester v Mariboru s svojo ljudsko in meščansko šolo in s svojini učiteljiščem, .Vplivala pa je razstava tudi močno vzgojno na prebivalstvo Maribora in posebej na obiskovalce razstave . Teh je bilo toliko, da so šolske sestre morale na občno zahtevo podaljšati io razstavo od prvotno nameravanih tri dni še za cel teden. Upa «no, da so obiskali razstavo i naši redilni šolski faktorji, da bodo znali ceniti kulturno, vzgojno delo šolskih sester. Ako ne bi bil podau dokaz o upravičenosti in naravnost po-irebi šol naših šolskih sester, bi ga vsakomur podala ta razstava. In v naši javnosti se dobe še nestrpne/.!. ki hočejo uničiti vzgledno , vzgojno In izobraževalno delo šolskih sester Samo zato, ker v teh zavodih sloni vsa vzgoja na versko-nravnem temelju. Naši relerentje v Ljubljani in Beogradu bedo pač tudi morali pogledati te uspehe, prčdno nasedejo strast nim sovražnikom versko-nravhe vzgoje, Ako imajo le trohico ljubezni do prave vzgoje in kulture ten do resničnega napredka našega naroda v naši državi, potem ne bo debate, ali je privatna šola naših šolskih sester upfu-vjteam in- koristna, ali ne. Frol. I, Vesenjak. kraljevina БНН. Beograd i z g l e d л sedaj gleda političnega življenja j.-recöj ža -loste«, -Vtečina poslancev se je že razkrila na počitnice po domovini. Že sam starosta Pašič se pripravlja na počitnice, seve, se bo pred • zapustit -vjjo Beograda še pošteno najedel v, družbi mmistroT m vladinovcev na državne stroške. Mi s i s t e r s a o b r a č a j a dr. Yr Jankovič je vendarle zapustil svoj portfelj in je post&l železniški minis * ter Jooa Jovanovič. G, Minister Pucelj je izdelal (sove, njegovi referenti) načrt za kmetijski svet od 30 članov. 15 članov tega sveta bodo imenovale kmetijske organizacije, 15 pa ministrstvo. V i a d i n o v c e sedaj skrbi nipi Ио So postal kraljevi namestnik na Bratskem in v Ljubljani. Hr-vatskim kandidatom so imenuje ognjevit centralist — demokratski poslanec Demetrovič, Đa pa ne M bili radikali preveč zapostavljeni radi demokratske kandidature na Hrvatskem, kandidira in spe za pnbljaasko kraljevo namestništvo ladikal — poslanik Ivan Hri-l*r. Demokratska stranka že zopet naznanja revizijo svojega programa .ra je v svrho revizije že zbran poseben odbor. Demokratie bi najraj-M revidirali svoja dejanja, korita in žepe!;- ITALIJA, 11 aJi j a preživlja težke notranje politične pretresljaje. Stavke in tašistevski teror so na dnevnem rodu Vsem tem homatijam se je še pridružila vladna kriza, ki je bila skrajno opasna,. Sedaj se je po dolgotrajnih pogajanjih posrečilo Bonomiju sestaviti novo vlado, ki je že tudi potrjena. iVi novi vladi so zastopani trije poslanci katoliške ljudske stranke, 8 poslanci sooijalistične stranke, 2 po -«Janca liberalne demokratske stranke in dva iz reformne sooijalistične stran ke. Fašisti in drugi narodni socijalisti so novi vladi odrekli vsako pomoč in sodelovanje. Italijanski listi pišejo še precej ugodno o sestavi nove vlade , leer so v njej zastopani poslano! katoliško ljudske stranke, ki vsled svojega pozitivnega programa uživa, splošno zaupanje vlade in ogromne večine italijanskega ljudstva. ....... ШЈМ UNIJA, R u m uns k e g a kralj a bodo t vso svečanostjo kronali kot vladarja sedmograških Rumunov na dan 27. de cembra Svečanosti bodo baje prisostvovali:. italijanski in španski kralj , predsednik francoske republike in zastopniki male entente. Politična poročila. p Regent ne odobrava postopanja vladnega bloka. Iz Beograda poročajo, da regent zopet odpotuje v inozem stvo, ker ne soglaša z vladno večino, ki je sprejela ustavo proti volji ogromne večine Hrvatov in Slovencev, To bo storil radi tega, da ne bi vzbudil suma, da se osebno strinja s postopanjem vladnih strank. Iz istega razloga je baje odpotoval tudi pred končnim glasovanjem v inozemstvo, da bi mu ne bilo treba prisostvovati sprejetju ustave. Moral se je pa radi bolezni svojega očeta, kralja Petra predčasno vrniti. Slučajno ravno v času, ko je bila debata o ustavi kon-, čana. Listi ugotavljajo, da je bil dr. Tnimbič parkrat povabljen k regentu, s katerim še je razgovarjai o politični situaciji, d Kdo je v Beograda manifestira! za ustavo? V, 103. številki zemljo-radnišbega glasila „Selo“ je objavil neki Stojiljkovič zanimiv uvodnik, v katerem nam opisuje „prisrčne manifestacije beograjskega prebivalstva povodom sprejema ustave“. Stojilgko-vič piše: Včeraj na Vdov dan je bita sprejeta ustava kraljevine Srba, Hrvata i Siovenaca. Za pajčolani skrite gospe in gospodične v divnih toaletah, elegantnih čeveljčkih, luksurijoz-ih klobukih, obložene s smaragdi in briljanti, parfumiruue z najdragooe-nejšimi parfumi, räzentega še Šmin-kane in pudrane so v družbi gospodov v frakih, dekoriramh z raznimi „ordeni", pridobljenimi „za zasluge napram domovini“. — pestra družba bankirje v( liferantov, čifutov in „ze-lenašev" — najurile na konstituanto , da pozdravijo tiste, ki so glasovali „za“. Vsa ta družba je zaklicala Ba-šiču, ko se je pripeljal, v avtomobilu, svoj gromki „ZiveoJ Živeli!“ Zavedala se je, da je s to ustavo zagaran-tirana manjšini pravica, Ta „Živeli“ pa Je veljal pred vsem tej družbi sami, ki je misija: „Živeli novi milijoni, nove koncesije!“ Dobra karakteristika toliko hvalisane „proslave“, d Ustavne čestitke. Beograjska „Samouprava“ jo objavila čestitke, ki jih je Pašič prejel povodom glasovan-• ja o ustavi. Človek bi mislil, da se ve seli ljudstvo nad delom sivolasega politika, Joda temu ni tako. Iz Tratenja telegrafi ra načelnik mostarske-, ga okruga, Vulovič, a iz Skoplja: „Policijski čiuovnici okruga skop-, lanskog šajju vam čestitanje na u-spehu u demošenju Ustava a na sreča otadžbine — GrubiČ, načelnik o-kruga“. Iz Radnjevea pozdravlja „velikega Srba“ Steva Živkovič, iz Novega Sada brzojavijo dr. Bvinja-rev-Veličkovič v imenu radikalste! organizacije. Nadalje čestita Bašiču v imenu niških čifutov Izak Beraha in „Nikolič“, Petrovič, fabrikant obu-če iz Vranje. Pravijo, da je Pašič pričakovat sedaj, ko je končnoveljav-ne ustvaril veliko Srbijo, pač večje število čestitk. p .Trdnost Pašlčeve vlade. .Vsi znaki kažejo, da so nahaja Pašičeva vlada v trenotni. krizi. Večina ministrov namerava podati svojo clemisijo in Pašič jih pregovarja na vse krip-Ije, da M ostali vsaj tako dolgo v vladi, dokler se situacija, ki je po atentatu postala resna, ne razbistri,- Minister za konstituanto Marico Trifkovič se hoče umakniti radi opozicije v demokratskem in radikalnem klubu. General Hadžič je sprejel mesto vojnega ministra radi neurejenih razmer v, oficirskem zboru le zelo nerad. Sedaj ko je ustava pod streho, misli oditi. Finančni minister Kumanudl ne uživa zaupanja niti v lastnem klubu. Radi tega jo že parkrat izjavil željo, da odstopi. Velizar Jankovič, dr, Spaho in dr, Karamelimedovič so že poprej demisijonirali. Poštni minister, Miletič fen minister za agrarno reformo Nikola Uzunovič. nameravata istota^ ko podati svoji ostavki, to pa radi nezadovoljstva, ki ge proti njima širi v vrstah vojvodinskih radikalov, Pašič je ministre prosil, da Še naj z ostavkami počakajo., To mu je za enkrat uspelo in je kriza odstranjena. Pašič si želi sedaj sporazuma z Jugoslov, klubom in z zemljoradniki. Od teh pogajanj je odvisna usoda vlade..V parlamentarnih krogih govore, da bo Pašič podal na prvi seji zakonodajne skupščine svojo ostavko, ako bi se pokazalo, da je g. Protič sondiral teren za sestavo eventualne koalicijske vlade. V, krogih, ki stoje g. Protiču zelo blizu, se govori, da bo poiskusil s sestavo vlade z radikali, krvatskimi in slovenskimi parlamentarnimi klubi brez demokratov, p demokratska stranka, njeno sedanje stanje in njena bodočnost. To zanimLo vprašanje nam razvija V zadnjem „Beogradskem Dnevniku“ neki samostaini radikalec. Pisec članka nas vodi v svojih izvajanjih za kulise po-licajdemokratske stranke, nam prikazuje berbo med takozvanimi „libera-liu in „samostalci“, med Pribičevičem in Veljkcvičem, med Hrvati in Srbi. želo značilen odstavek omenjenega članka pa prinašamo v dobesedni prestavi. „Samostaini radikal“ piše: „Iz mojih obrazlogov. je razvidna bodoč -nost te siranke: ona bo razpadla pri prvih -volitvah in njeni pristaši bodo, odšli na razne strani. Nasprotstva so v tej stranki tako velika, da ni sposobna asa nobeno resaoakoijo* Njena velika akcija obstoji v borbi med skupinami na korist ostalih strank, v tej borbi pa zmagajo z gotovostjo liberalk Nad vso stranko stoji dober, in pošten ..Ljuba Davidovih, ki jo še za silo drži nad razburkano gladino naše notranje politike.“ — To je „bodočnost“ demokratske stranke. Pri prvih par lamentarnih volitvah bo razpadla, ker skupine, ki so se pod njenim okriljem združile, uviđevajo, da je medsebojna borba pod eno streho nemogoča. Spominjamo se, da so mariborski policaj-demokrati ob priliki občinskih volitev v Mariboru izdali parolo: „Strank, ki ničesar, ne pomenijo Kmalu bo- mo govorili ~ vsi tisti, ki se ne pri -znavamo k policajdemokraciji — — .„Strančici, ki ničesar ne pomeni, ne zaupajte!“ Slabi i zgledi za naše t,Ju-trov.ee“! p Klub muslimanov razpadel. Kurbegovič je kot predsednik kluba muslimanov južne Srbije odstopil, ker je klub prenehal obstojati. Klub je, štel 12 članov,1 od teh je vstopilo 8 v klub radikalcev, o štirih se še pa ne ve, kakšno stališče bodo zavzeli, toda domneva se, da bodo vstopili v demokratski klub. Pnevne vesti. d „Vladne ustave, se veselijo tisti-fci žive od tujega dela, pred njo pa trepetajo tisti, ki delajo in proizvajajo. Toda prišel bo čas, ko se bo delavno ljudstvo osvobodilo svojih krvosesov in te ustave“. („Selo“ od dne 8. julija v 1921., letu Gospodovem). d Kdo se veseli nad ustavo? „Beograjski Dnevnik“ piše: „Po glaso- vanju o ustavi so odnesle telegrafske žice to veselo vest po vseh krajih naše razširjene domovine — tako, kar kor so za časa vojne raznašale vesti o naših zmagah. Celo Srbstvo se radu-je, z njim vse Hrvatstvo, ki še ni zastrupljeno z madžaronstvom in avsrija kantstvom, istotako tudi vse Slovenstvo, M še ni okuženo s klerikalizmom“. — Zadnje občinske volitve so pokazale, da je skoraj vsa Slovenija „okužena“ s „klerikalizmom'?, d Ali vidite, kam gre Vaš denar! ? Listi poročajo, da je ministrski predsednik Pašič priredil na krovu donavske ladje veliko večerjo, na katero so povabljeni diplomatski zbor, člani vlade in gotovo število narodnih poslancev (iz vladnih strank, to je razumljivo! op. uredn.) Radovedni smo, kakšna bo »svotica«, ki jo bo ta večerja požrla. Davkoplačevalcem v tehtni premislek. d Sadovi Pašičevega „sporazuma“ z mu&ümanb Zemljoradnički k mb v Beogradu je prejel iz Sarajeva telegram sledeče vsebine:' ,,'Aga nas je vrgel iz hiše ter nam' vzel vsa pridelke Prosimo, da intervenirate pri ministrstvu, da se odgodi, da bo vsaj letina pospravljena, ali kakor nam je lani kotorsko glavarstvo odredilo, do agrarne reform®, Prosimo, č-im hitreje, ker propademo krivično,« 35 članov družine Knežavič, vas Do-tac. Sarajevo“. — To so sadovi Baričeve mešetarile z muslimani, IIto- gim, ogoljnianim posest^kom odvzc* majo turški bogatini zemljo, letino in vse imetje, Ta v nebo vpijoči, greh, s katerim so si umazali tudi samostojni „kmetje“ svoje prste, se bo brid ko maščeval. Ljudstvo izpregieduje* » d Vsa policajdemokratska kori tar ska potrtost je razvidna iz pisave liberalnega časopisja o potrjenju ljubljanskega župana Peseka. Policajdemo -kratski koritarji so iztuhtali za jav -nost novo podlo farburijo, češ: Peska se ne more predložiti v najvišje potr-jenje, ker so zanj glasovali tudi ko-munis., ampak bo imenovan za ljubij. magistrat kraljevski komisar, dosedanji magistratih ravnatelj Miljutiu Zarnik (seve, poiicajdemokrat). Zakaj toliko uajpodlejše laži? Kaj je demokratom za komuniste, za državo itd., — njim je le za milijone, katere bi izgubili, акo bi zažupanoval nad Ljubljano Pesek. Agromerkur Žerjav se boji zopetnega poloma, radi tega intrigira v. Beogradu s komunisti, samo da ne bo potrjen Pesek in ne bo milijonskega kraha rol ljubljanskih demokratih, Fa iotske mahinacije ljubljanske policaj -demokracije so samo začasne in bode potem obračun s to intrigantsko zalego tem temeljitejši in potfprt 'od vseK opozicijonalnih strank. d Samostojni poslanci ne morejo svojega izdajalskega početja opravičiti, zato trdijo, da je vše laž, kar naši listi pišejo,- ter psujejo pp mesarsko šnopsarski maniri našega odgo vornega urednika in ga pozivajo naj toži „Kmetijski Hst“, kojega odgovorni urednik je poslanec Kušar, To ie korajža in junaštvo! Dokler, ni bil Kušar odgovorni urednik. Je bil isti „Kmetijskii list“ radi lažnjivih poročil in obrekovanj neštetokrat obsojen,, večkrat ko vsi drugi slovenski listi skupaj, sedaj pa krije z imuniteto Kušar lažnjivo pisavo „Kmet, lista“. d Samostojneži — denUncijbhti.; Poslanci Samostojne stranke sč trudi-dijo na v'se načine, da se temeljito o-smešijo pred celo zbornico. Pri seji zbornice dne 30. I. m. jo samostojni poslanec Majcen po poklicu mesar m gostilničar, med govorom dr, Trum-biča napravil medklic, da sta dva srbska kmečka poslanca pri pohodu regenta sedela ozir. jeden držal roko na hrbtu. Kjub temu, da, je predsednik konstatiralj da so vsi poslanči' stali, se je oglasil samostojni poslanec Majcen k besedi in z gromovitim glasom povdarjal, da jeden pesLahec ni vstal, drugi pa da je držal čok® na hrbtu. Pomilovalni nasmeh in klici „denunCijäcija“ je bal odgovor zbornice na / nastop vreden šolarčka v prvem razredu ljudske šote. d Poslanec Drofenik je v seji zbornice v svojem „govoru“ nesramno napadel duhovščino, imenoma gg. župnike Pavlič ih Hohnjec. Gospoda župnika sta v izjavah z lastnoročnimi podpisi dokazala Drofeniku laž, a on še hna toliko poguma, da ostane naprej poslanec in laže na shodih in’ v „Kmetijskem listu“ naprej. Pristaši Samostojne so lahko ponosni na; takega poslanca,, kateri celo v zbornici laže, zavedajo sc naj, da izvejo na shodih malo resnice od tega po-slanca- d Na sokolskem izletu v Osijeku se je sprejela resolucija, v kateri napoveduje Sokolstvo najostrejši boj katoliškim škofom in orlovskim organizacijam. Sprejel se je tudi predltigy »da je sokolskim društvom najstrožje prepovedano vsako sodelovanje ali prisostvovanje pri verskih prireditvah bzir. obredih.« Jasen dokaz, da je takozvana toleranca Sokolstva v verskem oziru le prazna fraza. Sokol je zaplava1 popolnoma v prostozidarske vode. d Za Svetozarja PriMčevlča se je razvnel v „Beogradskem Dnevni* ku" sam Krsta Cicvarič in razen tega prav nesramno napadel ‘ Stojana Protiča. Cicvarič poziva vlado, da naj se hrvatsko uredništvo, prepojeno v, antisrbskim in madžaronsklm duhom;* takoj nadomesti s srbskimi uradniki, katerim naj vlada olajša z visokimi nagradami odgovorno službo. Na e-nak način naj bi se pričelo s ^čiščenjem“ administrativnega „djnbre-ta" tudi V Vojvodinji, . Gorje našim polioajdemokratskim priganjačem v u-radniških suknjah, ako M (?iovarič, izvedel, da so pisali: Skaberhe, Fte- re brofim-e, v katerih, so proslaviti Habsburžane, ^ualo bi da bi vlafla pričela, tudi v Da, ’da, Krsta <Лџу#!џ$.Џ mogočna osebnost tam doli, v feogr^dtv ,... , d .IPefÄ» Äruätvo ...Obmejni zvon“ ■v &t.,» je überall)i kričač učitelj' *^Дж:;: 'Z;4wbal popolnoma v demo-\tH№, Čestitamo nekaterim go^d€|arV|:^&^ smo smatrali dose-dai «д. rpsii^ m timnomisieče ter ne-"da se dajo komandirati od (|K fci Џ" za „Südmarkine“ judežmp groše dpeljal za vsenemško-тШЈРј^ rtjsebno SoföT, Vejijc količkaj, narodno Čuteč človek hi se sramoval judeževlh grošev, ‘sprejema „Zvonov“ peiro- vo^&,# Sfähskili naseljencev, a „!Ta-boT0v:u dopisnik. Sardoč jih je še celo veseli ?,,^dmarka!- ..objavlja 'v svojih рог^јда,*' da op a s s^ojjuji. denarjem, vzdrždjb v: svojih naselbinah v Jugo-isldyijt, ■ ш tmsol|enee,. In. „Tar. bočoir“' ;'doj^äI|i-..yeijki demokrat ,$ar-teh ^^dmaärldnili“ Џ-^јашћ'',;^Иђ#ј\|јТМј iiüdie nas ne bodo «prte aämlne zavesti. &e manj pa ka| tozogal d QWiaski lov male obmejne občine PI&vč je zdražbal ptujski Hutter, .kot laatjRijk »Strassenhofa« za 4.200 K. Znani I&jcolo ni smel licitirati, ker mu je vlada, kljub dr. Kodermanov! intervenciji odvzela iz 'gotovih vzrokov lovsko pravico. d advokat zavaja prebi - vflstvo apašk.0. kotline k protidržavne-«m postopanju, V M,. številki časnika ' „Deutsche '(ipepzwacht“.']0 objavil dr.. Hanns kOttig,,/ odvetnik v Murecku, obvestilo, da se za,morejo prebivalci občin apAoke. kotline posluževati zemljiških knjig pri emureški in radgonski sodniju Kupne pogodbe itd. lahko ba.je .tudi ustanavljajo v Cmureku in Radgoni, „ker"si ljudje na ta način prihranijo dolgo 'pot . k Sv,. Lenartu y Sl« .gor, Dpozarjanjo merodajne oblasti, na to ■nesramne»"Izzivanje nemškega od-vetailc»« d VlWhaÄd gihhßje- .Malokeđaj se sliši. lšaj,,o.našem gibanju pri Sv. .'Miklavci'.fcri'.Ormožu, .Vendar, se je. I ■naša ■ «%mna enkrat zbudila iz -svojega sp«ja. Skoraj pred letom dni se je ustanovilo društvo Orel, ki vkjlub velikim neugodnosbrn dobro napreduje, A tudi Sokol, ki je baje že takrat namera val delati sitnosti, ni pozabil na nas» Napravil je iz bližnjih krajev dae S., L m', svoj" mogočen polet k nam. ■GotOvCi. ee. .je nadelal največjih ugod -.«osti, a'tudi on jo je to pot izkupil. Prvič je. bilo vreme silno neugodno, ■drugič pa se je .naše učiteljstvo, vse div e za aokblsko idejo, na domačem ljudstvu presneto varalo. Mislilo namreč *e ida bo to kar drlo za njimi; a kako presenečen je i Le majhno število jim je '&;edilö, Ува čast našemu zavednemu ljudstvu, ki se ne da kar tako ршШт»'Ш naši gostje so pa imeli i orožnika & seboj, menda za telesno — straže*.;..žetostno, če si ne upajo brez te fenek stel; .'Ob prihodu jili 'je pozdravil 04 Ш4еђ’ E.,- ter jih' ?e v napilje -mm govorni proslavljal kot „edine“ re- Belo zlato. Zgodba š Pohorja. — Napisal J. J. (.Dalje,). MoČai' Ш domačega Žganja jo je kmalu spravil k zavesti Odprla je oči j n m prestrašeno dvignila. „ОдароШбпа, ležite z glavo navzdol, ato ste požrli preveč vode!“ ji je svetoval 'Andrej. Ne vem — slabo mi je!“ je rekla in voda ji je bruhnila iz ust. Andrei ji je z rokami podprl glavo in potrpežljivo Čakal, sVse biOda in onemogla mu je kar, omahnila v naročje. „Pijte ! “ ji je ponudil, ,/Ako ne čutite več težav, vam bo žganje okrepčate želodec!“ Dekle je naredilo požirek, potem pa s® mu je naslonilo na roko in zaprlo oči* Mlada je bila, kakih 20 let ji je prisojal Andrej, Lice, sedaj bledo ko' stena, ji fe bilo začrtano v čistem ovalu, svetli kostanjevi lasje so se ji v solit čodS Markih lesketali kot rumeno zlato, mokra bela obleka se je tesno o-kfepala vitkega, polnega telesa.. Suet je domovine in „dobrodošle“ v našem kroju. Gotovo sanja g. učitelj o porodu mladega Sokola, a mislimo, da (iri nas ne bo žel veliko uspehov. ,Te-ga in niegovo gospo si bo ljudstvo dobro obdržalo v spominu, .Vi prehranjevalnem oziru so krščansko misleči nagi kmetje dobri, a povračujejo jim s tem. L šoli vsiljujeta njih deoi sokolsko himno, sta ji baje zapovedala prinesti za to njihovo slavnost jajc in rož ter jo n .govorila, da se slavnosti udeleži Toda ni se jima obneslo. Zapomnita naj si pa, da je Sola narodna, ne pa strankarska. Dobiček je bil namenjen za naše siromašne Šolske otroke, To bi bilo sicer hvalevredno; vendar pa bi radi vedeli, koliko vam je ostalo in kedaj bo dobila deca to podporo. Fantje miklavževski, vi pa le pogin,-.no nap'rej za orlovsko idejo!. d Pevska zveza. Vsled nenadnih zaprek smo morali prestaviti pevsko prireditev za en mesec in sicer na 28, avgusta. Spored, in vsa druga določila ostanejo v veljavi kot je bilo objavljeno po okr#mcah, Vae podrobnosti, kot skupna kosila, pošiljatev nakaznic itd,, uredimo v kratkem in vsem zborom pravočasno sporočimo. Za posebna navodila, nasvete in note se obrnite naravnost na Pevsko zvezo, Ljubljana, Ljudski dom. d Iz orglarske šele v Celju. Zrelostni izpit na celjski orglarski šoli se vrši v sredo, dne 13. julija 1921. Ob 8, uri zjutraj sv, maša, nato produkcija gojencev. Prijatelji glasbe se uljudno vabijo. d Ruška koča. Vidov dan so slavili mnogoštevilno zbrani turisti pri Ruški koči na ta način, da so kurili na primernem prostoru velikanski kres. Pri tej priliki so nabrali za ruško kočo 288 K, za kar se toplo zahvaljuje SPD. d Odkritje spomenikov naših velikih gledaliških igralcev-umetnikov Borštnika in Verovška se je ob ogromni udeležbi ljudstva vršilo dne 3. julija 1.1, v okusno okrašenem vestibulu ljubljanskega opernega gledališča. d Obrtniki, pozor! Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug je sklicala občni zbor za vse štajerske, prekmurske in koroške obrtnike na- soboto, dne ö> julija ob 7. uri zvečer v mesto Slovenska Bistrica v prostorih tamoš-nje vojaške kan,tine. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe v Mariboru v brivnici Franca Novak na Aleksandrovi cesti, v Braslovčah pri Drago Korošec, v Brežicah pri 'Josipu Holy, v Laškem pri Blažu Zupanc, v~ Ljutomeru pri Janku Horvat, v Ptuju pri zadrugi čevljarjev in krojačev, v Središču pri Jakobu Zadravec, v SL Gradcu pri Jakobu Vrečko, v Šmarju pri zadrugi rokodelskih obrti in v Šoštanju pri Jakobu Volk. Za prenočišča je preskrbljeno. d Trgovce, obrtnike, zadruge in zasebnike, ki imajo shranjene tovorne liste o poslanem ali dobljenem blagu opozarjamo, da je SLS ustanovila za svoje somišljenike pisarno, v kateri posebni strokovnjak kontrolira tovorne liste v svrho reklamacij previsoka zaračunane tovornine. Te dni je ta strokovnjak izračunal, da je južna železnica nekemu trgovcu pri enem Kmalu je odprla velike rjave oči, ter ga boječe in vprašaje pogledala. Spet ji je ponudil žganja, nato pa ji je rekel: „Gospodična, ako se čutite dovoli močno, bi vam svetoval, da se koj postavite na noge in stopite po bregu! Mokri ste, utegnili bi se prehladiti! — Kje pa ste doma?“ „Pri Smrekarju, gori na hribu.“ Smrekar/ je bil najbogatejši kmet daleč naokoli. Cele planine so bile tu njegova last in denar je imel nadvse lad. Andrej je poznal ošabnega in samozavestnega Smrekarja že od svojih otroških let. Od domače koče se je lepo videlo na nasprotni breg, kjer je stala lepa bela Smrekarjeva hiša, in mati mu je večkrat kazala: „Vidiš — Drejček — tamle je Smrekarjevo, od tam prihaja naš rod. Tvoj praded se je pred davnim, davnim časom priženil semkaj na Gornikovo, pa tvoji vsi predniki so obubožali,; niso bili sami krivi — tujci so sedaj na Gornikovem, mi pa orno bajtarji!“ Kolikokrat j6 mali Drejček' sanjavo zrl tja k bogatemu Smrekarju, in srce ga je vleklo na dom njegovih pra- Џ vagonu blaga računala iu si dala plačati 480 K tovornine preveč, t. j® nad tarifom. Železnica mora. to svoto trgovcu povrnita Vse to napravi pisarna SLS za naše ljudi, treba jo samo doposIatJi tovorne liste. Reklamacijo so veljavne pri tovornih listih za leto dni nazaj. Kdor ima torej shranjene tovorne liste, ki niso stari več kot eno leto, naj jih takoj pošlje: Pisarni Slovenske ljudske stranke v -Mariboru, Cirilova tiskarna. d Južna železnica. Generalno ravnateljstvo južne železnice poroča, da je 99.000 delnic v rokah Italije, 68.000 v rokah Avstrije, ostanek pa v posesti drugih držav. * d Za odpravo cerkvenih praznikov. Praški listi poročajo, da je zveza čeških uradniških društev predložila vladi, spomenico, v kateri zahtevajo, da se proglasi' 0. juli, spominski dan razkolnika Jana Husa, kot državni praznik, ter da se odpravijo, vsi Cerkveni prazniki, kot nadomestilo pa zahtevajo podaljšanje dopustov, .Ta zahteva je naravnost nesmiselna, kajti za slučaj, ako se ji' ugodi, bi prišlo delavstvo in bi zahtevalo, da se mu dovoli za odpadlo cerkveno praznike večmesečni dopusti, v tej dobi bi pa počivajo vse delo v, rudni kih, tovarnah in drugih obratih, Kako bi neki izgledalo, ako bi n, pr. delavec nepretrgoma in brez odpočitim delal skozi 8 mesecev, a 4 mesece na leto bi pa brez dela pohajkoval. Zopet nov dokaz, kam človeka dovede brezverska zabloda. vse delavstvo v vseh' evropskih drža* vali, ker ni dvoma, da bo kapitalizem skušal znižati po vseh ostalih eyrop* skih državah mezde delavstva in se skušal okoristiti na njegov račun, d Lenjin v Canossi. Iz Moskve so došla poročila, da se je podal sam Lenjin na daljši porazgovor s patrijarhotn Ti bonom. Cilj tega razgovora je bil: pridobitev cerkvenih dostojanstvenikov za podkrepitev sedanjega ruskega režima. Sovjetska vlada je že izdala naLog, da se vrnejo zopet cerkvi vsi zaplenjeni samostani s posestvi vred. Tako v Rusiji sedaj, ko so boljševiki samodržci prišli do spoznanja, da brez cerkve ne gre tudi v sovjetskem raju ne! d Versko gibanje v Rusiji. Ruska brzojavna agencija javlja iz Petrograda, da se po vsej Rusiji čim pogosteje prireja verske manifestacije. Nedavno so uprizorili velike procesije s sliko Matere božje. Boljševiki so radi verskih manifestacij ruskega naroda zelo vznemirjeni, kar je^ razvidno iz pisave komunističnega časopisja. d Naša krona pada dalje. Iz Curiha javljajo, da so zaključni tečaji na borzi izkazali padec jugosl. krone na 3*8 centimov. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 146.40 do 147, naših -kroni Za 100 avstrijskih kron. je plačati 22% do 23, za 100 nemških mark 205 do 210, za 100 čehoslovaških kron pa-205 do 206 in za 100 laških lir 732 do 735 jugoslovauskih kron. Iz Maribora. d Stavim rudarjev v Angliji — končana:. Stavka rudarjev v Angliji, ki je trajala mnogo tednov, in ki je bila sploh največja, kolikor jih pozna zgodovina, je končana, kajti dosežen je sporazum med delavstvom na eni ter med delodajalci in državo na drugi strani. Po zatrdilu vodilnih angleških državnikov se ceni škoda, ki jo je Angliji povzročila ta stavka, na več kot tri milijarde. Globoko segajoč je bil spor med delavstvom in podjetniki rudnikov in vsa znamenja so kazala, da utegne postati ta stavka usodepol-na katastrofa za celo mogočno Anglijo. Kot neposredni vzrok stavke je bil sklep rudniških podjetnikov, da so rudarjem znižali mezde na predvojno stopnjo, kar je povzročilo, da je postala ta stavka tako ostra, kot menda nikdar v svetovni zgodovini. Znameniti angleški državnik Lloyd Georges je rekel v svojem govoru v spodnji zbornici, da so pridobitve, katere so dosegli delavci v tem gigantskem boju, največje, ki jih je sploh kedaj doseglo delavstvo, ker je doseglo so -udeležbo na dobičku premogovnikov . Delavstvo je doseglo 20% zvišanje minimalne plače, kakor je znašala pred vojno (ec vrhutega 83 % kosmatega dobička. Država pa bo prispevala za sklad rudarjev letno 10 milijonov fun-iov šterjingov. M. vseh angleških rudnikih se je zopet pričelo delo dne 4. julija ti .V tem boju je angleško delavstvo dokazalo tako moč svoje organi zaeije, da se ji je morala ukloniti vsaka sila. Istočasno vojuje tudi ameriško delavstvo sličen boj in ta boj čaka d Voglar meče »Orla« na cesto. Mariborski »Orel« ima skupno z društvom »Katoliških rokodelskih pomočnikov« že dolgo vrsto let v zakupu dvorano nad Rožančevo gostilno na Rotovškem trgu. V društvu se shajajo rokodelski pomočniki in vajenci ter imajo tam svoja strokovna in društvena predavanja. In te dni je predsednik stanovanjskega urada naznanil lastniku hiše g. Čeligi ter g. Rožancu, da je »Orlu« njegov lokal zasežen ter ga mora izprazniti. Proti temu nasilju najodločneje ugovarjamo. Voglar misli, da njegova drevesa rastejo do neba. — Obračun pride! d Škropljenje ulic v Mariboru. Splošno ogorčenje vlada v Mariboru nad načinom,, kako se škropijo ulice. Na Glavnem trgu n. pr. škropijo vsak dan Še-le po 7. uri, ko je že vse meso razsekano na stojnicah* V, prah spremenjeno gnusobo skadijo na meso, solato in druga živila, ki so na na Glavnem trgu na prodaj. Ali na bi mogli škropljenje tako urediti, da bi se namesto Gosposke ulioe Škropil Glavni trg že zjutraj ob 6, uri, a Gosposka ulica potem ob 7. uri? Seveda vladni komisar, nima smisla, da bi to odredil. Vprašamo Vas, g, vladni komisar: Ali mora mariborsko prebi- valstvo res požreti ves prah, ker ga date po 7. uri vsega vreči na meso in druga živila ? d Jugosl. šah. savpž namerava, od 15. do 30. avgusta prirediti glavni šahovski turnir. Turnir, se bo vršil , ali na Bledu ali v Rogaški Slatini ali v Ljubljani. Darila bodo pd 50G& dedov. Pa če je srečal ob nedeljah' g. Smrekarja pri cerkvi, se mu je vselej boječe izognil. Bal se je črnobradate-ga moža, ki je izpod košatih, nasrše nih' obrvi ježiio in prezirljivo gledal na vse ljudi, Ü Smrekarju so pravili, da je zaljubljen v denar, pa tudi zaljubljen v, svoja dva otroka, Janeza in Anico — posebno na Janeza da veliko drži, je čui Andrej, ih da ima brihtni Janez svojega nasršenega očeta popolnoma v, žepu. Zamišljen je gledal Andrej mlado Smrekarjevo hčer., ki je vstala in si sramežljivo popravljala mokro obleko. Kajti da je bila neznanka Smrekarjeva hči, o tem za izkušenega Andreja ni bilo nobenega dvoma. Nežna posta--va, bele roke, bogata obleka, vse to jo pričalo o skrbni vzgoji in o bogastvu., „Sami bodete težko prišli domov!“ ji je dejal, „Ako dovolite, vas spremljam !/' Hvaležno ga je pogledala in sto -pila sta po strmem bregu navzgor. Pa slaba je bila in ko sta prišla z ozke steze na vozno cesto, ji je ponudil roko. Port, si sta hodila, dobro uro sta porab ha za pot, ki bi jo sicer naredila v po) uri.------— Med potom sta malo govorila. Povedal ji je, kdo da je in da je prišel pogledat k sestri in v domači kraj int zvedel je od nje, da je bila pri sosedi» na drugem bregu in da se je zamudila, zato si je izbrala krajšo pot črez sotesko, kjer se je pa ponesrečila, „Brez vas bi bila še utonila i Rešili ste mi življenje! Kako vam naj ii bom hvaležna?“ „Storil sem svojo dolžnost in stvar, je prava malenkost! Le to glejte, da se ne prehladite!“ Stari Smrekar, visoko zrastel in plečast mož, sivih las, temne brade in osornih, pa bistrih, pametnih oči, je zavzet gledal mokri par. „Za božjo voljo, kaj se pa je zgodilo — ?“ 'I Anica mu je hotela pripovedovati1 svoj doživljaj, pa Andrej ji jo segel v besedo. Fredstavil se je Smrekarju in rekeln . „Svetujem vam, Ida gospodično takoj spravite v posteljo! Premočila sa je in irese se Žel“ , (Dalje prihod.) j aw tfiKira Mi»r a»?*«* Jeran do 1500 kron. Turnir bo gotovo zelo zanimiv in važen, ker si bodo na njem prvič merili moči igralci iz cele Jugoslavije. Najbrž se ga udeleži tudi kdo iz Maribora, ozir, od tu k. Šahovskega krožka. Nadakna poročila bodo prinašale tudi ,,Zagrebške Novosti“ v nedeljski izdaji. d Slov.' trgov, društvo v Mariboru opozarja svoje člane na redni mesečni sestanek v četrtek dne 7. • lubja t- i. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Maribor“, ter poživijo trgovske nastavljena?, ki so brez službe., da nemudoma javijo svoj naslov na imenovano društvo, ki jim bo po možnosti preskrbelo službe. d Izlet trgövcev v Falo. Dne 10. t. m. priredi trgovsko društvo »Merkur« v .Ljubljani izlet v Falo in sicer ob 5. uri zjutraj z vlakom. K temu izletu se pridruži tudi trgovstvo iz Celja in Maribora. Omenjeni gosp. trgovci (tudi z družino), koji se nameravajo tega izleta udeležiti, naj blagovolijo to do četrtka, dne 7. t. m. gremiju javiti. Zajutrk bode v Fali, t)bed pa v Rušah. d Mestno kopališče ostane do preklica tri dni v tednu odprto: ob četrtkih, petkih in sobotah. Parna kopelj je v petkih ves dan za ženske, ostale dni pa za moške. Orlovski vestnik. o Revizija telovadnega odseka Orel Studenci pri Mariboru se vrši po napovedi O. Z. v torek, dne 12. t. m. — Pozivam vse brate telovadce in netelo-vadce, da se zberejo ob 7. uri zvečer v telovadnici! —• Z. B., načelnik. o Tel. odsek Orel Studenci pri Mariboru ima v nedeljo, dne 10. t m. izlet k Ruški koči (Sv. Areh na Pohorju, 1250 m). Zbirališče na Kralja Petra trgu. Odhod ob 3. uri zjutraj proti streljišču. Okrog 8. ure sv. maša pri Sv. Arehu. Vračamo se v Ruše ter od tod z večernim vlakom v Maribor. — Bratje bližnjih odsekov, kakor tudi prijatelji naše organizacije iskreno vabljeni! Izlet se vrši le ob lepem vremenu! — Bog živi! — Načelnik. o Tel. odsek Orel Maribor. V soboto je od O. Z. napovedana revizija odseka. Pozivam vse brate telovadce in netelovadce, da se zberejo v obla-čilnicah gimn. telovadnice ob pol 8. uri zvečer! — Predsednik. o Orlovsko okrožjje Maribor. Vse odseke pozivam, da nemudoma odgovorijo na okrožnico glede udeležbe na ptujskem taboru! — Okr. tajnik. Dijaški vestnik. Kat. ablturljenti in abiturijen -linje učiteljišč! Nad 100 katoliškomis-lečih’ dijakov in dijakinj, visokošolcev, visokošolk ter bogoslovcev, združenih v počitniškem društvu mariborske podružnice „Slovenske dijaške zveze“ Vam kliče ob prihodu med ljudstvo iskreni. Dobrodošli! Trdno smo prepričani, da se boste dobro zavedali svojega visokega poslanstva, 'da boste ne le dobri učitel|i, temveč tudi dobri vzgojitelji Vam izročenih' otrok. Vemo , da kol dobri pedagogi ne boste rušili vezi med domom in šolo s tem. da bi zaničevali in prezirala to, kar je večini staišev najdražje: kaielfcft» vero. Zavedamo se, 'da boste morali veliko pretrpeti pred svojimi svebfidtemi-T selnimi tovariši in tovarišicami 'лтп-Ijo svojega prepričanja. Silili Vas bead v svoja protikatoliška društva, zaničevali Vas bodo in Vam graaaK t najhujšim. Vi pa boste kljubovali kot skalo, aobro vedoč, da mste y službi kake svobodomiselne strank«, ampak katoliškega slovenskega ljudstva. ~ Nad 190 katoliško mislečega {lijaštv* paše podružnice in vsi tisoči organiziranega jugoslovanskega krščansko mislečega dijaštva pa bodo zasledovali Vaše dele, se veselili Vaše kremenit«;, značamosti, Vaših zmag nad terorjem protik&toliškega učiteljstva in pratika ~ toliškiii strank. Ce bi hotel pa ia te -rarere.« gati Vaše moči, tedaj se bo kakor mravlje razpršilo nad 100 dijakov in dijakinj severnega dela DlvS« Štajerske med naše katoliško ljudstvo, ki stoji v ogromni večini za liami i»; desettisoči se bodo dvignili m» obrani bo' Vaše svobode in Vašffi p?$vte. m Kavarna „Beograd“ « dnevno koncert Aleksandrova cesta, Maribor Začetek ob 20. uri. 374 Dražbeni oklic. Na podlagi sklepa okrajne sodnije v Mariboru odd. Vladne S junija I92I N e Vil 807/21 bo dne 15. julija f93t prostovoljna .dna dražba posestev: 25 ;SO( 1. VI. št.‘ 181 b. o. Grajski m aro f, obstoječega iz parcele št, t54 hiša št. 20 stara, 13 nova, v Maistrovi ulici v Mariboru v izmeri 6 a 94 m’ in v cenilni vrednosti K 453.28V88 in vi. št. I75 b. o. Grajski marof, obstoječega iz parcele št. 73/46 v izmeri «9 m2, travnik, in pare. štev. 70/5 v izmeri 940 ms, njiva, skupaj v cenilni vrednosti K 30,270, skupaj v cenilni vrednosti K 483.551 '88. 2. VI. štev. 256 k. o. Sv. Magdalena, obstoječega iz pare. štev. 23I. stavbišče, hiša in gospodarsko poslopje št. 19 v Stritarjevi ulici, v izmeri 434 m2, m pare, štev. 173/7, njiva, v izmeri 470 m2, in pare. 173/9, njiva, v izmeri 61 m2 skupaj v cenilni vrednosti K 81.696 75. Dražba posestva pod št. 1 se vrši na licu mesta v Maistrovi ulici Št. I3 ob 9. uri in dražba posestva pod št. 2 na licu mesta v Stritarjevi ulici št, 19 ob 15. uri. Izklicna cena je navedena cenilna vrednost, pod to ceno se ne proda. Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe v roke sodnega poverjenika varščino za posestvi pod št. 1 po K 48.360 in za posestvo pod št. 2 po K 8.170 v gotovini ali vložnih knjižicah. Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpiski in katastralni podatki so na vpogled v pisarni sodnega poverjenika, V Mariboru, dne 1. julija 1921. 376 siihael Korb»?, notar kot sodni poverjenik. Dr. Franjo Lovrec do&edaj odvetnik v Mariboru, se preseli in prevzame dr. Ušičevo pisarno v Ormožu. Dr. Ferdo Lasič dosedaj odvetnik v Ormožu, se je preselil in prevzel drvLovrecovo pisarno v Mariboru, ____________Slovenske ulica it, 12. 377 4 milijone kron zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drugem kolu državne razredne loterije. Žrebanje se vrši v prvem razredu IS, in 1®. julija 1821. Cene srečkam v prvem razredu: cela srečka 48 din., polovica 24 din., četrtinka 12 din., osminka 6 din. Srečke prodaja 38o Zadružna gospodarska banka d. d. podružnica Maribor tet. cesta 1., I. nadstropje. MALINOVEC sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se tlojna kakovost: B po 34 K," G I po 48 K, Gs po 52 K za f kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem Industrija sadnih izdelkov v Selnici : cb Dravi 315 Prvovrstni trapistovski S I R se dobiva pri Naiija Lahu, Maribor, Glavni trg. 1-5 373 V prvovrstni kavami Maribora se sprejme resna in marljiva ' blagajničarka z dobrimi pogoji v stalno službo. Ponudbe s sliko in življenjepisom na upravo «Straže». 375 Dobrega konja K. Worsche, trgovec, Maribor, Gosposka ulica. 1—-2 379 Umiril «CI 14 dni s1?”' 8P° MŠJICji psi številu, odda Josip Horaicky, velepos , Št. Ilj v Slov. gor. 2-3 356 Iz češkoslovaške tkalnice ravnokar došlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka 1 m 30 K, I20 cm široka 1 m 68 K. Inlet, roza 120 cm širok i m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko 148 cm, 1 m I30 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez franž, široki in dolgi 150 cm 1 komad I50 do 200 K. Enaki prti 150 cm široki, 200 cm dolgi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z alrikom 960 K. 1 žimnata podlaga (Drahteinsatz) 365 K. V zalogi večja izbira hlačevin, plavotiska, belega platna itd. Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (flose), seno, dvigala in perilo, konjske štian- ge in ujede pri Alojzij Gnfelek, Maribor. Glavni trg st. 6. 318 Onhtčfun raznovrstno, kot rUlildfcvIf, postelje, omare, mize in postelje se . proda zelo poceni. Vpraša se v gostilni na Glavnem trgu št. 5 v Mariboru. 2—2 368 ie vrlife v strsü nobene znamke! potj višji ceni vse stare jugoslovanske znamke, ki so nalepljene na vaših pismih. Rudolf Kbko-šinek, Maribor, Cankarjeva ul. f, 5~3t 353 Gospodična se sprejme . --------kot vzgojite- ljica k 3 deklicam. Ročna dela, slovenščina, nemščina, dobra vzgoja. Nastop meseca septens-1 bra. Naslov iz prijaznosti v u- j pravništvu. 4—3 365 prileten, izurjen j , ianik za tovorne in j. osebne avtomobile, išče službe i v Mariboru ali v bližnji okolici, i Nastop takoj. Naslov pove A.-Koštomaj, 'gostilna, Maribor,. Prečna ulica. i — 2 378 LIVARNA ZA ZVONOVE IN KOMI POPREJ DEKZELA SIROV! • MARIBOR : KOPALIŠKA UDCI I je zopet v obrata! CERKVENE ZVONOVI Izdeluje surove Litve v vseh kovine! to 2Ш-' vmah (bron, medenina, atamtalf IM) UMETNA LIVARNA REUER, CERKVE» SVET« Vsa oprema za žgalnfee, kletarstva, џтг varne, opreme za plin in rodove^ ©prest® za cevi, pipe za pivo, uteži iz medwhn lastnega izdelka. Popravtjatmea z® brizgaln® |M l5t tal 1. £ H. Ш. Štararenomirana. tvrdka Alojzij Zoratti cerkveni pozlatar, špecijalist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč. duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene. Skladišča poljskih križev in 6—1 os razpel. 254 MARIBOR, Strossmajerjeva 3, Velika, zaloea I g »%, vsakovrstnih vil in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja iti. j-« Vsa .v to stroko spadajoča poplavite IxvxSsj^tir. točno in po ceni ' I hum amr’ N*rib«r. ЈшгАИет* ul.fe Luvi tf rfllljslj jEdmimd Schssidgassa). 31* Ob priliki nenadomestljive izgube našega nad vse' Mtitelfeaejra soproga, očeta itd. gospoda ' Jožefa Rebernik posestnika na Ribnici na Pohorju nam je došlo tolikor izrazov srčnega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku. Predvsem se zahvaljuješ®» častiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, Znancem in sosedom; -kateri so se pogreba udeležili in nam lajšali našo neizmerne bol Bog jim plati! Rgjnege pa priporočamo v molitev in blag sporni».,, Ribnica na Pohorju, dne 3. julija 1921. 372 Ida, žena, Pepoa, hčerka. Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica štev. 6. ц ИЗПђОШ reg. zadr, i nmm m Obrestuj e ’Brlog© j>o 4 % i» 4%% Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo lšs brezplačno. 34 Za varnost vlog jamči rezervni .šk}Ati,, 'naložen v vinogradnem posestvu, v hisi.'vn jstav-biščih na. najlepšem prostora • v. .Maribor»,-.7, Rentni la isacsmliclMl davelt; plecčuje pssecRjtlajif««®, тшттти Isäajatelj Ln založnik; Konz, „Straža,4 Odgovora! ombiffi;? Шо Eulen jak. «Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru,