Lntofika NfarijaH. Spominski dan 15. maree. f Narodila se J« Ludovika leta 1591 1« fctaroslavne franGOske plemlške rodbl[ne. Ker Jl Je dobrQ mater zelo zgodaj pobrala smrt, je bUa vzgojena v samoštanu. Vzgoja je bila zelo skrbna in Je Sla za tom, da se je deklica izobrazlla raznih znanostih, veliko bolj pa se je |ledalo na plemenitost duše in na krIčansko življenje. Ta skrbna vzgoja je Imela pri doraščajoči Ludoviki take uBpehe, da jo je oče v svojem testamentu imenoval »svojo največjo tolažbo na |zemlji, dano mu od Boga za uteho v pridkostih življcnja.« Ko je priŠel za Ludoviko čas, da bi si Jzbrala svoj stan, je najprcj imela željo ]§_ namen stopiti v samostan kaoucink. Nek preudaren redovnik pa, ki ga je vprašala za svet, je bil mnenja, da je preslabotnega zdravja in ]i je rekel: »Mlslim, da ima Bog z vaml druge namene.« Ludovika je poslušala in je Čez nekaj Casa stopila v zakon s kraljevim tajnikom Antonom Le Gra, ki je bil Iz družine, v kateri so na poseben načln izvrševali dela krščanske ljubezni in usmiljenja. Ker Je bila ža sama zelo usmiljenega in dobrotljivega srca in ko je še prišla v družino, kjer je milosrčnost bila družlnska navada, so je rnlada gospa čisto posvetila krščanskemu usmiljenju. Ne da bi zanemarjala svoje domače dolžnosti, je obiskovala bolnike po vsej soseščini, jim je donašala hrano in zdravila, jim je postiljala postelje, jih tolažila, jih pripravljala na sprejem sv. zakramentov in skrbela za dostojen pogreb. Da bi lahko omi)i!a tern več bedc, je Se tudi druge gospe navdušcvala za usmilienost in ie ustanovila nekako do brodelno društvo. Bog sam pa jo je še vrhu tega vzel v svojo šolo, v kateri naj bi se še bolj usposobila za delo usmiljenja med bolniki in siromaki. Njen mož je namreč štiri leta pred amrtjo precej težko zbolel in je bil skraja v svoji bolezni silno nemiren in nepotrpežljiv. Ljubeča žena mu je skazovala še tem več zvišene in posveCene ljubezni, bila jc z njim tako prijazna in potrpežljiva, tako ga je znala tolažiti, da se je moi polago-ma čisto umiril tn vdal v božjo voljo ter je naposled umrl vzgledne krščanske smrti. Svojega edinega sina je tako izvrstno vzgojila, da je kmalu dobil odlično službo. Sama pa se je hotela čisto žrtvovatl za reveže in bolnike. Da bi bila za to lepo delo čisto prosta, se je zavezala z obljubo, da hoče ostati vdova in ne več stopiti v zakon. Kmalu je prišla v stik s sv. Vincencijem Pavelskim, velikim apostolom krščanske ljubezni, ki je bil od tistega časa naprej njen duhovni vodnik. Pod vodstvom sv. Vincencija se je njeno srce še bolj vnelo za usmiljenost in dobrodelnost, in hotela se je enkrat za vselej z obljubo zavezati, da bo vse življenj8 posvetila delom krščanske Ijubezni. Sv. Vinccncij tega ni kar pustil, temveč jo je eno leto preskušal in šele po preteku tcga leta je smela napraviti obljubo in sy. Vir.concij jo je sprejel kot svojo sodclavko. Najprej jo je pošiljal ven na deželo k takoimenovamm »družbam krščanske ljubezni«. Tu je zbirala žene in dekleta kl so bile članice teh družb, jib. je podučevala, kako je treba streči bolnikom in jim pomagatl, zraven pa jih je 3 svo jo toplo besedo znala navdušiti, da sc začele vršiti svojo lepo nalogo. Ustanovila je veliko taklh družb na novo, n<izadnje tudi v Parizu, kjer je bila _.?..r; še večja in pomoC §e nujnejša kakcr m dežell. Kmalu pa se je pokazalo, da člani-e teh družb ne zmorejo vsega dela, ki je bilo potrebno v službi bolnikom. Svct.i Vincencij je sprevidel, da so potrebne strežnice, ki bi proste vaeh di-ugih skrbi in opravkov, se žrtvovale edino postrežbi bolnikom. Ponudilo se nvu je za to nekaj kmečkih deklet Da bi se vzgojile k pravi pobožnostl In milO3rčnostl, in da bi se naufille pravilno streči bolnikom in da bi bile vedno pripravljene za to službo, Je sv. Vincenclj ta dekleta združil v cerkveno družbo, njim na čelo pa je postavil Ludoviko Marijak. Tako se je leta 1633 v hiSi blažene Ludovike zaCela družba hčera krščan3ke lju beznl ali usmiljenih sester. DruŽbi se Ja kazalo vedno več nalog in dela. Sv. VincenclJ jim je nalagal eno delo za drugim: oskrbovanje kaznjencev, skrb ža kužne bolnike, strežba ranjenim v vojski, nego ubogib parišklh najdenCkov. Nl še preteklo mnogo let, in družba usmiljenih sester je uspešno delovala že na 30 krajih Francije. Vse je pa modro in ljubeznivo vodila mati Ludovika. Kako lepo je znala učiti in navduševati svoje duhovne hčerke! — »Vi iščete bolnike«, jim je pravila, »kakor je delal božji Odrešenik. All ste tedaj že pomislile, drage hčere, kaj se piavi delati to, kar je delal Bog? Ali ni r>otrebno, da ste radi tega popolne, pra- vi angeli v mesu?« Ko je družba že dol- ga leta delovala in sijajno prestala pre- fekušnjo, je Ludovika prosila sv. Vin- ^cencija, da je prosil za njena pravila jperkvenega dovoljenja. 8. avgusta 1655 ge bila družba od Cerkve priznana in ilovesno ustanovljena, Ludovika pa bi- a določena za njeno predstojnico za ves čas njenega življenja. Pet let je še losila to breme. 15. marca 1660 je umr- a, stara 68 let. Njen zadnji blagoslov ismiljenim sestram se je glasil: »Dra- je sestre, jaz prosim Boga, da bi vam ial stanovitnost v vašem poklicu, da nu služite tako, kakor zahteva od vas. ETrudite se, da zvesto skrbitc za uboge! Glejte posebno na to, da živite skupaj v ^dinosti in prisrčnosti!« Blagoslov u- pirajoče matere Ludovike je res sprem jal ustanovo nsmiljenih sester. Šteje »edaj 40.000 sester, ki po vseh delih sve- ;a lajšajo gorje, ki ga je toliko na svetu. l/udoviko pa je papež Bcnedikt XV. dne '9. majnika 1920 prištel blaženim. Kaj ne, kako lepo je tako življenje, ki ga je živela blažena Ludovika, življe¦nje, ki je delilo samo dobrote, ki je obri salo toliko solz, olajšalo toliko bridkosti, toliko duš potolažilo in jih rešilo tu Jdi za večnost. Koliko hvaležnosti, koli;ko blagoslova je spremljalo to življenje! paj Bog, da bi bilo tudi med narni veliko tega duha! S ponosom smemo reči, 'da je že veliko plemenitih deklet našega ljudstva stopilo v stopinje blažene ijLudovike in so v družbi usmiljenih sefeter posvetile svoje življenje postrežbi fcolnikov in skrbi za uboge. Daj jim Bog fie veliko naslednic in posnemovalk! A naj bi prišlo veliko tega duha tudi v*v naše vsakdanje življenje! Ležijo po haših hišah bolniki, leta in leta priklefajeni na bolniško postelj. Naj bi v vsaki taki hiši bil pa tudi duh ljubezni, ki Bkrbi za takega ubogega človeka, ki mu istreže, gleda na snago, mu krajša čas, inu s prijazno in dobro besedo lajša trpfjenje. Žalostno bi bilo, če bi tak bolnik V svoji domači hiši, sredi med svojci bil takor tujec. Še nekaj bi rad omenil. — «To so naši ob.inski ubogi. Po mnogih 'občinah še morajo taki stari, obnemogli An bolehni ljudje od hiše do hiše. Čas bi _e bil, da bi se ta način skrbi za uboge todpravil. A dokler še mora biti, naj bi Jtudi ti siromakl bili deležni krščanske iljubezni. Kako hudo je, če se mora tak ifclovek že ves slaboten in bolehen, včasi JV najslabšein vremenu čisto sebi prcpu4čen vleči do prihodnje hiše, če mu tam pokažejo, kako jim je v nadlego, če mota ves zapuščen ležati kje na mrzlem, v jumazanem perilu, poln mrčesa, če se mu niti na zadnjo uro ne oskrbi duhovna pomoč, da ima konec kakor kaka žifVal. Take stvari bi. dajale slabo spričejyalo našemu krščanstvu. Krščanska lju bezen naj bi se tudi teh ubogih usmilila, jim pripravila življenje, ki je človeka iVredno, da še več, jim pokazala, da jih krščansko občestvo smatra za svoje bra te. Čim več ljubezni in usmiljenja bodomo v življenju skazovali, tem lažje bomo ob smrtni uri gledali nazaj! Krščanska dobrcdelnost v Avs.riji. — Da dobrodelnosti in podpivanje siromakov ni samo delo za ženske, dokazuje jo takoimenovane Vincencijeve konference. Njihov ustanovitelj in prvi organizator je bil Friderik Ozanam. Te kon: ference so društva, kojih člani so moški. Njihova naloga je, da se brigajo za uboge in bolane, jih obiskujejo, jih podpirajo, nabirajo za nje milodare. V Avstriji so imeli leta 1927 154 takih konferenc, ki so podpirale 22.826 ubožcev in razdelile med nje 4,960.000 Din. Gotovo veliko delo, za katerim pri nas precej zaostajamo! Ljubezen v besedi in dejanjul Ruski boljševiki veliko govorijo o tem, kako da hočejo ubogim ljudem pomagati, katere da pomagajo vere, predvsem katoliška, izmozgavati in tlačiti. Kako izgleda ta pomoč komunizma in izmozgavanje s strani krščanstva v dejanju, kaže sledeči slučaj. V Berlimi je ruski poslanik Krestinsky napravil sijajno pojedino. Povabljenih je bilo nad sto gostov. 21 slug v krasnih livrejah jim je streglo. Jedi so imeli 11 vrst, pili so 7 vrst vina in 4 vrste likerjev. Posoda je bila iz starega dragocenega porcelana, namizno orodje iz srebra. Tako je gostil korrm nistični poslanik, med tem ko na Ruskem vlada bridko pomanjkanje in zopet vpeljujejo k^rušno karto. — Skoro v istem času pa je ležal v Berlinu na mrtvaškem odru katoliški duhovnik dr. K. Sonnenschein, ki je tisočem in tisočem pomagal v dušni in telesni bedi in je umrl, ker je predčasno izčrpal svoje moči v delu za svojega bližnjega. Tako govorijo dejanja o pravi ljubezni! Novodobna vzgoja. Na železnici. V zadnjem hipu vstopijo v vagon mati s triletnim fantkom in mlada deklica. Da je bilo to bitje, v kratkem krilu, obleki brez rokavov, splob. mati, se je dalo spoznati iz imen, ki jih je dajal fantek tej ženski. Deček se je začel igrati z jermenom pri oknu. Mati mu je to prepovedala. Fant se za to ni zmenil nič. Še veckrat je opominjala mati, nazadnje je pa zapelo prav krepko po dečkovi roki, nakar so že vsi drugi dolgo Cakali. A takoj se je vidilo, da fant takib reči ni navajen, kajti zagrabil je jermen in udaril z njim prav krepko materi v obraz. Mati in mlada teta sta se kazali sicer silno ogorčeni in sta trdili, da sc je fanlek tega navadil med slabo vzgojenimi otroki. Potniki pa so dobro vedeli, da je bilo to le sad ničvredne vzgoje slabo vzgojene matere. In koliko take vzgojc našoga prihodnjega rodu se nam obeta, če Clovek malo opazuje toliko naše doraščajoče mladine!