®Q)IM!McJMMGLAS Leto XLVTI - št. 56 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 19. julija 1994 Gorenjci smo praznovali na Jezerskem Guverner, Gorenjci meseca in zelena smetana Ob Planšarskem jezeru na Jezerskem se v soboto res nismo zbrali prav vsi Gorenjci. Vendar pa nas je bilo s Slavkom Avsenikom, Logarjevimi četverčki iz Škofje Loke, Zvonkom Divjakom z Jesenic in Niko Dolinar ter številnimi bralci Gorenjskega glasa in poslušalci radijskih postaj ravno prav in dovolj, da smo zakoličili praznik tudi za naprej. Planšarsko jezero na Jezerskem, 18. julija - Zbirati smo se začeli v soboto pri Gostišču ob Planšarskem jezeru že sredi dopoldneva. Za to, da nam že na začetku in potem celo sončno popoldne in pozno v večer ni bilo dolgčas, so poskrbeli Jeze rja ni iz Turističnega in drugih društev oziroma vodstva, Milan s svojo ekipo iz Gostišča ob jezeru in seveda muzikantje ansambla Sava z Jelko. Ugotovili smo, da imajo Jezerjanom pa svetujemo, ne Jezerskem zanimivo po- da si vsaj do prihodnje sebnost. Nagrada za sadno prireditve pripravijo dovolj kupo z zeleno smetano je uteži za tehtanje. Da znajo "odšla" sicer v Ljubljano, za lepo plesati, pripraviti tap-najlažji par pa vsaj v ravi srnjakov golaž ali zelje z žganci in da so pravi mojstri za Vasovanje pa so tudi tokrat potrdili 'polovičnem delu" na Dolenjsko. Pri tem smo ugotovili, da imajo na Jezerskem jezero, ki prav zdaj "cvete", Slavko Avsenik, Id mn je priznanje za Guvernerja Gorenjske izročil direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec, je zaradi Dolg, ki nam je sicer praznika Gorenjcev prekinil oddih na morju. §e posebno prisrčno je bilo srečanje s četverčki družine Logar iz Škofje Loke. ostal (recimo do prihodnjega srečanja), je tehtanje škofjeloškega župana in predsednika kranjske vlade. Zato pa smo podelili priznanje Guvernerju Gorenjske Slavku Avseni-ku in priznanja Gorenjcem meseca, ki ste jih izbrali bralci Gorenjskega glasa in poslušalci gorenjskih radijskih postaj in sicer Zvonki Divjak z Jesenic, Logarjevi družini s četverčki iz Škofje Loke in Niki Dolinarjevi iz Kranja. Kako smo praznovali, pa več v petek v Gorenjskem glasu v prilogi Gorenjska. • A. Žalar - Foto: G. Šinik Danes preberite stran 16 Kako (še) nismo lastninili SC Kobla stran 2,11,12 Hišna številka prinaša družinsko srečo Pokljuka, 16. julija - Množica več tisoč Slovencev je v soboto pred Šport hotelom na Pokljuki pričakala borce - pohodnike na Triglav. Tokrat že devetič se ie na Triglav, J ga borci pojmujejo kot simbol upora, svobode in samostojnosti, povzpelo več *ot dvesto pohodnikov, med njimi 155 borcev. Slavnostni govornik je bil obrambni niimster Jelko Kacin, da pa nnamo enega najbolj kondi-c'jsko pripravljenih predsednikov, pa je dokazal Milan Kučan, ki tokrat sicer ni sedel v prvo vrsto, temveč je raje ostal med množico, ob praporščakih. Seveda pa je bil med prvimi na vrhu Triglava, Pred slovesnostjo na Kredarici pa je sk0čil še do Stani-*eve koče... - L.C. Jubilej kranjskih planincev - Na 1540 metrov visokem Kolišču so v soboto proslavili 95. obletnico ustanovitve Planinskega društva Kranj. Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva je bila ustanovljena 16. avgusta leta 1899. V ta čas, prvič leta 1895 tn nato leta 1899, sega Ideja o zgraditvi planinskega doma na Kallšču oziroma pod Bašeljskim sedlom na Jamah. Leta 1955 je zamisel oživela in 2. avgusta leta 1959 je bil kališki dom odprt. Do danes so ga kranjski planinci modernizirali, opremili s tovorno žičnico, vodovodom. Postal je prijeten planinski dom, ki se bo na predlog Bašljanov, saj je del njihove vasi tn je zgrajen na zemljišču agrarne skupnosti Bašelj, odslej imenoval Planinski dom na Kališču. V soboto je dom blagoslovil ljubljanski škof Alojzij Uran, pred domom pa je opravil mašno daritev. Dom naj se vrne predvsem ljudem pod Koliščem, ki so veliko pomagali tudi prti njegovi gradnji, so dejali na sobotnem slavju. Več na 3. strani. • J.Košnjek, G. Šinik Gorenjska ^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom m m • i a V v Maiske place za vec kot poldrugi odstotek višje Po podatkih zavoda Republike Slovenije za statistiko so se neto osebni dohodki v raaiu v primerjavi z aprilskimi povečali za 1,6 odstotka od tega v gospodarstvu za 1,7, v negospodarstvu pa za 13 odstotka. Še večje je bilo povišanje bruto plač, ki so se v primerjavi z aprilom povečale za 1,8 odstotka. Podrobneje o statističnih izračunih na 7. strani Omenjeni podatki o rasti plač pa so podlaga za včerajšnji sklep Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da se s 1. avgustom pokojnine in ostali prejemki upravičencem, ki jm izplačuje ZPIZ, povečajo za 1,8 odstotka. Ker pa je julij mesec solidarnosti, bodo pokojnine nižje za enodnevno julijsko pokojnino (solidarnostni prispevek). • M.G. Od včeraj dalje v ekspoziturah Gorenjske banke, d.d., Abanke, d.d. in poslovalnicah Adriatica, d.d. Certifikat lahko vložite v Gorenjski investicijski sklad Kranj, 19. julija - Pooblaščena družba za upravljanje NFD -Nacionalna finančna družba Ljubljana, je ustanovila pet območnih investicijskih skladov, med njimi je tudi Gorenjski investicijski sklad. Med ustanovitelji in solastniki Nacionalne finančne družbe je namreč tudi Gorenjska banka, d.d., Kranj, ki je včeraj (18. julija) v vseh svojih ekspoziturah po Gorenjskem začela z vplačevanjem certifikatov. Ker sta soustanoviteljici in solastnici NFD - Nacionalne finančne družbe, tudi Abanka d.d. in Zavarovalnica Adriatic, d.d., lahko vplačate certifikat v Gorenjski investicijski sklad ali druge štiri investicijske sklade, ki jih je ustanovila NFD, tudi na blagajniških mestih Abanke in Adriatica. Prav tako včeraj je steklo plačevanje certifikatov oziroma zamenjava za delnice pooblaščenih investicijskih skladov tudi v enotah SKB banke, d.d.. SKB je soustanoviteljica pooblaščene družbe za upravljanje Atena. Za naslednji ponedeljek, 25. julija, pa napovedujejo pričetek vplačevanja certifikatov in zamenjave za začasne delnice investicijskih skladov tudi ostale pooblaščene družbe za upravljanje. Tradicionalni sejem suhe robe bo v Ribnici šele prvo septembrsko nedeljo - prav takrat kot v Tržiču Šuštarska nedelja. Fotografijo pa smo posneli minuli vikend na Bledu, ko so potekali Rikli-jevi dnevi. Obiskovalci so prišli na Bled od blizu in daleč, ravno tako prodajalci z najrazličnejšim blagom, četudi se Turistično društvo Bled kot organizator, zaradi okoljevarstvenih razlogov ni odločilo za ognjemet z gradu. Poleg Riklijevih dnevov iz izjemno bogate ponudbe go- renjskih turistično etnografskih prireditev v minulem vročem julijskem koncu tedna omenjamo tudi Cvetje na vasi na H o t avl j ah. Več na 4. in 5. strani. Foto: G. Š. RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 138.860,00 SIT ali 8054,00 SIT mesečno! Tcl./Fax: 064/ 22 10 40 STRANKARSKE NOVICE Po Trstu ničesar bistveno novega Italija nas ima v šahu Italijanska zagotovila, da bo sosednja država, potem ko bomo izpolnili njene pogoje, lajvečji zagovornik našega vključevanja v Evropsko unijo, so precej slaba tolažba. V Trstu je bil konec preteklega tedna vrhunski sestanek lesetih držav tako imenovane Srednjeevropske pobude, ;atere članica je tudi Slovenija. Sestanek je bil v bistvu >krnjen, saj so v petek manjkali predsednika vlad in zunanja ninistra Italije in Avstrije, ki so imeli pomembnejše naloge v Bruslju, kjer so volili Luksemburžana Santerja za novega predsednika Evropske komisije namesto Delorsa. Naša delegacija, njena prva moža sta bila premier dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle, je imela v Trstu zahtevno nalogo. Predvsem zaradi očitnega nasprotovanja in pogojevanja Italije, da pristane na začetek postopka za sprejem Slovenije v Evropsko unijo, začenši s pridruženim članstvom. Če so na zunaj Italijani na čelu z novim premierom Silviom Berlusconijem zagotavljali, da je približevanje Slovenije Evropski uniji interes Italije in da tega koraka ne povezujejo z reševanjem nekaterih odprtih vprašanj, pa dejansko ni bilo tako. Vprašanja meja sicer niso načenjali, so pa terjali, da pristanemo na neveljavnost Rimskega sporazuma, ki ga je sklenila bivša jugoslovanska komunistična oblast, da spremenimo zakonodajo glede lastništva tujcev nad nepremičninami in da Italijanom, ki so bežali v Italijo, omogočimo vrnitev premoženja (od 200 do 300 hiš), če pa to ni mogoče, pa naj bi imeli prednostno pravico nakupa, vse to naj bi v Sloveniji uresničili v treh mesecih. Ko naj bi to storili, bodo Italijani največji zagovorniki vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Razburjeni Razkrižani Zadnje čase je bilo veliko govoric, da gre pri pogovorih med Slovenijo in Hrvaško za kupčije z ozemljem. Slišati in prebrati je bilo, da bi Slovenija v zameno za nadzor nad Piranskim zalivom odstopila sosedi Trdinov vrh, del snežniških gozdov in Razkritje. V Razkritju, kjer je te dolgoletni problem (vas je v Sloveniji, sodi pa pod zagrebško nadškofijo), so razburjeni in zahtevajo od vlade jasen odgovor. Zadnji rok zanj so postavili včeraj zvečer, sicer bodo začeli z drugimi oblikami protestov. V Trstu sta se dr. Janez Drnovšek in Lojze Peterle sešla s številnimi državniki. Med drugim tudi s hrvaškim premierom Nikico Valentićem, s katerim sta nadaljevala pogovore o odnosih med državama in dosegla, kot sta dejala, korak naprej, in menila, da so veljavni tako Osimski kot Rimski sporazumi in da je nesprejemljivo pogojevanje sprejema v Evropsko unijo s premoženjskimi zadevami. To so posredno kritizirah tudi Avstrijci. Primer izsiljevanja Slovenije se lahko nadaljuje tudi v primeru odnosa Italije do Hrvaške. Dr. Drnovšek se je srečal tudi z italijanskim premierom Berlusconijem, ki je zagotovil, da Italija ne pogojuje sprejema Slovenije v Unijo, in povabil dr. Drnovška na obisk v Italijo. Naš premier je italijanskemu sporočil naše stališče, da mora Italija zagotoviti slovenski manjšini v Italiji tako zaščito, kot jo uživa italijanska v Sloveniji. Sploh, pravijo poročevalci in analitiki srečanja, je bilo v italijanskih stališčih zaznati intenzivnejše vključevanje Italije v razreševanje bosanske krize. Italija naj bi med drugim predlagala, da bi Zvezno republiko Jugoslavijosprejeli kot pridruženo članico Srednjeevropske pobude. Tudi po Trstu je očitno, da bo Italija še naprej skušala upočasniti naše vključevanje v Evropsko unijo. Na nove neprijetnosti moramo-biti pripravljeni. Soseda, ki igra na karto večjega in močnejšega, nas hoče imeti v šahu in premikanje figur na tej šahovnici bo za našo diplomacijo zahtevna naloga. * J. Košnjek Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Se danes aH pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna Številka. Nagradna igra, ki druiim s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni tetka: nekoliko bolj podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišna številka npr. na večdružinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes začetek predpočitniškega zasedanja državnega zbora Tobačni zakon na drugi preizkušnji Ker gaje državni svet zavrnil, mora državni zbor o njem ponovno sklepati. Poslanci bodo odločali o odreditvi parlamentarne preiskave o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe ter izvršitev obsodb zoper Janšo, Borštnerja, Tasiča in Zavrla. Ljubljana, 19. julija - Že pred sprejemanjem zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, popularno "tobačnega zakona", je bilo v državnem zboru posebno vroče glede členov, ki dovoljujejo oziroma prepovedujejo reklamiranje tobačnih izdelkov. Zakon je bil v nekoliko milejši obliki prepovedi sprejet, vendar je državni svet nanj izrekel odložilni veto. Tako naj bi državni zbor danes ponovno odločal o tem zakonu. Matični odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je po odložilnem vetu svetnikov ponovno obravnaval zakon in z glasovanjem tesno odločil, da državnemu zboru predlaga ponoven sprejem. Pojavili so se namreč predlogi, da bi pripravili nov zakon, ki pa po sodbi večine ne bi mogel biti bistveno drugačen od sedanjega. Predlog novega zakona pa bo potreben, če sedanji na ponovnem glasovanju ne bi bil izglasovan. V obsežnem dnevnem redu, obsega nad 50 točk, je tudi razprava o odreditvi parlamentarne preiskave o odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v primeru procesa prop-ti Janezu Janši, Ivanu Borstner-ju, Davidu Tasiču in Franciju Med sejo državnega zbora. Poslanci sedanjega državnega zbora bodo po odločitvi ustavnega sodišča prikrajšani za možnost predčasnega upokojevanja. Nekateri kolegi iz prejšnjega sklica pa so to možnost izkoristili. Za vrlu, ki jo zahteva 32 poslancev. Namen preiskave je ugotoviti domnevno vpletenost slovenskih politikov v aretacijo in obsodbo četverice ter odgovornost za dogajanja v letih 1988 in 1989. Vodstvo državnega zbora je na dnevni red predlagalo še nekatere druge zanimive zadeve: predlog spremembe zakona o lastninskem preobli- kovanju podjetij, predlog za dopolnitev zakona o slovenskem odškodninskem skladu, predlog za spremembo zakona o notariatu, predlog za spremembo zakona o gospodarskih družbah in predlog sprememb zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Vse te spremembe, če bodo poslanci soglašali, naj bi sprejeli po hitrem postopku. Razen tega so na dnevnem redu predlogi zako^ nov o grbi, zastavi in himni Republike Slovenije, o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, o računskem sodišču, o Agenciji republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, predloga zakonov o lastninskem preoblikovanju igralnic, loterije Slovenije ifl zavarovalnic, obravnava energetske strategije Slovenije, obrtni zakon, predlog zakona o obrambi, zakon o organiziranju in financiranju kulture itd. Glede na dnevni red, Čeprav utegne katera od predlaganih točk odpasti, se nam obeta dolga seja. Na njej naj bi na koncu izvolili tudi novo ministrico za pravosodje Meto Zupančič, razpravljali pa naj bi tudi o nadaljevanju dela pri oblikovanju lokalne samouprave, referendumi so bili polo-mija, ustavno sodiščeje razveljavilo nekatere člene zakona o lokalni samopupravi, tako da bo treba marsikje začeti znova. Vse kaže, da bo dobila močnejšo vlogo vladna služba za lokalno samoupravo. Je pa vprašanje, ah bodo lokalno samoupravo uspeli postaviti na noge do konca leta, kot je predvideno. * J.Košnjek Odločitve Ustavnega sodišča Konec predčasnega upokojevanja poslancev Ustavno sodišče je tudi potrdilo nekatera določila zakona o sodniški službi. Enaki presoji bodo podvrženi vsi sodniki. Ljubljana, 19. julija - Z nekaj pomembnimi odločitvami je Ustavno sodišče Republike Slovenije zadnje dni seznanilo slovensko javnost. Sodišče je razveljavilo 39. člen zakona o poslancih, ki je poslancem, ministrom in njihovim namestnikom ter članom predsedstva oziroma predsedniku države omogočal predčasno upokojevanje s 25 leti delovne dobe oziroma bi ta pogoj izpolnili konec leta 1995. Dva državljana, Vanda Zadnik iz Kočevja in Slavko Matešič iz Celja, sta terjala oceno ustavnosti in zakonitosti tega člena in ustavno sodišče ga je razveljavilo. Zakon o poslancih s tem členom je bil sprejet septembra leta 1992, uporabljati pa se je začel po konstituiranju sedanjega državnega zbora. Ustavni sodniki so menih, da zakon nima ustreznih utemeljitev in meril, da temelji zgolj na poslanski funkciji, ne glede na trajanje in da je to znaten privilegij. Zavarovanec dobi svoje pravice na osnovi dela, tega pa v tem zakonu ni, poslanci prejšnje skupščine pa so zaradi predčasnih volitev opravljah svoje delo le dobri dve leti. V Avstriji in Nemčiji imajo poslanci res pravico do predčasnega upokojevanja, vendar ob desetih oziroma osmih letih opravljanja te funkcije ter starosti 65 oziroma 55 let ob koncu mandata. Razsodba Ustavnega sodišča za poslance in funkcionarje, ki so se že upokojili na osnovi razveljavljenega člena, ne velja, saj načelo retroaktivnosti ne velja. Ustavno sodišče pa je zavrnilo ugovor sodnika Vrhovnega sodišča Toma Grgiča, da je 3. odstavek 8. člena zakona o sodniški službi, ki določa, da sodniki, ki so sodih ah odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene človekove pravice in svoboščine, po [ireteku mandata nimajo pogojev za izvo-itev na sodniško funkcijo, neustaven. Sodniki ustavnega sodišča niso imeli enotnega mnenja, saj sta imela Matevž Krivic in dr. Lojze Ude ločeni mnenji, dr. Janeza Šinkovca pa je sodišče na lastno željo izločilo iz postopka. Na Ustavnem sodišču so povedali, da bodo vsi sodniki, ki bodo kandidirali za trajen mandat, podvrženi enakim merilom in presoji. • J. Košnjek SLOVENIJA IN SVET Ljudsko krilo krščanskih demokratov Povabilo razočaranim Ljubljana, 18. julija - Ljudsko krilo Slovenskih krščanskih demokratov v izjavi za javnost sporoča, da je svet stranke Slovenskih krščanskih demokratov z veliko veČino sklenil, da program ljudskega krila ni v nasprotju z usmeritvami stranke in tako je krilo tudi formalno ustanovljeno. Sedež in tajništvo ima v prostorih stranke na Beethovnovi 4 v Ljubljani. V izjavi, ki jo je podpisal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev krila Ivan Oman, se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri nastanku, in izražajo prepričanje, da je to utrditev ljudske usmeritve stranke in prispevek k enakopravnejšemu sodelovanju stranke v vladi. Ljudsko krilo opozarja na pomembnost lokalnih volitev in poziva člane k sodelovanju z volilnimi štabi ter sorodnimi strankami. Vse tiste, ki so razočarani izstopih iz SKD, pa kaže nagovoriti, da se vrnejo v stranko, kar bo povečalo njeno moč. Slovenska nacionalna desnica Smo parlamentarna stranka Ljubljana, 18. julija - Aprila so trije poslanci Samostojne poslanske skupine ustanovili poslansko skupino Slovenske nacionalne desnice, kar je ugotovil tudi kolegij predsednika državnega zbora in je skladno s poslovnikom. Poslanci Lap, Poljšak in Stanič so člani stranke Slovenska nacionalna desnica, ki je parlamentarna stranka in naslednica Slovenske nacionalne stranke. Ker ima naše neodvisno sodstvo velike težave samo s seboj, čakamo na ugodeno revizijo na Temeljnem sodišču v Ljubljani, ki jo je odobrili vrhovno sodišče, je zapisal v izjavi poslanec in predsednik SND Sašo Lap. V parlamentu smo res kar tri poslanske skupine, ki so nastale iz nacionalistov in še dva poslanca, ki sta šla k SLS in DSS. Prihaja čas, ko bomo vzeli člani Slovenske nacionalne desnice resnico in pravico v svoje roke in ponovno preuredili vrste slovenskih nacionalistov, so zapisali. Slovenski krščanski demokrati Se pogovori o vladni koaliciji Ljubljana, 18. julija - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in strankin vodja poslanske skupine Nace Polajnar sta povedala, da je stranka za skupni nastop s slovensko ljudsko stranko in socialdemokratsko stranko na lokalnih volitvah v občinah, kjer bo veljal večinski volilni sistem. To ne pomeni združevanja s tema strankama. Zato tudi na pismo ljudske in socialdemokratske stranke SKD ne bo odgovarjala, ampak nastopa suvereno. Do avgusta se bodo nadaljevah pogovori z LDS o dvostrankarski koaliciji, za vstop SLS v vlado pa ni velikih možnosti. Stranka pozitivno ocenjuje odločitev, da bo vlada aktivnejša pri pripravi lokalne samouprave. Zavzela se bo za ustanovitev sklada za odpravljanje posledic neurja, obžaluje pa, da predsedniku republike še ni uspelo dobiti kandidata za varuha človekovih pravic. • J.K. ^fThTOTE^Ktf Vf^T^TT i~*t A G Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega aveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko ^UJMJJSiA^olJSlSsll uLAS Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji is uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. 1 lctannvit#.li in i^Haint^li- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljan« usianovueij in lzuajaieij. / tjjgjnfllm naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglati: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ . Planinski praznik na Kališču Na gori smo si vsi enaki Zdrah in delitev je že v dolini dovolj, so dejali &a sobotni slovesnosti v počastitev 95. obletnice ustanovitve Planinskega društva Kranj na 1540 metrov visokem Kališču. Škof ljubljanski Alojzij Uran je blagoslovil dom, Ki bo poslej le Planinski dom na Kališču. Kališče, 16. julija - Okrog 500 ljudi, med katerimi jih je bilo največ iz vasi s podnožja Kališča, predvsem z Bašlja in Bele, je v soboto napolnilo Kališče in dokazalo, da je gora tesno zraščena z dolino in ljudmi, Id živijo v njenem podnožju. Nad vhodnimi vrati planinskega zbirališča na Kališču, letno ga obišče blizu 15.000 gornikov, je odslej tabla z napisom Planinski dom na Kališču, kar je bila predvsem želja Bašljanov, saj je Kališče del Bašlja s hišno Številko 37. Tudi zemljišče, na katerem stoji dom, je last Agrarne skupnosti Bašelj. Predsednik Turističnega društva Bašelj Srečo Roblek je v nagovoru izrekel zahtevo Bašljanov, da se nacionalizirana zemha na Kališču vrne prvotnemu lastniku (Kališče je bilo nekdaj bašeliska planina, vendar je okrog 150 hektarov zaraslo cretje), za Bašljane pa je bila koča na Kališču vedno samo Planinski dom na Kališču. Poimenovanje po Kokrškem odredu se med ljudmi ni "prijelo". Ljubljanski škof Alojzij Uran, ki je pred planinskim domom daroval sveto mašo, skavti so izrekli prošnje, peli pa so cerkveni pevci iz Preddvora, je na koncu obreda Planinski dom na Kališču tudi blagoslovil. Zahvalil se je vsem graditeljem in skrbnikom doma ter se spomnil vseh tistih, ki so z velikimi pričakovanji odšli v gore, pa se z njih niso vrnili... Smisel hoje v gore in planinskih srečanj je, da bi se ljudje zavedali veselosti in pristnosti življenja. V današnjem načinu življenja potrebujemo gore, da spoznamo pravi smisel človekovega bivanja. Človek je predvsem ustvarjen za pešca, je dejal. Nagovor je sklenil s prošnjo, da bi ljudje na Kališču še naprej doživljali vrednote planinstva. Predsednik krajevne skupnosti Bela Franci Bizjak je povedal, da se jim zdi jubilej planinskega društva primeren trenutek za zamenjavo imena doma (tudi Valjavčev dom ne bi bilo primerno ime), sicer pa naj gore ne ločujejo ljudi, ampak združujejo, saj je zdrah že v dolini dovolj. Predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar je kot slavnostni govornik obudil zgodovino Planinskega društva Kranj in nastanek predhodnice, kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva kot tretje na Gorenjskem za kamniško m radovljiško. Velik del planinskih in gospodarskih podvigov društva je povezanih z dolgoletnim predsednikom Franciiem Ekarjem. Glede zemljišča bašeljske agrarne skupnosti, kjer stoji dom, je Peter Orehar zagotovil, da bodo ob denacionalizaciji zemljišč agrarnih skupnosti reševali tudi ta problem, kot prednostne cilje in želje planincev pa je umestil uvrstitev planinstva medjavno pomembna področja, zagotovitev posebnega statusa visokogorskim postojankam in zagotovitev možnosti planinstva, da aktivno sodeluje pri zaščiti naravne dediščine in da se zaščita prenese na vsa planinska območja in ne le na izbrane parke, da se prepreči monopol centralizirane Planinske zveze Slovenije in da planinska lastnina ostane društvom, nacionalizirana pa se vrne tistim, ki so jo ustvarili. Na vrh Storžiča pa naj se vrne križ, kjer je nekdaj že bil. • LKošnjek, slike G. Šinik radio triglav 64270 Jesenice, Cufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS S pohoda borcev na Triglav Samo slovenska gora Jesen ene generacije je tudi pomlad novih generacij Pokljuka, 16. julija - Množica več tisoč Slovencev Je v soboto pred Šport hotelom pričakala borce - pohodnike na Triglav. Devetič so že merili moči v stenah našega skalnatega očaka, simbola upora, svobode in samostojnosti. Tokrat še s posebnimi občutki, kajti letos mineva pol stoletja od tedaj, ko so se sredi vojne vihre tri partizanske patrulje povzpele na Triglav, na njegovem vrhu razvile slovensko zastavo in vrgle v triglavsko brezno mejnik, ki je tu gori ločil italijansko in nemško posest v naših krajih. Nobenega mejnika ne bo več tu gori, so se takrat zaobljubili, kajti Triglav je samo slovenski in nikogar drugega. Triglav jih je privlačil z nedopovedljivo močjo. Njemu in z njega so borci sporočali svoja hrepenenja in zmage. Triglav je za državljanke in državljane Slovenije predvsem simbol naše vztrajnosti, samobitnosti in zgodovinske prisotnosti v tem prostoru, je v svojem govoru poudaril slavnostni govornik Jelko Kacin, minister za obrambo. Več kot dvesto pohodnikov se je tokrat povzpelo na Triglav, med njimi je bilo 155 borcev. Z njimi je bil tudi predsednik republike Milan Kučan, spremljan so jih gorski reševalci, enota TO, gorska policijska enota, del Partizanskega pevskega zbora, taborniki, radio Kričač in vrsta vidnih slovenskih politikov. Zjutraj so odšli z Rudnega polja, ob dveh popoldne je bila že manjša slovesnost pri Aljaževem stolpu, pod večer pa pred domom na Kredarici, kjer je predsednik Milan Kučan štirim preživelim medvojnim pohodmkom na Triglav - Angelci Vidic - Vlasti, Bogu Tavčarju, Janezu Gradišku in dr. Levu Svetku podaril monografijo Gore z osebnim posvetilom. Tri patrulje so se leta 1944 vzpele na Triglav. Prva je bila na Triglavu konec maja patrulja Gradnikove brigade, ko se je izvedelo, da desant na Drvar ni uspel, druga je bila 2. avgusta igralska skupina IX. korpusa, tretja pa patrulja Jeseniš-ko-Bohinjskega odreda, ki so se ji priudrulili tudi mladinci s terena Bled-Bo-hinj in kurirja z G-4. V zadnji patrulji, ki se je 20. oktobra 1944, ob osvoboditvi Beograda, povzpela na Triglav, so bili tudi Angelca Vidic - Vlasta, Bogo Tavčar in Ivan Gradišek. Šest metrov dolgo zastavo sva sešili z Gracljevo Tanjo," se spominja Vlasta, "in ker nismo imeli droga, smo v koči na Kredarici razdrli nosila in vzeli palico, da nam je slutila za drog na vrhu. Bila pa je tetka in nevarna pot, saj nas je zapadel sneg." ko," je v svojem govoru poudaril obrambni minister. "Vstaja na Gorenjskem je bila predvsem upor proti potujče-vanju in zanikanju slovenske samobitnosti. Vstaja ie preprečila izseljevanje in koloniziranje Gorenjske in v tistih časih je bil Triglav prav tak simbol naše ozaveščenosti kot danes. Naj se sliši še tako čudno, verjamem, da so tudi spominski pohodi na Triglav prispevali k dvigu samo-zaupanja Slovencev, k njihovemu zgodovinskemu zorenju in spoznanju, da skupna država Jugoslavija vse manj omogoča prihodnost in vse bolj sodi v preteklost. Dogodki zadnjih let so ta spoznanja potrdili v vseh odtenkih." Jelko Kacin je spomnil tudi, da se moramo že začeti pripravljati na svečano obeleži-tev konca 2. svetovne vojne, kjer mora skupaj s pripadniki in Eredstavniki vojsk Francije, Veke Britanije, Rusije in ZDA nastopiti tudi slovenska TO kot naslednica zmagovite slovenske partizanske vojske. Ti pohodi na Triglav pa se bodo nadaljevali. Prihajali bodo novi pohodniki. Jesen ene generacije je tudi pomlad novih generacij, je dejal Jelko Kacin in se zahvalil borcem za vse, kar so štorih, da danes lahko njihove vrednote prenašajo na novo, mlado slovensko vojsko. Kulturni program je bil bogat. Prvič je bila tu zapeta pesem Ota Vrhunca -Blaža Ostrovrharja, ki jo je napisal leta 1944 v spominsko knjigo na vrhu Triglava "Pozdravljam te, gora vladar..." Prav za to priložnost jo je uglasbil Jani Golob, zapela pa Breda Senčar. Podeljene so bile tudi Jocove plakete: poleg preživelih medvojnih pohodnikov na Triglav so jih prejeli tudi Partizanski pevski zbor ob 50-letnici obstoja, Pihalni orkester občine Kranj, Breda Senčar, Milena soboto pričakala praznična Pokljuka: Partizanski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Franca Gornika, godbeniki Pihalnega orkestra občine Kranj z dirigentom Brankom Markičem, igralci Milena Zupančič, Aleksander Valič in Rado Mužan, operna pevka Breda Senčar, zabavni ansambel Zlati zvoki. Spet je donela partizanska pesem. Navzoče je pozdravil predsednik Občinskega odbora Zveze borcev Radovljica Pavel Žerovnik, za njim pa je spregovoril Jelko Kacin. "Danes bi nekateri radi prav borce, partizane, udeležence NOV razglasili za politikante, za komuniste in nasprotnike procesov demokratizacije. To početje je nezrelo, je pobalinsko in je predvsem nezgodovins- Zupančič in dirigent Franc Gornik. Predvsem pa je bilo v soboto na Pokljuki prijetno tovariško srečanje, ki sta ga popestrila še razstava slikarske in kiparske kolonije Triglav 94, na kateri je sodelovalo 41 slikarjev in 9 kiparjev, ter okrogla miza na temo Partizanska glasba in pesem danes ter njuno mesto v zgodovini slovenske glasbene kulture. Tudi 9. pohod borcev na Triglav je spremljala spominska pošta. Več kot 4000 pisem in razglednic s spominskimi žigi je bilo oddanih na Kredarici in na Pokljuki. Mladi Ločani v štafeti bratstva Popotovanje z mislijo na mir Škofja Loka, 17. julija - Več kot dvesto mladih in njihovih spremljevalcev je minulo nedeljo zapolnilo središče škofjeloškega Mestnega trga. Na poti bratstva, ah kot v izvirniku imenujejo pot italijanski organizatorji, staffetta della fraterni-ta, so bili letos tudi slovenski udeleženci, pet mladih Škofjeločanov. Udeleženci štafete so se na pot odpraviL minulo sredo, končali pa jo bodo to nedeljo v Assisiju v Italiji. "Na pobudo Turističnega društva se nas je zbralo pet prijateljev, ki smo skupaj z več kot dvesto mladimi iz različnih držav najprej odšli na Češko in Poljsko, ogledah smo si taborišča, sedaj pa prek Avstrije in Slovenije odhajamo v Italijo. Vodstvo štafete nas o programu obvešča sproti zato ne vem, kaj vse nas te dni še čaka, vem pa, da je udeležba v taki mednarodni skupini za nas vse prijetno doživetje. Pri sporazumevanju si pomagamo največ z angleškim jezikom, marsikdaj pa tudi kar z rokami," je povedala Loti Glivar. Poleg Loti so udeleženci štafete iz Škofje Loke še: Saša Križnar, Luka Sušnik, Rok Finžgar in Petra Križnar. "Lepo je, da se v tem času, ko zopet narašča mednacionalna nestrpnost, mladi družijo in navežejo pristne odnose. Samo taki osebni stiki so prava osnova prijateljstvu, medsebojnemu poznavanju in spoštovanju razlik med ljudmi in narodi. Te razlike so človeška in narodna identiteta in ponos vsakogar. Verjamom, da bodo mladi med seboj razvijah tisto, kar nas plemeniti in dela ljudi Evrope. Upam, da bodo v duhu Evrope delovali tudi takrat, ko bodo starejši. Zato pozdravljam v Škofji Loki mlade iz vseh držav, od Poljske do Italije," je v nagovoru udeležencem štafete bratstva poudaril škofjeloški župan Igor Draksler. Mladi, ki smo jih srečevali po Škofji Loki, so si z zanimanjem ogledovali mesto, ob vižah domačega pihalnega orkestra, tamburaškega orkestra Bisernica in harmonikaškega orkestra Niko, pa so tudi veslo zapeli in zaplesali. Ne sicer tako spretno kot člani folklorne skupine Tehnik, ki so jo vsi pozdravih z navdušenim ploskanjem, pa vendar iz srca. Tako pač, kot se v duhu prijateljstva in bratstva znajo družiti mladi. "Štafeta bratstva je solidarnostna in bratska manifestacija, ki ima simbolično vrednoto, Povezuje mlade srednje Evrope, Škofja Loka pa ima v središču mesta kip Frančiška, ki je bil včasih in je še sedaj v Italiji znanilec miru, simbol miru. Slovenci in Škofjeločani so letos prvič v tej štafeti, mislim, pa de je prav, da so se vanjo vključili, saj je Slovenija občutljiva za mirovne misli, ki izvirajo iz vojne tukaj v Sloveniji in na balkanu. Mladi na poti veliko razmišljajo in govorijo o miru, ogledujejo si taborišča in spoznavajo vrednote prijateljstva med narodi. Tudi tukaj v Škofji Loki smo bih lepo sprejeti in županu se še enkart zahvaljujem za lepe besede in prijetno gostol-jublje," je po prireditvi dejal ambasador Italije v Sloveniji Luigi Solari, ki nam je tudi povedal, da je prepričan, da se odnosi med Slovenijo in Italijo urejajo, in da bodo že po septembrskem srečanju med predsedikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom in italijanskim premierom Silviom Berlusconijem v Milanu razblinjeni zadnji oblački nesporazumov. • V. Stanovnik POHIŠTVO siPAD UUBUANAd.o.o. DO 40% POPUSTA NAJVEČJA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR-NOM OPREMA VZMETNICE 190X90 KAVČ SPALNICA - GARANT SED. GARNITURA - HOJA SED. GARNITURA KOTNA- TOM REGAL ZA DNEVNO SOBO KUHINJE SVEA OTROŠKA PISALNA MIZA 7.662,00 SIT 36.368,00 SIT 87.664,00 SIT 46.904,00 SIT 73.728,00 SIT samo 89.280,00 SIT 43 % popust 7.633,00 SIT SALON POHIŠTVI) Bleiujftisova 6 DEL. CAS od 8.-19. ure, sobota od 8.-13. ure NOVI SfllON Kolodvorsko 3, pri železniški postoji DEL. CAS od 12.-19. ure, sobota od 8.-13. ure (MMUMoTOIgll GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM KUHINJE IZ UVOZA • Fotografija in besedilo: D. Dolenc Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Basnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Stoletno poslanstvo Gasilske prireditve tudi to poletje na neki način potrjujejo tradicijo ene najstarejših dejavnosti na Slovenskem, ki skozi številčnost, moč in plemenitost te sto let in več neguje osnovno poslanstvo. Gasilske veselice sicer nikdar niso bile ena glavnih dejavnosti gasilcev, so pa vedno na neki način drutile člane te nestrankarske organizacije in ljudi v kraju ali na določenem območju. Na Gorenjskem je danes okrog 130 gasilskih društev in skorajda ga ni med njimi, kjer ne bi ugotavljali, da so jim pri takšni ali drugačni akciji, telji po čimboljši opremljenosti in usposobljenosti pomagali ljudje v kraju, kjer delujejo. Prav zato, čeprav tudi zdaj nimajo stalnih in dovolj velikih rednih prihodkov za delovanje, so danes gasilci nekakšna samoumevna tradicija in dejavnost, ki jo imamo za svojo in kije s prireditvami, ki jih prirejajo, še najbolj podobna etnografskim značilnostim včerajšnjega dogajanja in iivljenja. Nekakšno častitljivo spoštovanje veje iz praznovanj 100 in podobnih visokih zaokroienih obletnic, ki jih tudi letos praznujejo gasilska društva na Gorenjskem. Ko na njih prebirajo kronike o delovanju, se skozi pomoč in gašenje poiarov, skrb za opremljenost in usposobljenost kale kot stalnica humana in nepreračunljiva pripravljenost pomagati ljudem v stiski. To pa je ob veselicah, vajah, zbiranju prispevkov, prostovoljnem delu in drugih aktivnostih tisto osnovno poslanstvo, ki daje moč in in zagotavlja tudi v prihodnje nadaljevanje tradicije tej organizaciji. • A. Žalar Priključek na magistralno cesto V Medvodah so v petek odprli tretji objekt iz programa prometne ureditve. Medvode, 18. julija - Prometna ureditev v Medvodah je bila od začetka mandata sedanjega vodstva krajevne skupnosti naloga, ki so si jo zastavili, da jo razrešijo v prihodnjem obdobju. Ob podpori občine Ljubljana Šiška so najprej lani odprli nov most čez Savo, pred nedavnim most čez Soro, v petek pa še priključek na magistralno cesto v smeri proti Ljubljani pri nogometnem igrišču. Za boljšo prometno ureditev si je prizadevalo že vodstvo v prejšnjem mandatu, med gradnjo avtoceste Ljubljana - Naklo. Vendar pa so v Republiški upravi za ceste takrat ocenjevali, da bo prav avtocesta prometne zagate v Medvodah razbremenila. Potem so trije projekti ponovno dokazali, da več kot 20 tisoč vozil na dan skozi Medvode potrjuje ugotovitev, da Medvode potrebujejo drugačno ureditev. Njihovim upravičenim zahtevam sta "prisluhnila" občina Ljubljana Šiška in mestni sekretariat za promet in zveze, ki sta za uresničitev izgradnje priključka na magistralno cesto v smeri proti Ljubljani prispevala dve tretjini denarja, 10 milijonov tolarjev pa bodo morali v krajevni skupnosti Medvode zbrati sami. Za dokončanje programa izgradnje priključka v smeri proti Ljubljani je treba zgraditi še avtobusno postajališče pod ježo oziroma Korantarjevo hišo. To bo zgrajeno predvidoma v Erihodnjih treh tednih, kot je v petek napovedal predsednik rajevne skupnosti Alojz Izlakar. Načrtujejo pa tudi izgradnjo železnega mostu, da bodo na ta način skrajšali pot do trgovine, pošte, banke, železniške in avtobusne postaje. Otvoritve priključka so se v petek udeležili tudi predstavniki občine Ljubljana Šiška s predsednikom Stanetom Žagarjem in predstavniki mestnega sekretariata za promet in zveze. • A. Žalar Srečanje in dogovor o območju na meji GOSTIL/^ JAMA Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125 DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECLAUTET Z ŽARA IN DOBROT DOMAČE KUHINJE ŠE POSEBEJ: ob sredah - piščanci pečeni, ocvrti na žaru ob četrtkih - sveže postrvi na več načinov ob petkih - pečeni odojek Poleg vseh vrst sladic vam kot novost nudimo tudi AJDOVE in KORUZNE OMLETE ter kot posebno presenečenje: KOKOS PALMA ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20. V akcijo naj se vključijo KS načrtovanem skupnem srečanju so se sredi minulega tedna sestali na mejnem obema občinama predstavniki občin Škofja Loka in Ljubljana • Vič Rudnik. Po že večkrat območju med Lučine, 18. julija - Pobuda je spet prišla z loške strani in sicer iz krajevne skupnosti Lučine in s škofjeloškega občinskega vrha. Tokrat so se predstavniki občine Ljubljana Vič Rudnik odzvali in v sredo so kar nekaj ur porabili, da so si na območju med obema občinama ogledah kar nekaj cestnih odsekov. Na sestanku v Lučinah pa sta potem predsednik občinske skupščine in predsednica IS Ljubljana Vič Rudnik podprla pobudo, da v prihodnje s skupnimi močmi skušajo na tem območju razreševati predvsem ta trenutek najbolj potrebne cestne povezave. GOSTILNA JAMA 'JŽcCim. cCoBro jesti' 10% POPUST S TEM KUPONOM Kar pet, šest predvsem krajevnih cest in ena lokalna fovezujejo kraje na obrobju oljanske doline s sosednjo občino Ljubljana - Vič Rudnik. Pravzaprav je bolj pravilna ugotovitev, da so predvsem ljudje onkraj škofljeloške občine na tem območju vezani na razna opravila v škofjeloški občini. Celotno območje pa je sicer po zakonu izrazito demo- grafsko ogroženo. Pa vendar je do zdaj občina Škofja Loka z mejnimi krajevnimi skupnostmi in krajani v njih v tem delu vlagala bistveno več v urejene cestne povezave. Takšni so tudi ta hip načrti za letos in prihodnje leto v škofjeloški občini. Predsednica IS in predsednik občinske skupščine Ljubljana Vič Rudnik, sta se v pogovoru s predsednikom občinske skupščine in IS Škofja Loka ter predstavniki KS in strokovnih služb iz Škofje Loke strinjala, da je škofjeloška občina do tega območja veliko manj "mačehovska", kot je to v sosednji občini. Vendar pa imajo v občini Vič Rudnik težave, ki so povezave z mestno ljubljansko skupščino in njeno (ne)sklepčnostjo. Sredstva, s katerimi bi tudi občina Vič Rudnik pospešila reševanje firometnih povezav s sosednjo oško občino na tem območju, so namreč zaradi ljubljanskega mestnega (političnega) vozla nedosegljiva. Razen tega pa imajo tudi v občini nekaj zelo perečih problemov na lokalnih cestah. Na skupnem srečanju in dogovoru pa so vendarle ugotovili, da bodo ob prvi priložnosti, ko bo občina Vič Rudnik lahko dobila denar, skušali obnovo in urejanje cest zastaviti skupaj. Predstavniki vodstev obeh občin so se strinjali, da bi akcijo najlažje začeli in potem tudi uresničili v krajevnih skupnostih oziroma s krajevnimi skupnostmi na tem območju. V občini Vič Rudnik je prav zbor krajevnih skupnosti tisti, ld je v skuščinskem delu najbolj kreativen in tudi aktiven. V škofjeloški občini pa so krajevne skupnosti v tem mandatnem obdobju ob podpori iz občinskega proračuna na področju komunalne infrastrukture že zares veliko naredile. • A. Žalar Stoletnica gasilstva v Gorjah Praznik moči, plemenitosti in sodelovanja S prireditvami, parado, podelitvijo priznanj, novim praporom in orodnim vozilom so v Gorjah proslavili stoletnico gasilstva. Gorje, 18. julija - Praznovanje stoletnice gasilstva in društva v Gorjah, ki je bilo ustanovljeno po velikem požaru 16. aprila 1894. leta, koje v Spodnjih Gorjah pogorelo kar 16 hiš, se je začelo že v petek ob koncu tedna z gasilsko vajo in prikazom sodobnega orodja in opreme, ki jo imajo danes gasilci v Gorjah. V soboto so potem na slavnostni seji podelili priznanja, osrednje slovesnosti in pravi praznik krajanov na območju KS Gorje, pa so se v nedeljo začele s parado m slavnostnim zborovanjem, ko so razvili nov prapor, prevzeli nov gasilski avtomobil in proslavili zaključek obnove in del na gasilskem domu. ypECHr Ključe novega orodnega vozila je vozniku Borutu Kunstlju izročil predsednik IS Jože Resman. - Botra praporu in freski sv. Florija-na sta bila Valentina Zupan in Jože Repinc. - Posebno odlikovanje GZ Slovenije je dobilo GD Gorje. Gasilsko odlikovanje L stopnje sta dobila Andrej Cundrič in Janez Pogačar, U. stopnje Jurij Ambrožič, Jakob Kun-stelj in Ivan Ratek; plamenico IL stopnje pa so dobili Janko Ambrožič, Borut Kunstelj, Janko Pretnar, Miha Repe in Vinko Stoje Poveljnik Drago Stoje Na osrednji proslavi v nedeljo so razvili prapor, prevzeli orodno vozilo in z blagoslovitvijo odprli prenovljeni dom s sliko sv. Florijana. Praznovanje stoletnice je bilo ob koncu tedna pravo krajevno praznovanje in hkrati potrditev misli, ki jih je v kroniki gasilskega društva zapisal starosta gorjanskih gasilcev Alojz Kunstelj, da sta moč in plemenitost gasilstva v njegovem poslanstvu. Na jubilej so se gasilci v zadnjem obdobju skrbno pripravljali. "V celoti smo obnovili gasilski dom s sliko sv. Florijana. Nabavili smo novo orodno vozilo in razvili nov prapor. Več tisoč ur smo naredili pri tem gasilci, prirejali prireditve, pomagali so nam krajam in tudi številni obrtniki. V prihodnje bomo posebno skrb posvetili strokovnemu usposabljanju članov in preventivi Gasilci smo v Gorjah vedno bili trdno povezani s krajani. Z njihovo pomočjo pa smo do letošnjega jubileja uresničili cilje, ki smo si jih zastavili," je, ko se je zahvalil za podporo in sodelovanje, povedal predsednik društva Ivan Ratek. Zadovoljen z delom in usposobljenostjo je tudi poveljnik društva Drago Stoic "V društvu imamo okrog 50 usposobljenih operativnih članov, veliko mladih in okrog 20 starejših gasilcev. Na vseh večjih tekmovanjih smo v ospredju. Pionirji, mladinci in člani pa so se uvrstili tudi na letošnje državno prvenstvo, ki bo oktobra v Kranju." Na praznovanju, ko so dobili čestitke Gasilske zveze Slovenije (podpredsednik Vili To-mat), ministrstva za obrambo Predsednik Ivan Ratek (Janko Šink), predstavnikov občine (predsednik skupščine Vladimir Černe), občinske gasilske zveze (Jože Smole) ter gasilskih društev v občini, so podelili tudi društvena, občinska in priznanja Gasilske zveze Slovenije. Za praznično razpoloženje pa so na športnem igrišču v Gorjah pod šotorom skrbeli od petka do nedelje zvečer kar štirje ansambli. • A. Žalar Turistično društvo Hotavlje Slajka Vesela ulica domače obrti Na Hotavljah na Šubcovem travniku je bila v nedeljo že četrta prireditev Cvetje na vasi. Hotavlje, 18. julija - Potem ko je za Karlom Jezerskom prevzel predsedniško mesto Tone Mohorič, turistični delavci v društvu Hotavlje Slajka uspešno nadaljujejo tradicijo prirejanja različnih prireditev. V nedeljo popoldne so ze četrtič pripravili etnografsko kulturno prireditev Cvetje na vasi. Tudi tokrat so v Ulici domače obrti prikazali nekdanja domača opravila in obrti. Med najbolj zanimivimi je bilo vsekakor ročno izdelovanje opeke, pa izdelovanje čipk, predenje volne, tkanje in prikaz različnih kmečkih opravil, kot so košnja, mlačva s cepci in pripravljanje krme s slamoreznico na "ge-pelj". Žene iz aktiva kmečkih žena so napekle potice, nacvrle bobe in druge dobrote. Zato, da je bilo veselo kot nekdaj, pa so poskrbeli vaški godci. Prireditev Cvetje na vasi pa ni bila le prikaz nekdanjih običajev in del z vaško veselico, pač pa so na prireditvi podelili tudi priznanja in nagrade za nalepše urejene in s cvetjem okrašene hiše in domačije na območju Turističnega društva. Priznanja so tokrat dobili: družina Kokalj-Sinkovcovi in družina Razložnik s Kopač-nice, Marjeta Tavčar - An-drejČkova Marjeta in Marija MarkeM -Graparjeva domačija s Hlavcih njiv, Mira Tavčar • Pr' Janez in Mira Tavčar - Jezgur-cova iz Čabrač, Olga Črmelj -Tolarska Olga in Helena Stanovnik - Gnčarjeva z Volake, družina Rani - pri Štefanu in Martina Tratnik - Pri Marti s Suše, Polonca Šubic - Pri Vrhove in Francka Gartner -Lovrihova domačija s Srednje- fa Brda, Breda Potočnik in rancka Stržinar - gasilska Francka s Hotavelj. Priznanja pa so podelili tudi oskrbnici Doma na Slajki Heleni Bartolt, Tilki Filipič iz gostilne Lipan in Rezki Prevodnik - Pension Rezka na Hlavčih njivah. Wk Jw^%a Ki Po dnevu šmarnic na Slajki je bo, prav tako tradicionalna, 13. bilo Cvetje na vasi v nedeljo in 14. avgusta, ko bo na Hotavl- druga velika prireditev TD jan Večer pod vaško lipo in Hotavlje Slajka. Naslednja pa semanji dan. • A. Žalar Kje in po čem dopustujejo delavci LTH Poleti je najbolj vabljiv Strunjan V letu dni se v počitniških zmogljivostih LTH zvrsti povprečno 120 delavcev Škofja Loka, 19. julija - V Loških tovarnih hladilnikov je zaposlenih okroglo 740 delavcev. Odkar nimajo več poletnega kolektivnega dopusta, so njihove počitniške zmogljivosti bolje izkoriščene. Franc Biček, ki v je v podjetju zanje zadolžen, pravi, da klasičnega sindikalnega turizma sicer ni več, da pa so cene dopustovanja v apartmajih, počitniških hišicah in prikolici razmeroma ugodne in za zaposlene vabljive. O prodaji počitniških zmogljivosti ne razmišljajo, novih pa tudi ne nameravajo kupovati. Med dopustom je treba vsaj za nekaj dni zamenjati okolje, prisegajo mnogi, za katere dopust doma ni pravi dopust. Ob vse bolj plitkih delavskih žepih je to kajpak lažje reči kot storiti, bi bržkone dejala tudi večina delavcev Loških tovarn hladilnikov, ki se ne morejo ravno bahati s svojimi zaslužki. Predvsem zato so podjetniške počitniške zmogljivosti rešitev, ki postaja iz leta v leto vablji-vejša. Franc Biček je povedal, da imajo Loške tovarne hladilnikov po dva apartmaja v Strun-janu, Nerezinah na Lošinju in v Maredi pri Novigradu, kontejner v Lanterni, hišico v termah Čatež ter dve počitniški prikolici, razen tega pa delavci LTH lahko kandidirajo tudi za do- fust v počitniškem domu v ortorožu, v katerega so podjetja iz škofjeloške občine sov-lagala. Vendar, opaža, za dom v Portorožu med delavci LTH ni posebnega zanimanja, veliko raje se odločajo za eno od prej naštetih variant, s katerimi LTH neposredno upravlja. Najbolj poželjiva sta poleti apartmaja v Strunjanu. V njiju je po pet postelj, po zaprtju skupne restavracije pa imata tudi lastni kuhinji. Največ prijav za Strunjan je bilo za vrh poletne turistične sezone, ko je morala komisija (sodeluje tudi sindikat) kar polovico priiavl-jencev odkloniti. Koga odkloniti, je vselej neprijetno vprašanje, upoštevajo pa delovni staž v LTH, število šolskih in predšolskih otrok, zdravniško spričevalo, ah je delavec vezan na dopust partnerja in kolikokrat je (če je) v zadnjih petih letih že letoval v "režiji" LTH. Klasičnega sindikalnega turizma v podjetju ni več, pravi Franc Biček, kljub temu pa se v podjetju trudijo, da bi bile cene, s katerimi morajo pokriti vzdrževanje in vse druge stroške, vendarle sprejemljive. Tako stane najem apartmaja v Strunjanu v sezoni 40 mark, zunaj nje 30 mark, v ceni so všteti tudi stroški prenove. Cenejši so apartmaji v Nerezinah in Maredi. V Maredi stane najem zunaj glavne sezone 1400, med sezono 1800 tolarjev, v Nerezinah pa 1200 oziroma 1600 tolarjev, za sto tolarjev sta cenejša kontejner v Lanterni in počitniška prikolica v Fontani, medtem ko se najemnina za hišico v Čatežkih toplicah letos giba med 2000 in 280O tolarji, v tej ceni so zajete tudi vstopnice za kopališče. V LTH imajo še eno počitniško prikolico, ki pa je garažir-ana. Pripeljali so jo iz Bohinjske Bistrice, kjer je večjidel samevala, prihodnje leto jo nameravajo pridružiti prikolici ob hrvaški obali. Nanjo se delavci LTH zadnji dve leti spet radi vračajo. V počitniških zmogljivostih LTH na leto letuje povprečno 120 delavcev. V podjetju ne razmišljajo o prodaji, sploh ne zmogljivosti, ki jih imajo v Sloveniji, kakša usoda bo doletela apartmaje na Hrvaškem, pa je nemogoče predvideti. Če se bo le dalo, jih bodo obdržali. Po drugi strani pa tudi ne načrtujejo nakupa novih zmogljivosti. Delavci LTH torej dokaj kvalitetno in poceni počitniku- {'ejo. Najemnino plačajo z zamiram v dveh obrokih. Zanjo in še za kakšen prigrizek zraven naj bi zadoščal regres, ki ga bodo izplačali v treh delih. Prvi kos so že dobili, drugega bodo predvidoma konec julija, zadnjega pa mesec kasneje. • H. Jelovcan Šolniki dobijo panožno kolektivno pogodbo Ljubljana - V četrtek popoldne sta se na ministrstvu za šolstvo in šport sestali pogajalski skupini ministrstva ter sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ). Skupini, ki sta ju vodila minister dr. Slavko Gaber ter Janez Stergar, sta obravnavali predlog panožne kolektivne pogodbe za to dejavnost. Pogodba, ki jo v Sloveniji sklepamo prvič, obravnava zakonsko še neurejena vprašanje delovnopravnega in socialnega statusa zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Pogajanja so uspela, tako da bodo panožno kolektivno pogodbo predvidoma podpisali sredi avgusta in uveljavili s 1. septembrom. Podelili številne plakete in priznanja Jubilej Turističnega društva Kranjska Gora Gozd Martuljek, 18. julija - V hotelu Špik so svečano proslavili 90-letnico Turističnega društva Kranjska Gora. Minister za gospodarske dejavnosti Slovenije dr. Maks Tajnikar: "Turistično društvo Kranjska Gora ima pomembno mesto pri razvoju turizma." Letos praznuje Turistično društvo Kranjska Gora pomemben jubilej - 90-letnico svojega obstoja. Ob tem jubileju so pripravili vrsto prireditev, v hotelu Špik v Gozd Martuljku pa svečanost, na kateri so med drugim podelili priznanja društva. Kot je v uvodu poudaril predsednik društva Vojteh Budinek, je pred 90 leti na pobudo dr. Josipa Tičarja kranjskogorsko Letoviško društvo ustanovilo 32 Kranjsko-gorcev. Društvo je v Kranjski Gori uredilo kopeli, kasneje letno kopališče v Jasni, za kar so porabili vso turistično "doklado", kakor so tedaj imenovali turistično takso. Leta 1927 so odprli stalno informacijsko pisarno, leta 1934 ustanovili prvo smučarsko šolo in leto kasneje odprli smučišča. V prvih letih po drugi svetovni vojni je turistično društvo životarilo zaradi državne politike, kasneje, predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letin pa so v Kranjski Gori Riklijevi dnevi na Bledu zrasli številni hoteli, smučišča in tako je Kranjska Gora postala največje smučarsko središče v Jugoslaviji. Kranjskogorci so kmalu začeli sodelovati tudi s sosednjo Avstrijo in Italijo in skupaj pripravili številne turistične in športne prireditve. Med njimi tek treh dežel, pohod na tromejo, ki letos praznuje 15 let in ki se ga udeleži do 15 tisoč pohodnikov; in iz tega sodelovanja je zrasla tudi ideja o olimpijskih igrah treh dežel. V Kranjski Gori je že nekaj let politika turističnega razvoja povsem drugačna: usmerjajo se v manjše družinske penzione. Želijo dograditi prireditveno dvorano, posodobiti žičnice in zahtevajo, da zakonodajalec sprejme tak zakon o igrah na srečo, da igralniški denar ostane v kraju, kjer se tudi ustvarja. Casino HIT v Kranjski Gori Ea sodi med tri poslovno najbolj uspešne [itove igralnice. Minister za gospodarske dejavnost, dr. Maks Tajnikar pa je ob svečanosti ob jubileju društva poudaril izreden pomen, ki ga imajo v turističnem razvoju Slovenije društva, tudi kranjskogorsko. Turizem je v Sloveniji perspektivna gospodarska panoga, v katero se je veliko investiralo. Kranjska Gora, ki je postala sinonim za zimsko smučanje, pa naj se v tej smeri razvija tudi naprej. Ob visoki obletnici so podelili več priznanj posameznikom, društvom, ustanovam... Plakete so prejeli tudi nekdanji predsedniki društva: Janko Mežik, Tone Zidan, Vid Čeme, Anton Dulmin, Boris Oitzel, Franc Žerjav, Vojteh Budinek, Žarko Šanca in Jože Borštner. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič pa je društvu podelillpriznanje turistične zveze. • D. Sedej Bled tokrat brez ognjemeta Da ne bi jezera in obale še dodatno obremenjevali, je letošnje Riklijeve dneve pospremilo "samo" 15.000 lučk brez ognjemeta. Na Bledu so ta konec tedna potekali Riklijevi dnevi, včasih bolj znani kot Blejska noč. Tokrat so se prireditelji odločili, da prikažejo Riklijevo dobo oziroma t.i. "riklijanstvo". Vse tri večere so igralci gledališča Tone Čufar z Jesenic obiskovalcem prikazovali, kako je Arno-ld Rikli zdravil svoje paciente, kako so se do njih obnašali takratni Blejci, skratka prikazali so začetke turizma, ki je na Bledu do danes ostal glavna panoga. Tako segajo intenzivnejši začetki turizma v leto 1855, ko je švicarski higienični zdravnik Arnold Rikli tu zgradil kopališča in preproste lesene hišice ter začel zdraviti svoje paciente. Le-ti so bosi hodili na dolge sprehode, za kopanje uporabljali dva hladna vrelca z 10 stopinjami Celzija, poleg teh pa še tople in parne kopeli. K Riklijevemu načinu zdravljenja je sodilo še sončenje, vegetarijanska prehrana in masaža. Njegov moto je bil: voda opravi - vrednejši je zrak - najboljša je luč. Jasno je, da Rikli ni imel samo občudovalcev, ampak so se iz njegovega načina zdravljenja tudi norčevali, kar so na duhovit način skušali prikazati jeseniški gledališčniki. Poleg njih so na letošnjih Riklijevih dnevih za veselo razpoloženje veš čas skrbeli razni ansambli od narodnozabavnih do skupine Peruancev z latinsko-ameriško glasbo. Stojnice s trgovsko in gostinsko ponudbo so bile postavljene od Park hotela do Blegoša in so privabljale obiskovalce, ki so bili zlasti številni v soboto, ko je program popestrilo prižiganje 15.000 lučk v jajčnih lupinah, ki so zaplavale po jezeru. Ker pa so si Blejci toliko let prizadevali za čisto jezero, je Turistično društvo letos opustilo ognjemet, ki je bil na prejšnjih prireditvah sicer najatraktivnejša točka programa. Verjetno tudi lučke niso brez učinka na čistost jezera, zato bi v prihodnje kazalo raziskati, kdo ga bolj onesnažuje: z voskom zalite jajčne lupine ali pisane rakete in se glede na to in na vizualni učinek enih ali drugih odločiti: lučke ali ognjemet?« E. Gradnik Nov samo cenzus Lov na republiške štipendije je odprt Y Zavodu za zaposlovanje v Kranju, kjer sprejemajo vloge za republiške štipendije za naslednje šolsko oziroma študijsko leto, še ni navala Kranj, 19. julija - Vloge srednješolcev za republiške štipendije bodo v Zavodu za zaposlovanje sprejemali do 5. septembra, vloge študentov pa do konca septembra. Trenutno gneče še ni, zato v zavodu priporočajo vsem (zlasti srednješolcem), naj vloge čimprej oddajo, s tem bodo olajšali in pospešili tudi njihovo reševanje. Sicer pa v razpisu republiških štipendij za naslednje šolsko oziroma študijsko leto ni bistvenih novosti, spremenjen je le cenzus. Ta znaša za dijake in študente, nove štipendiste, ki se šolajo v domačem kraju, 26.500 tolarjev, za tiste, ki se vozijo ah bivajo od doma, pa 34.450 tolarjev. Za stare štipendiste je cenzus ugodnejši. Tako znaša za "domačine" 31.800 tolarjev, za "vozače" pa 41.340 tolarjev. Čeprav je osnovni cenzus za dobrih šest odstotkov višji, kot je bil lani, račun pokaže, da znaša le 29 odstotkov povprečne aprilske slovenske plače in da ta delež iz leta v leto vztrajno pada. Cenzus se namreč ravna po zajamčeni bruto plači v drugem četrtletju tega leta. Julija se je zajamčena plača dvignila, cenzus pa ne. Po višji zajamčeni plači pa bo izračunana štipendija in vsi dodatki nanjo. Osnovna štipendija za dijake, brez dodatkov za bivanje, učm uspeh in prevoz, bo v naslednjem šolskem letu znašala blizu devet tisočakov, za študente pa blizu enajst. Minimalna štipendija bo 1.395,90 tolarja. Med republiškimi Štipendijami so posebne obravnave deleženi Zoisovi štipendisti, to so izrazito intelektualno nadarjeni dijaki in študenti. V Zavodu za zaposlovanje v Kranju so že dobili 177 novih predlogov osnovnih šol za podelitev Zoisovih štipendij najboljšim osmošolcem, vendar so jih zaradi neizpolnjevanja strokovnih pogojev 53 zavrnili. V strokovni službi republiškega Zavoda za zaposlovanje so predlagali nekatere spremembe Pravilnika o štipendiranju, med drugim tudi drugačno obravnavo katastrskega dohodka. Ali bo pravilnik doživel spremembe (že pred novim šolskim oz. Študijskim letom), je odvisno predvsem od nove ministrice za delo. Nedorečena ostaja tudi še pobuda za proučitev sistema kreditiranja dijakov in študentov, ki bi odrešil predvsem tiste, ki rahlo presegajo štipendijski cenzus, ter pobuda, da bi socialno ogroženim družinam v univerzalnem otroškem dodatku, ki bo predvidoma zaživel 1996. leta, dodah ustrezno večji delež za šolajoče otroke. • H. Jelovčan Kolektivna pogodba o stanovanjskih dejavnostih Iztržek - plač v stanovanjskih podjetjih ne bo potrebno znižati Radovljica,14. julija - V prostorih Sindikalnega izobraževalnega centra sta pogajalski skupini GZS - Stanovanjskega združenja in Stanovanjske sekcije Združenja delodajalcev ter Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije slovesno podpisali kolektivno pogodbo stanovanjskih dejavnosti. Obe skupini sta pogajanja za panožno kolektivno pogodbo uspešno zaključili že 30. junija. Pred samim podpisom pa so, kar sicer ni ustaljena praksa, sprejeto besedilo predložili Ministrstvu za delo in ga zaprosili za mnenje. Tu so sicer imeli nekatere pripombe, ki pa so v glavnem redakcijske narave, le redke pa tudi vsebinske npr. 23. člen, ki govori o primerih nezakonitega odpuščanja z dela, je po mnenju Ministrstva stvar sodišča in ne sodi v kolektivno pogodbo. Tako je nastalo nekaj razlik med besedilom, ki so ga sprejeli člani pogajalskih skupin in besedilom, ki so ga v četrtek podpisali. Mag. Janez Frelih se je v imenu Združenja delodajalcev Slovenije - Stanovanjska sekcija skupinama zahvalil za izredno plodne dogovore in poudaril, da so panožno pogodbo pripravili v kratkem času treh tednov. Izrazil je upanje, da bo podpis pogodbe spodbuda vsem podjetjem, ki se ukvarjajo z nepremičninami. Tudi gospod Marjan Vrabec s Sindikata KSG je dejal, da so lahko vsi zadovoljni z doseženim konsenzom m obema pogajalskima skupinama izrazil priznanje za uspešno delo. Na vprašanje, kaj pomeni podpis panožne pogodbe za Gorenjsko je dejal, da tu obstajajo tri precej močna podjetja in sicer Domplan Jesenice, Staninvest Kranj, Alpdom Radovljica, konkurira pa še Obrtnik Škofja Loka - bistvo pogodbe je, da ne bo treba znižati plač v stanovanjskih podjetjih. Obenem je poudaril, da so v pogodbi iztržili maksimum, ki ga dovoljuje politika o plačah za leto 1994. • E. Gradnik Trgovsko podjetje, Titov trg 1,64220 Škofja Loka, Tel.: 064/621-581, Fax: 620-985 REZULTATI ŽREBANJA POLETNE AKCIJE NAMA ŠKOFJA LOKA -15.7.1994 IZŽREBANI KUPONI: 22485 27944 24391 28477 27359 29217 27421 29370 27902 29545 Z NJIMI LAHKO DVIGNETE BONE NA KREDITNEM ODDELKU VELEBLAGOVNICE NAMA ŠKOFJA LOKA. NASLEDNJE ŽREBANJE BO 19. AVGUSTA 1994. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v PremanturL V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled hkovna dela slikarja Avgusta Černigoja, V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba Maribor. Tudi v galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, avtor je Marko Pogačnik. V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta. VRBA - Prešernova' rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica, v prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataša Rozman z Brezij. Od 1. julija dalje je galerija Šivčeva hiša v popoldanskem času odprta od 17. do 19. ure, dopoldan pa od 10. do 12. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, avtorja Mirka Majerja. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja ingrafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA • V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji LoŠKega gradu je na ogled razstava likovnih del Henrika Marchela in Janeza Kneza. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. V okroglem stolpu je na ogled razstava oblačilna kultura na slovenskem V prodajni galeriji Mravljica na temo Slovenstvo razstavlja akademski shkar Kiar Meško. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. Kuharica sestre Vendeline SLOVENSKA MEŠČANSKA _KUHINJA_ Ljubljana - Pri Založbi Vale-Novak je pred kratkim izšla kuharska knjiga, katere avtorica je Marija lic, sestra Vendelina, deset let ravnateljica gospodinjsko-kmetijske šole na Koroškem, nato organizatorica kuharskih tečajev v Repnjah in sedaj na Brezjah. V Kuharici sestre Vendeline je zbranih več kot 300 jedilnikov, ki jih sestavlja več kot 1200 receptov. Kuharska knjiga je osnovana na jedilnikih, kar je v slovenski kuharski literaturi novost. Razvrščeni so glede na nosilno jed, na koncu pa sta dve kazali, po zvrsteh receptov in po abecedi. Jćdi in jedilniki ustrezajo srednjeevropskemu okusu, ker pa predstavlja slovensko 'boljšo* kuhinjo, so jo uredniki poimenovali tudi slovenska meščanska kuhinja. Knjigo je uredila Edvina Novak, oblikovala Ivana Kadivec, fotografije pa so delo Mihe Škerlepa. Ima 460 strani in 16 barvnih prilog. • M.A. Pred 4. Okarina etno festivalom V V DEDIŠČINA NAVDIHUJE SODOBNO USTVARJANJE Bled, 18. julija - Pretekli teden so v Okarini na Bledu predstavili že četrti Okarina etno festival, mednarodni festival etno glasbe, ki bo potekal med 12. in 19. avgustom v šestih slovenskih krajih: na Bledu, v Bovcu, Ljubljani, Mariboru, Metliki in Murski Soboti. Okarina etno festival se bo letos dogajal kar v šestih slovenskih krajih v treh glasbenih večerih. Na Bledu tokrat ne v Okarini, tako kot pretekla leta, temveč, ker organizatorji želijo, da festival ne bi izzvenel zgolj kot glasbeni dogodek, pred Festivalno dvorano. Nova lokacija in dejstvo, da za obisk prireditve ne bo potrebno plačati vstopnine, bosta na festival prav gotovo privabila večje število ljubiteljev tovrstne glasbe. Ti bodo lahko izbirali med tremi tematskimi večeri. V sredo, 17. avgusta, bo na Bledu Ciganski večer, kjer bo nastopila domača skupina Šukar in ciganska folklorna skupina Ando Drom iz Madžarske. V četrtek, 18. avgusta, bo Večer sosedov, predstavili se bosta skupini Tolovaj Mataj iz Slovenije in Compagnia Strumentale Tre Violini iz Italije. Zadnji dan prireditve, v petek, 19. avgusta, bo pred Festivalno dvorano Keltski večer. Takrat bodo nastopili Liffev Banks iz Irske in Bleizi Ruz iz Francije. V Ljubljani bo Okarina etno festival potekal 12., 13., in 14. avgusta (Večer sosedov, Ciganski večer, Keltski večer) na notranjem dvorišču ljubljanskega gradu, v Bovcu 13., 16., in 18. avgusta (Večer sosedov, Ciganski večer, Keltski večen, v Mariboru in Metliki pa od 15. do 17. avgusta. Skupaj bo v sedmih festivalskih dneh šestintrideset nastopov na šestih različnih prizoriščih. Organizatorji želijo, da bi festival prerasel zgolj glasbene okvire in da Instrumentalna in vokalna glasbena dediščina predstavlja veliko bogastvo slovenskega prostora. Posamezne oblike in ustvarjalni načini nas povezujejo tudi z drugimi podobnimi oblikami v bližnji in daljni soseščini, ustvarjalnost narodov in ljudstev na drugih kontinentih pa odpira možnosti za primerjave in nova spoznanja. V vseh primerih imamo opraviti z oblikami, ki so se kot inačice nekih starejših oblik razvijale vse do današnjih dni in se ohranile kot živi muzej zgodovinskega spomina alt Živo nadaljevanje nekega prejšnjega (prvotnega) ustvarjanja. Vendar pa instrumentalna in vokalna glasbena dediščina vstopa v naš sodobni svet iztekajočega se dvajsetega stoletja Še na en način: kot ustvarjalni motiv in iskanje na področju sodobnega glasbenega iskanja in ustvarjalnosti. Pravzaprav Imamo opraviti s pojavom, ki naj bi bil splošno značilen za vsa naša srečanja z dediščino v sodobnem svetu. Torej nt le ponavljanje Zgodovinskega spomina, temveč v enaki ali še večji meri tudi ustvarjanje novih oblik. (prof dr. Janez Bogataj) bi bile v prihodnjih letih vanj vključene tudi domače obrti in folklora, predvsem pa sodobno ustvarjanje, temelječe na zgodovinskem izročilu. Prvi korak je, kot so povedali na novinarski konferenci pretekli teden, razširitev dogajanja na vso Slovenijo. V prihodnosti pa želijo s festivalom ustvariti drugačen pogled na turizem, ki naj bi iz običajnih veselic prerasel v žlahtnejše in pestrejše preživljanje prostega časa. Morda tudi v obliki na domači obrti temelječih delavnic, ki bi pritegnile predvsem mlade. Sicer pa je prireditev tokrat podprla tudi državna blagajna. Za stroške, ki bodo po predračunu znašali vsaj 120.000 nemških mark, je Ministrstvo za "Morda se bo prenekateri udeležencev večerov in koncertov v okviru Okarina etno festivala spominjal svojih mladih let, ko smo vsi skupaj opazovali gosi, kako so odhajale k vaški mlaki, potoku alt reki. Ponosni gosji vratovi in predvsem njihovi zibajoči se podolgasti trupi spominjajo na podobo tradicionalne piščalt okarine. In to mednarodno ime za splošno znano glinasto piičal je izvedeno prav Iz italijanske besede "oca" in pomeni gosko. Okarino kot piičal Je izumil G. Doonati v letih 1860 -1880 in v Italiji sojo uporabljali odrasli kot pustno piščalko. Pri nas so jo od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne izdelovali zlasti štajerski lončarji,,." (prof. dr. Janez Bogataj) Zgodovina evropske vladarske rodbine HABSBURŽANI Ljubljana • Založba Mladinska knjiga je izdala slikovit zgodovinski esej in bogato dokumentarno berilo o najmočnejši evropski rodbini, ki je vladala 800 let in pustila neizbrisni pečat tudi slovenski zgodovini. kulturo namenilo 350.000 tolarjev, Ministrstvo za gospodarstvo pa 150.000. In še o nastopajočih. Skuina Šukar je začela delovati pred štirimi leti, profesionalno so se posvetih igranju predvsem ciganske ljudske glasbe. Njihov repertoar obsega tradicionalne ciganske pesmi z vseh območij Evrope. Izvajajo cigansko glasbo, prirejeno za tamburaški kvintet,pretežno so to tako imenovane poskočnice in balade o vsakdanjem življenju. Druga slovenska skupina na festivalu bo Tolovaj Mataj. Nastala je šele januarja letos in jo sestavljajo trije glasbeniki z večletnimi izkušnjami na področju tradicionalne in folk revival glasbe (Marino Kranjc, Dario Marušič in Roman Ravnic). Gradivo za svoj repertoar zajemajo v ljudski glasbi iz celotnega slovenskega etničnega prostora. Instrumentalna skupina Tri violine je predana raziskovanju in obujanju se vem oi talijanske goslaške tradicije, glasbene zvrsti, ki kaže zelo zanimive povezave z evropsko goslaško in italijansko baročno glasbo. S ploščo Matuzine je skupina leta 1990 naletela na velik uspeh pri kritikih in občinstvu, leta 1991 Ea prejela tudi nagrado zdru-enja Folkitalia, ki jo podeljujejo glasbeni kritiki. Skupini Bleizi Ruz, po slovensko rdeči volkovi, pravijo tudi ambasadorji bretonske kulture. V več kot dveh desetletjih dela so izdali sedem samostojnih plošč. Liffev Banks igrajo živahno, energično plesno glasbo in in pesmi, ki predstavljajo delček najboljšega v irski glasbi. Ciganska folklorna skupina Ando Drom (na cesti) iz Madžarske pa glede na to, da njeni člani izhajajo iz različnih delov madžarskega ciganskega prebivalstva, prikazuje širok niz stilov in variacij znotraj ciganske glasbe in kulture. Ob tradicionalni glasbi in plesih, ki jih izvajajo na avtentičen način, glasbeniki predstavljajo tudi svoje priredbe in skladbe, v katerih seznanjajo poslušalca s čustvovanjem in življenjem današnjih Ciganov in tako prikazujejo hkrati Živečo in originalno folkloro. • M. A. Knjigo Habsburžani so napisali Brigitte Vacha, VValter Pohl in Karel Vocelka. Gradivo je razporejeno v dvanajst časovno AUAlA£Xj KRANJ P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA otroške, ženske in moške konfekcije - pletenin, srajc, bluz OD20. 7. DO3.8.1994 znižane cene do 40% Veleblagovnica GLOBUS, blagovnica TINA in ostale prodajalne 46t*kACL» Kranj P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA IZDELKOV BENETTON znižane cene do 40% - GLOBUS Kranj -OD 18. 7. DO20.. S. 1994 r20% popust pri gotovinskem nakupu majic in srajc (kratek rokav) in bermud - \UAouxj GLOBUS Kranj zaokroženih poglavij, v katerih so prikazana posamezna zgodovinska obdobja in orisani posamezni vladarji: podoba njihovega javnega vladarskega delovanja, njihovih nazorov in tudi njihovega zasebnega življenja. Knjiga je dostopna širokemu krogu bralcev, pisana je poljudno, mestoma esejistično. Besedilo je povsod opremljeno s stvarnimi in zgovornimi podatki, pa tudi z bogatim slikovnim gradivom. V slovenščino sta ga prevedla Nada in Dušan Voglar, verze pa Gitica Jakopin. "Ravno s pojmi Podonavje, mnogonarodna država in srednja Evropa Habsburžani, čeprav že davno pokopani v dunajski Kapucinski grobnici, v nemškem Speverju, v španskem Escorialu, na Čeških Hradčanih in še kje drugje, živo segajo v sedanji čas in sedanja razpravljanja o prihodnosti," pravi prevajalec Dušan Voglar. "Del s Slovenci naseljenega ozemlja jim je prvič pripadel leta 1282. Okoli leta 1500 je bilo pod oblastjo Habsburžanov že skoraj vse takratno slovensko etnično ozemlje. Odtlej je bila usoda Slovencev, ki so se postopama in čez neštete ovire preoblikovali v narod, tesno in odločilno povezana z rastjo in upadanjem moči habsburške dinastije, z njenimi političnimi, kulturnimi in ideološkimi usmeritvami, z njenimi ravnanji glede teženj posameznih dežel tn narodov po večji samoupravnosti, svobodnosti in samostojnosti." • M.A. TRETJI KONCERT GROBLJE 1994 DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR Groblje - V okviru letošnjega 24. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe Groblje 1994 je zadnji torek v galeriji Jelovškovih fresk nastopil Domžalski komorni zbor z zborovodjem Karlom Leskovcem. Organizator in umetniški vodja tega festivala vsako leto povabita v Groblje tudi domačine. To so največkrat Komorni orkester Domžale - Kamnik, pa tudi tokratni gost na tretjem loškem koncertu • Domžalski komorni zbor v tem ni od muh. Ansambel je bil ustanovljen leta 1987. Iz majhne zasedbe je nastal 32-članska sestava ženskih in moških pevskih glasov, ki so tokrat prepevali v Grobljah. Pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca so nastopili že širom po Sloveniji. Poti pa so jih vodile tudi v tujino, v Avstrijo in Italijo, kjer so zastopali Slovenijo na 16. mednarodnem pevskem festivalu skupnosti Alpe - Adria. Lanko leto (1993) so sodelovali na slovenskem državnem tekmovanju Naša pesem '93 v Ljubljani. Kljub hudi konkurenci so osvojili zlato odličje. Dirigent pa je prejel posebno priznanje za najbolje izvedeno obvezno pesem na tem tekmovanju. V prvem delu grobeljskega koncerta so nastopili s skladbami za mešane zbore Gallusa, Regerja, Poulenca, Kogoja, Uroša Kreka in Hruškovskega, v drugem delu pa z različnimi obdelavami -priredbami m harmonizacijami - slovenske ljudske pesmi. Te so napisali skladatelji Emil Adamič, Luka Kramolc, Zdravko švikaršič, France Marolt, Lojze Lebič, Samo Vremšak, Tomaž Habe in Matija Tome. V dodatkih pa smo slišali še dvoje zborov Antona Foersterja in Zdravka Švikaršiča, V tem delu so se zboru pridružili še štirje pevski solisti kar iz vrst samega zbora: sopranistka Nina Kompare, altistka Marta Starbek, tenorist Andrej Leveč in najbolj uspešen med njimi, odličen ljubljanski basist Zoran Potočan. Po zaslugi odlično ubranega Domžalskega komornega zbora in njegovega zborovodje Karla Leskovca smo v prvem delu njihovega nastopa slišali vsaj tri odlično izvedene zborovske skladbe Maxa Regerja, Francisa Poulenca in Ivana Hrušovskega. Zbor je dokazal, da je za izvedbe bodisi obveznih bodisi sodobnih glasbenih zapisov zasluženo prejel že omenjene nagrade. Vrhunec tega koncerta v čudovitem okolju Jelovškovih vresk pa je bil nedvomno v drugem delu. Domžalsko-kamniški kot, kot mu radi rečejo domačini, je tako znova dokazal, da z organizacijo mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v Grobljah pri Domžalah plemeniti in združuje tako poklicne kot ljubiteljske glasbenike. Med te - druge pa prav gotovo sodi tudi Domžalski komorni zbor z zborovodjem Karlom Leskovcem. • F. K. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Slovenska naftna družba Petrol pred lastninjenjem V javno prodajo več kot tretjina Petrola Država je določila svoj lastninski delež - Načrt lastninjenja je pripravljen - Petrol seje vključil v sanacijo lendavske Nafte Ljubljana, 18. julija - Slovenska naftna družba Petrol je tik pred lastninskim preoblikovanjem, zato so vodilni predstavniki na čelu z generalnim direktorjem gospodom Francem Premkom v petek na novinarski konferenci predstavili načrt lastninjenja in hkrati javnost tudi informirali o vključevanju Petrola pri snaciji podjetja Nafta Lendava. Začetek lastninjenja predvidoma oktobra Petrol je pred kratkim zaključil pogajanja z državo, vlada pa je pred kratkim sprejela zakon, s katerim bo postala 15,7-odstotni lastnik Petrola. V Petrolu imajo sicer že pripravljen načrt lastninjenja, ki pa ga mora še potrditi Agencija za privatizacijo. Trenutno ima Petrol v hiši tudi revizijsko službo SDK, ki naj bi predvidoma svoje delo končala še ta mesec ah pa v začetku avgusta. Če v poročilu ne bo bistvenih pripomb na finančno poslovanje Petrola, bodo lahko načrt lastninjenja agenciji predložili v začetku septembra, lastninjenje pa bi se tako lahko začelo predvidoma oktobra. Predstavniki Petrola pri reviziji sicer ne pričakujejo posebnih težav, sicer pa so z uslužbenci SDK, ki jo opravljajo stalno v operativnih stikih. Po zelo posplošeni oceni naj bi bil Petrol vreden okoli 370 milijonov mark, za natančno številko pa bo potrebno počakati na potrditev agencije. Če odštejemo delež države, ostane za lastninjenje še 84,3 odstotka Petrola. Po načrtu lastninjenja naj bi od tega celotnega deleža 10 odstotkov šlo v pokojninski sklad, 10 odstotkov v odškodninski sklad, 20 odstotkov v sklad za razvoj, 20 odstotkov naj bi lastninili z notranjim odkupom, za interno odprodajo bi namenili od 3 do S odstotkov, ostali delež med 35 in 37 odstotki pa bo namenjen javni prodaji, torej tudi lastnikom certifikatov, ki bodo za vlaganje v Petrol počakati še do oktobra. Sedanji predpisi ne omogočajo, da bi v Petrolu, ki je do lastninjenja še družbeno podjetje imeli svoj lastninski delež tudi tuji partnerji, čeprav Petrol z nekaterimi uspešno sodeluje že dalj časa, vendar na osnovi povsem jasno definiranih poslovnih odnosov. Sanacija lendavske Nafte Sanacija lendavske Nafte, ki je že dlje časa v hudih težavah, ni povezana z lastninskim deležem, ki ga bo v Petrolu imela država, vendar pa časovno sovpada s procesom lastninjenja. V Petrolu so tudi sicer ocenili, da je s poslovnega vidika dobro, če sodelujejo pri sanaciji, zato so takoj pristali na pogajanja z vlado, ki je tudi že posredovala pismo o namerah. Petrol naj bi Podiplomski študij na kranjskem območju Kranj, 18. julija - Podjetje Sava iz Kranja bo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani organiziralo specialistični študij managementa na lokaciji Kranja. Vodja študija je docent dr. Rudi Rozman. Na sestanku v prostorih Save Kranj je podrobno predstavil program. Gre za podiplomski študij - za specialistični študij managementa. To ni magistrski študij, temveč gre za drugo obliko, namreč za to, da v podjetjih vodilni znajo vzgajati ljudi, da znajo delati. Kot je poudaril Rudi Rozman, danes vodilne izobražujejo tako, da izpostavijo problem in povedo, kako se ga reši, managerji pa morajo iskati problem in ljudi, s katerimi bodo ta problem rešili. Bistveno je managerje učiti managerskega dela, pridobiti zaokroženo znanje in razvijati ustrezne sposobnosti s področja managementa. Program izhaja iz namena izobraževanja in iz dela managerjev, ki jim je namenjen. Obsega deset področij ali predmetov, ki jih vsebinsko lahko povežemo v štiri skupine - prva dva, ki predstavljata uvod v specializacijo, zatem štirje, ki so gledani v Širšem smislu kot metodološki, trije, ki so povezani s poslovnimi funkcijami z vidika managementa in zadnji, ki spet poveže poslovne funkcije in poslovne enote v celoto. Nosilci navedenih predmetov in njihovi sodelavci so priznani učitelji in strokovnjaki, ki uspešno povezujejo teorijo in prakso posameznih področij. V primerjavi z magistrskim študijem iz poslovodenja in organizacije je specialistični študij krajši, intenzivnejši in bolj praktično usmerjen ter z večjim obsegom neposrednih managerskih ali managerjem prilagojenih predmetov. Predvsem pa je poudarek dan pridobivanju temeljnega teoretičnega znanja in prav posebej uporabi tega znanja v praksi. Skupina na kranjskem področju naj bi vključevala 15 do 30 kandidatov. Študij naj bi se predvidoma začel jeseni. Za podrobnejše informacije pa se obrnite na ljubljansko Ekonomsko fakulteto ali na Savo Kranj. • Š.V. Majske plače višje za več kot odstotek in pol Bruto in neto plače so se v letošnjem maju v primerjavi z aprilom najbolj povečale v gospodarstvu, kjer so bile bruto izpčila višja za 1,9 v negospodarskih dejavnostih pa za 1,2 odstotka. Približno takšno razmerje je tudi pri neto plačah, ki so se v fospodarstvu povišale za 1,7, v negospodarstvu pa za 1,3 odstotka, o izračunih zavoda RS za statistiko je povprečni bruto osebni dohodek v Sloveniji maja znašal 91.209 tolarjev in neto plača 58.006 tolarjev. Plače so bile kar občutno višje v negospodarskih dejavnostih (104.291 tolarjev bruto, oziroma 65.193 tolarjev neto) kot pa v gospodarstvu (87.150 tolarjev bruto in 55.776 tolarjev neto). V primerjavi z letošnjim petmesečnim obdobjem so tako osebni dohodki zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah za nekaj tisočakov višji. V primerjavi s povprečjem lanskega leta so se letošnje majske bruto plače povišale za 20,9 odstotka, od tega v gospodarstvu za 23,7 odstotka, v negospodarstvu pa skoraj pol manj (12,1 odstotka). Neto plače so bile skupaj višje 23,9 odstotka, povišanje v gospodarstvu je bilo 26,8-odstotno in v negospodarstvu 14,8-odstotno. • M.G. Petrol je po nekaj letih začel urejevati tudi odnose s HrvaŠko Ino. Potem ko je bil nakup nafte do osamosvojitve vezan pretežno na jugoslovanske rafinerije, pretežno Inine, je Petrol v zadnjih letih nakupoval na trgih, s katerimi so zaceli poslovati že ob koncu osemdesetih let Od Ine so za dobavo nafte zahtevali enake pogoje, kot so tih Imeli prt drugih dobaviteljih, v zadnjem času pa so uspeli rešiti še dve vprašanji Petrol se je obvezal dati garancijo za plačilo kondezata za lendavsko Nafto, hkrati pa bo določene količine naftnih derivatov (predvidoma po 20.000 ton v juliju in avgustu) nakupili v reški rafineriji, ki jo bodo v kratkem začeli posodabljati, nakar bo začela proizvajati goriva, ki bodo ustrezala evropskim standardom. z vplačilom dodatnega kapitala v Nafto postal njen večinski lastnik, predvsem pa je pomembno, da bo zagotovil nemoteno proizvodnjo, ki stoji že cele tri mesece. Hrvaška INA je namreč zaradi nezmožnosti finančnega poslovanja v Nafti skupaj z jadranskim naftovodom ustavila dobavo kondenzata. Kljubtemu da projekt sanacije Nafte ne bo narejen pred koncem leta naj bi s sanacijo v treh do štirih letih rafinerijo usposobili do te mere, da bi lahko zagotavljala standarde o kvaliteti goriv v Evropi, razen, če za projekt sanacije ne bodo našli ustreznega partnerja, kar pa je po sedanjih ugotovitvah malo verjetno. Ocena potrebnih investicij za ekološko sanacijo rafinerije, ki zagotavlja približno tretjino v Sloveniji potrebnih motornih goriv, znaša okoli 40 milijonov dolarjev. Predstavniki Petrola se trenutno intenzivno pogovarjajo z vodstvom Lendave in tudi s predstavniki vlade, saj bodo poleg proizvodnje zagotovili tudi socialno varnost za zaposlene, ki So v petek tudi prejeli osebne dohodke. Poslovni rezultat v okviru načrtov Generalni direktor Petrola Franc Premk je na petkovi novinarski konferenci med dru- gim povedal, da se letošnji poslovni rezultati gibljejo v predvidenih okvirih. Fizični obseg poslovanja se je v primerjavi z lanskim letom povečal za osem odstotkov, manj zadovoljni pa so s finančnim rezultatom. Zabeležili so povečanje prodaje belih derivatov (bencina, plinskega olja in ekstra lahkega plinskega olja) in zmanjšanje prodaje tako imenovanih črnih derivatov, ki jih izpodriva zemeljski plin. Fizični obseg poslovanja so uspeli povečati predvsem z modernizacijo in rekonstrukcijo bencinskih servisov in ponudbo dodatnega programa. Opažajo, da se na njihovih bencinskih servisih predvsem zaradi ugodnih cen goriv poleg domačih kupcev ustavljajo tudi Avstrijci, Madžari, Italijani in Hrvatje, saj je pri njih gorivo bistveno dražje. Cena surove nafte se je v zadnjem času kar občutno povečala, hkrati pa se je precej znižal tečaj dolarja, vendar ne tako, kot se je povečala cena surove nafte. Petrol je tako že vložil predlog za povečanje cene motornih goriv, na katerega mora vlada odgovoriti v tridesetih dneh, upajo pa, da ga bodo obravnavah še pred dopusti. • M. Gregorič OMV Istra obnavlja bencinske servise Delniška družba Istrabenz je sicer nastala že daljnega leta 1948, ustanovljena pa je bila z namenom, da bi trgovala z nafto in naftnimi derivati na območju slovenske Istre. Družba je z leti začela posegati v celoten gospodarski prostor Slovenije in tudi v tujino. Poslovno in kapitalsko je družba povezana z OMV iz Avstrije, s hrvaško naftno družbo INA in s podjetjem SIAD iz Italije, ima pa tudi vrsto referenčnih domačih in tujih partnerjev. Istrabenz je pred dvema letoma dokapitalizirala svoje premoženje z vložkom OMV z Dunaja in INA Zagreb ter se preimenovala v OMV Istra Koper, ki je tudi postalo največje podjetje v družbi Istrabenz. V kapitalski povezavi je Istrabenz obdržal večinski delež. Pokritost z bencinskimi servisi je sicer največja v zahodnem delu države, vendar so si za cilj zastavili pokritost v vsej državi in s tem 30-odstotni prodajni delež, hkrati pa tudi širitev v hrvaški Istri. Tam imajo trenutno pet prodajnih mest, medtem ko jih je v Sloveniji 59. Bencinski servisi so opremljeni z nasodobnejšo evropsko tehnologijo, s katero je zagotovljen ekološko varen zaprt sistem pretakanja goriva, povsod pa imajo v prodaji goriva evropske kvalitete eurosuper in eurodiesel, ki vsebuje manj kot 0,3 odstotka žvepla. Poleg tega, da je OMV Istra pred kratkim odprl prenovljena bencinska servisa ob avtocesti Ljubljana - Razdrto, sta se jim pridružila še dva in sicer v Gornjih Ložinah pri Kočevju ter v Ormožu. • M. G. Lekova zdravila že letos v ZDA Ljubljanski Lek je v prejšnji teden uspešno prestal inšpekcijo, ki jo je opravila ameriška uprava za hrano in zdravila FDA (Food and Drug Administration) v Lekovih proizvodnih obratih v Ljubljani. Inšpekcija je trajala deset dni in je eden najzahtevnejših preizkusov, ki ga moraio uspešno opraviti izdelovalci zdravil, ki želijo s svojimi izdelki prodreti na trg Združenih držav Amerike. Inšpektorji so ugotovili, da so obrati v Leku in proizvodna ter registracijska dokumentacija v skladu z zahtevanimi standardi. To pomeni, da bo Lek lahko že v letošnjem letu začel z izvozom zdravil v ZDA, predvidevajo pa tudi, da bo prav tako že letos to postal njihov drugi najpomembnejši trg. Pomembno je, da je bila inšpekcija FDA prva take vrste pri nas in tudi prva v deželah, ki jih Američani uvrščajo v Vzhodno EvTopo. Lek bo tako prvi proizvajalec zdravil s tega področja, ki bo svoja zdravila prodajal v ZDA, poleg tega pa bodo ta zahtevni trg še naprej oskrbovali tudi s farmacevtskimi učinkovinami, po katerih so tam poznani in uveljavljeni že petnajst let. • M.G. Priznanje nizozemskemu podjetju SKIL Ljubljana, 18. julija • V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je njen predsednik Dagmar Šuster podelil priznanje poslovnemu partnerju Iskre ERO - podjetju SKIL z Nizozemske za 20-letno sodelovanje. Iskra Električna orodja je pomemben svetovni proizvajalec električnega orodja z dolgoletno tradicijo proizvodnje električnih strojev in naprav za obdelavo lesa, kovine m kamna za profesionalno in hoby uporabo. Eden najpomembnejših korakov v razvoju Iskre ERO je bil storjen leta 1973, ko je bila podpisana kooperacijska pogodba s podjetjem SKIL. Pogodba temelji na enakovrednem partnerskem odnosu, tako da si izmenjujejo produkte. SKIL je vključil v svoj prodajni program štiri družine izdelkov, ki so rezultat razvoja in jih proizvajajo pod znamko SKIL, oni pa s svojimi izdelki pod Iskri no blagovno znamko dobavljajo izdelke, ki dopolnjujejo Iskrin program. Podjetje SKIL Evropa je ameriška firma, ki deluje v okviru mednarodne kooperacije Emerson Elektric in je vodilni svetovni proizvajalec električnega orodja. SKIL Evropa na Nizozemskem pa tržno pokriva Evropo in ima tudi lastno proizvodnjo. V 20-letnem sodelovanju je Iskra za SKIL izdelala več kot 2 milijona strojev svetovne kakovosti. Pomemben trenutek v medsebojnih odnosih je bil v času razpada Jugoslavije, saj je Iskra ERO izgubila več kot polovico trga za lastne proizvode. Dagmar Šuster je v svojem govoru poudaril, da je tuji partner, ki prejme priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za tako dolgo in uspešno sodelovanje s slovenskim podjetjem, najboljši promotor vitalne sposobnosti slovenskega gospodarstva, saj lahko z rezultati medsebojnega sodelovanja pokaže in dokaže, da ima slovensko gospodarstvo vrsto sposobnih in kakovostnih podjetij. Podjetje SKIL je dobilo priznanje v obliki mosta, ki vedno povezuje ljudi, partnerje, gospodarstva, države in je delo uglednega akademskega kiparja Janeza Boljke. • Š.V. BANČNI NASVET Število uporabnikov bančnih avtomatov v Gorenjski banki skokovito narašča. Ob tem pa je treba povedati, da bančni avtomat ne omogoča le dviga gotovine, pač pa ima tudi druge funkcije. Torej, zakaj čakati v vrsti pred bančnim okencem, če lahko plačilo obveznosti s položnico (obrazec SDK 10) In polog gotovine na svoj tekočI račun ob kateremkoli času opravite tudi preko bančnega avtomata. Navedeni dve storitvi lahko že opravite preko bančnega avtomata v Bohinjski Bistrici in v ekspozituri Globus v Kranju, postopoma preko leta pa bo Gorenjska banka opravljanje teh storitev omogočila tudi na preostalih sedmih že nameščenih bančnih avtomatih in prav tako na načrtovanih novih petih lokacijah in sicer^Planina v Kranju, Plavž na Jesenicah, v Škofji Loto' Trata in Žiri in v ekspozituri pri Tržiču. Kako ravnati? Po izvršeni identifikaciji, ki je enaka pri dvigu gotovine preko bančnega avtomata, na ponuđenom ekranu izberite tipko "druge storitve". Bančni avtomat vam bo ponudil dve možnosti, polog gotovine na tekoči račun ali sprejem plačilnih nalogov. Po vaši izbiri za eno izmed storitev se odpre predal, iz katerega boste vzeli ovojnico. Vanjo boste vstavili položnice za plačilo obveznosti ali pa gotovino, ki jo polagate na tekoči račun. Zalepljeno ovojnico vstavite v režo bančnega avtomata in ko vam avtomat vrne vašo kartico in izda potrdilo o opravljeni storitvi, je vaše delo opravljeno. Pred uporabo teh novih storitev vas prosimo, da se seznanite s "splošnimi pogoji poslovanja za storitev depozit na bančnem avtomatu", ki so vam na voljo v enotah naše banke. Seznanitev boste potrdili s podpisom izjave, preden boste prvič opravili tovrstni storitvi, v katerikoli enoti banke, shranjena pa bo v matični enoti, ki hrani evidenco o vašem tekočem računu. Vsi dokumenti oddani do konca poslovnega časa enote bodo obdelani istega dne, seveda le pod pogojem, da v primeru plačil vaših obveznosti razpolagate s kritjem na tekočem računu. V nasprotnem primeru vam bo banka neizvršena plačila (položnice) vrnila na vaš naslov, uporabljene dokumente pa shranila v dosje vašega tekočega računa, ki jih boste lahko ob prvi priložnosti dvignili. V dogovoru z bančnim delavcem pa vam jih bomo posredovali tudi po pošti na vaš naslov. Gorenjska 6y Banka Banka s posluhom POSLI IN FINANCE UREJA: MARU A VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Ford Fiesta 1.4 GHIA DRUŽINSKO POVPREČJE Pri Fordu se najmanjši model že celo vrstro let imenuje fiesta in različica z najboljšo opremo nosi oznako Ghia. Tretja generacija Geste je letos doživela nekaj manjših tehničnih sprememb, v osnovi pa je ta priljubljeni avtomobil svojo življenjsko jesen dočakal brez vidnejših popravkov. S tem nikakor ne mislim, da i"e fiesta avtomobil zrel za odpis. *rej nasprotno, saj so še vedno dokaj mladostne oblikovne poteze dovolj privlačne in dovolj okrogle, da se tudi po petih letih fiesta še lahko kosa s konkurenco, ki je v tem avtomobilskem razredu seveda ne manjka. V celem zunanja podoba sploh ni posebno pretresljiva, vendar dovolj razpoznavna v svoji kombilimuzinski obliki in tri ali petvratni karoserijski izvedbi, pri čemer ob paketu opreme ghia pride v poštev samo slednja. To pomeni, da je fiesta lahko tudi manjši družinski avtomobil, če otroci še niso preveliki in če potrebe po družinski prtljagi niso pretirane. Notranjost potniškega prostora je dobro izkoriščena, sprednja sedeža sta solidna, zadnja klop pa deljiva v razmerju 60/40. Prtljažni prostor sicer ni vznemirljivo velik, predvsem pa mu manjka nekaj globine, vendar kot že rečeno, za manjše kose prtljage povsem zadosten. HVAUMO: udobje - prednja sedeža - serijska oprema; GRAJAMO: po višini nenastavljiv volan -lahek zadek - končna hitrost Zadek: povprečen družinski prtljažnik Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTU ali vBISmOJU. NUDIMO: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in drugih dobrot. Zabava vas ansambel TIK TAK S PEVKO DAM J ANO GOLAVŠEK. Rezervacije po telefonu 79-60 ali teletu 741-550 Tisto, kar bolj zbode v oči, je plastika na armaturni plošči, ki je zaradi svoje trdote videti precej cenena, ob tem, da je voznikovo delovno mesto vsekakor uporabno in pregledno pa si manjši minus zasluži volanski obroč, ki je sicer odlično oprijemljiv, žal pa precej visok in po višini nenastavljiv. Serijske opreme je v tej fiesti dovolj. Stekla v sprednjih vratih so elektrificirana, vzvratni ogledali (ročno) nastavljivi od znotraj, odpiranje prtljažnih vrat je izvedljivo tudi iz kabine, na strehi je ročno vodljivo sončno okno, ki pa v vročih poletnih dneh zagotovo ni najboljša rešitev, ker nima ustreznega zasenčenja, vsa vrata zaklepa osrednja ključavnica, v notranjosti pa je tudi vsa predpriprava za vgraditev radio-kasetofona. Fiesta z opremo ghia je trenutno edina, ki ima pod motornim pokrovom 1,4- litrski štirivaljnik z močjo 70 KM. To je preizkušen agregat v letošnjem modelu zaradi boljše izolacije nekaj tišji, precej prožen in nekoliko neodločen pri hitrem pospeševanju in za malenkost prešibek za spodobnejšo končno hitrost. Lega na cesti je pri tem avtomobilu dobra, ne pa povsem zadovoljiva, česar so delno krive tudi zavore, ki so POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT AvALPO i PRODAJA IN SERVIS C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16. VOZILA f ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM Skupina Volkswagen MEŠETAR Prejšnji teden smo objavili razpredelnico stroškov za izračun cene delovne ure pri uporabi motorne kosilnice, ki jo je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. Tokrat objavljamo stroške uporabe snopopovezovalke, ki so prilagojene tako, da jih jih je mogoče prirediti tudi različnim stopnjam izkoriščenosti: Ford fiesta 1.4 ghia: še vedno privlačen avtomobil pri testnem avtomobilu prijemale nekoliko neenakomerno, pri hitri vožnji skozi ovinke pa je dovolj očitna lahkost fiesti-nega zadka. Vendar pa so to res lastnosti, ki jih opazi zahtevnejši voznik, ostalim pa bolje ostane v spominu lahkotnost upravljanja z volanom, petstopenjskim menjalnikom in dostopnimi stikali ter ročicami. CENA do registracije: 23.350 DEM (Summit Motors, Ljubljana) Potniški prostor udobje, dobra oprema in neugledna plastika. d o o mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT alLEASING NOVO! rmrtno Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o i CIU !N CAS POTOVANJA, i PRIJAVE i DATUM 1 ODHODA jOH| JPREVOZ I GOSTINSKE J STORITVE I MEDUUN • UlNiAN J P1ZZERMA DAJtETeL: 221 -051 pomlad I II.200SIT USTNI J NAR0OU1 OPIS POTOVANJA DOPUST ZA JAHALCE, TENISAČE, JADRALCE KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ SPECIALITETE MENU ODPRTO PfZZEKIJA OAJtE KRANJ 1 POD JELENOVIM KLANCEM pintnSCANCLODOJii, PEČENKA IZ KRUŠNE PECI 550 SIT VSAKDAN 12 04 Pl - IIP DOSTAVA 8-02 TEL: 221-051 &0STILNA JAMA TEL4M25 BI IDOMAČA KUHINJA. DOPOLDANSKA MALICE, NEDELJSKA KOSILA, SPECIJALITETE NaTaKU IEMUSU KOSKA 7M SIT 0DP0N.D0S0I. OD 6.00 13. NED. 6 20 Slednje pa je tudi bistvo fiesti-nih adutov, ki bodo zadovoljevali lastnike do takrat, ko se bodo v Koelnu izmislili novo fiesto. SNOPOVEZALKA Nabavna vrednost 257.300 SIT 257.300 SIT FIKSNI STROŠKI: Amortizacija (%) Tekoče in invest. vzdr. (%) • 7 1,5 18.011 SIT 3 860 SIT 8,5 21.871 SIT 3 7.71» SIT Skupaj Pri letni izkor. ur: 30 21.871 SIT 729 SIT/uro 29.590 SIT 60 493 SIT/uro VARIABILNI STROŠKI: Delo za vzdrževanje ure/uro 0,06 Vrvica 1,2 k& uro 374,1 lSIT/uro 550SIT/kg 22 SIT' uro 660 SIT/uro 22 SIT/uro 660 SIT/uro Skupaj 682 SIT/uro 682 SIT'uro STROS. SNOPOVEZAL 1.411 SIT/uro 1.176 SIT/uro TEHNIČNI PODATKI: kombilimuzina s petimi vrati in spredaj nameščenim motorjem, pogon na prednji kolesi. Motor štirivaljni, štiritaktni, 1392 ccm, 71 KM pri 5600 vrti min, elektronski enotočk-ovni vbrizg goriva, tristez-ni uravnavam katalizator. Mere: dolžina 3791 mm, širina 1605 mm, višina 1389 mm. Najvišja hitrost: 162 km/h (tovarna), 159 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,6/7,3/ 8,2 I neosvinčenega 95 okt. goriva. Poraba na testu: 8,11. • M. Gregorič rlAJBOUlSKAR ČASOnSIUGOREIUSREN: GLA8 Z vlakom na Pivo in cvetje Za obiskovalce prireditve Pivo in cvetje v Laškem, ki se je začela v nedeljo in bo trajala do 24. julija, so Slovenske železnice pripravile posebne ugodnosti za tiste, ki se bodo na prireditev odpeljali z vlakom. Tako bodo potniki pri nakupu povratne vozovnice lahko izkoristili 40-odstotni popust, za skupine mladih do starosti 26 let in upokojence ter starejše od 60 let pa velja 50-odstotni popust. Za prevoz na prireditev so v soboto in nedeljo 23. in 24. julija organizirani posebni vlaki. Na relaciji med Celjem in Laškim bo od 17. do 23. ure ter od 1. do 6. ure vozil posebni vlak in sicer vsake pol ure, če pa bo potrebno tudi na 15 minut, med Rimskimi Toplicami in Laškim pa prav tako na pol ure od 17.15 do 22.45 in od 1. do 4. ure zjutraj. Za tiste, ki se ne bodo mogli odreči pokušnji odličnega laškega piva zato nasvet: avto naj ostane doma, v Laško pa tokrat z vlakom. • M.G. Kopalni vlak od Maribora do Kopra V soboto je na relaciji od Maribora do Kopra in nazaj začel poskusno voziti kopalni vlak. Vlak odpelje iz Maribora ob četrti uri zjutraj, iz Celja minuto čez peto, iz Zidanega mosta ob 5.27 in iz Ljubljane ob 6.26. Iz Kopra se vlak vrača ob dvajseti uri, v Ljubljano prispe ob 22.19, Zidani most 23.18, Celje 23.44 in v Maribbor petnajst minut pred eno zjutraj. Za vožnjo s tem vlakom so Slovenske železnice pripravile 40-odstotni popust za povratno vozovnico, 50-odstotni popust za skupine mladih do 26. leta ter za skupine upokojencev in starejših od 60 let. Z družinskim 40-odstotnim popustom lahko potujejo starši z otroki nad 15 let, če se izkažejo z izkaznico za družine, za otroke do 15 let pa je potovanje v tem primeru brezplačno. Z eno izkaznico lahko potuje do 15 oseb. Če bo dovolj zanimanja, bo kopalni vlak iz Maribora do Kopra vozil vsako soboto do konca počitnic. • M.G. Teden barv od 18. do 23. julija. 10 % POPUST: -TOP CLEAN - čistila, -ARAL - laki za parket in pluto, notranje disperzijske barve Krautol, -TANIN - premazi za zaščito lesa in akrilne lak-lazure Biotan. POSEBNA PONUDBA SVEŽINA- belež 30 kg 1.999,00 SIT TKK - Tekapur 750 ml 742,00 SIT Heliokril 300 ml 253,00 SIT ŽIMA - grt. čopičev Kaizer, 3/1 , 454,00 SIT IGM - fasadna barva Eko - bela, 23 kg 1.551,00 SIT podlaga za Eko - belo, 5 kg 1.424,00 SIT ^MERKUR NOVO v TC Dom Naklo! Točenje barv za zaščito lesa V embalažo, ki jo kupec prinese s seboj. ti A 535,00 SIT/kg M I 770,00 SIT/kg LESOL, oreh, palisander in mahagonij 635,00 SIT/kg BELTON, tik, oreh in palisander BELTOP, oreh in palisander Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje! Popusti iz posebne ponudbe veljajo v Tednu barv za takojšnja plačila ali na posojilo. v_____J VREME Zo danes nam vremenostovct napoveduje!© tokrat kor dobrodošlo poslabšanje vranu ipodavtnainUBtrlnonaibls^ razjasnilo In zopet posijalo "ti LUNINE SPREMEMBE |e v soboto prvi kroječ iostopillob 21.56, bo j bi bito do ^ losteofl peli« Ib«, ker se bo zgodilo* potok, ob 2116, po Htf scniaveoi vrenoiskooi kllocf snio »dol. Prov mrzlo lojbri u bo, sprat po, do bo podlo vso) nekaj dtijo. »topoma " sonce. Glasba za tretje tisočletje Kranj, 18. julija - Kdo ve, zakaj se je v petek zvečer na dvorišču gradu Kieselstein zbralo le malo navdušencev nad drugačno glasbo. Znani slovenski glasbenik Lado Jakša pravi, da je tovrstna muzika sinteza akustičnega in elektronskega zvoka, ki ima za naše razmere v tej zvrsti dokaj zahtevno kompozicijsko in predvsem harmonsko zgradbo; odlikuje jo natančna instrumentalna izvedba, bogat zvok ter zanimiva obdelava avtorske glasbene tematike. Kakorkoli že, v Kieselsteinu je nastopila skupina Labirint. To sta kitarist Uroš Rakovec in njegov brat, klaviaturist Domen Rakovec, ki se je v petek izkazal tudi kot izvrsten pevec. Kot gosta sta na koncertu sodelovala tudi pevka Metka Trdin in kitarist J odi Gazvoda. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Tokrat pa, žal, nismo imeli sreče. Kljub temu da ste imeli kar širinajst dni časa za ugibanje, pa odgovorov nismo prejeli kaj več. Tisti torek smo namreč objavili staro razglednico, ki je bila sestavljena iz več fotografij. Verjetno pri tisku niso bile dovolj jasne, pa smo tako prejeli en sam pravilen odgovor na vprašanje, katero vas na Gorenjskem slike prikazujejo. Tokrat bomo razglednico objavili še enkrat in sicer en sam njen del. Morda bo več sreče, predvsem za pet tistih, ki jim bo žreb določil nagrado v vrednosti po 1.000 tolarjev. Naj za pomoč povemo, da stoji vas na osrednjem Gorenjskem in ima, kot toliko slovenskih vasi, svoj spodnji ki zgornji del. Odgovore pošljite do petka, 22. julija, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pri žrebu bomo upoštevali tudi odgovor, ki smo ga že prejeli. Nekaj bralcev nas je v petek obvestilo, da so prejeli izvod Gorenjskega glasa s slabo natisnjeno 18. stranjo časopisa, na kateri smo v Panorami objavili nagradno kriianko. Vljudno se opravičujemo reševalcem križanke, ki ste imeli nekaj težav zaradi črt, ki so se v liku križanke videle slabše. Ker pa so bili opisi v križanki brezhibni, smo prepričani, da končne rešitve (nagradnega gesla pokrovitelja, podjetja OMEGA Kranj, Ručigajeva 31) ni bilo težko sestaviti. Pred dvema mesecema sta izdala CD ploščo in kaseto. Kje vaju je moč slišati v živo? "Promocijski koncert sva imela v ljublanskem Eldoradu, z gostom Garettom Vvellom in voditeljico Tajdo Lekše. Naslednji je bil na Loškem gradu, zadnji pa tu, v Kranju. Glasba, ki ie na CD plošči in kaseti, je zgolj instrumentalna, na koncertih pa že prestavljava pesmi, ki so del najinega naslednjega projekta. Glasba bo po stilu ostala takšna, kakršna je bila doslej, dodala bova le še vokale. Idej je veliko. Glede na to, da sta plošča in kaseta izšli pri založbi Gallus Carniolus, ki se ukvarja predvsem s klasično, zborovsko glasbo, bova morda nekoč v svoje projekte vključila še zborovsko petje... morda celo orkester. Zdaj greva na počitnice, jeseni pa bova veliko nastopala, predvsem v Ljubljani." Besedila pesmi so angleška. Zakaj? "Besedila so v angleščini zato, ker je najina glasba takšna, da slovensko nekako ne bi šlo. aj sva poskušala, pa se glede na Sa to, da delava z računalnikom, da je Uroš prinesel ideje iz Amerike, slovensko nekako ne sliši dobro." Glasba, ki jo ustvarjata, je zmes modernega tn klasike. Namenoma, da pokažeta nekaj povsem novega, ali zgolj po naključju? "Nikakor ni nastala namenoma. Je pač tako, da sva oba študirala klasiko in rasla z rock-om. Tako je kar nekako samo po sebi nastalo to, kar delava zdaj. Nekaj novega. In ne pozabi napisati, da sva skupaj z Jodlom Gazvodo še v eni skupini. Imenuje se Valhala, igramo jazz -ročk glasbo, in smo škratki, ki se z glasbo borimo proti zlu." Se Labirintu lahko zgodi, da postane le še ena v množici slovenskih komercialnih glasbenih skupin? "Nikakor. Kajti celo tisti, ki so povsem skomercializirani, ki igrajo le za denar, pri nas ne zaslužijo toliko, da bi denar odtehtal slabo glasbo, ki jo igrajo." • M.A., fotografija: Gorazd Šinik Zadnjič berem v zapisniku o neki odprodaji nekih zemljišč tn stavb tudi tale poučni zaznamek: "... Gospod Tapata se sprašuje, čemu je potrebno sodelovanje javnosti, ki je pred kratkim onemogočila gradnjo AC do Črnivca? Zakaj naj bi javnost sploh sodelovala pri strokovnih odločitvah?" Gospodje, ki so se tako menili, so v neki industrijski veji in daleč daleč od kakšnega cestnega lobija. Imajo svojega, zato jim cestarski ni potreben. Avtocesto so dali le za primer, kako da bodo sami pri svojih zadevah kar lepo /letno po svoje odločali in - amen! Javnost jim stroko lahko samo zašuštra - kot je očigledno cestarjem tudi podaljšek ceste od Vrbe do Črnivca. Meni bi šla ta zaznamka v tem zapisniku skozi eno uho noter, skozi drugega pa ven, če ne bi bila oni dan prav na tem Črnivcu alt v Podvinu kilometrska kolona. Kolona gor, kolona dol! In kaj boš premišljeval pri plus 35 stopinjah in v koloni na Črnivcu drugega kot to, za kaj so se v najhujši poletni Špici odločili popravljati to cestno grlo na magistralkt, kt sploh nima nobene možnosti kakšnega prijetnega obvoza?!? Obvoz Poavtn sicer ima, kakopak, saj ga ima vsak cestni odsek na svetu. Podvin namreč lahko z ene ali druge strani obvoziš tako, da se cijaziš po polovici Gorenjske - na tržiško ali begunjsko stran ali pa na Kropo in Radovljico. Ne mislim ponavljati zločestih besed, ki so jih ob tej cestni zapori sposobni Izustiti ttstt, ki se vsak dan po opravkih vozijo tod mimo tn zapravljajo ure tn ure! Sramota, sabotaža, barabe - to je še najmanj, kar kličejo šefom na podvtnskl sanaciji, ki mahajo z zastavicami in usmerjajo promet gor in dol! Zraven mahajočih zastavičar-jev pa počiva gradbena mehanizacija, saj ni, da bi delal zaprl edine smeri na zgornjo Gorenjsko, predvsem na Bled In v Bohinj. Razen... Razen če nimaš drugih špekulacij za ušesom.. Recimo: republiška uprava za ceste. Do grla je bila verjetno sita pregovarjanj z javnostjo, da bi pravočasno potegnili novo cesto od Vrbe do Črnivca. Pa so st rekli: vi tam v tistem Tema tedna Podvinska zapora Zakaj so sredi julija v Podvinu zaprli cesto, je ved domnev. Najbolj grdobna in hudobna je ta, da naj bi radovljiška občina tako zaprla dotok domaČih gostov na že itak preveč obljudeni Bled in Bohinj. tudi za vikend! Pojdite se vi malo solit! A za vikend tudi tn za tako malo plačo? Meni se vse tako dozdeva, da gre v Podvinu, kjer so sredi najhujše turistične sezone meni nič tebi nič zaprli cesto in vžgali to strašno sanacijo, za druge stvari. Če si namreč količkaj pri brihti, sredi julija ja ne boš vašem radovljiškem parlamentu kar kvačkajte, kje bo cesta šla! Mi že vemo, kako in kaj! Pa so flemo že razširili cestni odsek v Lescah, pa so zdaj vžgali sanacijo v Podvinu, kjer bi lahko sanirali že pred tridesetimi leti, paniso. Da niti ne pomislim, koliko cestnih smrtnih žrtev je bil v teh letih pobral podvinski hrib pa - "nikome ništa". Zdaj pa - le zakaj zdaj tn ne jeseni? Druga domneva, zakaj je taka sila s Podvtnom, se je oni dan pojavila v pismih bralcev. Grda je, ni kal. Hudobna. Neki gospod, ki vsakodnevno popeni v dolgi koloni, je namreč črno na belem zapisal, da je to naredila radovljiška občina zato, da NA BLEDU IN BOHINJU NE BI BILO TOLIKO OBISKA! Da se namreč občina boji onesnaženja blejske tn bohinjske vode in zoprnega velikega obiska domačih gostov. Cestna zapora v Podvinu naj bi bila zadostni razlog, da bi folk ostal doma ali pa se usmeril proti morju. Kakorkoli že, špekulacije gor ali dol. Javnost je v podvinskem primeru nasanka-la in lahko peni do neba, pa je ne bo nihče nič poslušal! Javnosti tudi nihče ni nič vprašal, če je voljna čakati v dolgih vročinskih kolonah... Ml gremo po svoje, javnost pa - kakor hoče! Alt tako, kot je dejal zgoraj omenjeni gospod, da javnost itak vse zasračka in je prav v nobenem primeru ni treba pripustiti k stroki! Oh ja - od nekdaj vemo! Stroka je pri nas od hudirja strokovna v vseh zadevah, od političnih do lastninskih in ne vem kakšnih še in javnosti prav nič ne rabi. Ne vem, zakaj potem štultmo noter demokracijo, če mora biti javnost po dobri stari navadi povsod in vedno še kar naprej tiho? • D. Sedej KRONA Svoj certifikat lahko v vaši regiji zamenjate za delnice pooblaščenih investicijskih družb KRONA SENIOR d.d. in KRONA KRONA d.d. na naslednjih vpisnih mestih: Bled: Menjalnica Aval Bled, Ljubljanska etsta S Jesenice: Menjalnica Ilirika, Titova 7 Medvode: Sotočje d.o.o., Cesta komandanta Staneta 12 Škojja Loka: UBK banka, PE Škofja Loka, Šolska ulica 2 Tržič: Vojed.o.o., Predi Iniška c. 16, Knjigovodski servis, Partizanska 8 Organizacije upokojencev Slovenije: društva upokojenem, enovita društva, koordinacijski odbori, občinske zveze društev Enote PTT v Sloveniji samo za pooblaščeno investicijsko družbo KRONA KRONA d.d. od 25. 7. dalje Združenja borcev in udeležencev NOB v vseh slovenskih občinah Predhodno najavljeno potujoče vpisno mesto - potujoči urad Informacije (061) 9788 Na iiseh vpisnih mestih sta vam na voljo prospekta pooblaščenih investicijskih družb ZADETEK V PETEK V petek zvečer je bilo vroče. Zelo vroče - zaradi oddaje Radia Žiri Zadetek v petek od A do Ž. V petek, 22. julija, pa bo od 19. do 22. ure na valovih Radia Ziri družinski kviz Zadetek v petek. Družinska tričlanska tekmovalna ekipa si bo z znanjem skušala prislužiti čimveč točk (vsaka prinaša poldrugega tisočaka). Petkovo oddajo so omogočili pokrovitelji: radio žiri 2*b AVTO M MARKOVIČd.o.o. trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka telefon$64l620-647 fax: 622-031 FM S T E R E O : 9J, 2MHz, 89,8MHz, 96,4MHz frizerski salon Vlrmaše 68, tel.: 064/633 809 eUUM GLAS ©@GLAS MIKimu^M GLAS V Sv DUH M/a ^» ŠKOFJA LOKA ODPRTO: VSAK DAN: OD 12 - 23 URE SOBOTA NEDEUA OD 10-23 URE TOREK ZAPRTO <^D~% 1 PIZZER 1 A POD JELENOVIM KLANCEM j ODPRTO vsakdmod 12.00do4.00 ] prodajo in servis 17 računalniške opreme Jokacom MesUi lig 22,64220 Škofa Loki, M in k 064/621 617 i± d.o.o Qi ŠkolJaLoka /Ti / iraOVMASHMNOM V ZA NEOO DOMACM tNHJ (V/ PRODAM MAUH ŽIVALI, OKRASIM M y*> M (ZDELAVA AKVAMJEV ^ PROIZVODNJA M IMOVNA SfodMfi tri 3*. Sko*> Lok. iMoni bt: od » ■ 1» Tri.: K4M2013t •obota od »- 12 ifaka ZMUČna prodajalna In drogarlja Nina Frelih DELOVNI ČAS Frankov naselji 68 »4 9h do 12k 64220 Sko/ja Laka inodl6hdol9h iti: 0641631714 takta od9hdc 12k (1 alplna fantu |f A T E J A "rfj? PRIPRAVA IN RAZVOZ JEDI IBt IgorJuhant « h », MJ20 ifco4> Lotu, T*.: 0M/ m *S0 SODO. SERVIS DUŠAN JE RALA mmaJe it, Škofja loka, tel bussi hi bThjava, hiooua, cmnmjc. h/lumounjeguu. 7 4t Ta mesec na vrtu Motovileč za jesensko rabo sejemo prvič začinje dni julija; tako ga bomo v drugi polovici oktobra že nabirali. Najprimernejši motovileč je "širokolistni holandski". Setev v vrste se pri motovilcu bolje obnese kot setev na široko. Slabo uspeva le na izrazito težkih tleh, sicer pa ni izbirčen. Pomembna je le sončna lega. Če julija pognojimo rabar-bari, bomo imeli naslednje leto bogat pridelek. Brstični ohrovt razvije številne čvrste glavice samo takrat, če dobi julija obilo hranil in vode. Vsako, tudi krajšo sušo moramo premostiti z izdatnim zalivanjem. Črni koren hoče imeti tudi julija rahlo rastišče in vsakih 14 dni obrok gnojila. Zato ga moramo stalno okopavati, saj se koreni ne morejo razvijati v trdi in zbiti prsti. Zelena začne julija šele prav rasti. Zemljo okoli zelene stalno rahljajmo, tako da je polovica gomolja vsakokrat nad zemljo. Pogosto okopavanje prispeva, da se lepo razvija listna masa in bo tudi pridelek naslednje leto boljši in obilnejši. V drugi polovici julija začnemo že sejati špinačo za jesensko porabo. Setev v vrste ima prednost pred setvijo na široko. Špinačo sejemo v 15 cm med seboj oddaljene vrste in precej redko, da se lahko razvijejo krepke sadike. Jarke za setev pripravimo tako globoke, da je seme pokrito z 2 cm debelo plastjo zemlje. Pri paradižnikih je julija najvažnejše gnojenje in odstranjevanje zalistnikov. Za sajenje v juliju so primerne zgodnje sorte belega zelja in ohrovta, ki v kratkem $asu dorastejo. Pri sajenju moramo paziti, da ne sadimo obolelih ali poškodovanih sadik; v odebeljenih izrastkih so največkrat na kocenu in koreninah požrešne ličinke klunotaja. Takšne sadike je treba uničiti, da se škodljivec še bolj ne razmnoži. Radič ah cikorijo je treba sicer redkeje zalivati, vendar moramo redno rahljati zemljo in dognojevati. Tako dosežemo, da se najprej razvije mnogo listne mase, ki je osnovni pogoj za močne korene, dodatno pa pospešimo kopičenje rezervnih snovi v koreninah z večjo količino kalija. Pri trošenju gnojila pazimo, da ne pride leto med liste rastlin, saj bi lahko povzročilo ožige. Čebula julija še vedno raste in se debeli, zato jo ustrezno gnojimo in oskrbujemo. Pletev in rahljanje sta za čebulo tako rekoč življenjskega pomena. Ves mesec nabiramo baziliko za sušenje. Ko začenjajo rastline cveteti, je najboljši čas za žetev. Takrat je v rastlinah nakopičenih največ aromatičnih snovi. Da se te snovi tudi čimbolj ohranijo, moramo rastline hitro posušiti. Nizko pri tleh porezane rastline povežemo v manjše šopke in jih obesimo v senčnem, a zračnem 1prostoru. Kdor pa nabira samo istje, ga mora sušiti na rešetu. Suha stebla bazilike osmukamo, drobir pa shranimo v zaprtih posodah na temnem mestu. Porezana gredica bazilike še enkrat odžene, če dognojimo. Za drugi pridelek je seveda potrebno dodatno gnojenje. Kumina največkrat dozoreva proti koncu julija. Zrele kobule je treba takoj pospraviti, sicer seme odpade in se porazgubi. Zrelost kumine je veliko odvis-naod vremena, zato glejmo, da ne zamudimo pravega trenutka. To je takrat, ko se začno semena rjav^asto barvati. Pri vrtnem pridelovanju kumine v jutranji rosi porežemo s škarjami dozorele kobule in jih takoj spravljamo v primerno posodo. Nato pustimo plodove dozoreli in posušiti kje v senci na razprostrti ponjavi. Prostor mora biti zračen in suh. Da ne začne seme plesneti, ga med sušenjem večkrat premešamo in preobrnemo. Ko je kumina popolnoma suha, kobule orna-nemo in ločimo semena od polomljenih ostankov pecljev. Poskusimo se mi Strogi fižol v omaki 2 kg fižola, slan krop, 10 dkg olja, 5 dkg moke, čebula, zelen peteršilj, zelenjavna juha, sol, 1 dl smetane. Fižol otrebimo, zrežemo na poševne rezine in skuhamo v slanem kropu. Na olju prepra-žimo čebulo, moko in zelen peteršilj, zalijemo s fižolovko. Razkuhanemu prežganju pride-nemo fižol, solimo in prevremo. Dodamo smetano. Po okusu omako lahko tudi malo okisa-mo in popopramo. Džuveč iz stročjega fižola 2 kg zelenega stročjega fižola, 10 dkg olja, 2 stroka česna, zelen peteršilj, sol, žlička sladke paprike, 1/2 kg paradižnikov, juha ali voda. Na vroče olje denemo sesekljan česen in zelen peteršilj, sladko papriko, oprane, razpolovljene paradižnike, očiščen, poševno zrezan fižol. Vse osolimo, zalijemo nekoliko z vodo ali juho ter dušimo do mehkega. Pripravljena jed mora biti gosta. STUDIO RAFAELA HUJŠAJTE Z GARANCIJO Trg Prešernove brigade 6/4, Kranj Del. čas: od 9. do 12. in od 16. do 19. sobota od 8. do 13. ure ©064/326-683 V studiu RAFAELA vam s pomočjo aparata B0D¥ SUH omogočajo, da zmanjšate svojo konfekcijsko številko. Ta visoko frekvenčni aparat* topi maščobo in cel ulit, stimulira delovanje mišic pospešuje cirkulacijo, omogoča izločanje toksinov • skratka hujšajte ob relaksaciji. .V«c?„W0,n **IOOiilH!Z» "»Sobne1««, tkiv« * "MFNODIttlfitfo 1 «H*UI, Iz šolskih klopi Življenje v morju V morju lelve zabavo imajo, veselo delfini za ladjo divjajo. Hobotnica leno si lovke premika, velikega kita pa plantkon zamika. Če pogledamo za skalo, vidimo še skušo malo. Pa se pripodijo morski psi, skuša urno med čeri zbeti. Na koncu morja pa še jeiek je doma in ko se v morju zvečer i, hitro spat gredo vsi. • Manca Dolenc, 4. a r. OŠ Ivana Groharja, Skorja Loka Projekt zdrava prehrana Vse leto je potekal projekt o zdravi prehrani. Pogovarjali smo se, kaj je zdravo, pisali jedilnike in risali, kaj radi jemo. V petek, 10. junija, smo imeli zaključek. V šolo smo prišli popoldne. Povabili smo tudi starše. Razdelili smo se v pet delavnic. Jelka in Vid sta delala sadno kupo. Primož, Erika in Tjaša so kuhali zelenjavno juho. Gregor pa je mešal sadni širni namaz. Miha in Goran sta zbolela. Doma so se jima cedile sline, saj smo vse pojedli. Mmm, kako je bilo dobro. • Učenci 1. r. OŠ Olševek Postali smo mladi člani Rdečega križa Rdeči križ je največja humanitarna ustanova na svetu. To organizacijo je pred več kot sto leti osnoval Švicar Henry Dunant. Osnoval jo je zato, da bi si ljudje med seboj lažje pomagali. Zato sem zelo ponosna, ker sem postala članica Rdečega križa. Trudila se bom, da bom še jaz čim bolje pomagala Rdečemu križu, tako da bom pomagala starim in bolnim ljudem. • Erika Habjan, 1. b r. OŠ Železniki Previdnost Sosed: "Lojzek, ali ti sploh veš, kdaj se obirajo jabolka?' Lojzek: "Takrat, ko je vaš pes privezan." Andreja Avberšek pravi: Priznanja mi veliko pomenijo! 14-letna Andreja Avberšek je v šestih letih, odkar se je preselila iz Slovenj Gradca v Zabrezmco in začela obiskovati osnovno šolo Žirovnica, bogatejša za ogromno število priznanj z različnih tekmovanj, na katerih je zastopala svojo, žirovniško šolo. Kaj meni o njih Andreja? "A jaz? O priznanjih? To so fini papirčki, pa na njih po navadi nekaj piše... in od tega, kaj piše, je pač odvisna vrednost takega papirja. Ne, res, kar veliko mi pomenijo." Pa si kdaj preštela vsa tekmovanja, na katera si šla in vsa priznanja, ki si jih dobila? "Hm... Štela sem jih vsa prejšnja leta, ko to še ni bil problem. Priznanj je za en predal, tekmovanj pa... kaj vem. V teh letih sem nabrala devet državnih, če ne štejem tistega za English Project." Kako si poleg redne učne snovi zmogla še to in kako si se pripravljala na tekmovanja? "Različno. Za Vegovo tekmovanje sem se pripravljala po malem vse leto. Veliko časa sem posvetila še slovenščini. Proti koncu šolskega leta pa so si tekmovanja kar podajala roko iz tedna v teden. Tako je za tisto pravo pripravo včasih ostalo le nekaj dni. Takrat sem se besno učila. Po navadi je bilo prepozno, da bi naredila izpiske in včasih sem predelala le polovico gradiva. Noro. Zoprno je bilo preklapljati z matematike na fiziko, s fizike na angleščino pa spet na matematiko in recimo še Veselo šolo. Uf." V katerih drugih šolskih dejavnostih si še sodelovala? "Malo sem se trudila v pevskem zboru, se "matrala" z nemščino, včasih sem vodila šolarje po Poti kulturne dediš- čine pa malo sem recitirala in še kaj bi se našlo." Sodeč po vseh dejavnostih, v katere si bila vključena, nisi imela veliko prostega časa. Kaj pa delaš takrat, ko ga vendarle imaš? "Včasih se dobro naspim. Pa še zagnana skavtinja sem, kar mi spet vzame nekaj Časa. Drugače pa rada berem." Na katera tekmovanja si se v minulem letu uvrstila? "To so vsa državna tekmovanja. Na tekmovanju iz logike sem dosegla četrto do peto mesto, v matematiki sem se uvrstila na osmo mesto, na tekmovanju iz angleščine sem si prislužila četrto mesto in v slovenščini prvo mesto. V Veseli šoli sem ostala "neuvrščena". Morda sem še kaj pozabila, vendar se trenutno ne spomnim nobenega tekmovanja več. V katero srednjo šolo si se vpisala? Ali kaj razmišljaš, kaj boš postala, "ko boš velika"? "Vpisala sem se na kranjsko gimnazijo, velika sem pa že (172 cem), samo odrasla še ne. In nimam pojma, kaj bom postala. Počakati bom morala, da končam gimnazijo, potem pa bomo videli, kako in kaj." Andreja, želim ti še veliko uspeha in hvala, ker si si vzela čas za tale pogovor. • Jerneja Falctič, 7. a r. OŠ Žirovnica Mami v avtu Po cesti avto ie drvi, v njem moja mamica sedi. Očala si na oči je dala in le šoferka je postala. Na plin pritiska in drvi, da za njo se kar kadi. Komaj se še na sedežu drli, ko do semaforja pridrvi Rdeča luč jo zadrii, ko za njo policaj prihiti Piska, maha, se jezi, moji mami s kaznijo grozi Mami, mami, ne tako, učili mi smo se lepo, da na cesti so pravda, ki jih ti še nisi osvojila. • Alenka Eržen, 3. r. OŠ Gorice NAŠA DRUŽINA • Narisala Barbara Zupin, 6. a r. OŠ Davorina Jenka, Cerklje OD RATEČ DO RODIN Priloga Gorenjskega glasa o jeseniški občini (6) Diplomirani inženir Vinko Pogačnik, namestnik generalnega direktorja slovenskih železarn: Acroni dosega izjemno dobre rezultate Jesenice - Diplomirani inženir Vinko Pogačnik je namestnik generalnega direktorja Slovenskih železarn tn obenem direktor za lokacijo Jesenice. Acroni povečuje prodajo in zmanjšuje izgubo. Številna podjetja bremenijo predvsem krediti nekdanjega Holdinga Železarne. Storitvene dejavnosti v zasebnih rokah. Koncem bo ob koncu leta delniška družba. Zakaj jeseniški župan ni več član Upravnega odbora jeseniškega Acronija? Gospod Pogačnik, kako v Slovenskih železarnah poteka uresničevanje sanacijskega programa? "V Slovenskih železarnah smo na področju proizvodnje in tehnologije zaprli jeklarno 1 na Jesenicah, valjamo žice v Fipromu na Jesenicah, ustavili valjamo debele pločevine v Acroniju na Jesenicah, dokončno zaprli staro hladno valjamo Jesenice in enako storili tudi v Ravnah in v Storah. Predvsem pa smo opustili proizvodnjo cenejših jekel, kar ima za posledico manjšo količino izdelanega jekla. Pri kadrovskem prestrukturiranju so bila v vseh nekdanjih treh slovenskih železarnah ustanovljena tri namenska podjetja, kamor so bili razporejeni presežni delavci. Skupno število zapo-selnih na vseh treh lokacijah se je zmanjšalo za 1216 zaposlenih, med njimi ie bila polovica rešenih z aktivno politiko zaposlovanja. Stroški socialnega programa so znašali 16,5 milijona nemških mark in država je od tega prispevala 11,9 milijona nemških mark. V Slovenskih železarnah se je zmanjšal delež celotne izgube v prodaji, povečal obseg količine prodaje in vrednost prodaje v metalurških družbah, povečal delež izvoza v celotni prodaji, izboljšal asortiman, izkoristek materiala. Na področju finančne sanacije so bile lani februarja izdane obveznice z državno garancijo v skupni višini 248,7 milijonov nemških mark, s katerimi so poravnali pogodbene obveznosti do bank zaradi kreditnih razmerij, pokrili izgubo iz prejšnjega leta z blagajniškimi zapisi v skupni višini 71,7 milijona nemških mark, najeli kredite in tako dalje." V čem pa sanacijski program vendarle ni bil ali ni mogel biti uresničen? "Razlogi, da določeni cilji iz sanacijskega programa niso bili uresničeni, so v poglabljanju recesije v Evropi, kar vpliva na znižanje tržnih cen izdelkov, v občutnem dvigu cen nekaterih glavnih vhodnih materialov. Samo cena starega železa se je dvignila za 25 odstotkov glede na sanacijska izhodišča. V celotnem obdobju sanacije so bile družbe tudi podkapitalizir-ane." Podjetja bremenijo krediti Holdinga Železarne Jesenice Kakšno je bilo torej poslovanje metalurških družb v Slovenskih železarnah? "Družbe so lani ustvarile za skupaj 303 milijone nemških mark prihodkov od prodaje ali za 31 odstotkov več kot leto prej in dosegle rezultate, ki so bili planirani s sanacijskim načrtom. Družba Acroni Jesenice je močno povečala prihodek, v primerjavi z drugimi družbami znotraj koncema v metalurgiji se je tu najbolj povečal in sicer za 42 odstotkov. V vseh metalurških družbah so uspeli z realizacijo pokriti vse materialne stroške in brutto osebne dohodke. Izguba metalurških družb je bila manjša za skoraj 14 odstotkov v primerjavi z letom prej. V jeseniškem Acroniju je zmanjšanje izgube nekoliko manjše od povprečja metalurških družb, saj je izguba v tej družbi manjša le za 8 odstotkov. Vsi poslovni kazalci torej postajajo vedno bolj ugodni. Morda še to: medtem ko se je v metalurških družbah zmanjšalo število zaposlenih za 200, se je v Acroniju povečalo število zaposlenih s 1.394 v letu 1992 na 1.568 v lanskem letu." Podjetja imajo še vedno izgubo, tudi na Jesenicah. Kakšni so vzroki za lansko izgubo? "Razlogi za izgubo v jeseniškem Acroniju so večinoma naslednji: zaradi izpada količinske proizvodnje v prvem polletju zaradi težav s financiranjem vložka, zaradi neugodnih cenovnih razmerij, nizke produktivnosti v nekaterih obratih družbe, visoke amortizacije, povečal se je delež za osebne dohodke, nastale so negativne tečajne razlike, Acroni so bremenile obresti. Seico Jesenice je lani imel izgubo zaradi nedosežene realizacije na slovenskem trgu, zaradi poslovanja brez obratnega kapitala, večjih stroškov materiala, zaradi obveznosti iz blokade Železarne Jesenice zaradi pomanjkanja obratnih sredstev... Fiprom Jesenice pa zaradi izpada prodaje, zaradi zasičenosti trga in nezanesljivih kupcev v tujini, zaradi padca prodajnih cen, slabše izkoriščenosti zmogljivosti, na višino izgube pa so imele največji vpliv obresti in tečajne razlike zaradi prenosna kratkoročnih in dolgoročnih kreditov iz Holdinga Železare Jesenice na družbo Fiprom." Spodbudni rezultati Acronija Kakšen je bil plan za letos? "Plan temelji na oceni ugodnih tržnih možnosti, ki so posledica konjunkture na mednarodnih trgih jekel proizvodnega programa koncema. Planirana prodaja metalurških družb je 356 tisoč ton izdelkov, kar pomeni za 25 odstotkov več Inženir Vinko Pogačnik, namestnik generalnega direktorja Slovenskih železarn. kot leto prej. Metalurške družbe pokrivajo izvoz z uvozom 150-odstotno, letos pa naj bi bila planirana izguba v celotnem koncernu za polovico manjša kot leto prej." Zdi se, da ima v Slovenskih železarnah metalurgija precejšnjo prednost pred predelavo? "To moramo priznati - metalurška podjetja so res v nekoliko bolj privilegiranem položaju, vendar se moramo zavedati, da je kardve tretjini izgube pri metalurških podjetjih in izgubo je treba sanirati. Država kot lastnik daje garancije za kredite, dobili smo obveznice in blagajniške zapise, tudi je denar za socialni program in odpiranje novih delovnih mest. Drugi problem, ki ga poskušamo rešiti, je v čiščenju proizvodnih programov, saj podjetja za osnovno proizvodnjo potrebujejo obratna sredstva. Veriga Lesce, denimo, ima v zadnjih štirih mesecih pozitivne gotovinske tokove in letos je naloga koncema ta, da ji pridobi komercialne kredite; za Žično Celje se bo ob negativnih gotovinskih tokovih treba odločti, ali dati garancijo za kredit; Plamen Kropa tekoče pozitivno posluje, pestijo pa ga obveznosti iz preteklosti, predvsem zgrešena investicija v vrednosti 1,8 milijona nemških mark ter nekaj komercialnih kreditov. Fiprom Jesenice ima zaradi investicije negativno bilanco, vendar je to podjetje sposobno najeti kredite in del kreditov ji bo namenila tudi država kot lastnik..." Ima letos Acroni še vedno tako dobre rezultate kot lani? "Acroni je edini proizvajalec pločevine in je dvignil prodajo v primerjavi z lani za skoraj 44 odstotkov in ob upoštevanju inflacije za 23 odstotkov. Zadnje mesece se je prodaja realno dvignila za 33 odstotkov in tudi ostali pokazatelji so spodbudni: od 216 tisoč ton so proizvedli 287 tisoč ton, izboljšal se je izplen, zmanjšala poraba energije na tono proizvoda, zmanjšala poraba zemeljskega plina, materialov, izboljšujejo se prodajne cene. In tako potekajo s sindikati dogovori, da se bodo pri dvigu plač veliko bolj kot doslej približali izplačevanju po kolektivni pogodbi..." Storitvene dejavnosti v zasebnih rokah Kakšne so naloge koncema in ali bo koncem Slovenskih železarn ob koncu leta res delniška družba? Kam s 450 delavci, ki so trajni presežki? Slovenske železarne si bodo letos v okviru kadrovskega prestrukturiranja prizadevale ohraniti sedanja delovna mesta in zaposlene v A koncernskih družbah; računajo na celo rahlo povečanje števila zaposlenih v teh družbah. Ohranili naj bi tisoč delovnih mest v treh A družbah v Štor ah in začeli z drugo fazo sanacije v Plamenu Kropa. Pospešena bo tudi privatizacija soodvisnih C koncernskih družb, ki bo pomenila selitev zaposlenih v zasebni sektor in odkrila pravo število presežkov v teh podjetjih. Letos noj bi bilo v Slovenskih železarnah tako zaposlenih okoli 9.300 delavcev. Glavni problem predstavlja 450 delavcev, ki so trajni presežki, a imajo zaščitene kriterije. Za ves program bodo namenili 25 milijonov nemških mark. "Koncem bo delniška družba, sicer pa so naloge koncema za letos predvsem v tem, da se nadaljujejo pogovori o prodaji deleža m dokapitalizaciji nekaterih A družb, med drugim tudi Veri *e Lesce. Na vseh lokacijah se xlo prodajale družbe na P'> igi tržnega interesa, na p*.iju storitvenih dejavnosti pa bo izpeljan prenos dejavnosti na zasebne družbe, ki jih bodo ustanovili zaposleni v teh dejavnostih." Na Jesenicah ste v tem smislu že kar precej pohiteli, saj se je ustanovilo v firmah več zasebnih podjetij. Na osnovi katerih kriterijev posamezniki postanejo direktorji zasebnih podjetij? "Privatizacija je nujna, naše poti do tega pa so različne: ah s prodajo, ali oddajo dejavnosti drugim, ah se dejavnost ukine ah pripoji koncernu. Pri storitvenih podjetjih smo poiskali ljudi, ki so pripravljeni posamezne dejavnosti prevzeti na osnovi programa, osnovna sredstva pa bodo v pri fazi imeli v najemu, v nadaljevanju pa bodo za upravni odbor Slovenskih železarn pripravili predloge o odkupu teh družb za državljanske certifikate. Mi želimo preprečiti, da bi bila storitvena podjetja vezana na metalurgijo in da si bodo poiskale delo tudi izven Železarne, da bodo konkurenčno in delale po sprejemljivih cenah. Na novo se je ustanovilo devet-di; in imamo predloge še za sedem privatizacij. S tem se bo ohranilo 249 delovnih mest." Kako je s CPK - Centrom za prestrukturiranje kadrov? "V tem Centru, kjer so presežni delavci, jih je 40 z izločitvenimi kriteriji in 140 delovnih invalidov. V CPK si prizadevajo za oživljanje posameznih programov, za ustanovitev novih podjetij: delavnice električnih strojev, gradbeno vzdrževanje, lesarsko gradbena dejavnost, vodovodne inštalacije in pleskanje..." Ali bi predstavili še koncem Slovenskih železarn? "Koncem bo vodil šestčlanski poslovodni odbor -uprava delniške družbe. Upravo bo vodil generalni direktor, člani uprave pa bodo: namestnik generalnega direktorja in hkrati direktor za lokacijo Jesenice, direktor za kadrovsko prestrukturiranje in hkrati direktor za lokacijo Ravne, direktor za lokacijo štore, direktor za strateški razvoj in marketing ter finančni direktor. Uprava bo zaposli1 a ozek krog ljudi, ki ne bo presegal 20 zaposlenih." In še za konec: vse do zdaj je bil član upravnega odbora jeseniškega Acronija tudi predstavnik lokalne skupnosti, jeseniški župan dr. Božidar Brudar. Zdaj {'e dobil sporočilo, da ni vec lan tega odbora. Zakaj? "V okviru Slovenskih železarn smo se zmenili, da zavzamemo stališče, da morajo biti v upravnih odborih zastopani le predstavniki lastnikov. Povsod, ne le na Jesenicah, kar je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Kakor pa je meni znano, je predsedniku B rudarju v našem upravnem odboru tudi potekel mandat...«* • D. Sedej Restavratorska dela na grobišču borcev Po zakonu o grobovih in grobiščih borcev skrbi za varstvo, urejanje in vzdrževanje grobov in grobišč občinski upravni organ, pristojen za zadeve veteranov in žrtev vojne, sredstva pa se zagotavljajo v občinskem proračunu. V dveletnem obdobju so bila vsa zagotovljena sredstva v ta namen porabljena za gradbeno - sanacijska dela na grobišču Breznica po smernicah etapnega plana del, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. V skladu $ tem planom naj bi se v letu 1994 začela restavratorska dela. V občinskem proračunu je za ta namen zagotovljenih 395 tisoč tolarjev, kar je pa za vsa dela premalo. Izvajalci so dela zaradi smotrnosti in racionalnosti pripravljeni opraviti naenkrat s tem, da bi razliko plačala občina v prihodnjem letu. Kaj bo s popravilom magistralne ceste Jeseničani se izredno pritožujejo zaradi slabega stanja magistralne ceste skozi Jesenice. Delegat v jeseniški skupščini Miro Harej je zato vprašal, kaj je s popravilom ceste skozi Jesenice. Cestno podjetje Kranj je odgovorilo; "Cestno podjetje Kranj in jeseniška občina sta skupaj in vsak zase že večkrat predlagala Republiški opravi za ceste sanacijo vozišča magistralne ceste skozi Jesenice na odseku od gimnazije do bolnišnice, že od Siremembe zakona o cestah estno podjetje ni več investitor na cestah, z uveljavitvijo Zakona o gospo* darskih javnih službah pa so magistralne in regionalne ceste tudi formalno prešle v last države. Zato je za take pobude pristojna Republiška uprava za ceste. Letos je Republiški inšpektorat za promet in zveze zaradi slabega stanja tega cestnega odseka izdal odločbo o njegovi sanaciji, vendar Republiška uprava za ceste se ni naročila izvršitve te odločbe." Javna dela V jeseniški občini je lani potekalo 13 programov Javnih del ali precej več Lot leto prej, ko jih je bilo le sedem. Javna dela so potekala na socialnovarst-venem področju, na področju izobraževanj, kulture in turizma, na ekološkem, kmetijskem in gozdarskem področju ter na komunalnem področju. Lani je bilo v program javnih del povprečno vključenih 2 odstotka brezposelnih. Struktura vključenih v javna dela pa kaže, da so tudi lani prevladovali delavci brez formalne izobrazbe, ki so opravljali fizična in strokovno nezahtevna dela. Ženske so se vključevale predvsem v socialnovarstvene in druge strokovno zahtevnejše programe. Raziskovalne naloge Komisija za raziskovanje pri jeseniškem izvršnem svetu je obravnavala poročilo o raziskovalnih nalogah v lanskem letu. Raziskovalne naloge je sofinancirala občina Jesenice iz proračunskih sredstev. Pri obravnavi prijav raziskovalnih nalog za sofinanciranje v letu 1994 je komisija izdelala predlog za sofinanciranje vseh 28 raziskovalnih nalog, ki so prispele na letošnji razpis. Komisija je pri tem posebej opozorila na delo mladih raziskovalcev (22 nalog so prijavile šole), na številno udeležbo dijakov Centra srednjega usmerjenega izobraževanja z raziskovalnimi nalogami na regijskem tekmovanju aprila 1994 v Kranju ter na dosežene uspehe, ki so presegli vsa pričakovanja. Komisija za raziskovanje pri izvršnem svetu je februarja letos objavilarazpis raziskovalnih nalog. Na razpis je prispelo 28 prijav. Tako bodo sofinancirali raziskovalne naloge kot vloga muzejskega vlaka pri razvoju turizma, nalogo o Triglavskem narodnem parku, nalogo o zgodovini gim-nazije, Glasbeni šoli, hazardu, vplivih TV na mladino, o nasilju v družini, odlagališču hidrometalurŠke jalovine in njenem vplivu na okolje, vpliv 1. svetovne vojne na razvoj Kranjske Gore, psihologijo trženja s poudarkom na reklami, raziskovalne možnosti vžiga in delovanja fluorescentne svetilke s pomočjo kaskade ; kondenzator - diode in druge naloge. Stanovanja pravim lastnikom V jeseniški občini je komisija za denacionalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in Stavbnih zemljišč ugotovila, da je sprejela 224 zahtev za denacionalizacijo premoženja. Do maja letos je obravnavala 146 popolnih zahtev, ostale pa je poslala v dopolnitev. Po podatkih je do zdaj pravnomočnih 51 odločb o denadonalizaciji. Ugodno je bilo rešenih 26 zahtev m prav toliko so jih poslali v izvršitev, zavrgli pa so 28 zahtev, zoper 23 odločb upravnega organa pa so vložili pritožbe. 14 odločb so izdali po skrajšanem postopku. Skupno Je bilo denacionaliziranih 25 stanovanj, 11 stanovanjskih hiš, 14 poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov in 43 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. Denacionalizacijs-kim upravičencem je bilo vrnjeno 413 kvadratnih metrov stanovanj, dve stanovanjski hiši in dva poslovna prostora. Avtobusni prevozi Na minuli seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice je delegat Janez Se-bat zahteval odgovor na vprašanje o avtobusnih prevozih do visokogorskih naselij. Med drugim je ugotovil, da so bile odmaknjene vasi nekdaj veliko bolje povezane z mestnim središčem kot danes. Med drugim je omenil Javorniški Rovt, kjer so ob sobotah in nedeljah avtobusne prevoze popolnoma ukinili. Predlagal je, da naj občina razmisli o tem, da bi v odmaknjene vasi vozili avtobusi, prevoze pa naj bi opravljah tudi s kombiji. Natečaj za cerkev na Hrušici Cerkev naj bo v čast in ponos kraju Hrušica - Za gradnjo cerkve sv. Tomaža na Hrušici pričakujejo čimvečji odziv. Objekt naj bi dal dušo novemu naselju na Hrušici." Jeseniška občinska skupščina je že sprejela programske zasnove za izgradnjo cerkve na Hrušici pri Jesenicah, župnijski urad pa je prav zdaj razpisal javni, anketni in anonimni enostopenjski natečaj za pridobitev idejnih rešitev za cerkev sv. TomaŽa na Hrušici. Pogovarjali smo se z arhitektom Boštjanom Furstom iz Radovljice in predsednikom SKD Jesenice Rajkom Skubi-cem o natečaju, predvsem pa o kasnejši gradnji cerkve sv. Tomaža na Hruški. Takole sta povedala: "Prostor, ki je namenjen za izgradnjo cerkve na Hrušici, že sam po svoje deluje dominantno, oblikovalski koncept zato utegne zaznamovati nekatere značilnosti. Objekt se postavlja v objemu karavanškega pogorja, vendar z rahlo zamaknjenostjo od hriba proti dolini, torej kot nekakšno komunikativno izpostavo kraja, svojega lastnega in sporočilo dežele same. Rahla dvignjenost lokacije ne ponuja le simbolične analogije z gradbenim in kulturnim izročilom prostora, Id je s svojo civilizacijo zaznamovalo domače in bližnje tuje kraje, temveč tudi izvirno sporočilo prvotnih naseljencev v naših krajih, ki so svoje sporočilo ohranili na višinskih točkah, zamaknjenih v dolino. Pri tem je potrebno omeniti Ajdno kot enega izmed najlepših prime- Na Hrušici naj bi postavili cerkev sv. Tomaža.. rov, ki lahko služijo kot analogija- Objekt - cerkev na Hrušici bo postavljen na presečišču komunikacij, saj te potekajo v treh ah štirih evropskih smereh. Karavanški predor in vrata v Evropo ta trenutek predstavlja najpomembnejši komunikacijski element. Prijazni, krajevno in arhitektonsko karakteristični in evropsko civilizacijski domač objekt predstavlja prvo toplo m domačo komunikacijo z našo domovino, zato je zelo pomembno, da zajame bistvene prvine tistega, pri čemer so tukajšnji prebivalci in kraj značilni. Za objektom poteka železniška komunikacija, zelo pomembna pa je tudi cestna os. Objekt daje "dušo" novemu naseli u Hrušica, ki v klasični in preizkušeni shemi lahko sooblikuje trg in krajevno jedro, s tem pa tudi domačnost in povezanost kraja. Nenazadnje lahko omenimo tudi vidik sakralne arhitekture in umetnosti. Brez dvoma lokacija ponuja zelo dobra izhodišča za estetski, likovni in arhitektonski razmislek, izziv je velik, zato so razpisovala menih, da mora v idejni prostor pritegniti kar najširši kros ustvarjalcev in ljudi, Id bi želeli soustvarjati utrip skupnega prostora. Natečaj je anketni • gre torej za anketo med oblikovalci, ki se v svojih predlogih pri oblikovanju prostora in objekta lahko prepustijo domišljiji. Razpisovalec natečaja jih omejujejo zgolj z grobim programom in usmeritvami srednjeročnega družbenega načrta občine Jesenice. V natečaj-nih predlogih prikazani program je izdelan na osnovi programske analize, ki jo je razpisovalec po lastni presoji prilagodil sedanjim in perspektivnim zahtevam kraja. Natečaj ne predvideva na- frad, temveč enakovredne od-upe natečajnih elaboratov, ki bodo izstopali po kreativnosti in predlagani funkcionalnosti prostora. Na ta način izbrane ideje bodo osnova za izdelavo zazidalnega načrta, ki mora biti skladen z zahtevami družbenega načrta občine Jesenice. V natečajni komisiji, ki bo izbrala najboljše elaborate, bodo predstavniki širšega kroga razpisovalca natečaja, predstavniki krajanov Hrušice, skupščine občine Jesenice ter Erostorski strokovnjaki, ki lah-o sodelujejo v delu natečajne komisije le pod pogojem, da se tudi sami udeležijo natečaja. V cerkvi na Hrušici naj bi bilo okoli 200 sedežev, 300 stojišč, zvonik s tremi zvonovi, s povedni kabinet, prostor za starše z majhnimi otroki, zakristija, shramba, dve učilnici, glasbeni prostor, velika predavalnica, kuhinja, prostor za Karitas s skladiščem, pisarna, arhiv... Razen tega naj bi zgradili tudi konferenčno sobo, sobo za gospodinjo, dvosobno stanovanje, sprejemni-co, sobo za gosta, garažo, kurilnico ter javne prostore s pokritim prostorom ob cerkvi, javnimi sanitarijami in javnimi komunikacijami. Natečajna komisija bo izbrala sedem prispelih natečajnih elaboratov, ki bodo izpolnjevali vse zahtevane pogoje, zanje pa je predlagan odkup v višini 80 tisoč tolarjev. Vse predloge in informacije sprejema Župnijski urad Jesenice, o natečaju za pridobitev idejnih rešitev cerkve na Hrušici pa je prispeval pozitivno mnenje tudi umetnostno gradbeni svet pri nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani. Skratka: razpisovala natečaja težijo za tem, da bi dobili objekt, ki bi bil v čast in ponos ne le Hrušici, temveč tudi Sloveniji, saj je prvi kraj, s katerim se srečuje popotnik, ki prispe v Slovenijo, prav Hrušica. • D.Sedej Na Jesenicah se zavzemajo za ohranitev tehniške dediščine Zanimiva železarska dediščina propada Tudijeseniški izvršni svet se je zavzel zato. da tehniška dediščina, za katero po svojih zmožnostih skrbi muzej, ne bi propadla. Številni eksponati v pretesnih skladiščih. Med arhivskim gradivom tudi 350 slik. S spremembo tehnologij, tehnoloških postopkov in z opuščanjem nekaterih metalurških panog je v zadnjih letih prišlo na Jesenicah do cele vrste industrijskih ostalin, ki zahtevajo različen pristop, nekatere celo spomeniško varstveni, saj predstavljajo kul-turno-tehnisko dediščino. Sprememba namembnosti industrijskih strojev in naprav narekuje, da se začnejo z nekaterimi tehniškimi zanimivostmi ukvarjati spomeniško-varstvena stroka in muzeji. Dediščina na tovarniških skladiščili S problemom železarske tehniške dediščine na Gorenjskem se je štirideset let ukvarjal Tehniški muzej Železarne Jesenice, ki je zbral imenitno zbirko starejšega rudarskega, kovaškega in drugega fužinskega orodja. Nekaj ga lahko obiskovalci vidijo na stalni razstavi v Ruardovi graščini, več kot 90 odstotkov pa je gradiva v muzejskih in železarskih skladiščih. Tako, kot bi se čas poigral tako z muzejem kot s tehniško dediščino, je prav v trenutku, ko je v Železarni nastajalo največ industrijskih ostalin Tehniški muzej izgubil svojega dolgoletnega mecena - železarno in se vključil v Muzej Jesenice Muzej Jesenice je prevzel odgovornost za vso premično dediščino v občini, skrb za dediščino pa je postala problematična. Zato, ker kljub dobri volji posameznikov v nekaterih železarskih podjetij, da bi nekaj opuščenih metalurških naprav m strojev začasno spravili v zasilne lope, pa največ zanimivosti roma na tovarniška skladišča. Prenatrpana muzejska veža kot muzejsko skladišče ima zastarelo opremo iz petdesetih let, Muzej Jesenice na Stari Savi nima ustreznega skladišča za tehniško dediščino, graščinska klet kot muzejsko skladišče je brez ustreznih klimatskih naprav in skladiščnih polic. In če omenimo le še to, da je na severovzhodnem delu Ruar-dove graščine lesene dele zaradi vlage napadla lesna goba. V muzeju ugotavljajo, da je stanje najpomembnejših naprav, ki to jih pred leti z občinskim odlokom razglasili za kulturne tehniške spomenike, kritično. To pomeni, da ie vedno ni ustreznih prostorov za hranjenje in ne sredstev za njihovo konzerviranje in ustrezno prezentacijo. Po tem, kje se dediščina nahaja, jo lahko ločijo na zaščiteno in nezaščiteno. Zadnjih slovenskih plavžev ni več Največji tehniški spomenik, ki ima obeležje arhitekturne dediščine, predstavlja spomeniško varstveni kompleks na Stari Savi Za ureditev tega delno skrbijo Muzej Jesenice, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja in posebni gradbeni odbor. Ker še ni rešeno lastništvo, ni moč potrditi gradbene in lokacijske dokumentacije, ki naj bi omogočila, da bi se obnova Peltonovo kolo ob novi avtocesti na Hrušici predstavlja zanimiv tehniški spomenik... Stare Save pospešila. Problem varovanja spomeniško - varstvenega kompleksa zahteva posebno obravnavo. Tehniška dediščina nekdanje jeseniške Železarne predstavlja opuščene obrate, ki so stoletja dajali ton Zgornjesavski dolini. Plavž in SM jeklarna sta bila bazična metalurška obrata, od katerih je bil stoletja odvisen tudi poslovni uspeh Železarne. Na Jesenicah so leta 1988 podrli zadnja plavža na Slovenskem, ogrevalce zraka in SM peči. Od vsega se je ohranilo nekaj plavžarskega, martinarskega in livarskega orodja, ki je shranjeno na različnih lokacijah, še najpomembnejši je ozkotirni voziček, ki ga je vlekla parna lokomotiva, na katerem je ponovca. Ohranil se je tudi mlin za mletje rude, dva livarska lonca in nekaj večjih strojev iz livarne. Od valjavniških in drugih predelovalnih obratov na Jesenicah in na Javorniku je še najpomembnejša valjavna proga s šestimi okvirji z lahke proge na Javorniku, tu so energetski stroji in transportna sredstva, najpomembnejši energetski objekti pa so hidroelektrarna Javorniški Rovt, ki se je ohranila več kot 90 let in še vedno brezhibno deluje. Enako velja tudi za hidroelektrarni v Završnici in Radov-ni. V skladiščih ah na prostem pa so se ohranile Francisova turbina s Save, dve Peltonovi kolesi, od katerih je največje že dobilo svoje mesto ob novi avtocesti, medtem ko manjše leži nezaščiteno na tovarniškem dvorišču na Javorniku. Izredno zanima je najmanjša savska Peltonova turbina še iz prejšnjega stoletja na dvorišču pred Ruardovo graščino na Stari Savi. Številni spomeniki propadajo Jeseni, leta 1989 so v Trebe-žu na Javorniku rekonstruirah enega najlepših tehniških spomenikov pri nas - prvo napravo za utekocinjenje kisika. Muzej navaja, da med transportnimi sredstvi najpomembnejše mesto zavzemajo ozkotirne lokomotive - v Železarni so še vedno štiri ozkotirne parne lokomotive, dve ozkotirni električni lokomotivi in tri ozkotirne diesel lokomotive. Tu je Se stružnica iz leta 1861, ki so jo bohinjski delavci pripeljali s seboj iz bohinjske železarne, orodja in kladiva iz nekdanjih kovačnic. Razen tega je v nekdanjih železarskih obratih tudi več arhivskih fondov z dokumenti in načrti, predvsem pa je tu še 350 slik, ki nenadzorovano delijo usodo tehniške dediščine v obratih. Večji del bi že davno oralo priti v muzejsko -galerijske prostore, saj gre za tako pomembne avtorje, kot so Jakac, Ravnikar in drugi. Tehnični muzej Jesenice tudi opozarja, da prenekateri spomeniki propadajo: tako znamenita pudlovka v Spodnji Rad ovni, kovač niča v Grab-čah, pomembna transportna pot čez Pejce, rudne naprave v Savskih jamah, znamenit "fligelpon" v Karavankah, več rudnih nahajališč v lepenah, pod Bonclo in na Begunj ščici. Tako so propadli že skoraj vsi hribovski lini in žage v Karavankah, uničena je bila večina kmečkih kovačnic...Ob vsej tej problematiki se je tudi jeseniški izvršni svet zavzel za ohranitev dediščine, Id predstavlja pravo bogastvo in naj bi dobila svoje mesto v turistični ponudbi mes- Sodelovanje Nagolda in Jesenic Prijateljstvo med mestoma v rokah občanov Med nemškim Nagoldom in Jesenicami se tkejo čvrste prijateljske vezi. Gostje iz Nagolda navdušeni nad Jesenicami. Spominska lipa pred občinsko skupščino." Jesenice - Jesenice že kar precej časa navezujejo prijateljske stike z nemškim mestom Nagold, ki leži v pokrajini Baden Wuertenberg, in pred kratkim so se predstavniki Nagolda skupaj z njihovo pihalno godbo mudili na obisku na Jesenicah. Kot pravi jeseniški župan dr. Božidar Brodar v Nagoldu deluje slovensko kulturno društvo Triglav in po demokratičnih spremembah v Sloveniji v letu 1990 sta bUi obe mesti še bolj pripravljeni navezati tesnejše stike. In tedaj, leta 1990 je bila nagoldska godba na pihala tudi prvič na obisku v Sloveniji. Tako so na Jesenicah predstavniki obeh mest 2. julija letos podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Pri podpisu so sodelovali nadžupan mesta Nagold gospod dr. Pre-wo, župan mesta Nagold gospod Stihi in drugi župan gospod Obenveis ter člani občinskega sveta v Nagoldu. Oba župana, jeseniški in na-goldski, sta se pogovarjala o smislu in namenu sodelovanja med ljudmi, ki se želijo spoznati in sodelovati, sodelovanja ed društvi, kot so planinsko društvo, gasilci, obrtniki, med kulturnimi ustanovami in kulturnimi delavci in med ljudmi, ki niso nikjer organizirani, želeli pa bi obiskati jeseniške občane in navezati osebne stike. Tako so ob obisku na Jesenicah v dvorani jeseniške skupščine prisostvovali krajšemu kulturnemu programu, v katerem so sodelovali žirovniški oktet in pevec Jaka Jeraša. Pred občinsko stavbo pa so zasadili spominsko lipo, sledil je koncert godbe na pihala iz Podpis listine o medsebojnem sodelovanju Nagolda in Jesenic.. Nagolda in jeseniških godbenikov na trgu Toneta Čufarja. Godbeniki iz Nagolda so v spomin na prijetno srečanje jeseniški godbi podarili trobento. Gostje so si ogledali tudi Prešernovo Vrbo, bili v njegovi hiši in v cerkvici sv. Marka, bili na Bledu, v Planici in v Kranjski Gori. Nagoldski župan je pred jeseniško občino posadil spominsko lipo. V Kranjski Gori so nagoldski godbeniki priredili promenadni koncert Jeseničani so se z gosti dogovorih, da bo osrednja prireditev obeh mest prihodnje leto v Nagoldu in bo trajala več dni. Predstavniki obeh občin so se strinjali, da podpis pogodbe in obisk na Jesenicah tvorno vodi k tesnejšemu sodelovanju dveh mest, ki imata podobno tradicijo. Takoj, ko sem postal nadžupan, sem si prizadeval skupaj z g. Stihlom, da bi prišlo do partnerstva med mestoma. Ko smo po predhodnih dogovorih spoznali, da je tudi občina Jesenice za to, je na predlog kulturne komisije občinski svet 9. marca 1993 to tudi potrdil. Partnerstvo ima dovolj moči, da se postavi na lastne noge. Sodelovanje med mesti v takšni obliki so v nekem smislu zunanja Župan mesta Nagold, gospod dr. Prew, je v slavnostnem govoru na Jesenicah med drugim takole dejal:"Z izmenjavo listin o sodelovanju dajemo našemu prijateljstvu tudi simboličen pomen. Takšni sporazumi ne zagotavljajo prijateljstva, prijateljstvo samo in pogoji zanj morajo že obstajati. Ž današnjim dejanjem prevzemamo obveznost, da bomo skrbeh za razvoj naših medsebojnih odnosov. politika občine. Obenem so pa tista oblika zunanje politike, ki je popolnoma svobodna in državljanom blizu. Mi sodelujemo tudi s francoskim mestom Longwy in veseli me, da ob tej priložnosti lahko prenesem vam, gospod dr. B rudar, tudi pozdrave najinega kolega g. Duneuexa. S tem, ko to listino podpisujemo, izročamo prijateljstvo med mestoma v roke njunih občanov," je med drugim dejal nadžupan Nagolda. Zaposlovanje tujcev Na osnovi zakona o zaposlovanju tujcev je bilo v jeseniški občini lani izdanih 351 delovnih dovoljenj, od tega 27 ali 7 odstotkov osebnih dovoljenj in 324 delovnih dovoljenj na vlogo delodajalca. V primerjavi z letom prej je število izdanih dovoljenj kar precej, skoraj za polovico upadlo. Med delovnimi dovoljenji je bilo največ osebnih dovoljenj izdanih državljanomnekdan-jih Jugoslovanskih republik. Ža primerjavo: na Gorenjskem je bilo lani izdanih 2.284 ali za 25 odstotkov manj delovnih dovoljenj kot leto prej. Med gorenjskimi občinami je bilo lani le v radovljiški občini izdanih več dovoljenj kot leto prej. Podjetniško obrtniški center Jeseniški izvršni svet je že obravnaval predlog o oddaji poslovnih prostorov v najem za program dejavnosti pod-jetniško-obrtniskega centra na Tavčarjevi ulici - v nekdanjem vrtcu na Plavžu. V teh prostorih bodo uresničevali program spodbujanja razvoja malega gospodarstva v jeseniški občini, program in osnovno dejavnost Obrtne zbornice Jesenice, ponudili ekspertne svetovalne storitve s finančnega področja, nudili pravne nsvete. Preureditev prostorov bo veljala okoli 26 milijonov tolarjev, prostori pa se bodo delih na informacijsko podjetniški center, na Obrtno zbornico in Obrtno zadrugo Jesenice. Prostorski razvoj Železarne Jesenice Stare hale bodo porušili elezarna Jesenice se je začela pogovarjati s predstavniki jeseniške občine o prostorskem razvoju na Jesenicah. Pred vojno so bile vse Jesenice last Kranjske industrijske družbe, zdaj je lastnik železarskega zemljišča država. Jesenice - Predstavniki podjetij nekdanje jeseniške Železarne so se sestali s predstavniki jeseniške občine in se prvič doslej resno pogovorili o prostorskem razvoju jeseniške Železarne. inštitut. Železarna prostora zahodno od bohinjske proge - agromelioracija - ne potrebuje več in prav zaradi izkoriščenosti tega prostora želijo z občino sodelovati. Kaj bo tu? Obrtne cone, ,<«■»»• mome"«'. Jesenice bodo v prihodnjh letih temeljito spremenile podobo mesta. V sodelovanju z Urbanističnim inštitutom bodo pripravili koncept prostorskega razvoja. Stare hale bodo podrli alt prodali... Železarna namreč ni več v tiestu, industrija je na Javorniku in na Koroški Belu, medtem ko Fiprom, Energetika in Ser-visi ostajajo v mestu. Tako ostajajo površine in hale. Železarna na Jesenicah, vzhodno od bohinjske proge predvideva industrijsko cono - tu pa že imajo proizvodnjo, iščejo pa še nove interesente in zbirajo programe, ki se bodo prilagodili temu Prostoru. Zelo je pomembna tudi podoba, zato bodo za Pomoč zaprosili Urbanistični trgovinski center, stanovanjsko naselje? Na tem območju je namreč že gradbeništvo, polnilnica vode, dimniki in nekaj zgodovinskih objektov. Tako so že ustanovili strokovno skupino, ki se bo ukvarjala s privatizacijo, prodajo in pridobivanjem programov. Nastalo bo namreč štirinajst družb, ki bodo pridobile svoje lastništvo, ko se bo Železarna ukinila. Vsa zemljišča so državna in na koncu se bo država odločala, kaj bo z njimi. Acroni je na Jesenicah proizvodnjo ukinil, objekti čakajo na rušenje, predstavniki Acronija pa vzhodno od bohinjske proge predvidevajo industrijsko cono. Na sestanku so razpravljali tudi o namembnosti hal na Stari Savi, o preselitvi strojegradnje Seica na Javornik. Seico tako na Jesenicah zapušča 2.500 kvadratnih metrov, ki so primerni za vse dejavnosti. Odločiti se bodo tudi morali, kje bodo obdržali energetsko infrastrukturo in na katerih področjih bodo vzdrževanje opustili. Samo geodetska odmera kompleksov bo trajala dve leti. Pred vojno so bile skoraj vse Jesenice v lasti Kranjske industrijske družbe in po stanovanjskem zakonu ne morejo postati last občine. Na sestanku so opozorili tudi na nejasna zemljiško - lastniška stanja - številni bloki so zgrajeni na zemljišču, ki je last Železarne. Problemi so tudi s kmetijskimi in gozdnimi parcelami. Največ interesov pa je pri ureditvenem načrtu za Staro Savo. Predstavniki Železarne so E>vedali, da se že prodaja hala olirke - eno bodo porušili -razpisali bodo prodajo skrajnega vzhodnega dela hale, parkirišča Viator, parkirišča Vektor Eri Koniču na Javorniku, kjer je ilo prvotno to območje name-njeno parku in drugemu tiru.Predstavniki družb Železarne in jeseniške občine se bodo spet sestali septembra letos, ko bo Urbanistični inštitut predstavil osnovni koncept razvoj zemljišč, ki so zanimiva za potrebe mesta Jesenice. • D.S. V ARTIKI več kot 600 artiklov V ARTIKI ni akcijskih prodaj vse cene so akcijske V ARTIKI na Jesenicah lahko kupiš lepo dekorirano čajno skodelico iz odličnega porcelana za -187 tolarjev! Veliko priložnosti za nakup poročnih in drugih daril ter poseben program za opremo gostinskih lokalov. Trgovina ARTIKA na Jesenicah - za nekdanjim kinom Plavž ali za Fontano na Plavžu - je izjemno dobro obiskana trgovina, saj je malokje lahko dobiti tako zanimiv in po tako konkurenčnih cenah dostopen izba artiklov iz stekla, kristala in porcelana, posode, jedilnega pribora. ARTIKA je trgovina na debelo in drobno in v njej se prodajajo artikli po tako zelo nizkih cenah zato, ker je ARTIKA sama uvoznik teh izdelkov. Trgovina ARTIKA ima zato lahko upravičeno slogan: Ml NE POTREBUJEMO AKCUSKE PRODAJE, KAJTI VSE NAŠE CENE SO AKCIJSKE. Obenem s kupci, ki smo jih oni dan srečali v ARTIKI, smo kar strmeli: ne le nad konkurenčnimi cenami, ampak tudi nad široko in pestro ponudbo najrazličnejših artiklov, številni med njimi so odlični za razna darila ob porokah in drugih družinskih slavjih, saj ne manjka lepega porcelana bi kristala. Tako trgovino so Jesenice s širšo okolico zares potrebovale - pa ne le zasebni kupci, ampak tudi gostinci. Odlična kuhinjska posoda se po konkurenčnih cenah dobi v ARTIKI na Jesenicah Tu je na policah različna teflonska in INOX - rostfrei posoda, razni kuhinjski pripomočki, odlični porcelan -kitajski, recimo, če se ustavimo le ob teflonski posodi, premera 24 centrimetorv in s stekleno pokrovko: posoda stane reci in piši le 1.293 tolarjev. Le kdo se ne bi ozrl po kompletu kozarcev? 18 KOZARCEV caracas, komplet, stane samo 1.481 TOLARJEV! Ali: odlični JEDILNI SERVIS arcopal, FRANCOSKI PORCELAN, 19 KOSOV - stane samo 3.671 tolarjev! Ali 6-deini dimljeni arcopal kavni servis! Saj se zdi nemogoče, pa vendarle je mogoče: v ARTIKI prodajajo fine čajne skodelice iz porcelana, z lepo dekoracijo, za SAMO - 187 tolarjev! Pa 22-DELNI KOMPLET KUHINJSKE POSODE rostfrei za kuhanje brez maščobe ZA SAMO - 31.000 tolarjev! Ob tem pa je možnost nakupa na več čekov, brez obresti, odvisno od vrednosti nakupljenoga blaga. V trgovini ARTIKA na Bokalovi 1a prodajajo več kot 600 artiklov, tudi na debelo, pripravili pa so posebno zanimiv program za opremo gostinskih lokalov. Kam torej po darila, po gostinsko opremo ali po nakupu za svoje gospodinjstvo? V ARTIKO! ARTIKA je odprta non-stop, vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vračanje zasebnih gospodarskih podjetij V jeseniSki občini je bilo do poteka roka za vložitev zahtev za denacionalizacijo pri sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo vloženih 26 zahtev za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij. Od teh so dve zadevi odstopili v pristojno reševanje drugim organom, pri eni zadevi je oil postopek ustavljen, ena zahteva pa je bila zavrnjena. V reševanju jim tako ostaja 22 zadev, od teh 6 zahtev še ni popolnih. V zavarovanje vračila je bilo vloženih tudi 12 predlogov za izdajo začasnih odredb po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Doslej so z delnima odločbama vrnili nepremičnine v dveh denacionalizacijskih postopkih. Zahteve so kompleksne in vsebujejo po več zahtevkov z različnimi zavezanci za vračilo, v postopkih pa morajo reševati številna predhodna vprašanja, kot je določitev funkcionalnega zemljišča, parcelacija, odločanje o upravičencih. Hitrejše vodenje postopkov ovirajo tudi nepopolne zahteve, pridobivanje listin za stranke, neažurno delo sodnih cenilcev in slabo sodelovanje s slovenskim odškodninskim skladom. Kdo lahko kupi gramoz Prebivalci v Kranjski Gori so prepričani, da je cesta, ki vodi iz Jasne v Kranjsko Goro, precej poškodovana tudi zaradi izkoriščanja gramoza v Jasni. Na minuli seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice je zato delegat iz Kranjske Gore Mijo Daso-vič postavil delegatsko vprašanje o poškodovani cesti in izkoriščanju gramoza. Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko mu je odgovorila, da so se zaradi izkoriščanja gramoza pozanimali na krajevni skupnosti Kranjska Gora, kjer so dobili naslednji odgovor: ^Količino do 10 kubičnih metrov gramoza lahko dobi vsak krajan, ki gramoz rabi za tvoje lastne potrebe. Dovoljenje izda krajevna skupnost, mesto odjema pa določi jeseniški Kovinar. Dovoljenje se izdaja v soglasju z Ministrstvom za okolje in Eros tor - izpostava Kranj, etos je bilo Izdanih šest takšnih dovoljenj/' Kriminal narašča Zaradi naraščanja mladinske kriminalitete in pre-stopništva so na Jesenicah vsi svetovalni delavci po šolah enotnega mnenja, da je potrebno okrepiti šolsko svetov-nalno službo ter organizirati vzgojno-svetovalni center za otroke in starše na Jesenicah. Razlogi so naslednji: veliko delikvence in kriminalitete med mladimi, nizka izobrazbena struktura staršev, saj ti ne zmorejo sami reševati vzgojnih problemov, hetero- Sena nacionalna sestava pre-ivalstva in v tem času še vedno kar precej beguncev. Zato je nujno, da v mestu pripravilo raznovrstne interesne dejavnosti, ki bi pritegnile čimvečje število otrok ne le v okviru šole, ampak tudi v okviru športnih in kulturnih ter ostalih društev ter vključitev ustreznih kadrov, kot so prostovoljci, študentje za obvezno prakso in drugi. Zato se dogovarjajo za dodatna finančna sredstva, ki bi jih dodelili tistim institucijam in organizacijam, ki bi na podlagi javnega razpisa imele najprimernejši program za interesne zaposlitve cimvečjega števila otrok. Gogalova lipa v Rodovni - Gogalova lipa v Zgornji Rodovni je ena največjih in najlepših lip v Triglavskem narodnem parku inje po nekaterih virih stara 800 let, po drugih pa 600 let. Gogalova lipa je zaščitena kot naravna znamenitost, domačini pa pravijo, da je v zadnjih desetih letih povečala svoj obseg za najmanj 30 centimetrov. Ko so tudi v Rodovni zaceli z intenzivnim gnojenjem, se je odebelila tudi Gogalova lipa...- Foto: D. Sedej Kaj bo zraslo sredi Podkorena? Kar nekaj hude krvi in časopisnih ugibanj in polemik je že povzročila gradnja, menda zasebnih apartmajev v središču Podkorena. Investitor, tuji državljan Ni-cholas Oman iz Podkorena, je namreč za nadomestno gradnjo na jeseniški občini dobil vso lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Krajanom in drugim pa je zavrela kri, ko je v časopisih objavil, da v Podkorenu prodaja apartmaje. Štirinajst apartmajev ah koliko z dokumenti za nadomestno gradnjo tam, kjer je prej stala domača hiša? In zdaj številne delegacije hodijo gledat, kaj investitor v Podkorenu, sredi vasi, v resnici gradi. Kaj bo zraslo in predvsem kaj bo, če bodo res tu številni apartmaji, ko pa je lokalna infrastruktura, od vode dalje, prešibka za kakšno večjo turistično gradnjo. Potok v Podkorenu je namreč že tako onesnažen, da pravijo, da teče kot iz greznice.. Izkop sredi Podkorena je res impresiven in hočeš nočeš hud poseg v prostor...- Foto: D.Sedej A investitorju, ki je izjemno težko dosegljiv in ki nikoh ne odgovori na raznorazne časopisne špekulacije in domneve, vsaj za zdaj, ko se še nič ne vidi, ne morejo prav nič. Poseg v prostor pa je res impresiven in laiku izgleda tako, kot da bo v hrib sredi Podkorena naslonjena kakšna velika stolpnica. Bomo videli, kaj še bo in kako bodo odreagirale poklicane inšpekcijske službe.... Občinskih nagrad ne bo Jeseniška občinska komisija, ki razpisuje vsakoletna občinska priznanja ob 1. avgustu, ki je še vedno občinski praznik, se za letos ni odločila, da nagrade sploh razpiše. S podelitvijo prejšnjih ali zadnjih občinskih priznanj je bil namreč en velik cirkus. Komisija je priznanja razpisala in se odločila za nagrajence,skupna seja vseh treh zborov skupščine, ki mora nagrajence potrditi, pa dolge mesece in mesece ni bila sklepčna. Ko se jim je enkrat le zgodila sklepčnost, so priznanja mukoma le podelili v Kosovi graščini. Letos so se zato tovrstnim zapletom izognili, saj pred lokalnimi volitvami, ki so pred vrati in ob še vedno hudih problemih zagotovitve sklepčnosti skupne seje, zares ni bilo pričakovati, da bi predloge letošnjih nagrajencev potrdili. Motorradreifen Plakati so še danes v Triglavskem parku... Triglavski narodni park upravičeno vodi hudo bitko za varovanje narave tudi tako, da si prizadeva, da bi na različne načine in dokončno prepovedali vožnjo motoristom po Triglavskem narodnem parku. Ko so bili pri nas lani nemški motoristi, so v parku napravili toliko škode, da jih je uprava parka - tožila. A žal bo tožba težavna, kajti primanjkuje jim ustrzne slikovne dokumentacije, s katero bi argumentirano dokazali, kdo, kdaj in kje je uničeval naravo.Glej ga zlomka, kaj se je nam zgodilo? kovinOtehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice Telefon: 064/81-592 ob nakupu z gotovino barvni TV - domači in uvoženi bela tehnika Ob nakupu nad 60.000 SIT nozm NAKUP NA 5 ČEKOV BRE2 OBRESTI NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE METZELER Motorradreifen, plakat, let smo ga po letu dni našli v Krmi in na katerega so organizatorji napisali takole: Turistična orientacijska vožnja! PROSIMO. ČE ZNAKE m PISALA PUSTITE TUKAJ DO 3. OKTOBRA 93. NAJLEPŠA HUALA, ORGANIZATOR PARK HOTEL BLED.... Oni dan smo v Krmi, v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka, v gozdu ugledali nek raztrgan dežni plašč, pod njim pa - smerokaze, ki so ostali skoraj nepoškodovani od lanskega leta. Hotel Park je namreč organiziral tujim motoristom krož- no vožnjo, pri tem pa je kot organizator poskrbel za solidno organizacijo. še leto kasneje se torej po osrednjem območju parka valjajo plakati, ki udeležencem krosa sporočajo, kako in kaj morajo ravnati... Pocarjeva domačija pred obnovo - Stara Pocarjeva hiša v Rodovni je zaščitena in pod spomeniškim varstvom. Za njeno obnovo se je zavzel Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Triglavski narodni park, saj sodi med najstarejše niše v Triglavskem narodnem parku. Zato so v Triglavskem narodnem parku med letošnjimi investicijami predvideli tudi odkup opreme in obnovo Pocarjeve domačije v Rodovni in načrtujejo, dajo bodo obnovili skupaj z Muzejem Jesenice. Za Pocarjevo domačijo naj bi Triglavski narodni park namenil milijon in 900 tisoč tolarjev... - Foto: D. Sedej V Završnici se na veliko peče... Završnica je v poletnih mesecih izredno obiskana. Lepa je in nadvse primerna za - piknike. Gneča je - ogromna. In oni dan se je zgodilo, da jo je obiskalo nekaj sto ljudi, slovenskih državljanov, a po rodu iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. Ker so imeli hudo slavje, so se seveda vrteli ražnji. Na veliko! Nekdo je naštel, da je bilo na ražnjih vsaj 30 "jarcev" - pa sem pa tja je kdo tudi ustrelil v zrak... Videlo se je tudi, da so obiskovalci ob pomanjkanju oglja in drv hodili kar v bližnjo gmajno in sekali, da so podkurili.... SREDA, 20. JULIJ ČETRTEK, 21. JULIJ PETEK, 22. JULIJ 9.20 Otroški program 9.46 Iz življenja za življenje 10.50 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Studio Citv, ponovitev 14.20 Videostrani 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Cobi in prijatelji, španska risana serija 18.35 Preproste besede: Vse je okroglo od sreče 18.50 Kronika, kanadska dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Iz parlamenta 20.35 Film tedna: Gospodar zakona, angleški film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.22 Šport 22.30 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka 13.00 Ewronews 16.15 Minister v solzah, švedska nadaljevanka 17.00 Mednarodna obzorja: ZDA 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik, vreme 20.05 SP v nogometu 21.20 Žrebanje za evropske nogometne pokale, posnetek iz Ženeve 21.20 EP v BMX, reportaža iz Gradca 21.40 Omizje 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Poglejte življenju v oči 10.35 Orkan 10.55 Risanke 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monofon 13.25 National geographic, zadnji del dokumentarne serije 14.15 Murphv Brovvn 14.40 Dokazi, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 Talent za umor, ameriški barvni film 16.50 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 18.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja strani 22.00 Zdravnik v divjini, ameriški pustolovski film 23.05 Cas v sliki 23.10 Neslišna smrt, ameriška srhljivka 0.45 Dekle iz Humana, kitajski film 2.20 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program, ponovitev 11.00 Vremenska panorama 1250 1000 mojstrovin 13.00 Vrnitev na luno 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Bucholz, Snidenje 15.00 Vojna vohunov, ameriški film 16.35 Dobrodošli v Avstriji 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.30 Zlata dekleta 18.30 Ali je to res?, igra 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Mreža 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.45 Dvajseti julij, nemški film 0.20 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.50 Poročila/1000 mojstrovin TELE Ti 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Iz sveta glasbe: Hajdi 21.00 Gost v studiu: Jelko Kacin 22.00 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 16.40 TV koledar 16.50 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 17.40 Vrnitev v Paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 18.25 Od pola do pola, ponovitev dokumentarne serije 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zakonca Fields v Franciji 20.45 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 21.35 Trije tenorji, ponovitev Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po novostih v tržiških videotekah, pa po dobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom. Ne pozabite: v studiu se bosta oglasili tudi Mirjam Barenek in Maja Lešnik, ki bosta prvič v Sloveniji nastopili pri Joževcu v Begunjah, obb 22. uri. 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo, ponovitev 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Državnik novega kova, humoristična nanizanka 17.00 Udarec s palico, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.40 Male živali 19.00 Poročila 18.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call se-lectlon 20.30 Beveriv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.20 Poročila 21.30 Album show 22.20 Dance session, ponovitev 22.50 Za kulisami kaskaderstva, reportaža 23.20 Spot tedna 23.25 Na velikemplatnu 23.40 CMT 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Od goloba do rakete, 2. del 10.15 Pan optikum, ponovitev 10.30 To presneto krzno, ameriška komedija 12.05 Vampir Ernest 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Stan in Olio, ameriška komedija 14.30 Pogledi od strani 14.40 Raji živali 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Florijan OOO 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Sport 20.15 Dedič z Bjornda-la, avstrijski film 21.50 Pogledi od 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva; Ob dnevu šoferjev in avtomeha-nikov 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.40 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 večerni program: Oddaja o kulturi 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno glasbena lestvica 5 + 5 19.00 Odpoved programa KINO, SREDA CENTER ameriška psihološka drama NA RAZPOTJU (INTERSECTION) ob 18. in 20. uri ŽELEZAR ameriška romantična komedija MOJA PUNCA 2 ob 18. in 20. uri LETNI KINO ameriška psihološka drama NA RAZPOTJU ob 21.30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška komedija GLEJ, KDO SE OGLASA ob 18.30 in 20.30 uri 9.45 Tedenski izbor: Tudi to je Amerika, Ena, dva, tri, kdo se vode ne boji, Videošpon 11.20 Kronika, kanadska dokumentarna serija 11.45 Dobra volja, švedska nadaljevanka 13.00 Poročila 16.30 Gospodarska oddaja 17.20 Porabski utrinki 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.05 Tednik 21.50 Poletni navdih, turistična oddaja TV Koper 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 šport 22.40 Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, ka-nadsko-novozelandska nanizanka Zgodbe Ruth Rendell, zadnja epizoda angleške nanizanke 11.30 Kinoteka - Ljubezenska zgodba, ameriški film (čb) 13.00 Euronevvs 15.40 Svet poroča 16.10lz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 17.00 Darilo za prihodnost, 1. oddaja 17.50 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 18.55 Šport 19.10 Poslovna borza 19.30 TV Dnevnik 2, vreme 20.05 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 20.55 Umetniški večer: Vrhunci Montparnassa, francoska dokumentarna nadaljevanka; Velika obdobja evropske umetnosti: Barok, 7. del nemške dokumentarne nadaljevanke 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Veseli glasbeni četrtek 10.30 Orkan 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.10 Podmornice, jekleni morski psi, dokumentarna serija 14.00 Murphv Brovvn, humoristična nanizanka 14-25 Dokazi, ameriška nanizanka 15.15 Osvojiti vrh, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 2.00 Nocoj z vami, zabavnog lasbe-na oddaja 21.45 Poročila 21.50 Poslovni klub 22.35 Slika na sliko 23.20 Glasbeni večer Dubrovniški poletni festival 0.30 Poročila v nemščini 0.35 Sanje brez meja 16.30 TV koledar 16.40 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 17.30 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 18.15 Ekran brez okvirja 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.35 Idiot, japonski čb film 0.15 Top DJ MAG 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 1225 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.06 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.30 Album shovv 17.40 Video igralnica 18.10 Beveriv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Mag-netoskop 20.40 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.10 Poročila 21.20 Prostovoljci, jugoslovanski film 23.00 Zdrava video glava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CMT 0.45 Borza dela TVAVS1RIJA1 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Film, ponovitev 12.15 Pusti jih umreti, ponovitev 13.00 Čas v sliki, ponovitev 13.10Dogodivščina Misslssippiju, ameriški film 14.50 Vampir Ernest, risanka 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriit- zer ia00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Florijan lil 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Iris in vloleta, 6. del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacGvver, Prijateljstvo 22.00 Umor v Toskani, 2. del 23.25 Čas v sliki 23.30 Nad ulicami Niče, ameriški film 1.10 High Chaparral 2.00 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Evropski zeleni otoki, 1. del 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Bucn-holz 15.00 Veselje in žalost, nemški film 16.35 Prijatelji za vse življenje 17.00 Mongolski vihar 18.00 Zlata dekleta 18.30 Najboljše iz Gaudi-maxa 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Bodice 21.30 Filmske novosti 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Sence v soju odrskih noči, avstrijski film 0.05 Tvvin Peaks 1.35 Poročila/ Večerni studio TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 21.00 3 - 2 - 1 gremo (v živo - videospoti), gost: Brendi 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, ob 16.40 se začenja oddaja Poiščite nas, nagrada vas čaka. Ob 18. uri bomo zaplesali v oddaji Pod kozolcem pod pokroviteljstvom Stanovanjske zadruge Gorenjske. Na koncu bomo dodali še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Oddaja za upokojence 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanje in pobude 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Oddaja iz kulturno verske zgodovine 18.00 Vi sprašujete - vaš ginekolog odgovarja 19.00 Odpoved programa 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Taborniki 10.40 Informacije -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga? 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.00 Poročilo z Ljubljanske borze 15.30 Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj KINO, ČETRTEK CENTER ameriška akcijska komedija NOVA ZASEDA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR ameriška romantična komedija MOJA PUNCA 2 ob 18. in 20. uri LETNI KINO premiera ameriške romantične komedije MOJ OČKA JUNAK ob 21.30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška komedija GLEJ, KDO SE OGLAŠA ob 18.30 in 20.30 uri KINO BLED ameriška erotična melodrama KLAVIR ob 20.30 uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriški akcijski film ALASKA GORI ob 18.3o in 20.30 uri 9.55 Čudežna leta, ameriška nanizanka 10.20 Robin in 7 lumpov, ameriški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 15.50 Omizje, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Korenine slovenske lipe: Romanja od sv. Višarij do Barbane 20.45 Brandnach, švicarsko-nemš-ki film 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Izigrane obljube, ameriška nadaljevanka 0.25 Brane Rončel izza odra 13.00 Euronevvs 16.30 Film tedna: Gospodar zakona, angleški film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.05 Večerni gost: Ante Mahkota 22.00 Tomislav Aleksov: Krik nemega indijanca, TV film 1250 100 mojstrovin 13.00 Evropski zeleni otoki 13.45 Neverjetne zgodbe, nanizanka 14.10 Gozdarski inšpektor Buchholz, nanizanka 15.00 Melodije na Mississipiju, ameriška nanizanka 16.45 Družina Merian 17.30 Operacija Noetova barka, dokumentarni film 18.00 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Srečanje v naravi 21.00 Trailer 21.20 šiling 20.00 čas v sliki 22.35 Totalno odštekana televizija 23.15 X-large 0.05 Elvisova zarota 0.55 Četrta dimenzija 1.35 1000 mojstrovin TELETU lil 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Prenova regionalnih cest v kranjski občini -Otvoritev regionalne ceste Brttof -Hotemaže 20.30 Kolovrat domačih viž: Tržič "93 - 2. dei 21.20 Film: Američana 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 10.00 Poročila 10.05 Za otroke 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film >12.40 Monofon 13.00 Podmornice, dokumentarna serija 13.50 Murphv Brovvn 14.15 Dokazi, serijski film 15.10 Potovanje skozi čas, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.15 Garvvood, vojni ujetnik, ameriški film 23.00 S sliko na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Filmi Bruna Baretta 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 16.45 Skrivnosti, serijski film 17.30 Vrnitev v Eden, serijski film 18.25 Vojne v miru: Falklandi 19.30 Glasba 19.40 Oslo, atletski miting 23.05 Shanonova igra, serijski film 23.55 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.00 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.20 Ameriških 10, glasbena oddaja 16.50 Drakula, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Prostovoljci, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beveriv Hills 90210, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Morilska sla, ameriška kriminalka 23.20 Spot tedna 23.25 Deviinova zveza - Arzenlk in star kaviar, ameriška nanizanka 0.10 Album shovv, glasbena oddaja 1.00 Erotični film TVAVSTE 9.00 čas v sliki 9.06 Zlata dekleta 9.30 Kjer je veselo 10.15 Bjorndalo-va dediščina, ponovitev 11.45 Hoo-perman, kriminalna nadaljevanka 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Mladi vojak iz Nunundage, ameriški film 14.15 Prijateljstvo za vse življenje 14.40 Pogledi vstran 14.50 Lobo, risanka 15.45 Nekoč je bilo življenje 16.10 Dekle iz mesta 16.55 Konfetti 17.00 Mini ZIB 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Florijan III, zabavna nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari, kriminalna nadaljevanka 21.20 Poagledi vstran 21.30 Didi s polno paro, nemški film 22.55 Večerni šport 23.25 čas v sliki 23.30 Polnočni mož, ameriška kriminalka 1.25 High Chaparral, nanizanka 2.15 1000 mojstrovin Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Najprej bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, nekaj več povedali o kulturnih dogodkih, če boste odkrili tržiški zaklad, boste nagrajeni, ob 18.30 pa bomo glasovali še za Gorenjca meseca. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Filmske zanimivosti 13.00 Vročih 11 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija16.15 Nasvet za izlet 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni spored: Podokničarski pozdrav foto bobnar radio trlglav 96,0 MHz '101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861 302 KINO, PETEK KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški akcijski film ALASKA GORI ob 18.30 uri, ameriška komedija GLEJ, KDO SE OGLASA ob 20.30 uri KINO BLED ameriška erotična melodrama KLAVIR ob 18.30 uri KINO RADOVUICA ameriška erotična melodrama KLAVIR ob 20.30 uri GORENJSKI GLAS • 16. STRAN_KOMENTARJI, PISMA, ODMEVI, OGLASI Torek, 19. julija 1994 W JELOVICA JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka Kidričeva 58, Škofja Loka ALPADRIA Prijatelj mi je pripovedoval, da je pred dnevi na ameriškem konzulatu v Muenchnu skušal dobiti vizo za ZDA. Uradnik ga je zavrnil in mu svetoval, naj poskuša doma na Slovaškem, kjer bo zagotovo dobil vizo za vstop v Ameriko. Takšnih in podobnih zgodb o Slovencih, ki so potovali po svetu in na veleposlaništvih in konzulatih tujih driav poskušali dobiti vize za vstop v driavo ali kakšne druge informacije, pa uradniki niso imeli pojma o Sloveniji slišimo zadnje čase vse več. Blejski hotelirji so se mi pozimi pritoževali, da imajo hotele prazne, ker v svetu in predvsem v sosednjih državah slabo poznajo Slovenijo, ker je promocija Slovenije zelo slaba Ko se je začela vojna i Sloveniji leta 1991, je bilo konec junija 1991 v Cankarjevem domu okoli tisoč tujih novinarjev, praktično iz vsega sveta. Takrat smo v zelo hitrem času doživeli skorajda neverjetno promocijo v svetu. Za kratek čas je bila Slovenija v središču pozornosti svetovne javnosti. Toda dve leti kasneje je lani v Ljubljano ob prazniku državnosti 26. juniju prišlo samo še okoli trideset tujih novinarjev. Kljub temu da imamo samostojno driavo, nas svet, še posebej tisti tujci, ki še nikoli niso bili v Sloveniji, še vedno uvršča v okvir "bivše Jugoslavije". Minister Peterle je sicer na številnih mednarodnih konferencah dosegel, da v dokumentih ne piše več "bivša jugoslovanska republika Slovenija", ampak samo še "Slovenija". Toda s tem problem ni odpravljen. Slovenija je majhna, zato jo morajo tujci nekam umestiti in še posebej tisti, ki Slovenije ne poznajo, spet rečejo "bivša jugoslovanska republika" in s tem Slovenija prevzame del negativnega imi- Joie Novak dia, ki ga ima Jugoslavija. Ta beseda tujcem takoj asociira vojno, razdejanje, begunce itd. Jure Apih, znani strokovnjak za marketing, je pred kratkim predlagal, da bi k imenu Slovenija dodali kot identifikacijsko feslo besedo Alpadria S čimer i opozorili na svojo drugačnost, na to, da smo del srednjeevropskega prostora in njegove kulture, kot je zapisal Apih. Če bi geslo Alpadria uporabljali v vseh promocijskih gradivih, nas tujci mogoče res ne bi več tako pogosto zamenjevali s Slovaško ali celo s Slavonijo. Toda kljub temu bi nas tujci, ko bi beseda tekla o Sloveniji (Alpadrii), še vedno umeščali v okvir "bivših jugoslovanskih republik", kar ima hote ali nehote seveda negativen vrednostni pomen. Zato je pravzaprav bistvo problema okvir, miselni kalup, kamor nas tujina umešča, pod vplivom negativnih novic iz "Jugoslavije" oz. "Jugoslovanskih republik". Tak kalup pa se ne da spremeniti z marketinškimi tehnikami Tudi, če poudarjamo svojo srednjeevropsko civilizacijo in kulturo, nas bo tujec, ki nič ne ve o Sloveniji prej ali slej vprašal, ali je bila Slovenija del Jugoslavije, pa smo spet v jugoslovanskem kotlu. Teorija o komuniciranju nas uči, da če ne moremo rešiti problema na znan način, da moramo potem spremeniti način, kako gledamo na problem, oz- spremeniti moramo okvir, v katerem skušamo rešiti problem. To pomeni, da se moramo rešiti okvira, ki nas vrednostno določa, to je "bivša jugoslovanska republika". To bi lahko naredili, če bi se Slovenija vključila v Višegrajsko skupino, kajti za tujce, predvsem Angleie in Američane so driave, kot so Madžarska, Poljska in Češka "srednja Evropa". Angleški Zgodovinar Timothy Garton Ash je napisal nekaj knjig o revolucijah proti komunizmu leta 1989, ki so bile na Zahodu zelo odmevne, brali so jih npr. tudi analitiki CIA. Od takrat so za Zahod "srednja Evropa" driave, kot so Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska. Sledili so mu še številni drugi novinarji in "srednja Evropa" je postala pravi hit. Zahodnjaki so začeli odkrivati domovino Kafke, Kundere, Havla, Formana itd Poleg tega pa bi se morati Slovenci lotiti intenzivne promocije Slovenije v svetu,predvsem v državah, s katerimi imamo veliko gospodarskih stikov in iz katerih pričakujemo turiste. V Nemčiji povprečen Nemec ne more ničesar zvedeti o Sloveniji, ker nobena nemška založba nima niti enega turističnega vodiča po Sloveniji! V katalogu založbe DuMont, ki ima največjo zbirko turističnih vodičev posameznih dežel in celo mest, lahko ugotovimo, da ima vsaka avstrijska pokrajina (kot npr. Koroška) svoj poseben vodič, samo Avstrija ima samo pri tej založbi deset vodičev/ Celo Albaniji in Bolgariji se je uspelo prebiti v knjižni program vodičev založbe DuMont. Pri nas pa nekateri ministri kar sanjajo, koliko tisočev in celo stotisočev turistov bo obiskalo Slovenijo. Želimo jim dobre sanje! kreditne pogoje in začeli graditi nekaj, brez česar smučišč v tujini nI Čeprav je šlo v našem primeru za zelo rizično investicijo, smo v to morali iti, saj zimskega turizma brez t.i. "snežne garancije" ni Muhasta in temperaturno neugodna zima ter neizpolnjevanje obveznosti enega od sopodpisnikov pogodbe o sovlaganju, nam kljub topovom ni dala želenih rezultatov. Možnosti prezaposlitve zaposlenih kljub povpraševanju nismo uspeli pridobiti, tako da nam ni preostalo drugega, kot da smo ljudi napotili na Zavod za zaposlovanje. Vsi zaposleni, razen enega, so nastale razmere sprejeli z razumevanjem. Nekdo je pač moral ostati in kot direktor GE in hkrati tudi njen tehnični vodja (ne po svoji volji) sem to moral prevzeti jaz sam. Odpuščanje in prezaposlovanje žičničarjev pa v naši branži ni nič novega, saj npr. RTC Golte od 32. zaposlenih zaposluje le še 3 ljudi Planum SC Kobla je vse do lani živela brez kreditnih stimulacij, kar je bilo v žični-čarstvu prava redkost Res pa je tudi, da kakšnih večjih investicij tudi nismo imeli. Bolj kot to, kako se bomo lastninili, pa nas v vodstvu skrbi, ali bomo naslednjo zimo sploh obratovali. Kot vsako leto je na žičnicah potrebno postoriti še kar nekaj stvari, a brez pomoči širše družbene skupnosti nam to ne bo uspelo. Ta pomoč pa je zelo omejena, oziroma je sploh ni Če resnično pride do neobrato-vanja SC Kobla v naslednji PREJELI SMO Kako (še) nismo lastninili SC Kobla Pozna se, da je čas kislih kumaric, kot pravijo novinarji, ampak pisati je pač treba Žal pa ne moremo ostati neprizadeti ob tako tendencioznem pisanju novinarke D. Sedej v Gorenjskem glasu dne 12. julija 1994. Res je, da sem 11. julija 1994 klical novinarko, to pa predvsem zato, da bi novinarka istočasno pisala tudi o drugi plati medalje. Žal sem drugo plat medalje primoran osvetliti sam. Novinarki sem že v telefonskem razgovoru omenil, da se podjetje Planum, p.o., kot upravitelj SC Kobla še ne lastnini. Smo pa na Ministrstvu za gospodarske zadeve, predsedniku IS Radovljica ter še mnogim drugim že predstavili naše poglede na lastninenje, ki pa niti približno niso v skladu z namigom novinarke o namerni malomarnosti in poceni odkupu. Novinarka piše tudi o vzporednem podjetju Kobla Ravne TG, do.o., katerega pa smo skupaj -z enakimi deleži, ustanovili vsi zaposleni ter podjetje Planum, p.o., z nepremičnino kot vložkom v to podjetje. V podjetju ni zaposlenih in še ni izkazalo prometa, tako da žal o kakšni by pass firmi še ne moremo govoriti. Toliko o "lastninjenju" Koble. Dejstvo pa je, da smo si bili sedaj in nekdaj zaposleni enotni, da bremen zelenih zim ne moremo več nositi sami. Urejenost podobnih infrastrukturnih objektov v tujini je rešena sistemsko in ne leži samo na ramenih peščice. Kot že rečeno, je Kobla Ravne TG, d.o.o., trenutno še speče podjetje, ki pa je registrirano in sposobno, da s staro kadrovsko zasedbo prevzame vodenje in vzdrževanje žičnic na Kobli To pa je tudi edino, kar si želimo. Glede ostalih malomarnosti, precenjenih snežnih topovih in rjavečih stolih pa le toliko. Ne glede na vse okoliščine, so topovi in stoli obsojeni, da naslednjo zimo, kot vse doslej, pričakajo pod milim nebom. Žal strehe za njih nimamo (čeprav smo jo za topove iskali). Vendar brez skrbi Njihova cena tudi je približno tako visoka, ker so in morajo delovati in v različnih vremenskih razmerah. Zakaj pa smo jih postavili vsem na oči, pa lahko samo ugibate. Glede stolov na jeklenih vrveh žičnice pa le toliko. Poznani so nam primeri sedež-nic, ki obratujejo celo leto. Se zaradi tega pri njih tudi dela ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE KUHINJ TER DRUGEGA POHIŠTVA SALON POHIŠTVA Titov trg 7 (avtobusna postaja) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/623-276 PREPRIČAJTE SE vabi k sodelovanju v SPE PRIMARNA PROIZVODNJA novega sodelavca za NABAVLJANJE ŽAGANEGA LESA IN HLODOVINE Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - višješolsko izobrazbo lesarske oz. gozdarske smeri • nad 4 mesece delovnih izkušenj • vozniški izpit B kategorije Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov JELOVICA U Škofja Loka, Kidričeva 56, 64220 škofja Loka, kadrovska služba. Informacije dobite po telefonu 064/631-241, int 204, sezoni pa enkrat za spremembo škode ne bodo utrpeli samo zaposleni v SC Kobla, pač pa izključno samo celotna regija Bohinja in Bleda Kakšna škoda bo s tem povzročena, lahko samo ugibamo, bo pa zagotovo velika in nepopravljiva vsaj nekaj let Prav zato pa si skupaj Z Ministrstvom in predsednikom IS občine Radovljica g. Resma-nom tudi prizadevamo, da bi se status SC Kobla čimprej uredil Za konec bi samo še pripisal, da smo se zaposleni ves čas zavedali pomembnosti SC Kobla za celotno regijo in smo z njo tudi živeli Dejstvo je, da nobeden od zaposlenih z delom v SC Kobla ni obogatel oziroma si karkoli prilastil. Kot mnogi smo pač poslovali po svojih zmožnostih. Ker pa naša uspešnost ni bila vedno odvisna samo od naše marljivosti, pač pa tudi od vremenskih razmer, nam je bilo včasih še toliko težje. Novinarki bi za informacijo še sporočili, da je sedež SC Kobla Že od leta 1972 v Radovljici, kjer bo do nadaljnjega tudi ostal. Direktor GE SC Kobla Dušan Gorifek, gradb. inž. škoda? Jekleno vrv je pač potrebno razbremeniti, prižeme stolov pa enkrat na mesec prestaviti Resnici na ljubo pa je treba povedati tudi to, da smo zaradi neplačanih računov za dobavljeno el. energijo, 19. maja, ostali brez električne energije. To problematiko rešujemo s Sekretariatom za energetiko pri MZGZ že od 16. maja 1994 in upamo, da bomo predmetno zadevo kmalu uredili Drži pa navedba novinarke, da smo, kot mnogo drugih podjetij, podvrženi revizijskemu pregledu SDK in da so pri tem prisotni tudi organi UNZ. Nezakonito odlivanje kapitala pa je zgolj in samo natolcevanje novinarke z namenom diskreditacije in potrditev vseh njenih prejšnjih trditev. Z namenom in načinom "odliva kapitala" so bili zaposleni seznanjeni in so o tem tudi odločali na zboru delavcev dne 18. februarja 1991. Kaj se je kasneje s kapitalom dogajalo, so zaposleni vedeli, kar so potrdili tudi preiskovalnim organom. Drugače pa se je "kapital" že vrnil nazaj na naš žiro račun, a kaj več kot delnega poračuna z upniki, s tem nismo dosegli Že od l. 1988, odkar vodim to GE, se soočamo s pomanjkanjem snega in s tem povezano problematiko. Vse te težave smo z zaposlenimi doživljali skupaj. Odpovedovali smo se visokim OD in drugim ugodnostim v upanju, da bo naslednja sezona boljša kot pretekla. Temu pa vedno ni bilo tako in le s prezaposlovanjem zaposlenih in iskanjem dela v drugih OD smo kolikor toliko pripravljeni lahko pričakali novo smučarsko sezono. O kakšnih novih pridobitvah v preteklosti še razmišljati nismo mogli. Lani pa se nam je ponudila možnost, da s sovlagatelji in državo kot garantom izpeljemo že dolgo načrtovano investicijo v sistem dosneževanja smučišč. Z velikimi težavami nam je uspelo pridobiti ustrezna soglasja, sprejeli smo ne najbolj ugodne V starem mestnem jedru, v centru Kranja prodamo ATRAKTIVNI POSLOVNI OBJEKT na Prešernovi ulici 6. Objekt je v celoti obnovljen in zaključen do HI. gradbene faze. V vseh etažah so izdelane sanitarije, priključki za centralno ogrevanje in energetski priključki. V pritličju objekta se nahajajo prostori banke, ki niso naprodaj. Skupna tlorisna neto površina znaša 1055 ml, v treh etažah in mansardi. Velikosti posameznih etaž: vhod s stopniščem - 13 m 2 I. etaža -353 ml II. etaža -268m2 III. etaža -290 ml mansarda -131 ml Prostori, ki so predmet prodaje imajo samostojen vhod in parkirišče. S svojo atraktivnostjo je primerna za najrazličnejše dejavnosti (poslovne prostore, reprezentančne prostore, blagovnico ipd.). Podrobnejše informacije dobite na tel.: 0641221-446 int. 483 ali 477. Gorenjska ^ Banka Banka .i posluhom POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV STAROST AVTOMOBILA V začetku letošjega leta se je na našo pravno pisarno obrnilo več kupcev avtomobilov s podobnimi problemi. Kljub temu da je prodajalec zagotovil, da je bil avtomobil proizveden v letu 1994, je bil dejansko (razvidno lZ carinske deklaracije) eno leto starejši. In ker je letnica iz deklaracije vpisana tudi v prometno dovoljenje, je potrošnik Prepričan, da je avto zaradi tega vreden manj. Ob prodaji tega avtomobila čez nekaj let bi novi kupec namreč videl le letnik 1993 in zanj bi bilo nepomembno ali je bil avtomobil dejansko Proizveden januarja ali pa morebiti decembra tega leta. Kakšne pravice ima potrošnik proti Prodajalcu, ki mu je prodal "star" avtomobil? Če bi kupec ob nakupu postavil kot posebno zahtevo ali celo P°Spj, da je bil avtomobil Proizveden v letu 1994, pa bi se kasneje izkazalo, da to kljub Zagotovilom prodajalca ni tako, bi kupec lahko razdrl pogodbo in zahteval vračilo kupnine s pripadajočimi obrestmi. Prodajalec mu je skušal prodati nekaj drugega, kot je bilo dogovorjeno. Ker bi do razdrtja pogodbe prišlo po krivdi prodajalca, bi kupec imel tudi pravico do povračila vse škode, ki mu je tako nastala (stroški registracije, zavarovanja). Če pa bi kupec kupil avto kot nov in ne bi postavil posebne zahteve po določenem letu proizvodnje, tudi kasneje ne bi mogel uveljavljati nikakršnega zahtevka proti kupcu. Seveda pa bi bilo moino, da bi zaradi daljšega skladiščenja prišlo do določenih napak ali poškodb na vozilu (npr. oksidacija posameznih sklopov, mehanske poškodbe, poškodbe na barvi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi ali toploti). V vseh takih ali podobnih primerih pa kupcu ostajajo zahtevki na podlagi garancije za brezhibno delovanje vozila. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Memorandum med CA-NB Ljubljana in CA Dunaj Ljubljana, 18. julija - Odbor za zaščito pravic manjšinskih delničarjev Creditanstalt - Nove banke iz Ljubljane in dunajski Creditanstalt sta v četrtek v Ljubljani podpisala Memorandum, ki določa način in pogoje, pod katerimi je Creditanstalt z Dunaja manjšinskim delničarjem v Ljubljani pripravljen izplačati odpravnino v primeru odprodaje večinskemu delničarju. Obe strani sta se strinjali glede višine in načina izplačila odpravnin, zato je Odbor za zaščito pravic priporočil podpis pogodbe o odprodaji delnic. Vsi manjšinski delničarji bodo v prihodnjih dneh na svoje naslove Prejeli besedilo Memoranduma skupaj z besedilom pogodbe, s katerim bodo lahko odprodali svoje delnice. Creditanstalt Dunaj in Odbor sta mnenja, da so s podpisom memoranduma odpravljeni dosedanji medsebojni nesporazumi, hkrati pa je ustvarjena nova podlaga za zaupanje in dobra osnova za bodoče delo Creditanstalt - Nove banke na slovenskem finančnem trgu. • M.G. TEKME LEMlLUrm Vabijo na prezentacijo v Merkurjem trgovsko hišo GLOBUS, ki bo 22.7. im od 9.do 19.ure. Ob zvokih MRKO BANDE vas vabimo na kozarček tofa vina in perece« Plobus ^3"V* M v, „ Borzni komentar- popravek V Borznem komentarju, objavljenem na strani za Posle in finance v petkovem Gorenjskem glasu, nam je tiskarski škrat spremenil eno črko, s tem pa popolnoma obrnil misel o tekočem stanju na slovenskem deviznem menjalniškem trgu, kot ga je zapisala avtorica Hermina Krt, borzna posrednica iz kranjske poslovalnice Nike, Manlsir iclclim: 063 2K XA. ?lA«o Ml 3€* 60ToW» SAVAoi FFANCOSKft - to so Orli iz Kranja, Jezus ridersi iz Jezerskega in mi, Roll-ing bonsi. Poleg tega je v Sloveniji še 23 takih klubov, skupna dejavnost pa je z eno besedo "moto turizem." Letos smo ustanovili slovensko zvezo motoristov. Največ se družimo z Italijani, Nemci in Avstrijci, prav Žirovci pa smo bili prvi v Sloveniji, ki smo začeli gojiti mednarodne stike in zato tudi vsako leto pripravimo srečanje. Sami pa se seveda potem udeležujemo srečanj po tujini in v Sloveniji," je povedal Vinko Mohorčič, predsednik Rolling bonsov iz Žirov. Seveda vsak, ki ima motor, ne more postati član kluba. V Žireh so pogoji za članstvo zelo ostri. "Član kluba lahko postane lastnik motorja z več kot 250 kubičnimi centimetri. Pomemb- tako hierarhija. Kar rečem se naredi, ni ugovorov, čeprav se najprej o vsem pogovorimo. Naše delo je tudi predelava in popravilo motorjem, hodimo na dirke veteranov. Pomembno delo članov kluba pa je tudi priprava letnega srečanja. Dva meseca se ukvarjamo s "papirnato vojno", teden dni prej in tri dni kasneje pa še pripravljano in pospravljamo prizoriščni prostor," je ob letošnjem rečanju v Žireh povedal Vinko Mohorčič, ki trdi, da jim vesleja, do motorjev ne more vzeti nihče. Te dni imajo fantje v Žireh veliko dela s pospravljanjem. Več kot tisoč jeklenih konjičkov je bilo prek vikenda pri njih, poleg tega pa še vsaj trikrat toliko "firbcev". In vsi, ki imajo radi motorje, so se zagotovo imeli lepo. • V. Stanovnik =tADiO IGRAČE S SLADOLEDOM S RADIO KRANJ VABI NA SLOVENSKI TRG V SOBOTO, OD 8. URE NAPREJ =?i\DiO RADIO