kletne
Male
POVEST I.
i
kletne
3 u m
t» c r
® t«Hf$u(tn
in bett
fatferl fontgL @taatetu
) ui .s-'*	V
t "s"
2$ i e n,
itn 23erluge ber t f. @<$ulfctt#er *5Berfc&rei{j -- Sibmt* mjirarion iep ©t. Sitna itt bev 3o$anm*>©afff.
18 4 5,
Male
POVE S T I.
8 a
Meftine fhole
po zefarfkih kraljevih
D e s h e I a h.
Velja ja' nesvesane	9 Kr G
Vesane svfnjatim berbtu 13 Kr. C. M.
Na Dunaj i,
V' saldgi zef. kralj, bukvarnize sa fholfke bukve per fv. Ani v' Janesovih ulizah,
1 8 4 5.
\oZ. toof ' H&oVO fčftj
kletne (£r$dljCungen*
i.
attčtfjen 6«tf> bte ©hitier, bajii fte tfcn bte <&$uk befu^eit faffe. T)ie fffluttev fagte: ©u Hjl no# rttt $tttb, ttnb fannfl ntcfit ru&fg fepn, 3« ber @$ule mufjt bu fitCe jlfett, uttb immer 21 geBen auf ba$, roaS fcer #err 8e(jm jetget. £an$c$ett »erfpracji, er n?oUie ba$ tpun. ©a$ geftel ber SDfutter. ©te faufte tpm ettt £afelc$en. £)a freute ft#	bafj er t« bte @c(iule
ge^ett biirfte.
2.211$ #an$$en ba$ crfie 2Ba$r *n bie @4»ule fant, geftel e$ i\itn rcc^t 5Der #etr leprer »ar fo freunbltcfi, uttb bte ^faber »aren aUe fo ftttfe. #an$<$en fafj au$ gauj tu* , unb merfte fleffjtg auf. (št let irte glet# ba$
Male P o v e f t i.
i.
Janesik je mamko profil, de bi ga fhoJo pufhali. Mamka rezhejo: Otrok fi fhe, in ne morefh per miru biti. V' fholi fe mora tiho biti, fedčti, in vef zhaf v' tifto, kar (xofpod -uzhenik kashejo, pasiti. Janesik obljubi, de bo to ftoril. Vfhezh je bilo mamki. Kupijo mu tablizo. Vefel je bil Janesik, de V fholo fme hoditi.
2. Salo fe mu je sdelo, kadar pride Janesik pervizh v' fholo. Gofpod uzhenik fo bili toliko prijasni, in otrozi lepo vli tihi. Tudi Janesik je per pokoju fedčl, in
pridno pofluflial. Kmalo pervikrat fe
j«
erfle I jraei) Suc^flakn fenrien. $1(6 er tta$ $aufe fam, jetgfe er ffe bem 33ater uttb ter Wl\xt* ter 6uf tem £afetc(>en. ©te freuten ft$ unt fag< tat: JČint, roenn bu ttoc^ me£r fo Jernefl, fo ba* fcett tmr ti$ rec$t
3.	9t8$<$en gtngattd&ut tie@c$u(e. <3te fe$* te fti) fltUe <m t£ren £5 rt, legte tie ttte rttptcj »or ft<$. @te fd^aute ft# tttc^t um, f>otte au# nt$t8 »on tem, n>aS antere Jfinter f^roajjten. @te fa& Mofj «uf ben 8e£rer, unt merfte auf ta$, tt>a$ er fagte, oter an ber.£afel jetgte. 2Benn gelefen rourbe, fa$ fte itnmer m iftr 33if$Irin, «>o fte baratt mate. <So Baft> ter Seprer fte bet) tem Stapmen rtef, ftmnte fte glei$ fortfaprcn. ®a loke fte ter Sester, taf fte fo ffelfig lernte, Crr fagte ei au$ tem -f)errn ^fatrer, tarnit fte etn>a$ ju f^enfen Befame.
4.	n>ar in ter ©c^ule ganj unruptg. 33alt $atte er fetne £ante unter ter 33anf, unt fpieft mtt etmač; balb f<jjlenferte unt raufc£te er mtt tsen gnfžen > jf^t flufterte er etnem antern Snaben ctrcač ttt$ £5£r, oter er fap ft$ um na<$ tem,
Antere masten, unt porte n>ii$ antere f4m>a§=» t en. SBenn ter čefcrer f>ep tem Sefen aufrfef, m$tc er ntcfit fort, eter t»cnn er ijfti fragte,
fpnn«
je dvčh zherk nauzhil. Ozhetu in mamki, ki je prifhel, jih je doma na tablizi pokasal. Vefelila fta fe, in djala mu: „Dete, zhe fe bofh tako uzhil, im6(a rada te bova."
3.	Tudi Rosalka je v' fliolo hodila. Tiho je na fvoje mefto fedala, in pohlevno roke pred - fe devala. Ne osre fe, tudi, kaj drugi otrozi govor6, ne pofluiha. V' u-zhenika le gleda, in pasi v' tifto, kar pravijo, ali kashejo na tabli. Kadar fe bere, gl&-da vef zhaf v' bukvize, kj6 de je. Ko jo uzhenik po imčnu poklizhejo, ve berfh da-lej brati. Hvalili fo jo uzhenik, de fe tako pridno uzhi. Tudi gofpodu fajmoflitru, de bi daru kaj dobila, povedo.
4.	Frizik je bil vef nepokojin v' fho-Ii. Kmalo ima roke pod klopjo, in ii igra s* zhem; kmalo s' nogami maha in fhumi; kmalo fhepeta komu kaj na uho, ali pa fe osera, kaj drugi dšlajo, in poflufha, kaj de zhenzhajo. Zhe fo ga uzhenik pokliza-li, ne ve kje sazhčti, in zhe ga vpra-fhajo, ne odgovoriti. Rekli fo uzhe-
uik
Ji A
fomtte en ni$t atttMtfett. Da fa$te ber t bu bauerff mid). SSenn bu e$ fb ma-c^efi, mtrff bu nidjts Icrtien.
5.	(T£ttflo:pf> Jam etttma^I in bte ©djule, uttb etjdplte etroač »ott etttem SBogelttefte, ba$ er ge* futtbett £atte. £>te $tttber, bte itm tfm fierttm roa* tett, ^ord^ten t£m	fte bet 2e£rer barauf Befragte, tonnte »tJeber tic<fy fottttfett bte anbent ifittber etm$ antmvten. T>et Segret eme# glettfj, roer baratt @$ulb mu (št fag< te: {Jfirtjlopfj, tdj Jiafce bt$ fc^ort jrcet)	er* magnet. fantt td) btdji fcep fcett attbertt $tru bertt tu$t me£r ftjjett Ictffett. @e|$e btcfi nefcett Jitttauč auf jettett ©tuf>L 2Ber nun tn bte
fant, fa$ t$tt bovt affetn auf bet ©ette ft|ett, ©a
6.	2Benn 9?p$cf>ett au$ bet? tta$ |>attfe fant, roufjte fte tprert Slltern tmmer etroač aufeu* fagen. 33alb ettte fcfione Se^re, bte fte »om Jperrtt ©c^uUe^rer ge^ort patte, balb ettte f[ettte Gfrjafc* Ittng. (5ttt attberež	getgte fte etne fmbfcfje @<$rift »or, ober ettte 3te$ettaufgal>e, bte fte ge* ma$t \atte. £)ftet las fte ettte (Frjct^uttg auč " bertt <3<t>ulbu$e te$t f<$#n »or, £>tefe$ t>erur-fa^te tjirett 211 tem »tele Jreube, fte er^etgten t£r au<$ mete Štete baffir.
nik: „Frizik, meni fe fmilifh, zhe bofh tako dčlal, fe ne bofh nizh nauzhil."
5.	Krifhtof je enkrat v' lliolo prifhel, in od nekaziga tizhjiga gnjesda perpoveduje, ktiriga je bil nafhel. Otrozi, ki fo bili okrog njega, fo ga poilufhali. Potlej, ko jih uzhenik isprafhujejo, ne vedo ne Krifhtof, ne druji otrozi kaj odgovoriti. Uzhenik fo berlh vganili, kdo de je kriv. Rekli fo: Krifhtof! she dvakrat fim te fva-ril. Vezh te ne morem sdaj ptifhati per drujih otrozih fedeti. Vun fčdi tje na uni flol le. Kdor je v' fholo prifhel, ga je on-di famiga vidil na Hrani fedeti. Sram je bilo Krilhtofa.
6.	Rosalka, kadar je domu prifhla is fhole, je smiraj ftarifhem kaj is glave včdla povedati: sdaj kak lep nauk, ki ga je v' Atoli per gofpod uzheniku flifhala, sdaj kak-fhino majhino povčft. Kak drujikrat pokashe salo pifmo, ali rajtbo, ktiro je delala. Veii-krat jim kako pov6ft prav lepo is fholfkih bukev bere. To je ftarifhe slo vefelilo, tudi veliko ljubesni do nje lo kasali.
7,	gtifc rourbe etntge »on feiner %Jluttn Befraget, m$ er iti ber ule gelernet fya.be. @ie rnerfte Bafb, baf? bet Snabe ni$t$ fannte, unb rooran ei fe^e. @te fagte:	bu rna^ejl mir teme greube. Slber roarte, bu n>irft balb ju mir fommen, unb micfj um etroač Bitten, banu ttttfl bir au$ feine ^reube ma$em 28enn er bann unter bet «m 23rot, um einen Slpfel, obet um fo etrcač bafc^lug ftc e$ ifcm ab. ©te eriaubfe tpm nic(?t, mit anbertt ^inbern ju fptelen. 2Ber nifyt levnet, fagte fte, barf au$ ui$t fptelen. £)aš tfcat fte alte
ft> oft au$ bet- @c\)ule ntcf)t$ aufjufagen nmfjte.
8.	$onrab fam oft ju fpat in bie <3$ule. ®er $err vet roar tmmet fc^on mit einer unb ber anbern %efye fertig, unb fonnte feinetroegen nidjt »on oorn anfangen, Slffo »erfaumte
rab immer etmt. £)iefe$ trug ba$ ganje ^afc £inbur$ »tel auč. bie ^ritfung it>ar, be* fianb er tttc^t gut. Ser ^)err 93ifttator fdjaute in bem ^leiffterjeicfmiffe nad), roorin ber S?efoer atte Sage anmerfet, n>ie bie S?inber in bie fom* men. ©a fagte er »or Sltfen: <3e§e(, Itebe Seute, e$ tfi fein SSJunber, baf} ber $nabe nit^t »tel famt. ©t fff, a>ie ič) ba fefte,
bite
7.	Fri/.ika fo nekolikrat mamka vprafhali, kaj le je v' fholi uzhil. Kmalo fo zhutili, de finik nizh ne sna, in kaj de mu d6. Djali fo: Frize, nobeniga vefelja mi ne pervofhifh. Pa le molzhi, Ikorej bofh nad-me prifhel, in kaj profil me, pa tudi je« ti ga ne bom pervofhila. Zhe jih torej med tem kruha, kako jabelko, ali taziga kaj pro-fi, odrekli fo mu. Tudi s' drugimi otrozi igrati ga ne pulte. Rekli fo: Kdor fe ne uzhi, ne fme tudi igrati. Vfelej fo to ftorili, kolikorkrat Frize ni vedel nizh is fholfki-ga uka povedati.
8.	Konradik je doftikrat preposno v1 fholo prifhel. Gofpod - uzhenik fo vfelej she en ali drugi uk dokonzhali, in savolj njega nilo m<?gli od konza sazhenjati. Tako je Konradik vfelej kaj samudil. Skosi zelo leto je to veliko sneflo. Ko je bilo torej v6lko isprafhovanje, fe je hudo obvedel. Gofpod ogl6da fo v' imenik pogledali, ki uzheni^ od dne do dnč vanj sasnamljujejo, kako otrozi v' fholo hodijo. Prizho vJih fo rekli: Glejte, ljubi ljudje, ni zhuda, de ,
ne
bas 3at)t Ijtnburdj fflnfofg SJtaljI ju fpat gefommcn. ®a Ž>at ec gar SSieleS ber* fdumi
9.	$ett, be$ SBcBerč @ofm, fcltefe ofterč gar auč bet <5%de rceg. ©etue tftern Itefjeu tjm ju -f)aufe ®arn unb SBoCfe «fc£ftfpefu, unb auf bte @:pule ttunben, 23alb braucfrteu fte ipn, bač ©efptnufi jum garfcer ju tragen, obet etne 23otfjfcf>aft ju ben $utt-ben ju fcrutgeu, fcalb auf ber 33fet$e bte Setmvanb ju £tttf>eu. £)ft gtttg ber $nafce, toeuu fte t£n au# in bte ©<$ufe ffyidten, boc|> nifyt baptn, Ser ©$utte|>rer fu£r tttbeffen mit anbern .ftnber fort. SBenn nun $ett steber erft^ten, fo jetgte e$ ft$, baf? er »tel »ergeffen unb »erfaumt fcafce. 2llfo Jam er tmmer auf bte fc^te S auf. Uub toetf a fel&ft merfte, baf? er nifyt fo gut feriten fottnte tt)ie anbere ^tuber, fo očrtov er oofteubč aHe £uft,
10.	©te SJhttter rcolfte 9?o$$en au$ eintge £age ju -^aufe teljalten, bamit fte tjjr ben £auSlt$en 93errtdjtungeu an bte $anb gittge. ©a rottrbe SKoScfien traurtg unb ftng fafi ju toeitten an. ®et #ett <3cf)uttel)tet, fagte fte, fd^ct tnbeffen urit anbern $tnbcrn miki forf.
betfaume, m$ a fte fe^ret, unb btetbc jurucf. ©te fafjte bte (tek Sftutfer ber £anb, unb f^rac^: 3d) bitte , laffen ©te mtc^
oe^en.
ne sna veliko ta otrok. Kar vidim je letofi okoli pčtdefetkrat prepos-no prifhel. §>i!no veliko je samudil.
9.	Vidik tkavzhev lin, je velikrat zlo is fhole oftajal. Njegovi ftarifhi fo mu doma prčjo in vovno motati in na zčv fu-kati velevali. Sdaj fo ga potrebovali, de je prejo k' barvarju nefel, ali kako fpo-rozhilo fhel gofpodarjem opravljat, sdaj de je platna varoval na beleshu. Velikrat pagloviz ni fhel v' fiiolo, tudi zhe fo mu rekli. Uzhenik fo mej tem druge le uzhili. Kadar fe je tedaj Vidik fpet perkasal, fe je vidilo, de je veliko posabil, in samudil. Torej je smi-ram na sadnji klopi bil. In ker je fam zhutil, de fe ne more, kakor drugi otrozi, tako dobro uzhiti, je zlo vfe velelje sgubil.
10.	Mamka fo Rosalko tudi nektire dni doma hotli perdershati, de bi jim per hilhnih opravkih nekoliko perpomogla. Pa Rosalko opade shaloft, in jokala je fkorej. Djalaje: Go-fpod uzhenik v' temu zhafu druge otroke peruzhujejo. Jes semuju-jem, kar jih uzhe, in pa saftajam. Per roki je prijela ljubo mamko, in rezhe:
P ro-
gef)en. SSerm tdj auS bet Sesute fommc, »tU 3fjnen gemif red^t fletgtg Ijelfen. ®te 3J?utter antroertete re$t fmtnbtt$: 3a, inetn ^tnb, itur. SBetl bu fo gerit let-jtejl, roetbe btd^ ratt bet 3eit aud^ bcffet braudjett fonnen. 2)ann trnrfi bu mtt aUe« etnbrmgen.
11.	2113 £an$c$en ba$ 9?a$menbu<$rettt befam, gab er 2lc$t, baf? er e$ nity »erberbte. Grr tvuft^ ft$ »or ber @<$ule fletjjtg bte $attbe. ©r itegte bte ftiuger ntc^t mit @peic$el, roernt er eitt Slatt umf4>Iagen vcoUte. Gfr jerfrfimmte unb jemeb bte 33Iatter nt$t fo trne attbere ^tnber. bog nie» ma&fa bie Gfcfe be$ SlatteS um, bte <Beite anju-merfett, fonbern leg te eitt SDferfjet^en »ott ^apter Jnuetn. Uber ettt	ba f<$ott aUe $tnber i&r 23u$lettt jerrtffen fcatten, »ar baS fetntge ttocb roie iteu. ®er $exv @#utfeprer jeigte ež bep ber ^rufung offetttft^ t>or. £>a fa$ett afle Seute auf
nifyen, unb ber £err 93tfttator, ber £err ^5far* rer uttb aUe Seute lobten t {m.
12.	3opann $atte itt ber @<$ule fettten glet$ Jiinter ^ilipp. (5r »ar fottfl etn guter ^nabe. Slber alč er anftttg ju fcfimben, roar er uttgef#t(ft. Qt tunffe bie geber ju ttef etn, uttb fimgte banu bte £inte, aiiflaft tu ba« Stntenfaf,
auf
Profim njih, naj gr6m. Kadar is fho-le pridem, jim bom na vef prid pomagala. Mamka ji vli prijasni odgovore: In pa, moje dčte, le idi. K6r fe tako rada uzhifh, te bom fzhafama t o 1 i-kaj loshej v' ksj obernila. Vfe samu-jeno mi bolh tiftikrat perhitela.
11.	Janesik dobivfhi abezednik fe ga je varoval pofhkodovati. Pred fholo li rok6 zhifto umiva. Ni flinel perftov, kadar Je lift prebernil. Ni vihal liftov, in menzal enako drugim otrokam. Liftam ni voglov pergibal, Itran sasnamovat, ampak popirnat sasnamik je raji vanje vtikaU Eno leto potlej, kadar fo vli otrozi she rastergali fvoje bukvize, fo bile njegove ftie kakor bi bile nove. Go-fpod uzhenik fo jih per včlkim fprafhova-nji ozhitno raskasovali. Vli ljudje fo v' Jane-sika gledali, in Gofpod-ogleda, Gofpod-faj-mofhter in vli ljudje fo ga hvalili.
12.	Janes je v' fholi Lipetu sa herbtam fedel. Bil je fzer dober mladenzhik. Pa, ko pifati sazhenja, je bil neroden. Pregloboko je pero pomakal, in nameJft v' zhernilnizo, je na Lipetovo luknjo zhernilo otrefal. Gofpod
auf Witipft M au#. ®et @<$uffe£«r f>aUt
mf/ev «ttc j?ittber befjmegett geroarnet. fflilvpV na# £aufe fam, fap feitt 93ater bte fdpw>ar-jett gfecfe. (Jr fragte fetitett @o$tt, met in ter (Scfcufe filter gefeffett fep. murbe bamt fifcer 3o$anne$ fe£r ungepalten, uttb e$ fepfte ni$t bafj ec fciitgegangen mare, um ft# 6ep beffett ftltevn ober Bep bem #emt @$utfe|>ret: ju 6e* f$merett. @o patte 3of>atm grozit SSerbrup ge*
13. gtattjd&ett fam jut fSKutfer trt beti (Sarten glrt$ $intex bem #aufe. @te grufc ernftg mit bet @$aufel bie (£rbe auf, um etmač $ittem ju fSett, ^Kbem e$ fcfioit $»6fcf> marm mar, fo fumfetett bie Sietten rec^t flatf. ©a* geftel grattj^eit. <šx ging ttaper jum ©focfe $in. Die SD?utter rief iN: SBCct'6 tt>eg. Slber er molite re$t fe£ett, mie bie 33ien^en au$ = uttb einflogen. @r Hitb ttur eitte ffctne SBSeite fte$en. 3*gt tpat er auf einmapf eittett lauteti <5$rey, nttb lief ba&ott. 2Ba* mar ijmt? — ipm bie 2ttutter bett @ta* fcerauSnapm, fagie fte: Tteinte ič) čl mgut mit bit, boji bic^ tce^Ietktt
m?
{'pod uzhenik fo tčga faj vender prčd she vle otroke opomnili. Lipe domu pride, kar fo njegov ozhika zherne madeshe ugledali. Vprafha-li fo ga, kdo mujev'fh6li sa herbtam fedel. Hudi fo bili na Janesa, in malo je mankalo, de fe nilo Ihli k' njegovim ftarifham ali k' gofpod uzheniku pertoshit. Tako bi Janes bil v' veliko napako prifhel.
13. Franzik pride k' mamki na vert fti-kama sa hifho. S'lopato fo perft prevrazhali, de vlejejo nekaj. Lepo toplo je she bilo, in zhebele fo she slo fhumčle. Vfhčzh je bilo Franziku. Blishej gre k' panju. Mamka fo nanj savpili: Ne grelh ftrani. Pa viditi hozhe prav, kako zhebelze vanj in is njega letajo. Le nekoliko je poftal, kar na enkrat všk sa-shene, in fiezhe. Kaj mu jeftilo? — Mamka, ko mu shelo isdčrajo, fo mu rekli: Ti nifim dobro hotla., ko fim ti ftrani velevala?
14,

14.	®er $atet fatie eitt ^ferb gefaufei. Da ging i« *>ett «m 3U
rooHte »or ^freuben pingejjen, um e$ mit ber £anb ju firei$eifn. £)er 93ater fagte: , gef; u?eg! ftaum fcatte cr ba$ gefagt, fo f$hig bas ^ferb »on funten gegen t>orn gercaltig auč, um bie gltegcn ju rcejsren. 2Bar e$ rttcfit gut, ba£ bet 93atcr	geroarnet fiatte?
fagte bet SBater, ben $fetben fotten $mber nte naf^e geljen, fte fonnen kid)t bon benfelben getreten, gefdjtagen ober gebiffen n>erben»
15.	£)ie SKutter kac$tc $nobe! in ber 9Mcf> auf ben £ift$>. ^eter roar ein Sieb^aber »on btefer ©peife, er fupr gletcfi mit bem čoffel fmtein. ©te -Sftutter fagte: šBarie, bie $nobel ftnb Ijetfi. @r adjtete ntc^t barauf, ful;r £afh'g ba* mit in ben SDfunb, unb fcfjlutfte ben ^nobel gierig pinunter. £>a roarb er plo^Iidj rotj) im @eft$te, unb fprang bom £if#e auf. 2Ba$ feplte ifirn ? — Ser fnobel fcrannte ifin im 9)?agen. @r močite je£t feinen Siffen mepr efjen, unb rourbe redjt
franf
3)ifltt f«Qt ter fiuobrf, tii$t b«« ffttffcri.
14.	Ozhika lo kdnja kupili. Frize ga gre tudi gledat na dvorifhe. Od vefelja ga hozhe berfh iti gladit. Ozhika pravijo: Frize, ftran pojdi! Komej fo to isrek-li, kar konj s' sadnjo vdari pod-fe, muham le hrani. Ni bilo dobro, de fo ozhika, Frizeta opomnili? Vidifh, lo djali ozhika konj a m ne fmejo nikoli blis iti otrozi; pohodijo, vdarijo, ali vgrisnejo jih lohka.
15.	Mamka fo mlezhnih zmokov na miso pernefli, Peter jih je rad jedel, in fhine berfh vanje s' shlizo. Mamka reko: Zhakaj, zmoki fo vrozhi. Ni maral, v' ufta hiti s'njim, in je zmok naglo posherl. Pa per ti prizhi mu kri ftopi v'Hza, in is sa-mise je planil. Kaj mu je delo? — Zmok pekel v' shelodzu ga je. Kar grishleja ni mogel vezh jelti, in je ter-
do.

franf barauf. <3c§au, fagte bte SDhttter, rt>at= um tt>arnte id) biti)? rcottte, bajj bu btd? nit^t brennen fottteff. SSarfe em an« bereS SOlat)!, bič bte ©petfe etroač abgefu^-Iet tft effen tfč ntdjt geftmb.
16.©arten	war etn fc^oner 33aum, ber ootf Sirnen |>tng, fte »»aren aber noc[> nitfit jeitig. ^fctfipp fragte imrner: SBann roerben benn bte 33trnen reif ? 2Barte nur, antroortete ber 93a* ter, roernt fte reif ftttb, wtrf* bu roelcfie befommen. CFtttmafil ber 93ater auf ba$ £anb ging, fc^iipfte ppitipp bur# ven ,3<nm in Den @ar- ' tett. 2Bie freuete er ftefi, bag fo »tele 23trtten perum lageit. (5r ftecfte fid) bte £af$en »olf, unb afj etne um bte anbere JjerauS, (£r fu£Ite aber balb fceftigeS unb wurbe fe^r Jranf. £)er SSater Itep ben 2!rjt fommen. <£$ roar fcf;on ju fpčit. ^btltpp mupte fterben. SSarsm |>at er feinern guten SSater nicf>t gefolget.
17.	©teptan fiieg gern ba unb bort £tnauf, balb auf etn sJ5aar ©tttbfe, bte er uber etnanber fiettte, jejjt attf etn ©eftmč, balb fletterte-er etne Seiter binan, ober an etnem 33aume ptnauf. SBenn
babep bin, fagte t>er SSater, fannft bu man* <f>e$ SPfaJil fo etroaS tfmn, aber aflein ntc$t. @o pft ber Sater babep »ar, gab er auf i(m
do sbolel. Vidifh, fo mamka djali, sakaj fim te fvarila? De bi fe ne fpekel, limhotla. Drugo p o t z h a k a j, de le jed nekoliko pohladi. Vreliga je-fti ni sdravo.
16.	Na Lipetovim vertu je* bilo lepo dervo, vfe s' hruflikami prepr&sheno, pa bile nifo srele. Lipe je smiraj vprafhal: Kdaj she bodo hrufhke srele? Pozhakaj le, odgovore ozhe. kadar dosore, jih bofh she dobil. Enkrat, ko fo ozhika na kmete Ihli, le zhes remelne Lipe fplesa. She je bil vefel, de je toliko hrufhik po tleh leshalo. Polne var-shete fi jih je natlazhil, in eno sa drugo jedel is njega. Pa kmalo zhuti, de ga kolje po trebuhu, in do terdiga je sbolel. Ozhika fo po vrazha poflali. Prepdsno je bilo, Lipe je mogel umreti. Zhirnu ni fvojiga dobriga ozhika poflufhal.
17.	Shtefan fe je rad tu in tam na kvifh-ko fpravljal, sdaj na kaka ftola, kijih je verh eniga drujiga poftavil, sdaj na polizo, sdaj lčse po lojtri, ali po drevefu. Kadar fim per tebi, fo djali ozhika, ti she fmefh vzhafi kaj tega, £am pa ne. Ozhe, kadar fo sraven bili, fc zhuli nad njim, de je napzhino ne naredi.
Ali
bap et eč ni$t ungefcfncff ma$fe. 2lf>et (Stekati ba$te: J?ann tdj e$ fcep bem 93atet roarum ntdjt aui) atfetn? dt fletterte etn an bet alten ^ofmauet £tnauf. £>et <5tein att bem et ft<$ £atten njoEfter ttf lož, er fturjte fcetab, uttb Bracf) ftc^ bas ©entcf. SBate au# bač fcegeg* net, roemt et fetnem SSatet gefolgt £atte ?
18» ®et ftetne 2tnbre faft getn Beptn offencn ^enjlet fctnauč. @t jletite ftd) etnen ©effel fctn, jlteg Jjtitauf, unb fcftte ft$ auf ba$ Jenflerfrret. ®et 93atet roarnte tfm etntge aftafrte: @e$e btcfj md)t auf ba$ gettjlet, unb (ejjne btd) nitf)t fo fctn* auč. SSatunt benn nt$t ? 2lnbre f>atte etn grof?e$ ŠBetgnugen, roenn et arn ^ettfler ff^ett, unb bafcet) etn <StM tpapiev an etnern gaben 3ttutn in bet Sttft flattern Taffert fonnte. CFtttmaf;! entf^Iupfte tjmt bet ^aben, et fcfmappte mtt bet #anb bar* na#, ptjte bepm ^ettftet {nnauč, unb fant jant* metlt$ um. Sjatte et bet SBatnung fetneč Itefcen 93ater$ ntdjt folgen foffen ?
19. £f>oma$ routbe t>on fettten $Itern oft ge* roarnet, et fotfe futj »ot £tf$e ni$t effen. @t Uefj e$ bod> ntc^t. Grtnma#t ^atte et ftcfj ben SJJagen »oU Srot angeflopfef. et batauf ju £tfc£e gtttg, tt^tfte t&tn bte @uppe ntcftt fcjjmecfen.
\	pet
Ali Shtefan je miflil: Zhe fmem to vprizho ozhika, sakaj neki tudi lam ne? Plesa jo enkrat na dvorilhu po Itarim sidu. Kamen, ki fe ga prijema, fe je isvalil, telebil in otilnik H je ulomil. Bi fe mu bilo to tudi pergodilo, ako bi bil ozhika flufhal ?
18.	Andrčjzhik je rad per odpertim oknu gledal. Stol fi je perftavljal, nanj llo-pal in feft, na polizhizo je hodil. Ozhika so ga vezhkrat fvarili: Ne fedaj na okno, in ne naflanjaj fe tako zhes-nj. Sakaj neki ne? — Andrejzhik je vefelje imel na oknu fedeti, in ob niti kof popirja po vetru fpu-fhati, de je vihral. Enkrat fe mu nit is-musne; s' roko fhine po nji, zhes okno fe prekuzne in shaloftno je poginil. Bi ne bil imel opommovanja poflufhati fvojiga ljubi-ga ozheta?
19.	Tomasha fo velikrat ftarifhi opominjali, de naj lihkar pred kofilam nikar ne je. Pa ni opuftil tega. Enkrat fi je poln shelodez kruha nabafal. Ko je h' kofilu potlej prilhel, fe mu fok vpera.
Od
£er Tam ba8? — afcer fcradjte bte Sftutter etne grope @#ffel (Strubeln. ©a$ tt>ar fetn Setb* fffert. afž Dtel baoon, Ste <5ir«t>efn »aren roarm uttb fett. (Jr fcefarn ©urfl, uttb tranf gleic^ 28affer barauf. 2Ba$ gef$a!>? <£r ffogte klb ffber $opff$merjen, unb fcefam eitt fe|>r bofe^ Wla> gettfte&er, rooran er tange ,3ett fcanf fag.
20.	Viti e$ mit 2^oma3 roteber Beffer ttutrbe, ftng e$ t^rt att red^t jtorf ju ftungent. @r »er* langte immer jit effen. ©te 9)hMet roarnte tfm: Svetit $tnb, tf? nur md)t ju »tel, bu motfttefi »»teberum Frattf roerbem 2Betf er aber fo fef)t hatff, gab bte $httter tta$. @te trakte tjjm etn ©cpffel^en 23utterfnobeL ©tefe, ba$te fte, ftnb tetyt letdjt, ba»on barf er oljne ©e* fa|>r effen. SlUetn bte SSutterfttobel ftnb fur eu neti jfranlfen fef>r fett.	af? ntdjt »tel ba* »on, fo roarb tftrn g(et$ ubel. Qrr ftef tn fetne $ranf|)eit jurucf. @te n>ar rcett fdjltmmet alč »orf>er, unb £|>oma$ muf?tc fterben.
21.	Senn ©onat be$> bem SBatffptele ober fonjl redjt roarm gefaufen patte, fo befatn er ©urft, uttb gtttg ju trtttfen. ©er SSater roarnte ifm etntge Sftafrt, baf fep fe£r ungefunb, er foH eč ja ni$t meifjr $un. Slber ©onat acfrtete ai$t barauf. (£r gtng emmatjf ttneber ganj tm
Od zhefa je bilo to? — Sdaj le pa fo mam-ka veliko lkledo krapov pernefli. Njegov pravi prishlej je bilo to. Terdo jih je otepal in jedel. Pa vrozhi in malini fo bili. Vshčjali fo ga, in vode fe prezej napije. Kaj fe sgodi? Kmalo je toshil, de ga glava boli, in hudo merslizo is shelodza je dobil, dolgo zhafa ga bolniga valja.
20.	Kadar je okreval Tomashe, mu sa-zhne lakota hoditi. Vfe fkosi bi bil rad jedel. Mamka foga opominjali: D6te, le nikar prevezh ne jej, Ipet utegnefh sboleti. Ker je pa toliko profil, mu perjenjajo mamka. Skledizo malle-nih zmokov mu pernelejo. Miflili fo, prav rahli fo, bres nevarnolli jih fme jelli. Pa maflčni zmoki fo bolnikam premaftni. Tomashe jih ni veliko jedel, pa kmalo mu je huji, bolesen fe mu poverne. Huji ko pred je bila, in umreti je mogel Tomashe.
21.	Kadar fe je Donat per shogi ali drugi igrazhi do vrozhiga naletal, gaje shajalo, in pit je hodil. Ozhika fo ga nekaj krat kregali, de je nesdravo, in de naj vezh nikar tega ne flori. Ali Donat ni maral. £jpet gre enkrat vd
pbten
@<$ttetf?e jum ftatmten ttub tfyat einett Mten Zrunt (Sv fiifjUe gfetdj, Cafj t£m auf ber S5truft nicfct gut war, Grr Frtegte einen jieit, ber na$ unb rtadp tmrner jMrfer ttmtbe. 2llfma^ltcf> roarf er einett erfe^aftett unb jitnfett« bett ©petere! auž. roar a«? ber Sunge, bte tnnerlttfi faufte. SBiffet itjv, me btefe $ranf* prtt fcetfjt? — ©onat bauerte eč not$t f>t$ auf bett au$, ba bte Slatter sott bett 33auinen ftelen; b« l^arb er att bet* Sungenfu^t. $atte er auf bte SKarnung fetneč 93ater$ gea$tet, fo lefcete er noti).
22, @ret$en trug ba$ $tnb tmmer gern auf bem etttett Strme, ©te SD?»tter oern>tc^ ci if>r: %xa* ge bocfj ba$ $inb nitfo oft, pg rctrb btr ju f$wer! unb rcemt bu eč 6i$n>etlen tragfl, fo tvedjčte auf bem etnen unb bem anbern 2lrme aK ©retc^en fofgte nt$t, 2fl>er mi gef($a|> tf>r?
roucfi>$ fte auf ber etnen ©eite au$. ©te SDfufter roarb btefeč ju fpat gewa{>r. ©te Inng fte ritcHtngč an bie £l?ur auf, unb »erfudtfe an* bere folije Tlittel, bte nicf>t$ nujjtett. @ret$en rourbe tmrner fcucfttger, ©te fcereuete eč na$* £er oft. ©te 2Jhttter |>at mi$ fo treuitcf) ge* roarnt, ba$te fte, ac£ fcatte ipv bocft ge-folget!
poten na vodnjak, in fe mersle naluka. Kmalo zhuti, de mu o perlih ni prav. Kafhelj je dobil, kteri fzhafama le huji perhaja. Pozhafi je sa-zhel gerde in fmerdljive hrakle is febe metati. Snad pIjilz.Ii, ki fo gnjile, fo bili. Vefte, kako fe pravi ti bolesni? — Donat je fhe do jefeni pershivel, ko fe je lilije od drevja olipalo; sa pljuzhnizo (jetko) tillikrat je umeri. Sa ozhi-kovo fvaritev naj bi bil maral, shivel bi fhe sdaj.
22. Marjetza je smiraj na eni roki otroka peftovala. Mamka so jo kregali: Ne peftovaj tolikrat otroka, preteshik ti bo! Ino zhe ga vzhali popeltijelli, premenuj roke. Marjetza ne mara. Pa kaj fe jih sgodi? Sboknila po eni Hrani le je fzhafama. Mamka lo to posno sagledali. Snako na duri fo jo raspeli, in fhe druge take pofkufhali, ki nizh ne pomagajo Marjetza perhaja smiram bolj gerbava (pukla-fla). Doftikrat le je pokfala. Tako fkerbno lo me opominjali mjimka, li mifli; kaj ki bi jih lila pollufhala ?
23.	Slugufitn mar gern bet) 93ett auf bet; ©affe. ©te Sftutter roarnte ifm: fe£e e$ nidjt gern, bafj bu mit biefern Znaten umgebefi. $ančcben gefattt mir beffer; ber ifi audj recf>t brat). 2£ber 2(ugujiitt ging immer t»ieber gum 93eit, ba lernte er nidjtč ©ttteč. (Jtnmabl »erleitete ijm 93eit, bafji fte in beč ^iacparS ©arten fitegen, um Dbft ju fieblen. ©ie trurben bepbe ermif^t. 2Bie meint bafj eč ifmen ba erging? Unb rodeče ©cfianbe ba$ fur fte in ber ganjen ^ac^barfcjjaft t»ar? ©er JP)err ^farrer fagte jum Sebfer: ©a$ batte tcf> botfi »on Slugufiin ntdjt gebac^t; er roar fonfi fo bra». 2lber »»oper fant eč, baf er fo »erborben ttutrbe?
24.	©trt tfjat immer ett»a$, roorit&er feine SHtern ifm toarnen muj?ten. ©a ftiefi ež: ©ef> »on ber £|>ur n>eg, eč močite jjemanb fcfjnell Ijet* etnFommenl ©piete bocfj nic^t mtt bem 8i$te! •Dfimm ba$ SSfteffer nicjjt, eč ifi fdjarf! ©teige tti$t ba binaufJ @tb Slcfjt, eS ifi etne ©rube ftinter bir! SSIeibe »on ber ©affey eč fal;ren be* fianbig SBagen. ©iefj »erbrofj ©trten, baf er immer fo gemafmet trntrbe. Slber roač batte ibm nic\)t begegnen fimnen? 5C?einten e$ bie Slftern ni$t re$t gut mit t^m? $inber, fottte e$ cudj nidjt erfreuen, bafji eure 2Utern immer fo auf eudj
2Ic$t
23,	Avg-uflitin je bil rad per Vitu na ulzah. Kregali mamka fo ga: Nimam rada, de fe s' tiin otrokam pezhafh. Anshek mi je bolj vfhezh; tudijakije. Pa Avgufhtin je fhe le h' Vitu sahajal, nizh prida fe ni uzhil. Enkrat ga je Vit napravil, de na fofedov vert fad-je kraft sleseta, Oba fo safazhili. Kaj menite, kako fe jima je godilo? In kakfhina framota jima je bila po vii folefki? Gofpod fajmofhter fo uzheniku djali: Ne bil bi vender od Avgu-fhtina tega verjel; toliko jaki je bil fzer. Pa od kod je prifhlo, de le je bil tako fpridel?
24.	Sikft je smiram kaj uganjal, de fo ga ftarifhi mogli kregati. Smiram je pela: Od vrat pojdi, de kdo naglo ne odpre! Ne igraj fi s' luzhjo! Ne prijemaj nosha, ojfter je! Ne lasi tu gori! Vari fe, jama je sa tabo! Ne hodi na ulza, vosovi hodijo vedno. Kadilo fe mu je, de ga kregajo smiraj. Pa kaj vfe bi fe mu bilo lohka nakljuzhilo ? Mu nilo ftarilhi prav hotli? Otrozi, ne bote vefeli, de va-fhi ftarifhi tudi nad vami tako zhujejo,
in
9lcfrt gebett, unb fotye @a$en »erbie$eit, ttobur$ if>r oft re$t unglucflt# roerben fonnet?
25.	©agte bie SEtfutter ju ©učcjjen: ®ef>e! ijjue mtr ba$ ober jenet, fo i]jat fte e« gletcfc. ©cfitcfte bte 9)?utter fte um ettoač, fo gtng fte {mr< ttg, unb fant balb roteber. ©te $Itern burfteu nur nrinfen, n>enn fte ettt>a6 nt$t fcaben roottten, fo ftef? @u$$en e$ bletben.
23ruber SERortg roar ntfo. Unterfag* te tfmt ber 3Sater etroač, fo n>ar tf>m ba$ ntdjt *e$t. Spi ep tfrnt bte SDfutter etn>a$ tfmn ober len, fo madiite er etn faureS @eft$t, er ging langfam fort, unb fant fpat roteber. 28em, rnetnt &effer ken $ftent, 5D?origen ober ©učdjen? 2Ba$ mag jenem oft ttnberfajjren fepn, roenn er nt$t fofgen roollte? $tnber, n>a$ ttotlet tf>r t|mn, bamtt eure Slftern tmrner recfit freitnbltdj bletben, unb t£r eč gut bep ifynen 1frabet?
26.	Sartfiel, fagte ber SSater, geft jum ©cpujler: laffe tfm grufjen unb fragen, ob metne ©ttefef
jtocft ntdjt ferttg ftnb. @e£ £ernacfj jum £opfer, baf* er fomrne, ben £)fen au^ubeffern. Sartftel jleflte ft$ an, al« ob er ni$t getu gtnge. ©letdj fprang fetn ffetaerer Sruber auf. Steber 93ater, laffen ©te mtcf) fur if>n gefceuJ tviCf Meč re#t
vm
in rezhi prepovdavajo, por ktirih bi velikrat nefrezhni bili lohka?
25.	Zhe fo mamka Susanki rekli: Idi, to ftori ali uno, ftorila kmalo je. Zhe fo jo mamko poflali po kaj, rožhno gre, im kmalo pride. Le pomignili fo ftarifhi, zhe jim kaj vfhezh ni, in Susanka je jenjala.
Morizhek, nje brat, ni bil tak. Zhe fo mu ozhika kaj prepovedali, ni mu bilo prav. Zhe
10	mu mamka kaj ftoriti, ali po kaj iti rekli, je fhofco napel, fe pozhali gibal, in dolgo ga ni bilo. Ktirimu, kaj menite, fe je per ftarifhih bolje godilo, Morizhiku, ali fSusanki? Kaj ga je vtegnilo velikrat doleteti, kadar ni ubogati hotel? Otrozi, kaj bi vi ftorili, de vam llarfhi fkosi prijasni oftanejo, in de bote dobro per njih imeli.
26.	Jernejzhik, pojdi h' zhevljarju, fo dja-
11	ozhika, posdravim in vprafham ga, zhe fo moje Ihkorne narejene. Potlej idi k' lon-zharju, de pezh pride popravit. Jernejzhik 1'e napne, kakor bi rad ne fhel, Berlh fkozhi njegov manjfhi brat: Ljubi ozhika, naj grem jes nameft njega! Vfe lepo bom
opra-
ptfbfč) aučricbten! & nc$m bamt fetnen #ut, uitb gtng rnunter fort. ©a er bab »»teber juriicfs fant, erjablte er, »te er fetue Sotjtfc&aft aučge* ri$tet, t»a$ ber ©djujier geantt»ortet, «nt> t»a$ ter £opfer gefagt £abe. ©er SSftter lobte t{m: * ©u fcafi e$ gut gemac£tl
27,	SBemt bte Sflutter itm et>»a$ fragte, fo Itef ^ančcfjen ben 2(ugenWtcf, e$ aufjufuc|)en. Dber njeitn ber 93ater um etrcač fcfitcfen t»oftfe, obet t»a$ anberS ju tfmn t»ar, fo t»ar £an$c[>en trnrner ber erfte, ber gtng, ober e$ »errtcfitete, roar ifjrn uur etne gteube, ju tfmn, t»a$ bte Iteben %U tem »erlangten. (Fr galt aucf> 2lCfe6 bep t£nen. 2Benn bte anbern ©efdj»»tjler oft aučgef(fima£et rourben, fo »»aren bte 2tftern tmrner freunbltcf) gegen tfm. Itnber, nmnfc&et if)t ba$ ni$t au# ?
fo fudjet, euern 2tftern eben fo ju gefallen, t»te <f)an$cf>en!
28.	(Samueldjen falj bte 50?utter ben 2Bajfc^ Frug neumen. @Ietcf> t»ar er auf: Stebe -Sfutter, fajfet mtc& gepen; t# t»ttf gef$t»tnbe t»teber ba fepn, (£r na£m if>r ben $rug ab, unb gtng bamtt jum SBrunnen. Gfr fiittte tftn, bo# nid)t ganj bič obeu au. GFr Jjtelt ben $rug fefi unb aufre^ faj> »or ft# auf ben 28eg, unb gtng recfit »orft#* % SSkrum pat er beu j?rug ni$t »ott ange?
opravil. Kar klobuk je sgrahif, in vefel grč. Kmalo je nasaj prifliel, in pove, kako je narozhilo opravil, kaj je zhevljar odgovoril, in kaj lonzhar rekel. Pohvalili fo ga ozhika: Dobro li opravil!
27.	Kadar fo mamka po zhem vprafhali, je Anjshik, ko bi mignil, ifkat fkozhil. Ali zhe fo ozhika po kaj pofhiljali, ali zhe je kaj drujiga ftoriti bilo, nar pervi je bil Anshik, de je fhel ali opravil. Njegovo vefelje je bilo ftoriti, kar fo sheleli ftarifhi. Pa tudi vfe je per njih veljal. Kadar fo brate ali feftre ftarifhi kregali, fo njemu bili smiraj prijas-ni. Otrozi, fi ne vofhite tudi tega? Vite! po Anshikovo fi persadenite fvojim ftari-fham dopafti,
28.	Mihiz vidi mamko kruglo jemati. Berfh je po konzu: Mamka, mamka, jes naj grem; kmalo bom fpet tukaj. Is rok jim jo vsame, in gre s' njo h' ftudenzu. Nalije jo, pa ne polne. Terdo in po konzu je kruglo dershal, pred-fe gledal na tla, in hodil vef varn. ^»akaj ni krugle polne nato-
zhil?

fullt? 2Boju ptelf et ifcn feft unb gerabe? unb roarurn fc$aute et t>or ft<£ auf ben 2Beg? 21(6 er mit bem SBaffer ba&er Jam, lacpelte i{>m bte Stfutter ju: £>a$ tjl brat), bafii bu bi# nicfit an* gefprifcet, unb ben «?rttg nicfit jerbrotfien |>aft.
29.	gerbtnanb fa£, t^agl roenig #o!j mejit; in ber roar. GFr martete nicfit, bt'6 tptt bte
tet barum f<f>itfte. (Jt ging gTetc^ felbft, unb £o£fte funf, fe$$ £ragen nad) etnanber £er, lis eč genug »ar. (Jr ba$te: rctrb bte SKutter freuen, roenn fte geroajtr rcirb, baf? fo fleifjig bitt. @te begegneie iprn, al$ er mit bem fefctm 2lrme »off fam. ©a$ tjl i^ubfc^fagfe fte. SBenn n>a$ ju tpun ifl, mupt bu glei$ felbft jugreifen, o$ne bir e$ er(l befepien ju fajfen; fo ttirb au$ ein rec^t emftger 9??ertfdp au3 bir rcerben,
30.	©ie Sflutter brac&fe ein @($fef$fti 2in* fen, um fte aučjulefen, bamit man fte jum $ocf>en brattcfien fonnte. @Iei# fotp ©ordjen an. Grrlaubet, Itebe Sttutter, baf i4» fte aučHaube; 3£rfonnetinbcffcnetn>a$2lnberc(J fjjuit. @attj gern, fa^te bie Sftutter, aber tt>aft$> erjt bie Jpanbe; tvemt man etraaS jum $ocf>en beretten rcitf, mup man faubere $anbe ftaben, ©orcfjen roufdj ft#, unb flaubte bantt bte Sinfen rein au$. 2116 fte ge* foc^t rcarett, masten fte eine grofje @$uffel »off,
me
zhil? Sakaj jo je terdo in po konzu der-shal? In sakaj je pred-fe na tla gledal? Radar je vodo pertrefel, fe mu namusajo mamka: To je lepo, de fe nili ne ofhkrop-tal, ne krugle ubil.
29.	Nande je vidil, de derv v' kuhnji smanjkuje. Ni zhakal, de bi mu mamka po-nje velevali. Sam je fhel, in pernele jih pet, Ihelt narozhov, dokler jih dofti ni bilo. Millil je: Mamko bo vefelilo, zhe me tako pridniga vidijo. Srezhajo ga, ko je sadnje narozhe nefel. To je lepo! fo mamka djali. Kadar je opraviti kaj, fe morefh fam urno lotiti, in ne zhakati, de fe ti veleva prav priden zhlovek bo is tebe po tem takim.
30.	Mamka fo fkledizo lezhe isberati pernefli v' kuho. Berfh fe Dorza ponudi: Jes naj jo isberam, ljuba mamka, oni naj delajo kaj drujiga v' tem zhafu. Mamka lo djali: Le, le, pa roke li pred umi; kadar fe kaj v' kuho perpravlja, morajo roke zhedne biti. Dorza fe umije, in lezho do zhiftiga je isbrala. Kadar fe je fkuhala, je jo polno veliko fkl6do bilo
S 2
SBte fam ba«? ©etn guteu 2ttab($eu fc&mecčten bte Sittfett ttocfj eittmapf fo gut a($ fonft, toett fte »on r fel&jl auSgeffaubet toareu.
31.	Stegen fyatte b a$ f letite j?tnb re$t Itefc. ©obalb e« oottt @#fafe ema$te, ttnb ju fc^vep-eu attftttg, toar fte gfet$ ba. ©te rotegte e$ ban«, unb tratferte, obet fang i|>m efn>a$ »or. £)ft na£m fte e$ au$ bem Seft^en, fe$te e« auf ipren ©djoofž, ga& tj>m etn ©tMcfiett 33rotrtnbe in ben 3Wunb, baran ju nagen, obet fegte ((itn etroa* ju fptelen pttt. ©a$ $tnb tu ar audjj re#č gern bep tfcr, unb W<$> ftiCfe. ©te SKutter fonnte inbejfen, ba Stegen e« fo	tfcreu #aučgefcfiaffett ua^ge^eu; b«rum g alt au# 2ie$*
»tti bcp ber Sflutter.
32.	*pauf$en n>ar immer fe£r unru&tg. 23alb fcfirie er mutproifltg tm £wfe, klb trakte er laut bie ©tiege	l^t fprattg er in bem Q\vci* mer tytumf roarf etnen ©Utjtl um, ober fte|$ etroaS faflen, baf? ti etit ©etofe gab; jejjt f$lug er kp bem unb GFtngeften bte ££ur fcart ju. ©a roecfte er ba$ f letne $iitb kftanbtg »om ©$Iafe auf, baf} etf ju fc^repen anjtng. ©te Sftutter ntufiite »om $ocf>en, obcr »ou etner anbern Slrbpit toeggefiett, e$ ju fitflen. ©oUte fte ba* ni^t »er* briefjen? 2Btc gittg e$ battn ^auJt^en ? SBie pat"
te
t
Kako je Lilo to? Pridnimu dekletu fe je dvakrat toliko lezha p er legi a, ker jo je ona isberala.
31.	Lisika je otrozhizha vfa rada imela. Berili ko fe je prebudil, in savekal, « she je bila sraven, Sibala, tantEila gaje,
ali mu kaj pela. Doltikrat ga is pofteljze vsdigne, na lvoje narozhe pofadi, mu da svezhiti fkorjizo kruha v1 ufta, ali dene igra-zho pred njega. Otrok je pa tudi rad, in lepo tih bil per nji. Mamka fo mej tim, ko ga je tako Lisika varovala, lohka po dru-jih opravilih doma lhli; torej je tudi Lisika veliko per mamki veljala.
32.	Pavlik je bil grosno raspofajen. S daj je po dvorifhu rasgrajal, sdaj po fhtčngah perzepetal, sdaj po hifhi fkakal, ftol svernil, ali de saropozhe, kaj drujiga fproshil; sdaj s' durmi vun in noter grede ljulkal. Vlefkosi le je otroka, de veka, is spanja budil, ^pred pezhi, ali od drujiga dčla fo ga mogli mamka hoditi tolashit. Jih
ni to jesilo? Kakfhina je bila Pavliku? Kako
■
te er abet ben ttttmitfett ber Sttatfet »etmeibett Fottnett?
33.	©abimfen reijte @atltt, ©ritber^en gern. 3e{$t, menit er etn>a$ motffe, gab fte e$ t^rn nicfit; jejjt »erberbte fte i&tit etti @piel, obet na$tn i(>ni etmaS meg. SBeittte er bamt, fo facfjfe fte i&tt nut auS. ©te mat meijlenS unmtffig, tvertn fte i(>n f>fit(>ett mufjite. ©et Jfnabe mat aitc$ tttcfrt gern bep ij>r. SBeit fte tfin fo beflanbig itccfte, geroojmte et ftc$> an, ftcfi lei$t jtfrnen, ban« f$rie et oft au$ »otfem $alfe, bte Sflutter ^erbeplief. ($& rnarb nad) mtb	eitt re$t unmiHtger, janffudjtiger, fc^limmer 3tutge au$ if>m, uttb et »ergalt bet @#ti>efler W.e$, ma$ (te
getf;an £atte. 2Bar fte akt ni<fct fel&ft ©<f>ulb baran? 28ie bra$te fte i$tt baju, bap et fo bof&aft mutbe? $tnber, mte fonsiet t bie Hetnjlen ©efcjmnflet gemofmen, bafj fte bereinjt fteunMicft unb gut mit eu$ merbett?
34.	£)er ffeine UbaTb Bege^tte »on feitter $?ut* ter balb bief, Batb jieiteS. ©ab fte ei mc^t glett^, uttb f$lug fte e$ ab, menn et etmač Ungef$icfte$ »erlangte, fo ftttg er au$ SSerbrup ju mettteit an. (£r$ieU er na« eper, ma$ er oerlangte? Sfein. @ben meti bu fo ungefhtm fctfl, fptacb bie 3)htt* tet, fcflfr bu ti ntt$i fc&bett; uttb merfe Sir, fo
M!	.	oft
pa bi bil mamkino nevoljo lohka odver-ril ?
33.	JSabinza je bratizhka drashila rada. Sdaj mu ne da, zhe je kaj hotel; sdaj mu kako igrazho podere, ali pa kaj mu vsame, Zhe je potlej jokal, fe mu fmeja. Nevoljna vezhi del je bila, zhe ga je varovati mogla. Pa tudi otrok ni rad per nji bil. Ker mu je vedno nagajala, fe je navadil kmalo jesen biti, in is zeliga ger-la, de fo mamka pertekli, je doftikrat sa-krizhal. Togoten, sabavljiv, hud puba je bil fzhafama, in vfe, kar mu je ftorila, je feliri vrazhoval. Pa ni bila farna tega kriva? Kako ga je, pervadila, de fe je ta-* ko pohudobil? Otrozi kako morete bra-tize in feftrize navajati, de vam bodo pri-jasni in dobri posnej ?
34.	JBalde je od mamke sdaj to, sdaj uno imeti hotel. Zhe mu berfh nilo dali, ali kadar je kaj nerodniga hotel, odrekli, je jok pognal od togote. Je pa tiftikrat pr6d dobil, kar je imeti hotel? Bofh! Prav sa to, ker tako perfitkafh, lo mamka djali, ne bofh dobil! in povem ti,
kolt*
oft bu n>tet>cr ttetnejl, frtegjl t« aUmaf>l nt$f«. ©te Sttutter Jrielt tT;r 28ort, unb mil Ubalb faf>, bap er mit SBetnen ntemafrt« etrca« auSrtcfrtete, fo geroojmte er ftcf> e« na$ unb nacfi ab.
35.	©ne Sftutter gab jebem t|jrer brej; fttnber etnen Sfpfef. 2J?tnrab rnurrte, bap er etnen ffet* nem befommen #abe. ©letd; na|)m bte SOiutter ben 2fyfel jurucf. ©u ttrifffl benn eitten groperen £aben? fagte fte, STun, tf;r jroej), tt>er nritf mit t&rn taufdjen? antroortete bte ffetnere
fler. (šp, £raut$en, befmfte bu nur, roa« bu Jjafl. ©etn Sruber vettient e$ ntdftf. 2£et ba$ ^tetnere nt<$t e§rt, ift beg ©roperen ntd)* tt>ettfj. rotit 9tttnraben feinen 2IpfeI auf morgen auffjeben, unb nrifl bann fej>en, ob er »ergnugter bamtt tft. 2Ba« metnet t|>r, ob er ben anbern £ag roteber gemurret |>abe, al« [er ben ffetneren Slpfef befam?
36.	Sertpolb ap bte ©erfle tn ber Sfttfd) nicfct gern. 211« er eine auf ben Xtfcp fommen fa£, Iegte er glet4> ben Soffel bep ©ette, unb mačete etn ftnftere« ©eftcfjt. Ste SKutter fap tfm an. 23ertf>oIb, bir fcfjmecft bte ©petfe nt$t? ©u J>afl and) nid/t geavieitet ttrie ttrir, bavum fiafl bu feinen Jčmnger. 2lber tp boc(> etn roentg. SStel »are nttft gefunb, tt>etl bu @?el unb Serbrup
kolikorkrat fpet jokafh, nizh ne dobifh. Mati lo fe befede dershali, in Balde vi' diti, de s' jokam nizh ne opravi, fe ga je odvadil pozhali.
35.	Neka mamka fo fvojim trdm otro-kam vfakimu dali jabelko. Godernjal je Mine, de je manjiga dobil. Mamka mu urno jabelko vsamejo. Jeli, fo djali, zhelh ga vezhiga imeti? Zhajta, ktiri vaji dveh hdzhe s' njim menjati? Jes, odgovori mala feftra. Aj, le imej ga Jerzhika, ki ga imalh; tvoj brat ne saflushi tega. Komur malo ni v' zhafti, veliziga ni vreden. Minetovo jabelko bom do jutri hranila, bom vidila, zhe mu bo kaj bolj vfhčzh. Kaj menite, je le fpšt drugi dan godernjal, kije manji jabelko dobil?
36.	Bertel ni mlezhne jezhmenove kafhe rad jedel. Viditi jo na miso pernefti, je bersh shlizo poloshil, in merdo napel. Mamka fo ga pogledali. Bertel, tebi fe j6d ne perleshe? Nifi delal, kakor fmo mi, torej nifi lazhen. Pa en-malo vender le jej. Veliko bi ti ne bilo sdravo, merfi fe ti, in I6mi te.
De
{tafl ©amtt btr aBer bte @p£tfe ntcpt fc^ace, fo frtegft bu peute fottfl ni#t6. rotil fte au4> fftnf* ttg ofter fo$en, bafj bu bi<$ unb bar* an gett>o$nefl. Jpatte bie SOTutter nifyt re$t? ©te fagte ba$ ganj ernfifcaft, ojme baBep ju la* #en. ©a naljm $er#ofo feinen Sojfet rcieber, unb afj ©erjle.
37. Stfaj: na|>m ft<|> tmrner ni$t in 2lcf>t. 33afb fttefj er etne ^enjlerfdjetBe $tnau3, Balo jerBrad(> er etnen $rug ober etnen ZeUet, Balb roarf er etroač »om ©cpranfe $eraB. Grp, 3unge, fagte ber 33ater, bu £afi ntc^t fo »tel ©eft> in ber ©par* Btlc^fe, bap bu mir bie ©a#en BejaJrten fannfl. ©$Iagen unb attčfcfimdfclctt mag ic£ bicfj auc[> ni^t; aBer ic£ nnfl eč fo mit bir macjjen. SBenn bu roieber etnen $rug ober etne ©cfiuffel jer* Britji, mufj btr betne SJhttter tn etnetn alten Vfe anridjten. ©tofjejt bu eine ©cjjeiBe au$, fo rnupt bu bort £tnft£en, t»o bicf> ber SBtnb anBIaft, ©er Sater luclt SBort. 2J?ar Icrttfe bann, bap e$ Beffer ifl, bie ©a$en ganj ju faffen, unb er t»atb fttr bie ^ufunft »orftcBtiger,
De ti pa jed ne bo fhkodovala, ne dobifh nizh drujiga danii. Tudi v' prihodno jo zhem vezhkrat kuhati, de fe je pervadifh pozhafi. Nifo mamka prav imeli? Ersni in vfi modri fo rekli to. Bertel je kar po shlizo fegel, in je jo jezhmčnko.
37. Makfe ni nobene rezhi varoval. Kmalo je okneno Ihipo vterl, kmalo kupi-zo ali plofhzhik ubil, kmalo kaj fproshil is polize. Aj, ti, puba! mu ozhika reko, v' pufhizi toliko dnarjev nimafh, de bi po-plazhal rezhi: Tudi pretepal in smirjal te ne bom; pa to ti bom naredil. Kadar fpet kupizo ali plolhzhik llarefli, ti morajo mamka jefti dati v' zhepino. Zhe fhipo isbijefh, bofh ondi hodil fedčt, de te ve-., ter opihlja. Ozhika fo oftali per beledi. In Makfe je fposnaval, de je bolji zele pu-fhati rezhi, in bil je v'prihodno bolj marn.
**	, +1-I+J
•C/K
J+1+ 1-t*"I^JJu-rii^-rt-n-)
******** ur*>{£<=
? /L
JU
I	46
38. Čfcette je ozkiku palizo jemal j in jeddatil jo po kijki in po clvofljhu. Jiak druji brat- je mamki nodh, jhkarje ali Lljuzh lam mlodhil. Zhe fo kotli OZtli-lia kam iti, jo dolcjo mocjli jke le palize ijkati. 3n zhe jo mamka kotli kaj tedati, jhivati, ali odkleniti f Jo mocjli jke le po tezkek vprajkati- Siaj pa je jtarijkam to jfkkodovalo1 jVijo Sili nev oljni nad Š^et tetam/ Otrozi, kam
K
mo~
t '
^s^tVtl-t^*	-/i /i
-t***//	'tT^fUlij']!>K1.
tH-H^I+KH+lf	IVttCUt ->< Kt
7 J 9 /1	> 'r
<9-t* i/Dt<n-n> ^ t/Mi J	141* ****
t^fKt y	1+1.1^?'/ iM-Mt-j? -v^z/rt-Kt J^tt
i^t***** **)
'morate p okladati rezki, tke jte kje ktero vdeli?
J^laude je vjejkodi kaj pozkel, kar je jtarijke Selilo, jtli ni pokom Sil, ali pa je potiti kaj in j t ar j kam jkkodo naredil; 4 daj je malicja otroka <sSudilf <tdaj prepir J ftftro imel. Slak drugikrat cja ni Silo, de Si cja pojlali kam i. t. d. čJodhil -je potlej de Je jede J t ar i j ki prezej. (Pa ni jam dajal perlodknojtil Gtroziy ne jtorlte tudi v* vezhkrat kaj ta-zicja / J{aJw je vam potlej cjodl?
■iiv+iJ ■tp**'/ itt-id	?
40.
■»♦-m-«^
•**•*♦** -i^+idt*
ne imeli taji JtariJhev vam prija-mih vedno in dobrih / ' So rej varite je vjicja, kar jih dfiali, in raji pet kupiti je jim glejte!
4-0- Striže in ^Janeaili J ta vkup Jedela na jht ena ah y in jokata. *J'flcimka jo jih ter do aavcljo nekaj okregali čfrize je toahil: Vedno naji mamka umirjajo
? Zle
Je kaj prejrrjhiva, pravi iJanMik*
^Radi
na ji imajo dtuje krati, in toliko doiricja nama jtore} zhe Je le prav videva, in jim aholza ne delava. Cnjaviva tajl > in 6a
pu-
»j* -5/ J »J	J •
f ^tr* 1** ****v*	tn^ti-t*.,
? / ^ 4T// ^	/
• j 0	■
*»•«. t^t-r* t-*^«. *-»-»•*•«*» j jfi>	d rti**
■f** ■tritjdri	^vfr***^
fftft (/vi.	* t^t.-r'
f - j ffl > r	£ -/ 7 V a««-«- ■i^-t+f/ jo.4 r-t/in ^
♦-*-* oV Lpitn- i/ovf/	o&nip,
y.O. a v	9 t

r-> % w t«

j /<»»»
puj!.anjt jih pojva prosit- ojkla jta. jftamka j-o jima dat trdili: (Po-SoljJhajta Je} in doSra ctroha Sodita j vedno ljuiemivo mamico imela me So t a potlej.
4/. qJhimen je oSlazhtla Jpai arede v hi J hi JlazhiL J£o v Jpav* nizo pride, je zhevlje id nocj dadecjovalj preramnize, ruto id da - vrata, hlazhe in nojo v i ze je danj drucjam, jutri drucjam de-val (Per vftajanji je moqel tedaj ovluzhilo da oSlazhilam i J ha t i- ^Do-Jtikrat daklepniz ni na fliti, ali
SD 2
O " / (7 /	"	9
^ t. ++ fi Vt <%lft-ut	ftttHKt t/
t* t-v -c-jr«1 l -P ufl d ^ Ji	vi* w
'o, f ^7 / 0-;,/
£ y v i*	-p^vpi/i j -p 11 i/-pi* L/ /.J,r*
•• f Q // P / 9 9
' S) * ■ n '
** -^Cti.^ tji-t-t t^
* y -	? 9
° j7 »J P / 2
-/^V* » Jjt -K- -*+
0 <W £ f • J & 1 . /? /	9	„ 9
««<-». j Vz/«	v-t-n	»*
■ V ■/ JL/ Jv/ 7 * J
pa kapa ali podjuknjik (prtijhtoj) je kam v hijki dalodhen. Uezkt del Jke ni Sil opravljen, ko je Inlo v jkolo zkaj iti. J^aj koli Jo Jtarjhi dja-lil !Jn kako je mu je i zkaj i da daj ter nizo majalo1 ^flenile de je vejel prijkel v jkolo ? ali de Je je Jprldama uzkilf
/A2. Jirift inza je je vjelej v Jpavnizi jlazkda. jVa Jtoliz per pojtelji je Jedla} zkevljize kmalo draven poJtelje devala; davijazko (avicj in ruto id da-vrata po-klada na eno jtran dr a v en Jeie, jopizo in muderz, Sirtajkizh in
/J.
JL> M
» J s r «	± &
Jz^J'. t>	-Ji** m-r'-/^'/J+t-Mtz:
i/in/3 s/ivns i/fv*	iSlMIftz:
J/? '' r /v	/ v 9 2
.//V*	j.-** -/icLiji-/
% in e	<? o
V špt^i t' ■t J{■tirisf.r* j	x>i/r*u* *•*♦ t/i-t+ u Lit
juknjizo na drticjo Jtran. Star jedla djutraj je, in jemala oSlazkiLze da cblazhllizam. ojjiavniza je ni kurila po dimi. ojmukati! to Je je Ju-kdla ! [Jako je je urno oUazkiti vadila• ^Heni te, de Jo jo mamka kdaj krecjali da to J ali de je prepomo Ji dajternizi ali v jkolo kdaj prijkla i

a (jlavniliam verh temena pernic.
fjPotdej ji reke zhedno umije in ohreui. UJahrat, tudi po dimi, je hi J tre vode jemala , po leti ji je vezhkrat cjlavo v nji jprala. (Pa delile je Silo tudi umiraj &hiviqja in zvedlija od raja, imelo je fvoja dva tiijtra ozheja, in aoSe tjcle pto Jlonovo. ofjutraj in po jedi je. ujta gotovo jplalmila, in nilivli ni vrozliija al premerili ja jedla, de ji <so6 ne ijkali. £e v idili naj i i jo lili J^trijtin-zo! V ji ljudje Jo djali, lii jo jo vidili: (Prav jnadhno -fe to delile.

4-4- Smejte Je je nerad umival in zheJaL ^ftamka Jo ga mogli d hudo pergnati. (Per jedi je vro-zfie in merdlo Serjh eno da drugim jedel. Velikrat je ko J t glodal) de doSje Jkkriplejo y in oreke kojhake, zkejkplove kojklze, In take rezki je rad grldel. {Pa tudi delen dmiram je Sil v oSrad, JkkerSaJte dode je kadal, id ujt mu je Jmerdelo, in rad po glavi Je je prajkal. j\^oSen Jkolar ni hotel per njem Jedeti v Jkoli. Uiditi od delezk njegove laje Je jim je dke gnujilo , ker je taki dmerjhen in gnjldav Sil.
^	45.
^ 5 7 //
'4- «■}■■*+
Jcn-čt^L-t+v* ) ♦«** *-ctrn-d
/~/ y ' ' " —/
rc-t*
JI J J
- J m f / i- / / kSL.IM.1 -rt **»*-»• r^t-ofiltri-1-*-C vtt'}

- J ? / /•	1/ ? " ?
tvki i 4 t-t-t- ) *vt> -»-»-a n-vc-jJ
k Z3 K/7	^ 9 -vVV/
»J J 2? f	»Z* &
> ■	• 9 up'
?	i-^-n-
***+	-T
?
45. ojile ni varoval J'vojicja 0(1 laz k da. . Ji a dar je nove z Idrije in noj n v lit doftil, kmalo je po $'at u in mlakah v njih lu<i hal: metal femtertje je kapo , ufia in noj <j rokav mi injal, la-ul pol midarni in poj tel jami, Jed al je na mokro in ntzhedno, kamor je Silof dr iz kal rad o Jddz/irni po J lutnjah. Ji,aj menite, kakjJiine Jo lile njegove oilaz kila /	Jo jtarijki -rekli, kadar Jo kaj teja čacjledali / din kako Jo cja ondi imenovali/
4.6.
Jlr* n-t-tj?*/ »trt*
/ 7 9 C? U r • /	9
07 » P W ■ /?■ »r /7 fi/ 9-
l/f-iK-n-O jitrniJ + iM	J <J*itXi-j
• 9 /' /// * % P/ -J *-»♦ C/ IM- tvn-K, y +4-t1>l/
Ji-rt ix-n> -tt*-t	o&v*^.
J /	/	'
JI** -m-*?
C^t*	? V^ «>.
-Pit -k ^ n -t-^-ut n	•»***=
4T*** ?

• *
40. jtnzhika, ofiletova Je-Jtra, je dhe Solj oSleko varovala. (Preden kam Jede, je vjakrat pred kraj pogledala. Varovala je je, de ni kam ojmuknila. ojlekjhi Jey je ter do prah <* Jheljo id oSlazkil potu ala, jih lepo na giue 6ravnala , in na kak z h eden kraj pokla-dala, ali pa v omaro cd e j hala. ofakaj je J(nzkika tako gledala, kam So jedla / ofakaj je je Sala oplaoiti kam/ ki mu je oŠ laz kila na giSe ravnala i• t- d J .Kaj menite, doklej jo njene oSlazhila ter pele, in kakjkine čmiraj Jo Sile I

%
u/tH-f-'/ 't^.-njtH.^dn-H' ■*%>i^r* ,
■/j »-> «-«-	* Vi*-^ v-k* ijt+i-in, iidivvt?
vt
jtH-t^s/t-t t^ta ^Pv/r^-ut / ***** *t
!	j j-r i-Kt-t-n
0*0 • 9 p 9 #	-/P
^Isl+ujt-l-n-tp. J -^i-t-t-J^ iJJ
•tHitK wr d Ji-vt&r-H, ?	w-n***
y ' v
c^-r^-Kj-tS-r*** *tH-MM/

47. Ozkih a Jo, ko je Jomenj
v me,J tu Sil, <ja gledat iti kotli. J^laj novicja jima pernejti, jih oda otroka p rojita- OSema mi je pte-vezk , Jo djali ozhiha,' enimu Som ohe kaj kupil. ^/Heni, ozhiha, meni! je ofile Acicjnai • moje oŠla-zkila Jo v Je radtercjane. jtnzhiha ima ahe tako lepo opravo, vje je Jke kakor novo. Jiaj mijlite > (fo je y[nzkika na to odgovorila? J\aj Jo v teknili ozhiha k temu rezki? in komu, njemu, ali nji Jo kaj pernejli?
ffteine f. @iaWf$. @
dhJL
dti-Kl'	*-Jo-	jfi.^t+t.-čl'^'!-*
juJl
•Vf-nJrt-H',	t+v-tj?	itt-rnjf^n**

4-8. &n drugikrat Jo mamka Je k Jkenitnlni ravnali. o/pet Jta Srat in JeJ^ra projila, de Si ju JeSoj vdeli. JI Je pa oiležita,
jo djali. i/lnzhiha je kmalo kakor zkezkik naprddkena prijkla. Judi ofile pride. (D jemnajta, U pocjlej Je, kakjkin Ji memo Je-Jtre, Jo djali mamka. JakJkinicja vmačanza Si K Aenitnlni kotla jemati Jeioj, zkedno Jo oSlezkeni vji ljudje! .Kaj Ji Sodo mijli-h / Urno, lAnzkika, pojve, de Jke o pravim ■zkaju prideve. Vejelje
nad
(S 2

nad deklizhkam Jo Jvdtje kanali, a dobrimi jedrni Jo ji Jtrecjli, in dotjro Je ji cjodi.
4-(}' Sitariza je cjodernjala, de ji JtariJhi mvijazke (lufieJ, ka-korjhino je JoJedova J^atriza ime-la, ne omijlijo. ^/ftamka Jo ji rekli:	J^dtrizhini JtariJhi
imajo dnarje, oni lohka kupujejo dan je.	pa Jmo vvodhzi.
jVaJh vjakdanji dajlmhik komej čda f de Ji potrebni dhivedh m le pujto oilazhllo omijhlu-jemo. Zhe J Um niji do-voljna, idi, pa ijhi Ji iocjatih
Ifu-
j t-^iH.jd Ji** iJ-tT^
^^■t	v-««.	j/h.-H.sLp
t+l^-K*	^Jj■t-t-rtvf
50*	^ot-M-fi-*- »»»»»j««'
Gi
CvHt-r*
»</>l)l»/ O^ti/ri^ ■f^tv-tl'
C^C	V »-*- -^V IK-Utffn- ^ ** ^ti-//J
»ttrn.
ljudi, de te da rejenko včamejo. J^lclriza Je je iktiti dazkela, in proji: *£juSa mamka! rada d vjim dovoljna Jim, le pet vaj naj cjtanem.
50. tfer eni kijki je Silo petero otrok. V/aki dan Si Sili radi kaj doSricja jedli in pili Judi lepe oSla-zklla Jo radi naje devali, ki Jo dnarje veljale. ojtarijki Jo Sili predoiri, Serjk ko Jo otrozi kaj projili, nizk jim nijo odrezki mocj-li. Jako Jo Je Jzkafama dnar-jev 4 dajali. {Potlej prodajajo to in uno, de dadnjizk ni Silo ne
dnar-
*■&**+	Jit* i^-f-nS^-rt-n^-rt d?
^ *******	^
51. M.
****	t*')-*-^7/1 v' /1 ^^t-

/
*»*«**	S^ČiH-jf^+vtMtK-Ki-r*
^-tn/Jrt *******
******* ožS^S ?_
dnarjev ne i laja. Jiako Je pravi takim ljudem I J{ako Jo mojli <sdaj otrozi čhiveti ? din kako Jo Sili oUezkeni] Od kod je prijhlo, de Jo oftočhali?
51. ^ rti ji otrozi, zhe imajo dnarje, kar kx peku po dkemljo jredo, ali iddajajo jih da Jadje, zhejhnje , orehe, ali drutje Jlad-karlje• Ludvik pa je pujhizo imel} vjak krijzer je vanjo Jpravljal in brcnil, de Je jih je vezh naSralo.« J{ako Je pravi taki pujhizi? — Jiadar je Jomenj
jiri-
£tH *	t'
*****
52. Helenchen sah die Mulfer ofter slricken. Sie daclite: Das ware wohl gut, \venn ich das auch konnte! Ich zereifse viele Striimpfe, so konnte ich mir selbst eii Paar neue machen. Sie bath die Mutter, ihr es su zeigen. Diese schenk-le ihr ein paar Nadeli und etvvas Wollengam zu einem Strumpfb.ande Helenchen lernte bald, wie man anfange, die Masche fasse, sie -iuf-oder abnehme. Wie freife aie sich, als das eine
Strompf-
prijkel, J?o ozkika kaj doloafiili, in kupili fo mu kapo, kak par no-aovlz, zkevljev y in tazicja kaj. Jio je So lj spametoval, Ji je, de rado-vcljne pijma pifhe, lepila popirja, kake Sukve, po
dMffi in, de jih po-dhlvlja, perejnik, in tazicja kaj kib-
a — ZL
imu / £ejte, vefelje d al j j hi je imel, kakor otrozi, ktori fvoje dnarje mjlakdajc.
52. Lenzhlka je vidila vesiti (fhtrikati) vezh-krat mamko. Miflila je: Bofht bi bilo dobro, ko bi tudi jes snala! Veliko rastergam nogoviz, farna bi li jih snala kak par novih narediti. Ji pokasati je mamko profila. Dali fo ji dve igli, in nekoliko vovnate preje, de podves dela. Lenzhika fe kmalo fnovati, sanke vdevati, pojemati, ali fpufhati naiizhi. Sh6 fe je vefelila, ko je
/
pod-
Strumpfband fertig war! Sie fing gleich wieder das anilere an, mit dem es schon hurtiger ging. Darauf lernto sie Striimpfe, Handschuhe u. dergl. stricken* O, das vvar eine Herzcnsfreude fur das Madchen. dafs sie jetzt selbst sich a!les machen konnte!
53.	Martchen schaute der Mutter in der Kii-che zu, wie sie kochte. Da kam die Nanhbariun, um etwas anzufragen. „Gib Aclit, Martchen/' sagfe die Mutter, „dafs die Suppe nicht iiberlau-fe! Ich vvill nur geschvvinde sehen, was die Nach-barinn verJangt." Kaum ging sie \veg, so war schon die Suppe in der Hohe. Martchen griff eilig nach dem Schdpfloffel, gofs ein vvenig kal-tes Wasser zu, und schob den Hafen etvvas vom Feuer weg. Was ware sonat geschehen? Die beste Suppe ware abgelaulcn. Martchen war kaum eiwas iiber sieben Jahrc alt. War das nicht recht hiibsch, dafs sie der Mutter schon so hel-fen konnte? Das kam blofs daher, weil sie ofter Acht gab, wie die Mutter die Sacheu machte.
54.	lgnaz hatte den Nachmittag vou der Schule frey. Da konnte er, gleich andern Kua-ben, auf der Gasse herumlaufen. Aber sein
Va-
podves dokonzhala! Bersh je drugo sazhela, she bolj fe ji je fpefhila. Potlej f<? je uogoviz, rokoviz jn (aziga uzhila. Jomencj, ferzhno ve-felje sa dekleta je bilo, de fi je farna sdaj vfe lahko delala.
£8. Martka je v' kuhinji mamko kuhati gledala. Pride jih fofeda nekaj poprafhat. Vari, Martka, fo mamka djali, de s h upa ne fkipi! naj flopim pogledat, kaj bi fofeda rada. Komej fo odfhli, she fe shupa kopizhi. Kar ponev prime Martka, je mersle vode perl/Ia, in pffker nekoliko od ognja odmaknila. Kaj bi fe bilosgodilo? Nar bolji shupa bi bila odkipela. Martka je bila komej nad fedem let flara. Ni bilo lepo, de je she mamfci tako pomagala? Le od tod je to prifhlo, ker jc mamko včzhkrat narč-jati gle'dala.
54. Naze ni imel fhole popoldne. Enako drugim otrokam letati po '/Mi bi bil vfegnil. Pa
oziie
Vater hiefs ihm die Leseaufgabe nachlesen; et-was nach der Vorfchrift, oder aus einem Buche schon abschreiben, auch ein und anderes Rechen-Excmpcl machen. War er damit ferlig, fo erlaubte ihm der Vafer, auch zu andern Kindern zu ge-lien. Je(zt \var er noch einmahl so lustig bey dem Spiele, \veil er vorher e(was gelernet, und dem Valer Veigniigen gemacht lialte. Da nun Ignaz auch daheim ehvas lernie, so that er es allen andern Kindern in der Schule zuvor; nie-mand las, schrieb und rechnete so gut und fer-tig, \rie er.
55. Wenn Hannchen aus der Schule heim kam, so wies ihr die Mutter gleich et\vas zu arbeiteit an. „Geh, wickle den Faden in einen Kniiuel auf. Hasple den Zvvirn von der Spule ab. Raume dic Sachen zusammen. Kehre das Zimmer aus. Wischo den Tiscli und die Kaften sauber ab, Spiihle dic Trinkglafer und Flasrhcn rein aus. Putze die Efsbestecke. Dečke den Tisch." So sann die Mutfer in.mer auf etvvas anderes, dafs sie ihr zu thun gabe. Hannchen gevvohnte sich da-bey die Geschiifligkeit an. Sie lernie auch Alles ge-schickt angreifen, uud flink ausrichten. In ih-
rem
ozhika mil reko bravfhino prebrati, po predpif-mu, ali ^is bukev lepo kaj prepifati, in rajtafi fhe kaj. To ftorivfhiga fo tudi njega h' drugim otrokam ozhika iti puftili. Dvakrat t6liko vefel je bil per igrazhi, ker fe je uzhil she kaj pred, ia vofelje Itoril ozhiku. Naze tedaj, fe tudi doma kaj uzhe, je vfe druge otroke sa Teboj pii-fhal v' fholi; nihzher ni po njegovo tako dobro in ozhno bral, pifal in rajtal.
55. Jobanzi, ko je is fhele domu prifhia, fo mamka gredozh kaj dčla odkasali. Idi, prčjo svi v' klobzhizh. Smofaj niti is vretena. Pofpravi hi-fho. Hiflio pometi. Miso in predalnike pobrifhi. Poplakni kupize in flafhe. Ozhedi noshe. vilize in shlize. Pogerni miso. Tako je bilo materi smi-raj namifli ji dati kaj opravit. Johanza fe je ob temu pridnofti pervadla. Tudi sa vfako rezh prav prijeti in jo rozhno opraviti fe je s-uzhila, V'
K
dva-*
rem zwolften Jahro konnte sie schon recht Vie-les in der Ilaushaltung thun.
56. Ihr scyd doch recht gliicklich, sprach die Nachbarinn zu Ilannchens Mutter. Eure Tochter ist noch so jung, und doch schon io emsig und gcschickt, dafs sie Ihnen bald iiberall helren kanu. Mein Madchen ist nicht so. ,,Ja Behcn Sie/' anlwortefe die Mutter, „es kam mir die Einricbiung der Arbeitsschule zu Sfalten, Ich schickfe Ilannchen flcifsig in dicselbe. In weni-gCii Monathen lernte sie slricken, und dann auch nahen. Zu Hause liefs ich sie auch nicht miifsiff gehen. Bald mufste sie stricken, bald niihen, bald oUvas flicken, oder andcre kleine Geschafte ver-richten, dafs sie sich an Arbcit ge\v6hate. Jetzt kann ich sie schon so gut brauchen als eine Magd, Ich Iioffe, sie soli auch mit der Zeit eine gute Haus-\virthinu abgeben." Hannchen hatte es gehoret, da die Nachbarinu sie lobte, und es freute sie recht
im Ilerzen, dafs dic Mutter fo mit ihr zu-frieden war.
57. In einem Dorfe errichtetcn der Herr Pfar-rer und der Ilerr Venvalter mit einamler eine Spinnstube. Da kamen die Kinder aufser den Schulstunden und an den halben Ttgen zusam-men, und spannen schafvvollencs oder baumvvol-
lenes
dvanajftimu letu je she veliko per domaahiji salegla.
bua .»Bi-M v-.-«»« ,110/gb g'a »».iail
56.	Pazh fo frezbni, je fof6da Johanzhini mamki djala. Njih hzhi je fhe tako mlada, in she vender tak6 pridna in periirna, de jim povfod fkorej pomaga. Moje dekle ni tako. Pazh de, fo marnka odgovorili, naprava delar-nize mi je prav prifhla. Sveito fim Johauzo vanjo pofhiljala. V' enih mefzih fe je vesiti, in potlej tudi fhivati nauzhila. Tudi doma je nifim puftila poftopati. Sdaj je mogla vesiti, sdaj fhivati, sdaj kaj ofhivljati, ali kaj drujiga majhniga delati, de fe je dela pervadila. Sdaj mi she deklo odrine. Upanje imam, de bo tudi dobra gofpodinja fzhafatna, Jolianza je fiifhala, ki jo fofeda hvali, i» vefelilo jo je v1 ferze, de fo mati s' njo dovoljni.
57.	V' neki vafi fta gofpod fajmofhter in graj-binfki gofpod ofkerba (ferbaltar) prčjnizo pofta-vila. Kadar fhole ni bilo, fo otrozi vovno ali bom-
bagh
lenes Gani. Weluhe fleifsig waren, verdienten sicli dcs Tagcs drey, vier, auch fiinf Krcuzer. Dieses Geld legten ihnen die Altern zusammen, liefsen sie davon besscr kleideii, und hoben ihnen noch einen hiibschen Sparpfennig fiir die Zukunft auf. Das Beste aber war, dafs sich die Kinder friihzeitig zur Arbeilsamkeit uud Spar-samkeit geu'6hntcn, auch nicht so mutlnvillig und ungesitlet \vurden, wie es gewohnl;ch andere bey dem Gassenlaufen zu vverden pflogen.
58. Ein Vater rief an einem Winterabende seine Kinder zusammen: „Kommt, setzet euch alle da um den Tisch herum." Es lag ein Tucli darauf, welches er ringsum aufvvarts biegen liefs. Er brachte dann ein Viertel Erbsen, und schiitte-te cinen Theil davon auf den Tisch. „Da klau-bet die Wicken und alles Unsaubere heraus, und leset dann auf die eine Seite die schoneren und grofseren, auf die andere die kleiueren in Ilauflein zusammen." Diese Arbeit liefs der Vater ofler mit Erbsen, Linsen u. dergl. wicderhoh-len, vvenn er eben nichts Besseres fiir seine Kinder zu thun wufs(e. Er brauchte die sehenere Frucht theils zum Samen, theils zum Verkau-feit; die kleiuere im Hause zum Verspeisen. Was
mei-
ali bombash hodili va - njo prčft. Po dva, tri, fhiiri, tudi pet krajzerjev na dan, kar je bilo pridnih, fo li saflushovali. Te dnarje fo fprav-ljali jim ftarifhi; oblazhili od njih boljfhi fo jih^ in flie lepe dnarze jim na potlej perbra-nili. Nar bolji je bila pa, de fo fe otrozi sgodaj delati in varovati navadili; tudi de fe prefhirili in fpridili nifo, kakor fe drugi radi, ki fe tepeshijo po vali.
58. En ozliika fo svezher po simi vfe fvojc otroke poklizali: Lef, tukaj pofedito okoli mise. Pert je bil po nji, ki ga okoli in okoli rezhejo savihati. Potlej pernefd zhetertinko graha, in ga nekoliko na ir.iso isfujejo: Tu le gra-fhizo in fmeti is njega isberajte, in na kiip-zhike devajte na eno Hran lepfhiga in debel-fhiga, na drugo drobnejfhiga. To delo s' graham, lčzho in s' zhem takim fo ozliika vezh-krat otrokam dajali, zhe ravno nifo vedeli nizh bo-ljiga jim opraviti dati. Lepfhiga fozhivja fo nekaj sa ftnie potrebovali, nekaj sa prodaj, drobnejfhiga fo doma sa kuho obernili. Kaj mt5-
ni-
raeinet ihr, was ihm »Jas fur cinen Nutzen schaff-te, und wie sich seine Kinder dabey den Fleifs ange\vohnteii ?
59.	Faustin war ein rechfer Taugenichts. Wenn er merktc, da£s seine Altern eine Arbeit hatten, \vo er ihnen helfen konnle, schlich er gleich davon, und ging miifsig auf der Gasse lierum. Er vvollte auch sonst den Ahern nkht gehorchen. Da klagfe die Mutter oft: Es ist ein rechtes Kreuz mit dem Jungen. Den ganzen Tag schlendert er auf der Gasse; aber zu Mit-tag und Abends kommt er sclion , ifst und trinkt mit uns, und hohlt sich ein Stiick Brot. Bey seinem Ilcrumziehen zerreifst er viele Kleider. Wir diirfen nur immer ansohaffen, und Geld fur ihn ausgeben. Dafiir macht er uns viel Ver-drufs, folget nicht, und \vill uns hicht das Ge-ringste arbciten helfen.
60.	Einmahl, als die Mutter wieder iiber Faustin klagte, gab ihr der Vater diefs zur Ant-wort: Sichc, Margareth, unsere Gesellen sind schon envachsene Burschen, und miissen doch thun, was wir ihnen sagen. Und wenn die Magd nicht Alles arbeitet und thut, was wir befehlen, so zahlen wir sie aus, und schicken sie fort. Meinst
du
nite^ koliko mu je <o vedlo? In kakd pridni bili fo per lim njih otrozi fe pervadili? ■
59.	Stine je bil z61 toshljiviz, Kadar je zhutilj dc imajo flarifhi kako delo, de bi jim pomagal per njem, berfh fe je smusnil, in po zefti gr6 poftopat. Tudi drugekrati ni bil ftarfhem pokorn. Velikrat le fo mamka to-shili: Pravi krish jc s' tem otrokam! zeli dan fe po zefti potepa, O poldne in svezher le fe pa perklati, je s1 nami in pije, in pobere kof kruha. Se potepaje rasterga veliko oblazhila. Le smiraj bi omifhlovali, in fe sanj dnarjev snebovali. Sa vfe to naf veliko beli, ne flu-fha, in kar bilke nozhe delati pomagati.
60.	Enkrat, ko fo mamka fpet zhes Stincta toshili, fo jim ozhika to le odgovorili: Vidifh, Marjeta, najni tovarfhniki fo shč odrafheni korenjaki in ftoriti morajo vender, kar jim rezheva. In zhe dčkla ne dela in ne flori, kar ukashe-va, kar plazhava, in odpraviva jo. Ne mi
lifll
du niohl, dafs wir es eben so mit Faustin maclicu solltcn? Andcre Leute geben ja ihre Kinder auch da und dort Iliri in die Lehre, Wir konnen ihu et\va zu emem Schuster oder Schncider, oder auders \rohin verdingen, dort kann er fremdes Brot esseu lernen. Wir haben danu keinen Ver-drufs mehr, konnen von dem, was wir an seiner Kost und Kleidung ersparcn, besser leben, und das Geld, was er uus kostete, auf uns venven-
dcn, Hatte der Vater nicht ganz recht 'i
§
61. Als sich Faustiu nicht besserte, gaben ihn seino Altern endlich zu einem Schlosser in die Lehre. Sie bedungen ihm vicr Lehrjahre, der Meistcr mufste ihm Kost und Kleidung geben, Die Kost wollfe ihm aber nicht recht schmecken, die Arbeit freute ihn nicht, und er merkte nicht auf das, \vas die Gescllen uud der Meistcr ihm zeigten. Der Meister gab ihm Jang gute Worfe, dami Venveisuugeti und Droliungen. Da cr sich aber nicht besserte, prugelfe er ihn cii igo Mahle derb ab, Endlich jagte cr ihn g ar fort. Er gctraute licIi nicht nach Iiausc. In die Lehre wollte ihn auch nicmand mehi- aufnehmen. Was woll(e er nun anfangen? Er mufste bettcln gehen, — Sehof; so weit kam es endlich mit Faustin, \vcil er in
sci-
lifii, de bi tako tudi s' Stinc(am naredila? Sej drugi ljudje tudi dajajo sdaj kam sdaj kam otroke v* uk. H' kakimu zhevlarju, ali krajazliu, ali kam drugam ga dajva; ondi ptujiga kruha naj fo uzlu jčfti. Vezh ne bova jčse imela, kar per njegovi jedi in obleki perhraniva, bova farna od tega bolje shivela, in dnarje ki fe jih sanj sne-bujeva, nafe obernila. Nifo ozhika prav imeli ?
61. Ker fe ni Stinc poboljfhal, dali fta-rifhi h' kluzhavnzharju fo ga v' uk; Isgovorili uka fhliri leta fo mu. Mojfter mu je shivesh in obleko dajal. Kar fe mu ni shivefh perlčgjrf; delo ga m vefcltlo, in ni fe marfil, kar fo mu hlapzi in mojfter kasali. Mojfter ga je s1 lepo, potlej ga krega in mu slniga. Ker fe pa ni po-bdljfhal, ga nektere pota pridno otepe. Sadnizh ga fpoka. Ni li upal domu. V uk ga tudi nih-zher ni hotel. Kaj mu je bilo pozheti ? Iti berazhit je mogel. — Vite! tako delezh je s' Stinetam
pri-
D I <1 Ji 4 '	1 1 , I. ■	jI I
■r.i	• ti'.	itriffo<>'>
seiner Kindheit den Altern nicht gehorsamen und nicht arbeiten \volIte.
62,	Da Pankratz noch klein war, liefs ihm die Mutler alle Fohler ungestraft angehen. Sie sprach: „Er is t noch ein Kind, und versteht es nicht besser. Wenn er grosser wird, soli er schon gescheidter werden." Ja frejlich! So gevvohnte er sich die Fehler von Kindheit an, sie wuchscn mit ihm auf, und vvurden nach und nach immer gr5sser. Jetzt horte die Mutter einen bosen Streich iiber den andern von ihm. Wenn sie ihn ermahntc, trotzte er ihr nur, und hing ihr bose Reden an. Da jammerte sie! Ach! was ma-chet mir der Junge fur Verdrufs! Es hilft auch meh t s mehr mit ihm ! Hatte ich ihn doch gezo-gen, da er noch klein \var!
63.	Anselmchen brachte einmahl ein kleines Schnappmesser mit nach Hause. Der Vater frag-te ihn: Wo hast du das Messer her? Er anlwor-tete furchtsam, er liabe es gefunden. Wo denn? sagte der Vater; gesfeh es nur gleich. Anselmchen stotterte: In Se-Se-basti-ans Sfube. Der Ya!er* nahin ihn bey dem Arme, und fiihrtc ihn dahin."> Es fand ficli, dafs er das Mcsserchen, welclies der Tochtur Sebastians gehorle, votn Gesimse cinge-
stbekt
prifhlo, ker otrok ni ftarifhev flufhal, in delati hotel,
62,	Pangrizu fo mamka, dokler je fhe maj-hin bil, vfe napzhnofti persančfli. Djali fo: Otrok je, in fi fhe ne umč. Kadar bo vezhi, bo she bolj pameten. Bofh de! Tako fe je napzhnoft od maliga pervajal, s' njiin vred fo rafle, in od leta do leta vezhi perhajale. Sdaj fo mamka gerdo sa gerdo od njega flifhali. Zhe fo fvarili ga, jim je jeslal, in gerde primke obefhal. Memka fo sdihovali: Oh, kaj jese mi ta otrok persadčva! nizh ne sda vezli per njem! De bi ga bila faj ftrahovala, dokler je fhe inajhin bil!
63.	Anselmikje pibizh bil domu pernefel. Ozhika ga vprafhajo: Od k<5d imafh pibizh? Odgovoril ftrahama je, de ga je najdel. Kje pa? fo djali ozhika; le bcrfh povej. Anselmik j6za: V' Bo-bo-fhtia-no-vi hifhi. Ozhe ga aa roke primejo, in tje ga peljejo. Pokashe fe, de je noshik Bofhtianove hzhere, in de ga je bil, v' var-
Bofhtia-
steckt hatte, Er mufste es auf eben die Stelle \vie-der hinlegen. Der Vater gab ihm gleich eineu gchar-fen Verweis, und als er nach Hause kam, mafs er ihm einen dcrben Sehilling iierab. Du ungliick-seliges Kind, sagte er, was konnte aus dir wer-den, wenn du dir das Stehlen angewohntest!
64. Da Lucas noch ein Kind war, vvollte er aeiner Schvvester manches Mahi et\vas nehmen. Sie klopfte ihn aber auf die Fiuger, und sagte: Das ist mein ! Als er glaubte, dafs ihm jemand seiti Pfeifchen genommen hatte, sagte sie: Gelt, das is,t dir nicht lieb ! Du mufst auch niemanden et\vas nehmen! Eip paar Mahi gingen der Mutter eini-ge Kleinigkeiten ab. Sie stellte eine scharfe Un-teirsuchung an, und fand sie unter Lucas Spiel-sachen. Sogleich z\vang sie ihn, sie \vieder dort hin zu legen, wo er sie weggenomme:i haite. Sie hieb ihm dann mit der Ruthe scharf auf die Ilan-dc y und sprach: Nimm nichts vveg, was nicht
dir gehort! Thust du es noch einmahl, so will
* 1
ich dich scharfer bestrafen. Auf solche Art Iernte Lucas friihzeitig} dafs es nicht erlaufy ist, etwas Freindes zu nehmen.
65. ULlrick najchte	&
Jckllck
sliet vtaknil is koftna. Ravno na tifto raeflo ga je mogel poloshiti. Terdo kmalo fo ga ozhika okregali, kadar pa domu prideta," fo ga do dobriga ofhšfhkali. Ti nefre'zhni otrok, fo djali, kaj utegne biti is tebe, zhe fe kraje na— vadifh!
64. Lukez je vezhkrat, dokler je otrok bil, kaj fvoji feftri jemal. Pa po perflih ga je k6rz-nila, in rekla: To jc moje. Rekla mu je, ko je enkrat menil, dc mu je pifhalko nekdo vsel: Jcli ni ti ljubo to ? Torej tudi nizh nikomur ne jemlji. Ene dvakrat fo mamka nekaj maliga pogrefhovali. Hud jefik fo napravili, in najdli fo pogr6fhino med Lukzovimi igrazha-mi, Berfh ga napno rezili nasaj djafi, kjer jih je v»el. Potlej so ga pridno s' fhibo po rokah ofhverkali, in djali: Ne jemlji nizh, kar ni tvojiga! She enkrat flori to, bo druga. Tako le fe sgodaj uzhi Lukez, de ni ptujiga kaj jemati perpufheno.
j'ckLck dick kelmlick in die offieuse-Lammer, Jtrick <sick Čftutter auf, oder tunJitc die Čftrotjcknitte in den xjMilckrakm. ^flancked Maki k am er ti&er die (fedorrten Zrvetjckken, jtepJeL und Čvirnenjcknitze. ČRede-te ikn die ^/Hutter dejdrvecjen an, Jo lecj er jick auj die jftauje oder auj
die Jiatze au<s; denn werftiehlt,
der liigt gern. jtlč 2ilrlck cjrojder
rvurde, <ward er auc k U er. Sr Jpilrte nack y rvo die jteltern etrvad eld hatten, und entrvendete an-Jancjd einen J^rcuzer auj eine o/em-mel; nackker nakm er Jckon mekr. Sr fincj jetzt an, den GUjtverLčiuJe-rinnen kelmlick jie,pjcly ČJ&irnen und jVtidde zu entrvenden. ŠBald rvacjte er
ed
val Jhrivdj je je v' hram, putra ji namudal\ ali odredih kruha v jmeteno je pomahal. Vzhaji je do juhih zhejh-ptlj, do jaftelzhnih ali htujhovih kerfi-Ijev prijhel. 2o>he Jo cja mamha napeli\ je lecjal, in Je na mi j hi ali mazhho
idjovcril. Kdor namrezh krade, rad lashe. JfcJar je po-
tajil, je tudi pocjumnijhi perhajal. oJledil je po dnarjih, hje de jih ha j jtarijhi imajo, in id pervicja je po htajzetju dmihal da dhemljo j Jzhajama je po vezh jemal ofazhel je ddaj tiran jo vham jadelka, htujhkt in orehe dmikati. Jimalo Ji upa tu-
di-
M fo^at durch 3Tx'dten und S^enfter in die Cf/Voknuncjen det jVackSarn ein-zufckleicktn und zu entfremden, rvad ikm taucjte. ofeket, fo kam lllrick immer rvtittt ! nit dad ofjirickrvort
faf: Mit dem Kleinen fangt man an, mit dem Grofse-ren hort man auf. Jiindet!
nu tket tuck ja y zu cfčaufe oder in det ofchult odet rvo immer dad rin^fte zu entrvenden.
66. čFauftin rvollte anjan^lick in det jV^ackSarfckaft Settein. lAijer rvad mcinet ikr, tvie ikn die £eute anfa-ken, und rvad die facjten ? Sr zoy dann etrvad rvtittt} fttztt dick ded jtiendd an tint Sekt, und Settelte, odet et ejinej. <von 3~kiit zu S^kiit, und fprack die £eu-te um ein jtlmoden an. %a erkielt tt
man-
di Aod vrata in okna v kijke Jo-Jedov jim kaditi , in pokrajti jim, kar mu je vedlo. Vite, tako je Jkel lirk dmiraj na kuji, kar pravi prigovor : Per malim fe sazhne, per velkim fe jenja. Otrozi? Sodi doma, v Jkoli, ali kje drucje varite Je premakniti Jke tolizkkija kaj.
66. ojtine je od konza hotel po zejtah in m o J'tek Serazkovati. jtli kaj menite, kako Jo cja ljudje pogledovali, in kaj Jo mu rekli/ ojkel torej je nekoliko dalej. Jedel je vde-zker kam na vocjel, in Sernjal, ali pa je kodil od kijke do kijkt, in ljudi da Soakji dar nagovarjal. Vzkaji
manchtt
Maki etrvad , o j ter aier nicktd. „ofckamjt du dick nicht, zu det t ein ? kiejd ed.
Cff
enn du ein juter Uunje dijt , und ed notkij kaj t, rverden dir die £eute, die dick letin en, jckon etrvad j eden" s/lndere Jajten: (~tyVir j eden nut alten, kranhen, jirejd-kajtm jttmen ein jtlmojen. cPf/lede-rurn jtndere; Id j, du rvarejt zu einicjen jtrdeiten Jckon (jrcjd jtnuj• ^PVarum jtkjt du nickt in die £ekre zu einem
Meijter? &
rvird nock ein liederli-cker ^jjaudied aud dir rverden! traj auck jo ein.
jeinem tfter-umjtreicken kam er da und dort in čftiiujer, rvo niemand oder etrva nur ein Jiind dakeim rvarf oder er jand
\ Mt
kaj, pa vezkkrat nizL J^aj Ji Je pertepel? Jo djali Je ni Jram Sera-zhovati / Zke Ji prida mladenizk > M potreSujeJJi, ti Sodo <she kaj kjudje, dali, kteri te pomajo.	Jo
tekli: £e Jtarim, Solnim , Se-teaknim uSodkzam mi dajamo uSo-gajme. o/ki drugi:	te! velik
dojti Ji oke, de 6i delal kaj! ofakaj ne grejk ki kazimu moj j trn v u l i ofrel tat ho j ne is le(je ! <Jn prav taka je Sila. (Prijkel je tu in tam v kijkef koder Je -je vlazkil, ki nikogar ni Silo
doma > ali pa le kak otrok , ali Je
/«
Izer
kletne	f.	©
JcnJt, eine V^elecjenheit einzujcklei-cken, und zu Jtehlen> S)« na hm er kelmlick mit, nad er konnte y Std et i al d ertajijil, und an daa erickt cjefiracht rvurde. ofeket, Jo kam čFauJtin vem et t ein cjar nock zum ofteki en , nie ed cjervoknlich gejckie kt. @er čfterr ofckullekrer nird tuck erzčiklen f ivie ed ikm fieij. dem ^evichte
6l. ŠBertkold /telite iald diejd, S al d j en eč an. Sr Jcklick Jick dann keimlick rvecj, um dejdivecjen nickt ancjeklacjt zu rverden. ^PVara er dock darum iejracjt} Jo Jtellte er Jick an, ald rvenn er nickU davon rviijdtc. Sr Jacjte, er jetj- da und dort cjewe-
Jen,
jzer jpldsiti kam, in krajti je naj-del perločknojt. ojkrivaj je, kar je moejel, poSral, pa kmato <ja da-jazlujo , in v jo dno pravizo oddd-4 jo. £ejte, tako le je ojline od Se-razhovanja zlo do tatujtva prij hel, . kar j t rado tcjodl ^o j pod uzke-nlk vam Sodo dopovedati, liako je mu je v jodni pravizi cjoddo.
67. Čfiertolde je Jaj to, čdaj uno napako pozkel. ojkrivaj je je potlej odtekel, de Si t o o k en ne Sil. (Pa zke je je vender le vprajkal, je vj*cja te<jja nevednija dela. lekel je, de je tu in tam M,
in
jen, und manched VKahl fchoft er (far die ofchuld auj ^Andere. ofo (jefit ed cjemeinijlich, nenn Jiinder $'6jed thunj' dann nollen jie ed verUeraen; dann Idejen fie. 'Čjelt, dad £jute dur jen Jie Jckon yejteken? JP ad ijt aljo ven den Jlmdern zu halten, die (jem hijen	thold rvard end-
lick iiier die £iiqe ertafiht. Ven
f ril "	i
dem y[ucjenb ličke an (jlauvten ihm die jUtern nicht mehir, er moehte ctuch ein andeted ^/Hakd vornenden, ivad er rvollte. (Jie Jahten: Dll haft
uns fehon vorgelogen^ ei-r.em Liigner glaubt man niclit.
68.
J3erthold kam einiije ^^Ha lile in ^jottf riedd Jtaud zu jeinen J£in-dem. Gr hatle H>eu dem ofchuhiehen
1 d
in vzhdji je zlo na druje napako dvernil. Vez hi del je taka, zhe o-trozi kaj hudi j a Jtcre } perkrlvati hozkejo y in laahejo. dJelite , kaj ^ doflricja Si dke Jmeli Jjiomati/ J^zj torej je mijliti od otrok, kte-ri LUhejo radi? ŠBertoldc Je na la<shi dadnjizh doši. Od terja zhaja mu nizh vezh ne verjamejo JtariJhi , i »ijo varja , kolikor hozhe , naj Je kak drujikrat. <2)jali Jo: Ob-
legal fi naf she; lasliniku fe ne verjame.
68. Šftertolde je nekterkrat v ^otjridovo hijho ki njegovim o-trokam čahajal. V Jholo hode,
I * , . f
e kanntjckajt mit iknen cjemackt und Jie litten ikn cjern, rveil er vie-led zu jckmatzea > und zu erzaklen rvujdte. jtver ^ottjried mer lite ti a Id } daj4 der kunčje mdunter locj. ^leick Jckickte er ikn Jort, und vertiotk i km jerner in dad </'faud zu lommen. & jfayte dann 'zu Jeinen .Kindern : ^Jjeket nickt mit dir,Jem Suncjen um, und tirincjct ikn ja nickt mehr ker! Or liicjt. ^Jjctd zenjt an, dajd er dakeim (jem liederlick ijt, und o J ter mitun-termaufet. 2)a mujd er Jick tieij Jei-nen ulitem kinaud Idejen. q/o (fe-rvoknte er Jick dad £'uaen an. WeF
gern liigt, der ftiehlt gern.
t^Herlit euck dad.
£orcken rvarj in der JCiicke
ct-
ft (je d njimi 6-6nanil y in radi fo cja fhpogali, ker je veliko dklo-vudrati in perpovedovati ve 'del Pa zhutll kmalo je ({j.otfrid, de pu$a ladhe vmef 0&etdh cja je odpravil, in mu v prihodnizh k kij hi prepovedal. (Potlej rezke fvojim otro-kam: jVe pezhajte fe mi a Um puSam, in le vezh cja ne vodite! £adhe. 3o prlzha, de je rad <sa-nlkern doma, in de vmef tudi dmi-ka. Potlej fi mora per ftarifhih J ladhml pomacjati. {Jako fe je la-ihnivofti pervadil. Kdor rad l
lashe , rad krade. Pomnite
fi to.
6(). £otza je v kuhinji veliko
fiu.
eine yroJ<se ofchtijjel von der o/tel le heralj. Setzt ivolltc Jie die ofcher-Sen eilij auf klani en, und davon-Jchlrichen, ofie Sejann jich aierr daj die ofchuld auf ikre ofchrvejtery oder auf die <yflacjd kommen honntef die o/fCutter rviirde jie zuletzt doch , zur ŠRede jtellen, dann ihiijde j'ie Idejen. jVt in} dachte Jie, lucjen n.ill ich r,ic ht! 2) ie jlndern Jollten auch nicht unfchuldtcj audjjchmiihet nv trden , da ich den (Fehler Sejanj en ha-he. ofie tv tinte Sitterlich. Od ivar ihr Jo Sanje, Jich Setj der ^Alulter Jehen zu lajjen. <3)och cjinj Jie lin, und Sat h: '£itie jflutter ! zurnen ofie doc h nic ht! da ich die	oJchuJ-
Jel heraSlancjen ivollte, ach! nar
ich
Jkledo it Jklednjeka vercjla. £PoSrati
hitro je ho tla zheplne, in /praviti Je na tlhama. jtli premjli /i, de St' /eftro ali delilo oSdoLhiti utejndi, marnka Si jo vender le dad-njizh prijeli, in motjla Si Lcjati-jVali a Ji je mijlila, lecjati no-
zhem! Unih tudi ne etre fio neti /
do L finim dmlrjati, kar Jim jed pre-cjrejkila. Sekala je milo. ČJoliko jo je perkaaati Je mamki JkerSelo. (Pa Jhla je y in proji: £juSa mam-ka ! ne jede Je nikar velko Jkledo Jecjnje, joj ! Jim
ne-
ich ungejchickt, und liejd fie jat-Un !	i/1'lutter jacjte : Uck jo 11
rcohl Soje auf dick Jeijn, dajd du mir jo ofchaden mac Ut. AL? rveil du deinen (Fekler JelSJt aufricktig cje-jtehjt, rcill ich dir verzeiken. ^iS nur ein andered ^ tlaki Sejfer \A,ckt>
10. Mathiad lief eilendd zur JKutter , und zeigte ihr an, daj& jeine ofchnejter etrvad zerSrochen ha-Se. ofieh, jaffte die Aiutter, du ma-chejt mir jetzt Verdrujd, dajd du mir dad anzeiaeft. Und rvenn ich

nun hinaehe, und £orchen audjchel-te, jo hat jie auch Verdrujd. (Phi-lip ji und die Aiagd haSen jie gern/ cd tvird Jie verdriejden, dajd du delne olchrvejter cjleich verrathen hajt.
dfit
nerodna Sila, in id rok mi je ujhla! ^/ffamka jo djali: OPazh huda Si mocjla Siti nate, de mi tako jhkc-do delajli. Pa k er ji precjejhik jama na ravnojt povedala, odjiu-jt 'im ti. £e en drujkrat Solj vari
10. <jflat Izlili pertezke natvejama k mamki, in pove jim de je jejtra nekaj uSila. £ej , jo djali mamka, v nevoljo me jpravljajk, de mi hodijh pravit. Sn grem naj, in £orko odmlrjam, tudi nji So Sritko. £lpe in dekla -10 imata rada; mmerila ti Sota, de Serčh jvojo jefho ičddjajh
Ozki-
oJie rverden dir td vorrucken , und dich einen ofchrvatzer heijaen j rvird dich da<s nic k verdrifjden / ofchau, jo machejt du mit delnem Anzeicjen mir, deiner ofchrvejter, dem Šfiruder, der sAtacjd und dir felftjt Verdmjd. Tiafi du denn eine ^Freude, dajd ich auf £orchen ziirne ? ofie ijot doc/i dein liefted o/chrvejterchen. fy.lt, du Jel&Jt jehljt ja auch ojt ? rvtrd ed dir dann cjefallen, ivenn Jie dir ea ver (j ilt, und dich cjleich anzeijet?
ofchau, was du felbft nicht gern haft^ das tliue auch Anderen nicht.
11. AL ^jarl noch ein J^na&e
rvar, pjle^te er qern aud ofpajd mit Andern zu r in jen. Sr jorderte jie heraud : J£omm, lajd jeditn, mer auA
um
Ozhitala ti Scta, in ti jMizlmik porezketaj te ne So to drathih?
tflej , d Jvojo todhijo dradhijh tcdio mene, Jejtro, Srata y dtklo in jede. 3~e vejell ali kaliy zlie Je nad £crko jf<slm I (Jej je vender le tvoja ljuha jfjtriza. Jeli, Jam je tudi vel dir a t precjrejlujh / 3i So koli tJliezh , zke ti So povra-zhcvala , in te prezej jatodki/ Ui-
dijk, bar fam nimafli rad, tudi drugim ne delaj.
11. J{arl je je} dokler je otrok SIL id j kale a dr u ji mi rad metal. zal ji k je: Obajva, Jkujiva Je, kdo
na-
und vejden Jtcirker ijt. Sr katte dann eine ČFreude, rvenn tr einen auf. den &cden Srackte, und lackte ikn aud. ^HjieJer ašer Jckcimte J tek, und liejd ed jich verdriejden- 9Vad kal-td ikr nun von Čarld Freude? ar Jie jut und Jckon, rvenn er einem andern dadurek ofekam und Verdrujd mackte? LjJter rvekrte Jick der eine Jekr , und rvurde kitzij/ oder 'čari t lat i km zu kart. ^IDann J in j er im (j m Jie zu ranjen an , Jckalt Čar In aud, und JtieJd mit d^tanden und čFu-Jen auj ikn. ofo kamen Jie zuletzt mit zerraujten čffaaren; Sluti jen J\^ajen, und zerkratzten S(JeJicltern audeinander. ofeket, Jo j 'inj am bn-de der ofjiajd in Sittern umjt aud!
12.
naj i J e mozhneji. £e tako ve/?'-Je je imel, zhe je h tlam kocja Ljpni~ vil, in Jmeja Je mu. Unija pa je Jram kilo, in dradhilo (ja je. J{aj Jodite od J{arlnovicja vejtlja / Se a prav in lepo, de je d fvojim vejeljem kocja drujicja v Jra-moto in nevoljo perpravljaU Veli-krat fe je kdo uni terdo iranil, in prime ja jorka; ali pa Ji,arl <ja je prehudo. {Potlej Je je uni ta rej jel ruvati, umirjal je J^arlna, <ja d rokami joval in nogami. {Jako Jta dadnjizh d radmerjhenimi lajml, kervavimi nojml, in radprajkanimi ogradi naraden Jhla. Vite, tako Je je dadnjizh Jhala d iritko rtjnlzo konzhala !
12. 0 a ^arl a Id J^naSe o J ter Jo rancj, Jo lernte er mekrere Ver-tkeile, jtndere lijticj anzupacken, ik-nen die čfujde unterzujcklacjen u. dj}l. ofo rvurde er nack und nack im Vinjen ijeiiSter, auck kecker. 25 Jey nar er yroS von Jinocken, und Jo nafim er ed jetzt mit jedem auj~ CfVo ed ^Jelecjenneit cja$, Jorderte er dieten und jenen heraud, oder neekte und trotzte Irtn, Sli ed zum ^Piaujen kam. ofo mac/ict ed ein Sbjer Jtund; rvo er einen andern Jieht, murret und Selit er ikn an. Q)ann zeiSeJdtn Jie Jick einandtf j aSer er JelSjt kinket ojt ktulend nack Ji.auJe. jfleinet ikr nickt, dajd ed &arln bjter cjerade Jo
rt-
75.
7Z Mer fe je J^arl dhe paglo-viz vezkkrat metal, fe je veliko muh druge prijemati, jim noje jpodnajlati, in Jhe taziga nauzJiil Salo je Sil JzhaJama p er metanji iolj prekanjen pa tudi Solj pogumen- o/raven tega je Sil kojtnat, in <sdaj Je je vjaziga lo-toval. J£jer Je je prilika perkaaala, jih je naroke kllzal tega in unija, ali na-jdja mu in daSavlja, dokler ne pride do ruvanja' J^tud pej ravna tako / kjer pja vidi, grenzhl, in vanj laja. {Potlej Je koljeta; pa Jam dojtikrat perjkvenzhl in perJJianta domu. <jfliJ-lite, de Je ni tudi Jiarlnu dojtikrat taka godila ?
73.	Qart bitbeie ft# ef»»a$ barauf etn, bap er eitt fol^ter 9faufer »»ar. 2Bar bas nicfit bumm? ©etn SSater, ber ti mevfte, tvavnte ipn: ®tb
! ti »»trb einmafil etn Unredjter ttfeev bi$ fommen.	immer ge$ort: 3)et grofjfe
Žftaufer tra$t bte meiften @d)Iage baboit, i»icerfu|)r i^rn aud). 2(n einern 3unftta3e famen bte ©efetfen »»eit unb breit jum SSorjic^er jufatrmen, 5fbenb$ gingen fte in$ SBirtf^auS, (far! fcnnte ei ntcfrt Iaffen, fte na$ fettter @e* ju ttecfen. @ie Jratten aber fdjon SBetn getrur.fen. SBasJ glaubet t£r, mi ei ba abfe£te? ©te bra$en tn ber SButb bte ©tufjlffifje au$, unb fte (nt iibet iftn £er. tfarl »»urbe Jjaib tobt na# £attfe gefragen. ■<Iv fkrb aucfj »»enige 2Bo$en barttacfi. ©epet, bai tfl fef>r oft bai (Fnbe ber bofen	bie ftt£ aT6 ftein ba$ 9taufen an«
ge»»ofcnen.
74,	©ebalb reijte bie jpunbe gevn, unb lettete attdj anbere $inber baju an. Db ft$ bie Jpunbe bai nmerffen ? er an einem $aufe »or* bepging, bftften fte t$n alte an, unb »»otften auf t£n hi. Die |)unbe »»arett att^t itn ganjen Drte fe£r bofe unb e$ »»urbe ba unb bovt etn $inb »on i^nen gebtfTen. 28er »»ar ©4>ufb baran? Slber ba lac^te ber unoerjMnbige ©ebalb nur. ©ebt t»ie ei ipm enbficfc ging I ©ein 93ater
fcfcitf*
73. Kari ii je veliko domiftiloval, de je taki metaviz bil. Ni to bilo neumno ? Njegov ozhika, to zhutiti, so ga fvarili: Varife! enkrat ga bofh naletel. Vfelej iim flifhal: Nar huji ruvaviz odnefe nar vezh bunjk. Prav taka fe mu je sgodila. Zčhni dan fo fe tovarfhniki od vlih krajov h' predzu fofhli. Svezher gredo pit. Kar ne more je-njati, de bi jim po navadi sabavljal ne bil. Vinjeni fo she bili. Kaj nični te, kaj je vfta-lo? Stolam noge sdivjani fo poruvali, in nad-nj planili. Kari je na pol mertev domu pernelen. Nektere tedne je potlej umeri. Vite, taki je konez mladih malopridneshev, kteri fe majhini ruvanja navadijo.
74. Sebalde je rad pfe drashil, in tudi druge otroke to fhuntal. Mu nifo pomnili tega pli? Memo ktčre hifhe je fhel, fo ga lajali, in fe va-nj saganjali. Torej tudi hudi ondod vali fo bili pli, in tu in tam je kak otrok popaden. Kdo je bil tega kriv? Pa bedakafti Sebalde fe je fmejal le k' temu. Poflufhajte, kaj fe mu sadnjizh ggodi! Njegov ozhe fo
fcjucfte tfm einma&l jum 9toif>garf>er. Da roar ber grope £unb, ben er ofter an ber $ette genecfet £atte, ebett loč. (Jr fa|> ©efcalben faum, o n>ef>! fo ftel er tjm wtft{>enb an, unb rcurgte t£n, Grr rotfrbe ipn jerrtffett J>aben, n>enn ber Stotfjgatbtv jlidjt ben Slugenfcltcf baju gefommen roare. Minber, tvic woUet t£r e$ »et£uf£ett, bap bte Jpunbe nt$t fcofe auf eu$ merben?
75.	SMentttt pafte etn 93ergnugen an bem ©tetnroerfen. SGo er etne $a£e, etnen $unb ober einen Soget fap, jteUe er na$ t{wn. Ofter roarf er Mop tn bte Suft, um ju fef>en, mte f)c$, ober ttrie roett ber ©tetn floge. Der 2$ater »erf>ot|> eč tjmt: 3unge, lap ba$ SBerfen Metfcen! Du mtrft ttoc^ ein rec$te$ Unglticf anjletfenj ©tnmapl fant ber Slapar, unb fcefcjjmerte Salenttn pafce tpm tn bač Jenfier gemorfen. (Sv »erlangfe 33er* gitfung, unb rcarf ben Mltcvn m, bap fte ben
gen nt$f fceffer erjcSgen. (Bie fc^amten ftd> fe$r, bap t{men ber 9?a#ar fo etroač oorroerfen fonnte. 2H>er jletfet eu$ »or, nue fle banu ufcer SSalenttn auf* gef>rad)t rcurben, unb tt>a$ tfmt nrtberfuftr.
76.	SSalenttn unterliep bač SBerfett etne 3«t (attg. Sfljer nacf>l>er, roettn er glaubte, bap i£n niemanb fa£e, tpat er eS bo$ tvteber. (5r roarf pinten trn $ofe uber bie ntebere Hflauer fiinauč.
ga k' ufnjarju poflali. Velki pef, ki ga je ve/Ji-krat perklenjeniga drashil, je bil ravno odklenjen. Komej je Sebalda vglčdal, o joj! kar vefjesen va-nj plane, in davi ga. Rastergal bi ga bil, ako bi ufnjarju per ti pri z h i sraven ne bilo. Otrozi, kako odvernite, de ne bodo pli hudi na vaf?
75.	Tinzhetovo vefelje je bilo kam-nje liizhati. Kjer je mazhko, pfa, ali tizha vidil, she je va-nj meril. Vezhkrat je tako nakvifhko metal, de vidi, kako vifoko al delezh kamen poleti. Ozhe fo mu prepovedovali: Shaba, pufti luzhanje! kako veliko nefrezho bofh fhe nagnal! Enkrat
o
pride fofed, in fe pertoshi, de mu je Tin-zhe okno vbil. Plazheniga je hotel imeti, ftarifhem pa ozhita, sakaj otrozhaja bolj ne ftraliujejo. Sram jih je bild, de jim fofed kaj taziga oponaflia. Pa mifiite, kakfhini hudi tudi fo na Tinzheta bili, in kakfhino je fkupil!
76.	Nekoliko zhafa je Tinzhe opuftil luzhanje. Pa posnej, kadar je menil, de ga nihzher ne vidi, ga je pa le pozhel. Sadej na dvorifhu zhes mali sid je metal.
Jiav-
©erabe fam etn SDMbdpen ba£et, bem bet ©tet« in« Sluge traf, bap e« berau«fprt^te. £), ba« mt etn Unglficf l SSalenttn rourbe balb but$ ben ©eri^t«* btenet a&ge^olt, unb fdjatf mit ber 9?u$e gejtfc§* tiget. ©etne Ulitem mupten bem SERat^en »tel ©elb fcejaplen. Unb bte Seute, bte tjm na$ma£l« fafccn, fc^atten aUe ubev t#n: ©a gept bet Iteber* lt$e 3unge, bet ba« atme 5D?at><3pen um ipt Sluge ge* fcra$t fiat! Grt felfcjl etfcf>tacf, fo oft fte tj>m trgenb »»o fcegegnete. £>a er f$c>n alt mt, \x>i$ er ipt noč) au«, unb ba$te: 2Sa« Ijat>e t$ angefieHt!
77. SBenn Slrnolb £>#fen, ©c$tt>etne obet ©$afe tretben ffo jlellte er ft$ mut^rotUtg auf bie ©fra* fe. <$t fcjjtte e« an, roarf ©teine batunter I;tneitt, unb jagte e« mtt bet *)5ettfd?e, bap etne« baljtn, ba« attbere bottptn Itef. ®te 93te|>trett>er fc&alten tjm bann, bap er e« fo t>erf$eute. Grtntge brojjeten t£m au#: ©iS a$t, e« trntb bt$ no$ etn ©djroetn pauen, obet ein auf bte #orner fttegen! Slfcer ba lac&te er nur baju. GFr roar gat fccf. etn* mafcl, ba er e« ttnebet fo macjjte, fam etn mu* tfctger ©tter auf tjm jugerannt, unb fltep t {m nteber. <St routbe fo »on bet #erbe jertreten, bap e« etn 3ammer mt, tfm anjufe^en. ©eine Slugen lagen btif $er»or, er firecfte bie 3«nge £erau«, unb bte ©ebatme Jnngen t{tm au« bem Seibe.
78,
Ravno je eno dekle naletelo; v' oko, de ji je Iteklo, ji kamen perleti. O jeinnalta, kakfhina nefrezha! Kmalo je brizh po Tin-zheta prifhel, in terdo ga olhvigajo. Jpltari-fhi pa fo dekletu mogli veliko dnarja plazha-ti. In vli ljudje, ki fo ga potlej vidili, fo fe na - nj hudovali: Vite ga potepuha, ki je vboshizi dekletu, oko isbil! On fam fe je vftrafhil, kolikorkrat ga je kje frčzhala. Ko je fhe ftar bil, le je fhe ogiba, in mif-lil li je: Kaj lim naredil!
77. Kadar je Arnolde vole, prefhizhe ali ovze gnati vidil, fe je prefhirno na uliza vfto-pal. Vpil vanje, kamnje je med-nje lii-zhal, in jih s' bizham sapodoval, de fe na vfe ftrani rasteko, Gonjazhi fo ga smirjali, de jih tako plaflu. Nektiri mu tudi pro-16: Le molzhi, prefhizh te bo fhavfnil, ali vol saladil na roge! Pa fmeja fe le. Grosno li je upal. Hola, enkrat, ki je fpet to po-zhenjal, kar hud bik perdere, in pohodil ga je. Tako ga zheda smandra, de fe ga je vmililo pogledati, Ozhi fo debele is njega preshale, jesik moli, in is trebuha fo mu zhčva mahale,
78.	3tt etnem @tabtd)en masten ft# bte Stnafcen etne ©tpttenkfm* @te roaUten etne afcftan* gtge ®affe baju. £uj! ba ffogeit bte @<$Ittten, baf e$ etne $reube tvar. 2ll>er bte Sftatparn n>ofl« tett eS ni$t leibett. <Bie janften itnmer mit ben ^ttafcen, nnb roenn fte ba unb bort etnen erttufdj* ten, fcftfttelten fte ifm bep ben #aaren. 2Barum gonnten fte ilmen bte gteube nt$t ? @eBet (Jtnntajrf ftel bort etn *Pferb unb Brad) bas3 23 etn, (Jtn anbereS SDfafrt rcoKte etne alte $rau tu bte jftrdje gefcen, ftel unb »errenfte ft# ben 2lrm. 2Bo£er baf gerabe an bem Dr te 2$te|> unb Seute foungtiicfttcf) rourben? 28er roar ©cjjulb baran? 5Baren e$ ntc^t aUe $naben, bte ben 3©eg fo f^Iupfrtg ma^en l^affen? ^tnber, roo rool* let tpt eure <5$Uttenbapn |>tnrt$ten, baf roeber eu$ felbfl, nod) anbern etn ©djaben fcegegne?
79.	@inma£l gtngen mefirere $tnber mtt etn* anber auf ba« fcf)Ietfen. (£$ roar fe£r faft. 35a fcpffen etntge roarifer barauf, baf fte ju fcpnsit* jen anftngen. ©ann ftettten ober fe^ten fte ft$ f>tu, um ft# abj«f#fen.» ©iefe fcef amen etnen fcfwe* ren Jpufien, Grtner, ber ft# bte 2Befie auffnopfte, friegte etne gefafirftcfie Sungenentjunbung. (Strt an* berer, ber bte "pefjFappe abna^m, erfitelt etnen gluf mit fc&metjltcfcett 3a|msUttb Oprenroe&e. £>te
tibrts
78. V' nekim mčftizu fo fi otroai faneno derfo napravili. Klaniz ii sbero. ^mukati! derle lo fani, de jih je vefelje. Ali fo-fedje tega nozhejo imeti. Vfefkosi fe pri-zhajo s' otrozhajmi, in zhe kje ktiriga v' peft dobojo, fo ga lafali. Sakaj jim she ne pervofhijo tega vefelja? Pollufhajte! Konj ondi je enkrat padel, in ii nogo vlomil. En drujkrat je ftara gofpa v' zerkev fhla, padla, in Ii roko fpahnila. Od kod je pri-fhlo, de fo ravno na temu meitu shivina in ljudje bili nelrezhni? Kdo je tega bil kriv? Ne vfi tifti otrozhaji, ki fo pot tako fpolsili? Otrozi, kam derlo napravite, de fe flikoda ne pergodi ne vam ne drugim?
79. Shlo je vezh otrok fkupaj derfat po ledu. Seblo slo je. Derfajo in derfajo, de ie potiti sazhnejo. Na to fe hladit vfto-pijo, ali vfedejo. Vjeli fo hud kafhel. Eden, kiperfi ii je odpel, je nevarn prifad na pJju-zhih dobil. Eden, ki je kuzhmo is glave fu6l, fije nahod nagnal, in sobje in vfhefaga bole.
Dru-
tf&rigen tftnber, bte jufc&auien, paudjtm jTeijjig trt bte $anbe, unb f>ofcen fcalb ben einen, Bafb ben anbern ^ug auf. fte nac§ $aufe famen, gingen fte gleicfj jum £)fen, bie erfiarrten ©Iteber baran ju £alten, unb jogen ft$ bamit gfroflfceu* len ju. 9?ur einen SfrtaBert Ite^ feine SD?utter bie Pfie in eisJfaiteS SBaffer fe£en, unb bte £anbe $ineintauc$en. D, ba fcjmatterte unb penite er, aBer bas fafte SBaffer jog tf>m ben grofi att«.
80.	©retcfjen nmrbe im SBtnter »on i^rer 9)?utter jtt ber SBafcperinn gefdjjicft, bie fefr roeit »on ifuten roojmte. mepteipr etn fcfjarfer SBinb mit @$nee* geflo&er entgegen. fte ba$ erret^te, itef fte gietdj jum Dfen, unb l)ieit tfjr ©eftcfjt £in. ©i? roar eben flarf einge|iei|et. ©a erfror fte ft$ ben 2lugett= felitf. ©ie .fjaut ftng ju brennen an, unb fprang ba unb bort auf, unb nmrbe rauft. ©a$ 9?otl>e auf ben SBangen lief fupferig unb bte 9?afe Mau an. ©a« SWdbc|>en roar »orfjer redjt Jiubfclj; je£t fa£ fte auč t»ie bte Seute, bte flarf SGein ober Srannt* roein trtnfen. — $tnber, roenn t£r au$ ber $afte £eim foinmet, paftet eitdp ein tt>em'g im SSorftaufe auf, gejjt ni$t gietdji in bte roarme ©tube, am atfern>entgflen jum &eif?en £>fen Din.
81.	Slnton tvar auf ber ©affe unb fap einen »orne&men $erw mtt bem £errn ^Jfarrer perbepfom«
men.
• ■ ■
Drugi otrozi, ktiri od Hrane gledajo, fo terdo v' roke hiikali, in »daj eno sdaj drugo nogo persdigovali. H' pezhi gredo bersh, ko domu pridejo, oterpnjene ude pogret, pa spuhnili smerslinzi fo fe jim. Le enimu otroku fo njegova mamka noge rekli djati v' vfo merslo vodo, in va-njo roke vtaknili. Joj! vef dregatal fe, in rjul je, pa mersla voda mu je smerslino islekla,
80.	Marjetzo lo po simi mamka k' pe-rizi, ki je delezh Ilanovala, poflali. Hud včter ji pifhe v' obras, in medlo je. Bersh lezhe h' pezhi, ko domu pride, in va-njo obras dershi. Sakurjeno je bilo ravno slo. Per ti prizhi je oseblino dobila. Skli kosha jo, pokala, in ojftra je bila. Rudezhota v' lizih ji je rjavo in nof plavo satekel. Salo pr6d je bilo dekle; sdaj ima ljudi podobo, ktiri vino ali shganje slo pijejo. Otrozi, kadar pridete is mrasa domu, v' veshi fe nekoliko pomudujte, ne hodite prezej v' gorko hifho, fhe manj pa k' rasbeljeni pezhi,
81.	Tonzhik je bil svunaj hifhe, kar vidi imenitniga gofpoda priti s' fflfpod faj-
molh-
meti. 5tttt»ere $naBen »varen gietcfj bat>on gelaufen,. 2tBer 2lnton BlteB flepen; er naljm fettten $ut aB, mačete eine 33erBeugung, unb grunte fte freunbficf). 5Da$ geftel tjmen recfit trofrt. @te fragten tfm: Svetit $tnb, rote £etfjefl b«? @ef>ji bu au$ in bte le? 2Sa$ mac^en betne žtftern bctpetm? u. f. tt>. Pluton gaB ifmen aufSIfteč l)iib\č) Slntroort. @te loBten fjjn banu, bafj er ein fo artiger JfrtaBe fep, unb re#t Braoe %Ucvn babe. $tnber, n>te roollet i£r ei macfjen, n)enn tfir »ornejjme £eute, ben #errn .^farrer, ben £ervn $atecf>eten ober fonft jemanben fommen fefiet?
82. Dfter, roemtgtembebortlrinFamett, n>o 2ln* ton rcoBnte, Bejetgte er ft$ eBen fo artig. @ie la$eU ten tptn bann freunbftd) ju, unb fragten i£n etroa; 2Bo ifi biefeč ober jeneč -f)auč? 2Bo roofmt btefer ober jener SDfetfier? 2Bo BeFommt man btefeš ober jjeneč ju faufen? Ober, too gefjt ber 2Beg ba unb bort £tn? Slnton freute ftcf), bafj cr ben ^remben ben 28eg jeigen fonnte; er ging gletcft mit. <Sie rebe* ten unter 2BegeS mandjerlep mit ifim, banften t^rn bann re$t freunblttfi; unb metnet nidjt, bafj er Bižrcetfen ettva^ ju fcpenfen Befam? <Sx rootfte e$ aBer nt$t anneBmcn. (Jr fagte, eč fet> tfmi fc^on ein 33ergitugett, baf? er fte £aBe fii^ren Fonnen. 211$ bte £erren ju bem 2D?etfier, bett fte fudjrten, ober
itt
moflitram. iztekli bi bili kmalo drugi otrozi. Tonzhik pa je obftal; odkril fe je, perklonil, in ju prijasno posdravi. Vfhezh jima je bilo. Vprafhala fta ga: Ljubo dete, kako ti je ime? Hodi (h tudi v' fholo ? Kaj pozhnejo ozhika in mamka doma? i. t, d. Tonzhik jima lepo na vfe odgovori. Hvalila potlej fta ga, de je perlju-den mladenzhik, in de ima jake ftariflie. Ot-rozi, kako bote vi naredili, kadar priti vidite imenitne ljudi, gofpod - fajmofhtra, gofpod kateketa ali koga taziga?
82. Vezhkrat, kadar fo ptujzi ondi prifhli, je ravno tako perljiiden bil Tonzhik. Nafmejvali prijasno fo fe mu, in vprafhali ga kaj le: Kj6 je ta ali una hifha? kjč fta-nuje ta ali ta mojfter ? kje je to ali to na prodaj? Ali pa: kod gfie pot tje ali tje? Tonzhika je vefelilo, jim pot vediti pokasa-ti, bersh je fhel s' njimi. Mariikaj fo govorili s' njim po poti. in sadnjizh fe mu lepo sahvalijo, in menite, de fe mu ni vzhali tudi potifnilo kaj ? Pa ni hotel j6-mati. Rekel je, de jih je peljati mogel, she to mu je vefelja veliko. Gofpodje, ko fo h' mojftru, kteriga fo ilkali, ali
v'
ttt baS Spaui, mtyet ijtteit Stnton jeigfe, famen, lebten fte ei fe&r, baf? e$ in btefer ©affe fo arttge SŠittoev geBe.
83,	23tncettj faf bet} fetner attuffernn ber ©tu-te. GrS n>ar an etnem ^epertage 9?a$mtttagg. ©a famen Bepbe ^atpen au$ ber 9?a$Barfc(>aft auf etnen 23efudj>. ©te Sflutter fprang gtetcf> auf, fte freunb* Iicf> ju grfipen, SIBer 23inccnj riifirfe fTcf> nttftf »om fttecfe, (?r mttfjfe erfl gemajmet roerben. ^fuj! Bijl buunarttg! $omm gef^nnnb fter, Fuffe bem <f)errn ^Jatften unb ber $rau gjatptnn bte Jpanb unb BennCfomme fte freunbltcfc! @cf>au fte Jut&fc^ an, roenn bu antoortejl, u, bgl, DB ba$ ben ^3atf>en geftef, bafj $tnjenj erfi fo gemajmt roerben mufšte? @te bacfiten: ©er itnaBe tfi grof genug; er fbtffe fdjon felBfi fo gef^eibt fepn, <3etne $Itern fotften ijm nur ofter jur 2tyttgfett anrcetfen.
84.	famen BtSroetlen Seute in bas 3iwmer, mit bem SSater, obet mit ber Sflutter ju reben. £tpp#en rnr 110$ ein $inb; er gaB notfi nicfit barauf Grr n>ar tmrner laitt unb unrt^tg. 3e$t fptelfe er mit et>»a$, jeft ftng er an ju pfet* fen; Balb gtng er £tn, unb fragte bte 9Mter: ©ejien tt>tr no<$ nicfit jum <5ffcn? SIBer SrautcBen, feine »ar mau^^enfitU. Ste nnnfte
unb fagte ipm teife in« £>J>r: ©et; bo#
v' hiflio, ktero jim je Tonzhlk pokafal, prifh-li, fo na mozh to ftran raefta hvalili, de fo v' nji taki perljudni otrozi.
83.	Zenik je v' hifhi per mamki fe-del. V' prasnik popoldne je bilo. Boter in botra prideta vaf is fofefhine. Mamka bersh ikozhijo po kdnzu, de ju prijasno posdravi-jo. Pa Zenik fe kar is mčfta ne gane, She le opomniti fe je mogel: Puj! kako tef-lo lil Bersh pojdi, kufhni roko gofpod botru in gofpej botri J Prijasno jih fprimi. V' nj6 glej lepo, kadar odgovarjafh, i. t. d. Zhe je botru in botri dopadlo kali, de je Zenik fhe le velevanja zhakal? Millila fta: Meter pagloviz je she; lam bi she toliko mogel umeti. Starilhi bi ga mogli le bolj otefavati,
84.	Zhafi fo ljudj6 v' hifho hodili pogovorit fe kaj s' ozhikam ali mamko. Lipik je fhe otrok bil; in fe ni pezhal sa to. Smi-raj fhum in nepokoj je delal. Sdaj s' zhem igra, sdaj poshvishga, sdaj je fliel k' mamki, in jih vprafha: ali fhe ne gremo jelt ? Jerzhika pa, feftra njegova, ne zherkne. Migala je Lipku, in tiho na uho djala: Ne bodi faj
tako
ntdjt fo unru^igj ©te Seute roerben tenfett, bu fepfl ve$t unartig. $omm, fege bi$ ba ju rntr ber, ttnb fep £ubf# jlttfe, bap fte mit bem 23ater rebeit fonnenj ©te Seute merften ba«, unb e« geftef tbnett fepr tt>o|>I, bap £raut#en fcfjott fo »erflanbtg n>ar.
85.	©er fletne ©tetrtcfi #orfe gcrtt »on ©e* fpenjlern. ©te 2J?agb mupte tjmt fo etrca« evjap* len, tt>enn fte be« 2lbenb« beptn ©ptnnen fap. ©a fperrte er 9)?auf unb Slugen auf, unb |jorc|>te. ©er ©#auber froc^ t£m ben S^ttcfen £tnan. (Jr ge« traute ft$ bann Jaum f^fafen ju ge£en. (Ev f^aute ttberafl trn ^tnfiern um, ob er ntdjt« fefie. ©ic 9)?agb merfte ba«, unb frajjte etntge Sttapfe fc^alf{iaft an ber $ammertf>ur, ober e« fprang etn 9)?au«4>en, ober bte $ajje oben uber ben Soben, ©a t>erfro# ft<$ ©tetrt<$ »od Slngji unter bte ©ecfe. £>fter traumte e« tjmt, bap er ben &aplt#en ©eifi fepe; bann fubr er pfo{$Itcf> oom ©$lafe auf. ©epet, ba« £atte ©ietrt# baoon, bap er ftcfj etroa« er? jSfrten Itep. ©te Sftagb patte Sltte« nur erbic^tet, um e« t&nt fur#terli$ ju ma$en.
86.	©a%n roacfcte etn $?a{>r um fStittetna^t »om ©cj)lafe auf. G« »ar fjr, af« roenn man an ber ^ammertpr angeffopft patfe. ©te ricfcte* te ft$ im 23ette auf, unb &or#te. — G« počete tt>ieberumre$t laut. —©al#en getraute ficf> faurn
brit*
tako nevgnan! Pravi sarobljeniz fi, bodo ljudje miflili. Le bersh, fem le ledi k' meni, in tiho bodi, de bodo govoriti mogli s' ozhetam. Ljudje fo to zhutili, in vfhezh jim je bila Jer-zhika, de je she tako pametna bila.
85.	Ditrih je od Itrahov rad poflufhal, Dekla svezher per preji fede mu je mogla take perpovedovati. S' ultmi in ozhmi sjal in poflulhal je. Mravlinzi fo ga po herbtu fprelasovali. Komej fi je upal potlej fpat iti. Povfot fe v' tčmi osera, de bi kaj ne v-gl6dal, Dčkla je to zhutila, in je nekt6re-krat nalafli po durih popraskala, ali pa milh ali mazhka je na diljah fkozhila. Kar pod odčjo vef plalhen je Ditrih fhinil. Vezhkrat fe mu je fanjalo, de ga vitli gerdobo, in kar is fpanja je puhnil. Lejte, ta dobizhik je imel Ditrih, de fi je dajal kaj praviti. Vfe le ismifhlovala fi je dekla, de ga ftrafhi.
86.	Rosalika fe enkrat o polnozhi is fpanja prebudi. Sdi fe ji, de je na duri kdo poterkal. Po konzu fede na pollelji, in na vfhefa vlezhe. — ČJpet na glaf je poterkalo. Komej fi Rosalika
fdpfti
130	v
2itpem ju po plen. Uber eine SBetle pe$te e« jum britten 9)?apie iange fort. fte! ©al$en bet), bafj ipre 33afe f^>tt>er franf liege. (Ste ba$te, fte fep gefiorben, unb ipre ©eeie melbe ftdj t>or ber an. <ete patte ofter gcport, bafj bte 93er* florbenen bief? tpun fotten. <£te fcjtfoff »or 2lngfl unter bteJDecfe, ftng an ju f$wi£en, unb tpat bie flbrige -šftacpt fetn Sluge mepr ju. 28a« n>ar e«? ®er $ubel faf? auf ber £{mrf4m>eHe. £>ie ftlope fiacpen i{m. Cfr Jrajjte, unb fltef? mit bem Jfrtč* djel an bie ££ur an, recfit fo, al« roenn jjemanb antfopfete. ©a ©aicpen frup ptnau« gepen roottte, fanb fte ben ^)unb nocp ba ftgen.
87. GrinmapI fupr 9?upred>t 2tbenb« fpat burdj einen 2Baft> peim. (£« roar fepr ftnfler. Ste ^fer« be patten f<$on ben ganjen £ag gejogen, unb bie Sabuttg roar fcfiroer; ba«	9'n3 alfo ge*
ma$. 3?u^rcc^t fitrcfifcte ftdj, unb trieb bie ^ferbe fcparf an. Siber enbltcj) blteben fte bodj flepen, unb rootften ni$t mepr roefter. ©te ftngen bepbe an ju feucpen, unb jtt fcpnurten. 9Juprc$ten ftel giet$ tep, bafj fte ein ©efpenji »erfpuren. C?« potite ipm ba« $erj, unb bie $nie jitterten. Crr ftng an ju betpen. 2U« aber ba« nicf>t palf, fo bacpte er, e« fep ein guter ©eifi, ben er mit5M>en »ertrei^ ben muffe. (Jr fc&rie bann geroaftig, unb peitfcpte
auf
fdpfti upa. Zhes nekoliko tčrka v' tret-jizh dolgo zhala. — Rosaliki sdaj na mi-fel pride, de je nje teta slo bolna. Miflila je, vmerli fo, glafi le njih dufha per durih. Velikrat je flifhala, de merli-zhi tako dčlajo. Vfa preftrafhena fmukne pod odčjo, potiti fe sazhne, in ozhela vfo nozh ni Itifnila. Kaj je bilo. Koder je fedel na pragu. Bolh6 lo ga klale. Zhehlal fe, in s' gleshnjam je v* duri sadeval, prav kakor bi kdo terkal. Sjutraj is hiflie grede je Ro-salika fedčti pfa fhe nafhla.
87. Rupret je svezhčr posno fkosi log domu peljal. Vfe temno je bilo. Konja fta she zeli dan vlčkla, in naklada je bila tesh-ka; voshnja fe je torej malo odlegala. Rup-reta je bilo ftrah, in je slo konja perganjal. Ali sadnizh le vender obftojta, in kar ne ganeta fe. popihati sazhuela in perfkati De pofhaft zhutita, je kmalo Rupretu na mifel priflilo. Serze mu vtripa, in kolena mu odfkakujejo. Moliti je sazhel. Ker pa to ne pomaga, je niiflil, dober duh ti bo, s' kletvijo fe more odgnati. Na mozh je vpil, in
do-
auf bte *Pferbe loč, bafj fte »on 9?euem anjogen. — $inber fagef mir, n>a$ fcieft bte *Pferbe auf? SBarum gingen fte ni$t, ba	betjjete?
unb roarum jogen fte roteber an, ba er fluc^te? 2Bar 9?upre#t ni$t ein einfaftiger 9)?enf$, bafj er an einen @eifl ba$te, unb bie armen S^tere foiibertrteb? 2Bie patte er eč ma<$en foKen, baj? fte ganj fa$te fortgegangen tt>aren?
88. ©er Haglčfmer 2llbert flagte bem $errn ^Pfarrer, bafj i{m jur 9?ac|t ber reite. SBenn er fo ju 23ette liege unb fcfrtummere, fpringe e$, roie etne $a£e ober etn ^)unb, berauf, unb britcfe ©er ^Pfarrer fpra$ tjun ju: fepe eucfiž an, bafj if>r ein bicfeč S3Iut 3f>r effet roopl au# fiarf ju 9iac$t, unb lieget auf bem 9?ucfen, bann tritt ba$ 23lut jum £>erjen, ber SERagen brucft eu$, unb $r friegt ben £rampf trn angfiigte eucfi im ©<$Iafe, unb ifcr Jfaltet ei fur ben
@ebet2ld)tj fo balb i£r ba$tt>ieber empfutbet, faffet ba$ £crj ett$ fcfmefl umjufe!;ren. OFffet SlbenbS »enig trocfeneg 33rot, 33o£nen unb bergf. mi ben SD?agen briicfet; lieget nicfrt auf ben 9?uc* fen; bann fraget einen Slrjt, ob ifir ni$t jur Slber laffen fotttet. 53or SlKem aber glaubet mc^t me£r an ben 2llp. Qi tfl nur ein SDJa&rcften, roomit man
bic
dokler ne potegneta, konje vdrihal. — Otrozi, povejte mi, kaj je konje overalo? Sakaj nifta fhla, kadar je molil Rupret? in sakaj fta potegnila, kadar je klel? Ni bil klamaft zhldvek Rupret, de mu je duh bil na mifli, in de je vbogo shivino pretegoval? Kako bi bil mogel pozhčti, de bi bila slegama pred Teboj fhla?
88. Albert, dninar, je gofpod-fajmofhtru toshil, de ga mora po nozhi tlazhi. Kadar leshi uno na poftelji in dremlje, fe kakor mazhika ali pef na-nj poshene, in ga tiflii. Reko mu fajmolhter: Vidim nad vami, de imate kri golto. Obljubim, tudi pridno najefte ie sve-zher, na herbtu leshite, kri Itopa k' ferzu, shelodez vaf tilhi, in v' mreshizi dobite kerzh. To vam dela teshave v' fpanju, in menite, mora je. Poflufhajte me! Bersh ko to zhutite, bres ftraha fe urno obernite. Ne jejte slo svezher fuhiga kruha, boba i. t. v. kar shelodez teshi; ne leshite snako; tudi vrazha ali sdravivza vprafhajte, zhe pufhati ne bo treba. Nar prčd pa v' moro vere ne imejte. Kvanta je, ki fe otrozi s' njo ftrafhe
Semen jttnbe)? f#re<fet." 2lf6ert fofgte btefem , unb rourbe be« USel« balb lož.
69. ©er Ileine SDftdjel fagte etne« 9Norgen«ju fetnem 93ater: fiak mtc§ Sttadjt« re^t gefnrc$tet,. e« mo$te eitte Spm jurn ©^litffeflotfie pereinfcpefen.
2Ber fat bte fo etmt erja$U?
50?. Unfere 2)?agb geflern 2tf>enb«.
93. $omm, totU btr etnmafrt ben 8-inger burefi ba« @c$Ktffettoi$ jtefjen. — @r »erfttt$te e«.
®er kletne ftng an ju f^repen, e« fyat tprn —
@ie£, n>ie foOte etn alte« 2Seib erfl mit bem $o:pfe ,bitr<$fommen ?
9)?. 3a bte $ere fann ftc$ fe^r lang unb fptgtg maketi.
23. @o? — GFr ftoftUe etnen ^lorfett SBerg fiertep, unb fagte ju bem ttettten -SJftcfjef: ©a rna* cf>e e« fang unb bumt, trne etne (Sdjnur, unb fdjte* be e« bur<$! — ©er kletne jupfte ba« SBerg mit ben Jtngern au«etnanber, unb brepte e« mtt ben fla^en £činben.
58. ^omm £er, je|jt tottt btr bte gftnger au<$ fo au« etnanber jtefcen, unb bremen, baf fte but# ba« @$luf[eHod>. ge£en.
Spftc&el fprang auf bte @ette, unb Ia$te.
Albert je Itoril po fvčtu, in snehil kmalo
fe je nadlogef
89. Mihiz je ozhiku r6kel sjutraj: Slo fira fe nozoj bal, de bi vefha per kljazhav-nizi fkosi luknjo ne perlesla.
O. Kdo ti je to djal?
M. $inozh, nafha dekla.
O. Daj, perft naj ti fkosi kljodiavni-zo potegnem. Pofkufha. Otrozhe ssvveka; bolelo ga je.
O. Poglej, kako bi neki Itara baba glavo fkosi perrila?
M. Menim de, vefha fe vla lohka po« daljfha in ftanjfha,
O. Kaj tako? —■ Po pez gredo, in rekli fo Mihzu: Na! v1 trak jih podaljfhaj in Itanjfhaj, in fkos jih porini! — Mihiz peze s1 perltmi raspuli, in s - fuzhe med dlanmi.
O. Zhakaj, tudi perfte naj ti rasteg-nem in tako s - fuzhem, de bodo fkosi kljuzhavnizo mogli.
Mihiz je fkozhil, in fe Imeja.
O.
t
33. Sttetttjl tir, tie £exe močite ftrf) fo mit £aut unt>	ffeetfen laflen ?
SDt. £)er Vibfce feie Sujt jurn ©urt^fc^ltefert »erge £en l
93, n>etttt 'fEe fommen fonnte, »vate e$
j[a Iet#r, tte Zpiir ober etn ^enfler aufju*
rnac&en?
ffl. fitetfifa
58. SJJerfeft t«, bafj ttc^ bte 9J?agb jum fieit JiaBen rcoCte ? * Grt; J rcemt ffe tir »teber fo etroa* SlfBemeč erjajtfet, ladje fte Brat) au3!
90. #an$cf)ett 1gefc^eibte $ftern. £>tefe eliten nie ctm$ oott ©efpenfiertt, $exett «. bgl. ©te »etBo^en e$ aucfi bem ©cftnbc, bamtt er iu$t fttrcjjtfam nntrbe. £)te Slftern fcmnfett t£n £tnf$tcfen, tt)0 fte nsollten, e6 Begegnete t£m ttte etroač. GrtnmapI gtng er SIBenbč ttBer te« lan* gen #of 9la<$&arn ptmiBer. ©te fafšien bep bem ©ptnnen, unt> erjajjlten ft$ eBen »on ©etjiern. ©a ta$te er mir, ^logftcf) ftng eč ti&er ber ©tuBe an jutraBen, rote etn $3ferb. 2IKe fa^en »erflummt ba. 9?ur #čm$d)Ctt (er roar bamaftB funfjejitt alt) munterte fte auf, ju fe£en, roaS e$ roare. Grr gtng mtt tem ?t$te tjorauS, bte Slnbetn folgten ifim n(ni). etn ©$rafen, aB fte bte ©fte; ge $tnauf famen! — @ttt £&#lt'cfieg 33ocČ$geft$t mit ^tfrnern, etnem Sorte uttb etn ^aa>:
O. Menifh; de bi včfha tako kosho in kofti dala rastegovati?
M. Obljubim, menilo bi jo fkos la-
siti!
O. Jeli, naj bi mogla priti, loshej bi ji bilo duri ali okno odpreti ?
M. To je, de.
O. Ne zhutifli, de te je dčkla sa b6b-za imela? Včfh kaj? kadar ti fpet kaj tako klamaftiga pravi, le prav fmšjaj fe ji!
90. Anjshik je imel pametne flarifhe. Nikoli nizh od ftrahov, vefh in ta žiga mu nifo perpovedovali. Tudi dershini fo to prepovedali, de fe ftrafhil ne bo. Lohka, kamor lo hotli, fo ga po nozhi poflali, nikoli fe mu ni nizh nakljuzhilo. Enkrat je svezher k' fofedu tje zhes fhel. Predli fo, in ravno fi od duhov perpovedovali. Anjshik fe jim fmeja. Na enkrat sazhne kakor konj nekaj po diljah zepetati. Vfi vmoknejo. Le Anjshik (bil je takrat petnajli let ftar) jih ravna gledat iti, kaj de je. S' luzhjo gre pred njimi, uni grčdo sa njim. Pa kaki ftrah, o joj, ko po fhtčngah perltopajo! — Ger-da koslova glava, dva roga, brada, in dva
ifkre-
funfelnben Sluge«, bie au« bem ©unfeln peroor* Hijeni — Sltfe entfegten ftcp, unb etften bte ©tiege ptnab. Stber #an« blieb jurucf; er gtnj barauf Ko«, pacfte ba« ©efpettfl bet; ben #ornent unb ftfprte e« bte ©tiege pittab. Gr Tacate au« »otfem £alfe: pi, pa, pa, pa! C?« ivar bte ©etfje, bte trn ©tafle lo« geroorben, unb auf ben Soben gefltegen roar.
91. ©er fieine ©aotb fam einmapl ganj letfe jur £ptir pereingejcpltcpen. ©etne Sftutter merfte e«. ©te fragte: 2Bo fomm|} bu per, ©aoib?
©. SSon ftrtgetkperuber.
50?. 9?un, pabet tpr mit etnanber gefpielet?
©. 3a — S3erfiecfen.
Ti. ©u btfl ja ni$t munter? geftel btr ba« ©piel nitpt.
©. D, ja.
SD?. ©o fornm, unb erjapfe mir etroa« baoon.
©aotb gtng ganj fcpucptertt ptn.
3)?. UBarum bltcffl bu fo jur Grbe ? ©epau rnitp an!
Gr getraute ft<$> nicpt; e« famen iprn £pranen in'$ Sluge.
2)f. ©efiep' e« mir, bu paji etroa« angejieHt!
©. Step! — Jrtg pat micp »erleitet!
Gr befannte jegt SlUe«.
2R.
ifkrčna ozhefa, ktira fe blifkata is tame! — Vli (trepetajo, in zed6 po fhtengah navdol. £am Anjshik je oftal. V' pofhafl: fe fpufti, sgrabi jo sa roge, in pelja jo po fhtengah. Na vfe gerlu fe je fmejal: Hi, hi, ha, ha, ha! Kosa je bila, v' hlevu fe je odvesala, in prifhla na dilje.
91. Davidik je enkrat vef tih per vratih v' hifho perlesil. Mamka fo to zhutili. Vprafhajo ga: Od kod pvidefh, Davidik? D. Od Frizeta fem zh6s. M. Jeli, Ita pa kaj igrala ? D. Igrala — i^krivali fmo fe. M. Velel nili ti ni ta igra vfhezh ?
D. O, pazh.
M. Pojdil, pojdi, povej mi kaj od nje.
Davidik gre ftrdhama.
M. Sakaj le v' tla gledafb ? V1 me glej.
Ni ii upal; folse mu v' ozhi ftopajo.
M. Povej mi, ti fi kaj pregrefhil! D. Oh! Frize me je napeljal! Vfe povedal je sdaj.
M
TI. ©elt, tfir »erflecFtet eucp, bafj eu# nte* rnanb falje?
©. (@<$Iu<$$enb) 3a.
33?. SBte roar btr aber, ba bu bas 33ofe ge» tpan battefl?
3). 93on £er$en 2lngff.
5D?. @tefc! »erfiecfe bt'#, tvo bu ttritffl, ber Itebe ©ott roetfj ti, roenn bu Sofeč tfufi. @r lafjt btd) etne gurcjjt anFommen unb »erroetfet ti btr.
©. D, tt)id ti nt($t mepr fyunl
3JJ. 2Ba$ t»tberfabrt btr, t»enn btr ett»a$ »ertbetfe, unb bu tpufl ti roieber ?
©. 3uc$ttgung.
Tt. preste, bafj btep ©ott ni$t au# tige! — ©tefj 2J?apl pat btcfj ju ttmi fepr Sofem »erleitet J ©ep ntcftt mepr mtt tpm um, »er« flecFe btep aud) ja ntept mepr! ©ptete, n>o btr je* bermann jufepen fantt, fo t»trfl bu ntcptč 23ofe$ babep tpun.
92. ©te Mutter befirafte ©aoiben mept. Slber fte pteft ipm feparf »or, t»a$ tpm begegnen Fonn* te, n>enn er bač Sofe roteber tpate. //©er unb jener paben ti aucp getpan, fagte fte, ti tfl tp* nen fo ftpftmm ergangen. D, bas t»are etn Un* glitcF, t»enn btr aucp fo ett»a$ rotberfupre! ©u ttetfjt, ©ott pat ti fo cingertcptet, bafj auf ba$
23ofe
M. Jeli, Ikrivali fte fe, de bi val nih-zher ne vidil.
D. (Ihtijozh fe) De bi naf nihzher ne vidil.
M, Kako pa ti je bilo, kadar fi hudobijo pozhel?
D. Hudo per ferzu!
M. Glej, fkrivaj le, kamor hozhefh, ljubi Bog ve, kadar kaj hudiga ftorifh.
Strah da v' te, in fvari te.
» 1 i
D. Nikdar vezh ne bom ftoril!
M. Kaj fe ti sgodi, kadar te profva-rim, pa fpet tako ftorifh ?
D. ^trah mi dajo.
M. Boj fe, de te tudi Bog ne oftra-huje! — To pot te je Frize v' kaj grosno hudiga sapeljal! Ne pezhaj fe vezh s' njim in tudi ne fkrivaj fe nikoli vezh. Igraj, de te kdo vidi, in nizh hudiga ne bofh pozhčl.
92. Mamka nifo tepli Davidka. Pa opominjajo ojftro ga, kaj fe mu vtčgne »goditi, zhe fhe ftori to hudobo. Ta in ta fta tudi to pozhenjala, fo djali, in tako hudo fe jima je sgodilo. Oh, kolika nefre-zha, ko bi fe tudi tebi taka permerla! Ti vefh, Bog 'je tako obernil, de sa
gre-
33i>fe UBfeč fofgt." 21 te mftit barauf jum 9?acf)teffen gtng, tvotfte ©atfib yor6etpen» (Jr fonnte c$ recfit fd;on. SIBer bte Stfufter Befa^I ŠRožtften ju Betfcen. S^ac^ ^ifc^e ttmfte fte SDaotben Bep (Beite, unb fragte: 2Ba$ Bitteft bu mtcf>, teettn bu etnen ^epfer Begangen Ipafi?
3Br tvotfet mir »erjetpen.
9)?. Stttefi btt micj) au# «m etnen SC|>fel, ein 33utterBrot u. bgl.
9?em.
SO?. 28aS mufjt bu eor£er $un, e£e bu me* ber fo ettvaž erfattgefi.
£>. 2)?id> beffern.
2Ba$ fannfi bu benn jejjt jum IteBe« &0tt Br$en, bem bu mtgfatten pafl?
£>. £>af? er mtr »erje$e.
Tl baž Berjlicfj! StBer ju £ifd>e erlau* Be tir ni$t ju Be$en, Bič bu bi<$ eine fang re<f>t Befferfh <&efyet, fo leBrie bte SSttutter ben fleinen Sa»tb, bafj e$ @ott oor Sltfem ge* fatfe, »»enn $tnber fromm ftnb, unb ftcf) gut auf« fuBren, unb baf? er ba$ ©eBe$ ber Bofen Sfften» fc^en ni$t er£ore.
-«W9tHllr
grčham hudo pride. Potlej, ko fo k' ve-zhei ji fhli, je hotel Davidik jim naprej molili. Lepo je snal. Pa mamka fo Rosaliki rekli. Po j6di fo mamka Davidku na ftran mignili, in vprafhajo ga: Kaj me profifh, kadar li pregrčlhil kaj?
D. De mi odpuftč.
M. Me tudi jabelk, putra na kruh, in taziga kaj profifh? .
D. Nak'a.
M. Kaj morefh Iloriti, preden kaj taziga dobifh?
D. Poboljfhati fe.
M. Kaj fmefh sdaj proliti ljubiga Boga, ktiriga fi rasshalil ?
D. De mi naj odpufti,
M. Is ferza to ftori! Per j6di pa ti ne puftim naprej molili, dokler fe nekoliko zhafa ne poboljfhujelh. Vite, tako fo mati Davidka uzhili, de Bogu je memo vfi-ga vfhčzh, de fo otrozi poboshni , in lepe vedbe, in de hudobnih ljudi molitve ne vfhlifha.
"a 'OM ' ■ i' >i •*••■ f ■ '>♦
|0;
3, *C
s;„ ; li/
'tiftc.iai

v
■>

<35ebrucfi feep ?eopo!b ©rutib.