PoStnfoa plačana v gotovini.
Leto IX., št. 30 („jutro" XIX., Žt. 170 a) Ljubljana, ponedeljek 25. julija 1938
Cena t Din
UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva &
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova lü. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerja.
Ponedeljska Izdaja
„življenje in svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon
Št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prej emana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon
št. 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
POGREBNE SVEČANOSTI V BUKAREŠTI
Pogrebu pokojne rumunske kraljice je prisostvovalo včeraj dopoldne
v Bukarešti nad pol milijona ljudi
Bukarršta, 24. jul. AA. Davi so se pričele svečanosti za pogreb pokojne kraljice Marije. Pogreba so se udeležili zastopniki vseh evropskih c dvorov, vseh vlad, ogromno štvilo ljudi iz prestolnice in veliko število odposlanstev iz vse države ter končno oddelki rumunske vojske. Vsa Rumunija je pokazala, da sočustvuje z žalostjo kraljevske rodbine ob smrti kraljice Marije, ki je bila ena izmed glavnih delavk za ustvaritev Velike Rum uni je in kraljica, ki je s svojim literarnim talentom in svojo ljubeznijo do umetnosti širila dober glas o Rumuniji po vsem svetu. Ponoči so krsto s posmrtnimi ostanki pokojne kraljice prenesli iz palače Co-troceni v kraljevski grad, kjer so jo postavili sredi prestolne dvorane na ka-tafaik. Na krsto so položili venec kralja Karola, naokrog pa venc= članov kraljevske družine. Na trakih enega izmed vencev so bila vsa imena peterih otrok po-kojine kraljice: Karol, Nikola, Elizabeta, Marija, Ileana.
Točno ob 9. so prispela v prestolno dvorano odposlanstva tujih držav. Pred njimi so stopali visoki dvorni dostojanstveniki, za njimi poslaniki, kraljevi svetniki in člani vlade. Istočasno so se v drugi dvorani zbrali šefi diplomatskih zastopstev v Bukarešti, vojni atašeji in drugi. Nekoliko kasnej,e j,e prispel kralj Karol. Za kraljem Karolcm so se zbrali v dvorani prestolonaslednik Mihajlo, jugoslovenski knez-namestnük Pavle, vojvoda Kentski, nadvojvoda Anton Habsburški, bivši princ Nikola, princ Friderik Hohen-zollern, bolgarski princ Ciril, veliki knez Dimitrij in vojvoda Luit Cornet. Po blagoslovitvi trupla, ki jo je izvršil patriarh Miran ob mnogoštevilni asistenci, je h krsti pristopilo osem oficirjev 8. konjeniškega polka pokojne kraljice in jo na ramenih preneslo pred palačo, kjer so jo položili na lafeto. Krsta je bila pokrita z zastavo pokojne kraljice Marije. Ta čas je godba igrala rumunsko himno, v največ-
ji tišini je krenil sprevod po glavnih bu-kareštanskih ulicah do postaje. Pred krsto je korakalo odposlanstvo oficirjev rumunske vojske, za njimi pa ordonančni oficir, ki je nosil na blazini kraljičino k reno. Ob obeh straneh so stopali kraljevi svetniki, za njo pa kralj Karol v uniformi hu za rek e ga generala, vsa kraljevska družina in tuji princi, tuja odposlanstva, člani diplomatskega zbora, člani vlade, visoki uradniki in drugi. Povsod ob poti je vojaštvo tvorilo špalir. Ogromne množice ljudi, ki so preplavile ulice in trge , so v pobožnem molku gledale veličasten sprevod. Pogrebu je prisostvovalo nad 500.000 ljudi, sprevod pa je trajal nad dve uri. Ves ta čas so zvonili zvonovi vseh cerkva v Bukarešti, topništvo pa je izstrelilo običajno število strelov. V zraku je krožilo 50 letal.
Sprevod ie krenil na postajo Mogošaja, kamor je prispel ob 1*2. Vsa postaja ie bila ovita v d rape ri je vijoličaste barve. Na postaji so sprevod čakale jugosiovenska kraljica Marija, princema Elizabeta, princesa Ileana, kneginja Olga, grška kneginja Jelena. vojvodinia Kentska. častne dame pokojne kraljice Marije in patriarh Mfron Chri-etea. Oficirji konjeniškega polka pokojne kraljice so prenesli krsto v poseben vagon vlaka, ki je krenil v Curtea de Arges, kjer so položili truplo pokojne kraljice v kraljevsko grobnico poleg krste kralja Ferdinanda. Z drugim posebnim vlakom «o se odpeljali člani kraljevske rodbine tuja zastopstva in drugi odličniki.
Po poslednii želji pokojne kraljice Marije so včeraj njeno srce položili v zlato žaro, ki so jo shranili v kapelici gradu Cot ročen i. Pozneje jo bodo prenesli v grad Balčik ob Črnem morju.
Zadušnica v Beogradu
Beograd, 24. jul. p. V času, ko je bil v Bukarešti pogreb pokojne rumunske kraljice matere Marije, je bik v Beogradu ob
11. slovesna zadušnica v Saborni cerkvi, ki so ji prisostvovali kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič, predsednik narodne skupščine Stevan Čirič, ministri dr. Spa-ho, Simonovič, dr. Vrhanič. bivši predsednik vlade Bogolujb Jevtič, diplomatski zbor, veliko število oficirjev in mnogi drugi odličniki. Rumunski poslanik Cadere je ob tej priliki sprejemal sožalne izjave. Za-dušnico je odslužil abaški episkop Simeon ob asistenci velikega števila svečenikov. Po končanem obredu je imel spominski govor, v katerem je poveličeval velike vrline pokojne rumunske kraljice. Istočasno je bila zadušnica tudi v dvorskem hramu na Dedinju, ki so ji prisostvovali člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja.
V Zagrebu
Zagreb, 25. jul. o. V času, ko so bile v Bukarešti pogrebne svečanosti, je bila v zagrebški proslavni cerkvi zadušnica, ki jo je priredil rumunski konzul Milan Milic. Službo božjo je opravil namestnik mitro-polita prof. Vitkovič ob mnogoštevilni asistenci. Cerkev je bik polna zagrebškega meščanstva. Zadušnici so prisostvovali tudi podban Mihaldžič, komandant armije general Jurišič. župan Peičič, francoski, poljski, italijanski, nemški, tmski in češkoslovaški konzul, mnogi generali ter oficirski zbor zagrebške garnizije. Vsi prisotni so zastopniku rumunskega konzulata izrazili sožalje zaradi smrti rumunske kraljice Marije.
Na Bledu
Bled, 24. jul. AA. Ob 11.30 je bila v župni cerkvi na Bledu zadušnica za pokojno rumunsko kraljico Marijo Službi božji so prisostvovali v imenu Nj. Vel. kralja kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič, ves diplomatski zbor, zastopniki civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja in zastopniki krajevnih oblasti.

Morgenthau pri Lebrunu
Važni razgovori finančnega ministra Zedinjenih držav
s francoskimi državniki
Pariz, 24. jul. d. Finančnega ministra Zedinjenih držav Morgenthaua, ki je v petek zvečer prispel v Pariz, je sprejel opoldne predsednik Lebrun.
Morgenthau bo ostal več dni v Parizu. Njegov obisk smatrajo kot manifestacijo francosko-ameriškega prijateljstva. Morgenthau bo obiskal tudi francoskega finančnega ministra Marchnndeauja ter francoskega gospodarskega ministra Paterno-trea, s katerima bo razpravljal o finančnem položaju in konjunkturi. Pri tem poudarjajo. da ne bodo sklenili nobenih novih posebnih ukrepov. Morgenthaue eden izmed najbližjih sodelavcev predsednika Roosevelta. V začetku je bilo določeno da bo njegovo potovanje zgolj zasebnega značaj, ker je prišel v Francijo predvsem na oddih, kasneje pa je bilo odločeno, da se sestane z merodajnimi gospodarskimi strokovnjaki v Franciji. Sprejel ga bo tudi zunanji minister Bonnet. Po obisku angleškega kraljevskega para se smatra obisk | Morgenthaua kot znak, da se tudi Amerika
pridružuje franco&ko-angleškemu sporazumu, čigar načela se strinjajo s programom predsednika Roosevelta.
Pariz, 24. jul. d. Ameriški državni tajnik za finance Morgenthau se je nocoj sestal z ministrom za gospodarstvo Paterno-trem, jutri pa bo obiskal finančnega ministra Marchandeaua. Jutri zvečer se bo v ameriškem poslaništvu udeležil banketa, na katerem bodo tudi min. predsednik Da-ladier in drugi člani francoske vlade, v torek pa mu bo v zunanjem ministrstvu prirejen oficielen banket. Obisku ameriškega finančnega ministra v Franciji pripisujejo v splošnem političen pomen, kar dokazuje tudi dejstvo, da se bo Morgenthau sestal tudi z zunanjim ministrom Bonnetom Njegov obisk je predvsem namenjen razgovoru o valutnih in finančnih zadevah, predvsem pa o francosko-angle-ških nakupih za oboroževalne svrhe. Vesti o nameravani skupni stabilizaciji dolarja, franka in funta se označujejo kot neutemeljene, kljub temu pa poudarjajo, da bo ta operacija vsakakor postala nekega dne aktualna.
španski pristanek na. umik
Republikanska in Francova vlada sta pristali na angleški načrt o umiku tujih prostovoljcev
Barcelona, 24. julija, o. Tukaj je bik seja republikanske vlade pod predsedstvom Negrina, ki ji je prisostvoval tudi republikanski poslanik v Londonu Ascarate. Zvedelo se je, da je bil na seji sklenjen pristanek republikanske vlade na angleški načrt o umiku tujih prostovoljcev. Odgovor bo izročil angleški vladi poslanik Ascarate. Kakor poročajo, je pozitiven tudi odgovor Francove vlade na angleški predlog.
London, 24. julija, o. Vest, da je general Franko končno sprejel angleški načrt o umiku tujih prostovoljcev iz Španije, je angleški tisk siprejel zelo ugodno.
Republikansko vojno poročilo
Barcelona. 24 jul. AA. Vo.jno ministrstvo objavlja: V južnem odseku bojišča pri Bar-racasu so republikanske čete odbile nacionalistični napad po štiriurni torbi. Takoj zatem so republikanci napadli sovražnikove postojanke pri Serocruze in San Roc.. Sovražnik je imel pri tem velike izgube. Nacionalistična letala so bombardirala vas Castuera. V letalski bitki na vzhodnem bojišču eo republikanska letak sestrelila osem sovražnih letal, sama pa so izgubila le tri letak.
Iz Francovega tabora
Salamanca, 24. jul. AA. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi:
Na estremadurskem bojišču so v odseku Gvadiana nacionalistične čete napredovale in osvojile nove postojanke na pogorju Aseukala de Vieja. Prav tako so nacionalisti napredovali prav do Cu j ara. V odseku Monterubio so osvojili postojanke sovražnika pri Casa Nuevi de Mangruano zahodno od vasi Benkerenzia, kakor tudi vrhove Bitteria Col. Los Buelos in Sierra Monterubio. Republikanci so izgubili veliko število ljudi. Nacionalistično letalstvo je včeraj sestrelilo štiri republikanska letala, protiletalsko topništvo pa en bombnik. Včeraj so nacionalistična letala bombardirala v pristanišču Gandia Benini in v Albersonu več vojaških objektov.
Silen vihar
nad New Yorkom
New York, 24. jul. AA. Včeraj je nad New Yorkom divjala silna nevihta z nalivom. Več hiš pa tudi mnoge prometne zveze s0 bile poškodovane, škode je za več milijonov dolarjev. Neko bombno letalo j«e pri Wood'bridgeu zajela nevihta in ga treščila ob zemljo in so se tri osebe smrtno ponesrečile. Vihar, ki je divjal med nevihto, je pri New Jerseyu vrgel sredi mostu avtobus ob ograjo ter se je pri nesreči ubil en potnik, dočim jih je bilo več ranjenih. Pri Tonkersu je zaradi plazu skočil vlak s tira in je bilo 14 potnikov ranjenih.
Konferenca sedmih severnih držav
Kodanj, 24. julija. w. Včeraj se je točno
po siporedu sestala konferenca sedmih zunanjih ministrov držav, ki so podpisale sporazum v Oslu. Glede sporeda je nagk-šeno v naprej, naj bo čim bolj širokogru-den. Pred posvetovanjem s tovariši iz Nizozemske, Belgije in Luksenburga, so nordijski štirje ministri obravnavali vsa vprašanja, ki bodo danes in jutri na sporedu, splošno v razpravi. Razgovori so pokazali pričakovano soglasje v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Zelo živahno so proučevali splošni zunanji politični položaj, predvsem pa stališče glede DN in španskega problema, kolikor se tiče prizadetih držav.
Angleške vojne ladje v naših vodah
Crikvenica, 24. jul. o. Ob pol 10. je prispela pred luko nasproti otoka Krka angleška matična ladja za letala »Glorious«, ena izmed največjih angleških vojnih ladij, v spremstvu rušilca »Visarta«. Topovi »Glo-riousa« so oddali 21 strelov v pozdrav, na katere so odgovorili topovi naše matične ladje za letala »Zmaj«. Nato je službeno obiskal komandanta »Gloriousa« poveljnik naše eskadre Armin Pavič, komandant »Gloriousa« Lister pa je vrnil obisk našim vojaškim in civilnim oblastem. Crikveniška občina je priredila anglešk.m gostom na čast razne svečanosti. Angleški vojni ladji, ki sta prispeli naravnost z Malte, bosta ostali v Crikvenici 8 dni.
Šibenik, 23. jul. o. Snoči je v Šibenik priplula diviziia angleškega sredozemskega brodovja. v kateri so štirje rušilci ki so enakega tipa kakor naš »Dubrovnik«. Poveljnik mornariške baze v Šibeniku kane-tan Tomič je obiskal angleškega poveljnika divizije, ki mu je takoj nato povrnil obisk. Dopoldne so angleški mornariški oficirji obiskali tukajšnje oblasti. Prebivalstvo jim je priredilo zelo prisrčen sprejem.
Obisk angleške mornarice v Italiji
Benetke, 24. julija. w. Včeraj dopoldne je prispela v Benetke eskadra angleške mornarice iz Sredozemskega morja, v kateri so oklopna ladja »Maylaya« ter kri-žarki »Peneloppe« in »Arethusa«.
Ruski letalski rekord
Beograd, 24. jul. AA. Ruski letalec Grod-janski je priboril nov svetovni rekord s športnim letalom, s katerim je dosegel višino 7.390 m. Prejšnji svetovni rekord za lahka letala so imeli Francozi, ki so dosegli 5.000 m višine.
Povratek Lj. Davidovica v Beograd
Beograd, 24. jul. p. V Beogradu se bosta jutri vrnila rz Vrnjačke banje Ljuba Davidovič in Milan Grol, iz Zagreba pa bosta prispela Večeslav ViLder in dr. Šu-tej.
Pred odločitvami v ČSR
Pospešeno delo vlade in koalicijskih strank za končno ureditev manjšinskih vprašanj
v Pragi, za Moravsko in Šlezijo v Brnu, za Slovaško pa v Bratislavi. 2e v tej spremembi in v preosnovi deželnih zastopov v deželne zbore je označeno bistveno razširjenje samouprave, ki se pripravlja. Ta preosnova je bila omogočena z izkušnjami z zakonom o upravni reformi iz 1. 1927. ki je bil uveljavljen naslednjega leta. Ves načrt sloni na decentralizaciji, ki se bo izvedla z razširjenjem okrajnih in občinskih samouprav in poenostavljenjem uprave na ta način, da se bodo posli osrednjih oblasti prenesli na posamezne deželne urade. Ves načrt predstavlja temeljito pre-osnovo celotne samouprave in celo vrsto novih ustanov, ki naj bi predstavljale sredstva za narodnostno samoupravo.
Kar se tiče ostalih aktualnih nalog, s katerimi se je bavila vlada, je razvidno iz dejstva, da se ministrski svet na svoji poslednji seji ni več bavil z vprašanjem pooblastilnega zakona, da je prevladalo v kolicijski večini mnenje, po katerem ni več vzroka, da bi morala vlada zahtevati posebna pooblastila za delo na gospodarskem področju. V ostalem so bile že v po-četku, ko se je pojavil ta načrt, posamezne stranke proti vsaki obliki kakih izrednih pooblastil vladi. S stališča sedanjih pogajanj o narodnostnih zadevah se more to vprašanje smatrati tudi kot manj aktualno.
Angleško-francosko
posredovanje
London, 24. jul. o. Kakor poročajo, ie v teku franoosko-angleška diplomatska akcija v Pragi, da bi se čim prej rešilo manjšinsko vprašanje kar bi omogočilo realizacijo Chainiberlainove politike za pomirjene v Evropi. Praški dopisniki londonskih listov poudarjajo, da je poslanik Newton v svojih zadnjih dveh razgovorih z min. predsednikom dr. Hodžo urgiral, da bi se pogajanja za ureditev manjšinskega problema pospešila. Obenem je obvestil dr. Hodžo o angleško-nemških razgovorih v Londonu ter francosko-angloSkih razgovorih v Parizu. Chamberlain ie baje po najnovejših vesteh obljubil nemškemu poslaniku Dirksnu, da bo zastavil ves vpliv v Pragi za čimprejšnjo rešitev manjšinskega vprašanja v splošno zadovoljstvo.
Praga, 24. julija, d. Kakor je bilo že javljeno, je včeraj min. predsednik dr. Hodža sprejel zastopnika sudetsko-nem-ške stranke poslanca E. Kundta in dr. Alfreda Roscheja. V tem sestanku vidijo dokaz, da se pogajanja nadaljujejo po začrtani poti in da v vladnih krogih nikakor ne mislijo na odgoditev narodnostnega statuta oziroma rešitve sudetsko-nemškega vprašanja.
Pogajanja v preteklem tednu so se pričela s sejo političnih ministrov pod predsedstvom prezidenta dr. Beneša. s čimer je bilo poudarjeno, da se vlada prizadeva naglo in v celoti rešiti vsa vprašanja, ki prihajajo v poštev, da bi jih čim prej predložila parlamentu v končno odločitev. Vladi je mnogo na tem, da bi se parlament kmalu sestal. Pred tem hoče seveda dati priliko vsem opozicijskim skupinam in zato tudi sudetsko-nemški stranki, da prouče vse pripravljeno gradivo, kakor je bilo to omogočeno strankam vladne večine, ki ga proučujejo s svojih vidikov v parlamentarnem odboru šestorice. Ta koalicijski odbor je izmed vladnih predlogov proučil tudi že oni del, ki se tiče deželnih samouprav oziroma narodnostnih samouprav. Z njegovimi ugotovitvami se bo bavil odbor političnih ministrov takoj ob pričetku tega tedna.
Jutri popoldne bo odbor političnih ministrov pričel proučevati izpremembe, predlagane v vladnem načrtu jezikovnega zakona in narodnostnega statuta, ki jih je sklenil odbor šestorice. Kakor hitro bo končano to delo, bodo prišle na vrsto pripombe parlamentarnega odbora šestorice o narodnostni samoupravi ter teritorialnih samoupravah. Neposredno za tem se bo odbor političnih ministrov bavil z določitvijo pristojnosti posameznih samoupravnih ustanov v reformirani upravi. To delo bo izredno kočljivo, ker bo šlo predvsem za to, da se spravijo razširjene samouprave v sklad s pristojnostjo osrednjih samoupravnih oblasti. Te razprave bodo potrebovale več posvetovanj odbora političnih ministrov, ki bodo trajala bržkone ves prehodnji teden.
O preosnovi deželnih samouprav je doslej znano, da vsebujejo načrti preureditev dosedanjih deželnih zastopov v deželne zbore, ki bi imeli svoje sedeže za Češko
Boji pri Kiukiangu
Mnogi okraji mesta gore ter se pričakuje v kratkem splošen napad na kitajske postojanke
šanghaj, 24. jul. o. V središču japon-sko-kitajskih bojev je sedaj mesto Kiukiang ,ki ga Japonci močno obstreljujejo in v katerem so že c: h okraji v plamenih. Požare so povzročile p3 večini letalske bombe ter granate z japonskih vojnih la-dij.
Odstranjevanje min na Jangceju nad Matangom je toliko napredovalo, da so priplule pred Kiukiang tudi večje japonske vojne ladje, predvsem pa večji transporti vojaštva. Odpor kitajskih čet na Levjem hribu vzhodno od Kiukianga je v glavnem že zlomljen. S tem so dobile japonske čete možnost za izkrcanje, kakor tudi za nadaljnje prodiranje po Jangceju. Zato pričakujejo v šanghaju vsak trenutek k«rmbiniran japonski napad čet na kopnem in na vodi ter računajo s skorajšnjim zavz tjem Kiukianga. S tem ne bo samo končana važna etapa v prodiranju proti Hankovu, temveč bQ postala prosta pot tudi proti Nančaogu.
Kolikor je doslej znano, namerava japonsko vrhovno poveljstvo po zavzetju Kiukianga nadaljevati prodiranje proti Hankovu v treh smereh. Severna kolona bo prodirala s prostora pri Hofeju zahodno proti Sinjangu ob železnici Hankov-Peking, ki so jo Japonci že večkrat napadli z letali. Srednja kolona, ki jo tvorita vojska na kopnem ter mornariško moštvo, bo bržkone prodirak po Jangceju
in Po njegovih bregovih ,dočim bo tretja kolona prodirala od juga cb železnici Nančang-Pinghsiam v smeri proti Cang-čovu.
Voine operacije zelo ovira silna vročina. ki dosega ponekod 40 in več stopinj Celzija. Zaradi velike vlage so težkeče posebno za pehoto izredno velike. Ker obstoja v tej visoki temperaturi velika nevarnost kužnih bolezni, posvečajo na japonski strani posebno pozornost higije-ni med vojaštvom. Japonski krogi v Šang haju računajo, da bo Hankov padel šele v drugi polovici septembra.
Poplave v Džeholu
Dair n, 24. jul. w. Velika poplava je zadela slavno mesto kitajskih svetišč Džehol. Večdnevno deževje je spremenilo reko Vu-licm v 6 metrov globok veletok. ki je podrl do 7 m debele nasipe in poplavil ves za-padni del mesta. Slovita poletna palača je močno poškodovana. Valovi so odnesli tudi jekleni most med Džeholom in Kupei-kuom na železniški progi, ki vodi iz Dže-hola v Peking. Tudi gornji ustroj proge je močno poškodovan in je tir na več mestih razrušen, da so morali ustaviti ves promet. Tudi poštne in druge zveze so ponekod prekinjene. O številu žrtev za sedaj še ni vesti.
Dr. Stojadinovič
v Karlobagu
Karlobag, 24. julija. AA. Na vožnji po severnem delu našega jadranskega primorja se je predsednik vlade z ministri Letico, Stošovičem, Miletičem in Novako-vičem in banom savske banovine Ružičem izkrcal ob 14. v pristanišču Karlobagu pod Velebitom. Sprejeli so ga zastopniki krajevnih oblasti in tamkajšnjega prebivalstva. V pristanišču je predsednika pozdravil župan Domilis, ki mu je orisal potrebe in razmere Karlobaga. Predsednik je obljubil pomoč ter poudaril, da se sedaj z zidavo vplike jadranske ceste ustvarja možnost za tujsko-prometni razvoj v mnogih krajih. Potem je odšel na novo jadransko cesto, kjer so se končala dela v odseku Karlobag—Liparica. To je del velike jadranske ceste s Sušaka, čez Split do skrajne točke Jadranskega morja pri Ulčinju. Sedaj grade novo cesto od Lipa-rice proti Obrovcu, ki bo v kratkem gotova 2e sedaj se lahko vrši avtomobilski promet od Liparice do Obrovca, odkoder je zveza na direktno državno cesto v Šibenik. Osebno zanimanje predsednika vlade za to cesto je vse prebivalstvo teh krajev zelo simpatično sprejelo, ker bo cesta Karlobag—Obrovac prvič v naši zgodovini zvezala kraje nekdanje Hrvatske s kraji nekdanje Dalmacije tik ob obali. Dr. Sto-
jadinovič je izjavil na tem potovanju, da se bo ta cesta v pospešenem tempu popolnoma dogradila, prav tako tudi del jadranske ceste od Liparice do Obrovca, ki jo sedaj grade na obeh straneh. Nadalje je izjavil, da pride nato na vrsto popravilo in razširjenje ceste severno od Kraljeviče do Senja. Vse te ceste v severnem delu našega jadranskega primorja se bodo po besedah predsednika vlade zgradile prav v kratkem iz velikega domačega investicijskega posojila 4 milijard din. Dr. Stojadinovič je tudi izjavil, da bodo v vseh delih jadranske ceste tudi v bodoče delali samo naši domači podjetniki in delavci. Pri svojem obisku je predsednik vlade tudi inspiciral ta del jadranske ceste. Ustavil se je pred neko spominsko ploščo, vzidano v veliki skali tik ob cesti. Na plošči se bere, da so cesto zgradili v letih 1936 do 1938 pod vlado kralja Petra II. in kr. namestnikov Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter gg. Radenka Stankoviča in Iva Pe-roviča pod vlado dr. Milana Stojadinoviča v korist naroda in domovini v ponos. Ko si je predsednik vlade ogledal vsa ta dela, je odšel s spremstvom na ladjo in se odpeljal proti Pagu.
Vremenska napoved
I Zemanska vremenska napoved: Delno
! oblačno vreme v vsej državi. Možne so krajevne nevihte in nalivi. Ponekod se i bo ohladilo.
Tekme letečih modelov
končane
Včeraj je prispel v Ljubljano tudi predsednik FAI princ Bibescu — Prvo mesto so po dosedanjih rezultatih zavzeli Angleži
AH b! lahko vsi
dosegli sto let
Meja življenja bi lahko Mia pri 110 letih
Lfubljana, 24. julija
Mednarodne tekme letečih modelov, ki bo se vršile včeraj in danes na letališču pri Devici Mariji v Polju, so se razvile v atrakcijo, ki je spravila množice ljubljanskega in okoliškega občinstva na noge.
Vreme je bilo včeraj in danes izredno lepo. Oblaki, ki so se nekajkrat prikazali na obzorju, so se zmerom kmalu spet razblinili, in tudi tisto nekaj zamolklega grmenja v noči od sobote na nedeljo se je razguhilo v prazno. Samo veter je snoči malo ponagajal. da je modele zanašalo v zraku in je bilo treba tekmo pred večerom prekiniti. Da, vreme je bilo lepo, še čez mero je v opoldanskih urah pripekalo solnce. da so se mladi tekmovalci palili v vročini in da so razgrete elastike druga za drugo pokale v modelih. Toda kljub vsemu je bilo na tekmovališ&u od jutra do večera veselo, živahno razpoloženje. Posamezni modeli, zlasti angleški in francoski so ustvarjali čudovito lepe figure v zraku in tako so tudi tisoči občinstva, ki so se zbirali na robu aerodroma, v veliki meri prišli na svoj račun.
Prihod princa Bibesca
Najpomembnejši dogodek dneva je bil nepričakovani prihod predsednika FAI, ru-munskega princa Jurija Bibesca. ki je ob 11. pristal s svojim aeroplanom na letališču. Posi e vo-deči podpredsednik FAI inž. Tadija Sondermajer je bil princa Bibesca že pred kakšnimi 10 dnevi pismeno povabil na I. mednarodno tekmo v Ljubljano, a ker se je princ nahajal na letovišču, je pismo šele snoči doseglo njegov naslov. Takoj se je odpeljal v Bukarešto, kjer je davi sedel v letalo in v petih urah prispel v Ljubljano. Ob njegovem prihodu so bile tekme za nekaj minut prekinjene, in ko je princ stopil iz letala, so ga člani posameznih ekip s svojimi vodji in s svojimi nacionalnimi prapori pozdravili s trikratnim gromkim: Hura! Visoki dostojanstvenik, ki je po vsem svojem zadržanju izredno demokratičen in ljubezniv, je vsakemu tekmovalcu posebej segel v roko in se živo zanimal za njihove dosedanje uspehe. Po sprejemu je v družbi ;nž. Tadije Sondermajerja in drugih vodilnih osebnosti naše aeronavtike ostal na terenu in od blizu prisostvoval tekmovanju.
Dejstvo, da je princ Jurij Bibescu osebno prispel v Ljubljano, nam nudi pač najzgovornejši dokaz, koliko pozornosti uživa modeljerstvo kot najmlajša panoga aerotehnike v strokovni javnosti. Princ Bibescu je eden najstarejših evropskih avi-atikov, saj je pilot že od leta 1909. V krogih mednarodne aviacije uživa izredno velik ugled. Že osem let stoji nepretrgoma kot predsednik na čelu FAI. Čeprav je predstavnik razmeroma majhne države, mu v priznanje njegovih zaslug za razvoj letalstva letalska družina vsega sveta izkazuje to zaupanje in čast. Princ Bibescu je posebej še velik prijatelj naše države, saj živi v trajnih tesnih stikih z našimi letalci in pogostokrat obiskuje nase kraje. Tako se je o priliki 35-letnice FAI svoj čas udeležil jubilejnega kongresa v Dubrovniku. Nadvse laskavo se je izrazil o našem aerodromu, ki ima po njegovi sodbi enega najlepših položajev daleč naokrog. Ugledni rumunski dostojanstvenik je ves dan prebil med tekmovalci na aerodromu in ž njimi je ostal tudi na obedu, ki ga je v prijaznem hrastovem gaju za hangarjem pripravila Mikličeva restavracija.
Tisoči gledalcev na tekmi
Po vseh cestah, ki držijo iz mesta do letališča, so se danes ves dan valile reke ljudi Avtobusi so s Krekovega trga oskrbovali zvezo vsake pol ure neprestano so bili na cesti tudi številni taksiji, zasebni vozovi, motocikli in — razume se — bicikli brez konca in kraja, ki dajejo tako svojevrstno sliko naši pokrajini in so bili zato zlasti pri gostih z juga in iz inozemstva deležni posebne pozornosti. P'i aerodromu
Trg pred cerkvijo ee je polnil. Jutrna nedeljska maša je bila končana. Cerkveni pevci so z o.iačenimi glasov; končavali zadnji zlo2 pesmi in organist je pritisnil na tipke krepko, da ee je cerkev skoro etresla. Tako želijo duhovni gospod, ki hočejo, da jim godba boža ušesa tudi takrat, ko si v zakristiji slačijo mašno obleko.
Na trgu je nastal hrum. Glas je treskal ob glas, beseda je dramila besedo, in vedno več ljudi je govorilo. Gospodinje so se pomenkovale o dojenju krav, o prašičih in o svojih rečeh; gospodarji, ki so bili bolj skopi z besedami pa o delu na poljih. Z iskrečimi se očmi eo pogledovali po ozi mini. po žitnem polju, ki je ležalo razprostrto okrog in okrog cerkve in še dalje po Slovenskih goricah, kamor je neslo oko. Jutrne sonce ie sijalo na zlato klasje pšenice. ki je rumenela na njivah ravna in ponosna kakor malokdaj.
»Treba bo začeti,« je dejal starejši gospodar svojemu sosedu, in oni je obletel žitna polja z očmi. prikimaj in rekel:
>Treta bo, pravim tudi jaz, da se klasje ne bo prej osulo.« Rekla sta si še nekaj besed o tem in onem. nato pa so se ljudje razšli.
Popoldne po večernicah, ko je za kmeta fes počitka, ee je spravil klepalec srpov v Smolincih Kukovec na svoj klepalni stol. Obrnil je prvi srp v rokah, pogledal njegovo rezjlo, trznil po njem z nohtom, ga nastavil na babico in udaril po njem s kle-pačem. Časih je prenehal s klepanjem, da n je lahko obrisal s čela pot, ali pa ga je zmotil kak slabo oblečen otrok, ka mn je prinesel v klepanje srp, ga vrgel na skladovnico med druge in spregovoril :
»Če bi sklepali še za našo mater! Bodo že plačali« — »Pa še za našo Faruno! Gre jutri žet k Pavlčn«. — %Za našo Mioo še! So jo naprosili za jutoL Filipovi«.
je od jutra do večera čakalo v travi po-
vratka na tisoče koles. Poleg vozačev so bile neprestano na poti cele procesije pešcev — velik del Ljubljane je izkoristil priliko, da svoj obvezni družinski izlet to nedeljo usmeri na aerodrom. Konjunkture kajpak niso prezrli številni branjevci, prodajalci sadja in hladnih pijač. Razpeli so svoje šotore ob cesti, a pri vhodu na letališče samo jih je bilo za celo majhno žeg-nanje. Videti je bilo. da se svet. katerega vodstvo imajo sicer starejše generacije v rokah, najbolj živo zanima za stvar, ki je mladini pri srcu. Bodočnost pripada mladini in aviaciji — kdo bi si torej lahko izmislil privlačnejšo atrakcijo, kakor je nastop mladih tekmovalcev z letečimi modeli?
Tri generacije in aeroplan
O tem, kako naglo je zanimanje za letalstvo pognalo korenine v srcih naših mladih rodov, in s kako neudržanim tempom hiti razvoj od starih, preživelih, idiličnih tradicij, nam najbolj zgovorno priča naslednja prigoda:
Sredi najbolj živahnega vrveža na letališču opozori šef letalske postaje dr. Rape občinstvo in tekmovalce, da vsak čas pristane. Potniki izstopajo, carina in policija šak—Ljubljana—Celovec. Malo za tem pri-brni lep. mogočen trimotorni zračni kolos, napravi nekaj zavojev nad travniki in bor-šti, čez nekaj sekund se dotakne zemlje, se zaguga po nji in rahlo, veličastno obstane Potniki izstopijo, carina in policija imata svoje opravke. Kljub kordonu stražnikov se množica gledalcev utrga iz predpisanega kareja v bližino letala. Ljudje, ki nikoli v svojem življenju ne pridejo v stik z linijami Aeroputa. s strahom in spoštovanjem motrijo zračnega oriaka.
—	U, pravi ženica kakšnih 60 let, po vsem videzu iz predmestja ali iz okoliške vasi doma. za noben denar me živ krst ne spravi v takle aeroplan.
—	Tudi jaz ne bom nikoli tako neumna, ji odvrne kakšnih 30 let stara soseda.
Malo vstran pa je gruča majhnih, gosposko oblečenih šolarčkov iz mesta, takole od 7 do 9 let.
—	Jaz grem pa po prvem s papanom na Sušak, pravi najmlajši izmed njih. pa ne vem. najbrž se bova s temle peljala.
Časih pa je prisluhnil tudi godtd, ki je prihajala iz trga, kjer je bila tombola z veselico. Zdaj ie tombola na raznih krajih, kakor bi se ljudje hoteli z njo izkopati iz siromašeme. Mladina je prihajala iz vseh strani. Polnila je pota proti cerkvi ter se glasno pomenkovala o tomboli, o veßelioi in še o marsičem, zakaj na takih veselicah je časih smešno. Dekleta eo izgarana in zbita, pa se nekoliko opijejo in marsikatera ne loči, kateri ie prav za prav njen fant. Se izkušena in trezna ženska bi v temi ne mogla spoznati svojesra pebara. Klobuk je klobuk, hlače so hlače, noliubliajo pa 'tak skoraj vsi enako, le nekateri eo bolj diyji pri poljubu, skoraj zdruzgajo dekle v objemu, jo nikoli nimajo dovolj. A.Ü katera pa med poliubom vse to misli! Potem, ko prideta na svetlo, in mu pogleda v oči, spozna zmoto, ampak takrat je prepozno.
V ponedeljek se je začela žetev. Srpi so zapeli najprej na Filipovi njivj. Šestnajst žanjic ee je postavilo pred ogone; odvrgle so brezrokavne telovnike, da so bile v samih rokavcih, in napravile eo krog okoli domačega sina, ki je začel brusiti srpe. Velik voder je vtaknil v zemljo, pomočil v njem brusni kamen, »i oprl srp v trebuh ter potegnil s kamnom po njem Najprej je na-brušil prvi žanjici, se pravi tisti, ki zanje naprej. Vzela ga je, pljunila v pest, napravila pred ogonom e srpom križ in vrezala. Pšanična stebla eo zahreščala, klasje s« je zama jata, ee nagnilo in oslomMo r razgonu na še zdravo setev. Žanjica je zamahovala, da eo .ji široke janke podvezane v pasu z podvezjakom, poskakovale okrog nog. jo šm ickale po bed rib ter jo časih uda^ rile tudi spredaj po kolenih. Ko je nažela dovolj je stisnila srp pod pazduho, napravila iz rokovati pšeničnih bilk vez za snop, jo položila na tla, segla s srpom po početo
Tema fantu in njegovemu rodu je oeo-jeoo, da osvoji zemljo in nebo.
Izkušnje in preizkušnje
Organizacija tekme same je bila —razumljivo, saj je prva prireditev te vrste na svetu — v nekaterih pogledih pomanjkljiva, a izkušnje bodo brez dvoma za prihodnje prilike poskrbele, da se napake popravijo. Ker potrebuje tekma letečih modelov za letenje samo precej obsežen teren, so morali gledalci ostati precej daleč vstran, tako da so Jim intimnej-še podrobnosti iz tehnike letečih modelov ostale povsem neznane. T0 je brez dvoma Škoda, zlasti za mlade in najmlajS? v občinstvu, ki jim je bila v prvi vrsti namenjena prireditev. V prihodnje naj bd bile s takšnimi tekmami združene tudi — čeprav samo kakšen dan trajajoče —razstave, na kateri bi si mladi radovedneži lahko pobliže ogledali modele. Te razstave pa naj bd bile združene tudi s praktičnimi predvajanji, ki bi utegnila občinstvo praJctično seznaniti z osnovnimi principi letenja. Prav tako bi v zvezi s tekmami utegnile prinesti mnogo konkretnega uspeha strokovne konference in predavanja za širše občinstvo .na katerih bi se obravnavali aktualni problemi o konstrukciji letečih modelov in problemi aeronavtike sploh Tako pa je množicam občinstva vendar v veliki meri ostala špan ska vas. kako delujejo gumijasti motorji v miniaturnih letalih in kje tičijo skrivnosti njihove zma.?- in poraza, še manj pa imajo ljudje, v katerih je ta prva tekma vzbudila živo zanimanje za stvar, pojma o vseh mogoč il" drugih tehnikah modelnega letenja. Pa to so reči, ki jih bo z nekaj dobre volj,=> lahko nadoknaditi.
Prvi rezultati
Tehnična komisija, ki jima je bila zaupana strokovna stran prireditve, je imela včeraj in danes čez glavo dela, a šele jutri bodo objavljeni rezultati, ker predstavlja računanje uspehov precej težaven in obs žen posel že včeraj pa so vsa znamenja kazala, da bodo prvo mesto ln dragoceni kraljevi pokal, ki je z drugimi nagradnimi darili vred razstavljen v izložbenem oknu podružnice :> Putnika« pri Mikliču, odnesli Angleži, ki so š? pred opoldanskim premorom dosegli rekorden čas 13 minut in 11 sekund. Na drugem mestu so bili po času Francozi, ki so obenem dosegli daljinski rekord 1254 metrov. Eden njihovih modelov, ki je star-tal izven konkurence, je dosegel ce io razdaljo nekaj nad 1500 metrov, obenem pa se je povzpel v tolikšne višine, da je izginil komisiji izpred oči in je baje nekje pri Sostrem dosegel zemljo. Kakor nam poročajo zvečer, Dodo končni rezultati kazali po vsej priliki naslednjo sliko: 1. mesto Angleži 2. Francozi, 3. čehoslova-ki, 4. Jugosloveni, 5. Nemci, 6. Madžari.
pšenico, io nagrabila v njegovo krivino ter vrgla snop na vez.
Med tem ie udarila e srpom druga žanjica. za njo tretja, četrta in naposled zadnja.
Njiva je postajala pusta. Ostro strnišče ie zazevalo v zrak. zlato klasje pa je ležalo utrujeno na ogonih, povezano v snope. Vezali so jih vezačj. ki so šli po njivi za ža-njSeami. Nà štiri žanjice po en vezač. in ne zmanika mu dela. zakaj ženske mahajo hitro. snop za snopom lega za njimi, gospodarjev sin pa brusi, daje ročko pijače med žaniice in jih izpodbuja.
Zadaj so zlagalj otroci snop je v redi. Po dva si naloži tak otrok pod vsako pazduho in ju vleče v red. tam pa so 6tavci. fantie, po večini gospodarievj mlatiči. Ti stavijo snopje v razstave. Dvanajst snopov mora bitj za dobro razstavo. Postavijo jo krepko ter jo povežejo z mocn'o vezjo tik pod klasjem. da bi ie ne podrl veter. Na klasje Pa posadijo klobuk, nekoliko večji &nop, ki ga razvlečeio okrog in okrog vrha razstave, da varuje zrnie pred ptiči, dežjem in točo, če bi še morda prišla. Zdaj Je menda več ne bo, zakaj eo v tej fari, kakor pravijo ljudje, doler duhovni gospod, ki odganjajo točo s eoprom, ki ga imajo zapisanega v masnih knjigah. Dokler bodo živi, baje ne bo toče.
Vezačj razstav se smejejo. Šalijo se z žan ji carni in ee zladajo z onimi jezljiviini.
»Kristus tj moj, saj še razstave ne znaš zvezati. pa bi gledal za deklinami!« je vsekala Zorkovega žanjica Faruna, stara devica, ki se je razsrdila nad grdo besedo. »Zamahni, zamahni, Nežika, in ne vujaj tako z rit jo! Saj boš pohodila veo pšenico. Virt ti ne bodo priznali delavnega dneva«, »o se norčevale iz Cigulke, ona pa ee je jezno ozrla, jim pokazala jezik ter žela dalje.
Stebla eo šumno padala, enopje se je kopičilo v dolge skladovnice, sredi njive eo rasle razstave, ki so jih sproti šteli da bi izračunali, koliko ee bo namiatilo zrnja. Za žanjci pa so pobirali klasje siromaki. Tiho so ee sklanjali na ogone ter gledali krape-
Dejstvo, da se povprečna čkrveSka živ-ljenska doba čedalje bolj viša, tako da dane« 90-letniki in oelo 100-letniki niso več taka redkost kakor nekdaj, zbuja zanimanje učenjakov. Kaj je vzrok, da dosežejo nekateri ljudje le 50 alj 00 let med tem ko drugi pri enakih življenjskih pogojih doži-ve 80. 90 in več let?
Znana ie teorija, ki pravi, da lahko vsako živo bitje doživi šestkratno do osemkratno svojo razvojno dobo, to je dobo od rojstva do doraslosti. Po tej teoriji bi moral človek normalno doživeti 120 do 160 let, a ne doživi te dobe zaradi svojega preu v» —-ravnega življenja Pomehkuženje, ad* tobak in prav tako preizumetničena hranu so ovire visoke starosti. To bi veljajo po omenjeni teoriji, ki si pa sicer med učenim svetom ni priborila splošnega priznanja
V živalskem svetu dosežejo mrzlokrvne živali najvišjo starost Tako postanejo želve stare do 300 let. ščuke do 200. krapi do 130 in krastače do 40 let. Pa tudi nekatere ptice imajo trdo življenje. Papiga doseže nad 100 tet. domače gosi, sove in orli 70 do 80 let in goloti 40 do 50 let. Razmerno kratko časa žive sesalci. Povprečna dosegljiva starost kuncev je le pet do sedem let mačk 10. srn 15, goved 20 do 30, konj in oslov 40 do 50 let. Le sloni so dedežni do 150 in celo do 200 let.
Kako bi bilo s človekom če bi živel tako prirodno kakor živali? Gori omenjeno teoretično število 120 do 160 let je vsekakor previsoko. Na prvi mah bj se nam zdelo, da bi pravo mejo za človeško življenje na-
Kozje 24. julija.
V četrtek je stopil med potjo 181etni Geršak Ivan, posestnikov sin iz Hrastja pri Sv Petru pod Sv. gorami, v sadovnjak Narata Avgusta, posestnika v Plesu, da bi pobral nekaj jabolk, ki so ležala v sadovnjaku na tleh. Ubožec pač ni slutil da ga bo v naslednih minutah že zadela smrt. Po sestnik Narat je namreč čuval svoj sadovnjak in je, ko je zapazil, da je nekdo pobiral jabolke, ustrelil v pobiralca iz lovske puške Strel je zadel Geršaka v hrbet. Nesrečnika je zadelo pet svinčenih zrn, izmed
Maistrovim borcem
V dneh 13. in 14. avgusta se bo v Mariboru proslavila 201etnica naše osvoboditve izpod avstrijske podložnosti in našega ze-dinjenja z brati Hrvati in Srbi v toliko zaželeno Jugoslavijo Za nas Maistrove borce bo to velik praznik, saj smo pred 20 leti, ko je bila usoda našega Maribora, Dravske doline in Slovenskih goric še zelo negotova, prostovoljno in uspešno pomagali nepozabnemu generalu Maistru, da ie obdržal Maribor in s tem vso Spodnjo Štajersko, da je mogel v onih prevratnih časih ohraniti red in mir in da je zasedel sedanjo severno mejo. Njega žal nimamo več, da bi nas povedel kakor takrat v boj tako zdaj k veličastni proslavi.
Tovariši, smatrajte za svojo dolžnost, da pridete vsaj v nedeljo 14. avgusta v Maribor. Vse podrobnosti najdete v dnevnem časopisju. Za marsikoga bo to po 20 letih morda prvi sestanek da pregledamo svoje razredčene vrste, se spomnimo rajnih tovarišev in se tudi zamislimo, kakšna je po 20 letih ona zgradba, ki smo jo s tolikim trudom in upom pomagali postaviti
V Zagrebu se poceni kruh
Zagreb, 24. julija
Glede na padec cen moki je zagrebški mestni magistrat objavil, da se teža kruhu, določena 11. junija letos, spet poveča. Enotna cena za hlebec kruha znaša 4 din, minimalna teža za posamezne vrste kruha pa je naslednja: za beli kruh 0.82 kg (doslej 0.78 kg), za polbeli aH rženi kruh 0.90 kg (0.86 kg), za črni kruh 0.98 kg (0.94 kg).
neče izpod čela po težkih razstavah zlate pšenice, stiskali so v dlani nabrano klasje in ga tlačili v vreče, sesni otroci, položeni na vratnike. pa so se jim drli ter stezali ročice protj nebu.
Ob desetih imajo žanjci južrno. Dekla prinese jerbas kvasenic, kolačev pamazanih s sirom in smetano, pastir pa dolevko ;a-bolžnice. Vino pijejo zvečer, navadno pa je za likot Pri južini posedajo na vratnike. Tisti, ki se razumejo, skupaj, m oni, za-smehu izpostavljeni, skupaj. Režijo se zbijajo norčije. Časih vrže kak vezač žanjici za rokavce polža, žato ali črva, ki ga je našel na njivi. Žanjica zacvili, skoči pokon-cu in zbeži za razstavo, kjer si sleče rokavce ter se otrese grbode. In če žanjica nima srpa vedno pri sebi, ee Ji utegne zgoditi. da ga po južini ne bo zlepa našla.^ Kak vezač ji ga skrije in ne vme tf ga, če ga še tako prosi.
Filipove žanjice se smejejo. Šamprl razlaga smešno zgodbo, ki jo že z načinom svojega pripovedovanja dela bolj zabavno. »Bilo je ob času žetve«, je začel,« ko pazijo na koče le starejše žene in pa tiste, ki jim za delo ni. Tedaj 90 šli mimo Šalčja-kove hiše. ki velja za najpridnejšo v £arj gospod kaplan. Pri hiši je bila le gospodinja T reza. pobožna žena, ki je imela navado. da je vabila gosposke ljudi k seti ter ee je postavljala pred sosedami zlasti takrat, če je lahko postregla kakemu duhovnemu gospodu. Šli so gospod kaplan mimo, ko je ona nesla iz drvarnice drva Pozdravila jih je ter iih povabila v hišo: »Naj stopijo z menoj, gospod jim bom hitro jajčka po-smodila!« Skočila je v hram, postavila ponev na ogenj ki čakala. Ker pa gospoda 'e ni bilo, je stopila gledat, kje so ostali. Za-čudila se je, ko je videla, kako eo bežali po vratnikih med njivami, da »o škriei suknje plaval; daleč za njimi. Zmignila ie z rameni ter se «krila v hram«. Žanjice eo ee smejale, gospodar se je pokal po kolenih in vezač i so si brisali soize. Po južini so zapeli srpi znova; ppdaali m
ŠK pri divjakih. Toda takoj smo razočarani, če izvemo, da pri naravnih narodih, ki se jih še ni dotaknila civilizacija, le redki prekoračijo 40 alj 50 let. Temu ie seveda krivo preveč bedno življenje teh ljudi. Boljši kriterij nam daje meništvo. s pogojem seveda, da ti menihi niso ovfrani s postom, nezdravo obleko in nezdravimi stanovanji. Pisatelj Nikolai je nekoč zapihal, da eo dosegli številni menihi v nekem tirolskem samostanu zaradi svojega strogega življenjskega reda 100 in več let
Po raznih dognanjih sodijo, da je fiziološko dosegljiva meja človeškega življenja vsaj 110 let Ljudje, ki so dokazano prekoračili 110 let so le redke izjeme. Časopisne vesti, ki govore celo o 150 letnih starcih. ne ustrezajo resnici. Mnogo 100-letni-kov imajo Bolgari, pri drugih narodih pa so redki. Po nekem računanju pride na 11 milijona smrtnih primerov smrt enega 105-letaika. En 106-letnik pa bi umrl pri 2.2 milijona smrtnih primerov, en 110-letnite pa bj prišel na 44 milijonov smrtnih primerov. Pa to je dovolj samovoljno računanje De^tvo je eno: čim redneje ln prirodneje živiš, tem večjo starost dosežeš, če si normalno razvit
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Sindikat zločinov
KINO MATICA _
katerih mu je eno predrlo srce. Geršak ji po strelu še bežal kakih 50 korakov, nate se je pa zgrudil in je smrt nastopila v teku 10 minut.
Da je hotel Geršak pobrati le nekaj jabolk dokazuje dejstvo, da niso našli poleg njega nobene posode ali kaj sličnega, iz česar bi se dalo sklepati, da je hotel Narata okrasti za večjo količino jabolk.
Narata so orožniki aretirali in ga oddali sodišču v Kozjem, ki je odredilo obdukcijo ustreljenega Geršaka.
Teža in cena malemu pecivu (rogljičem. cesarskim zemljam, navadnim žemljam in drugim) ostaneta neizpremenjeni. Nove krušne cene stopijo v veljavo v ponedeljek 25. t m.
Nov avtomobilski izum
Angleški hsti poročajo, da je Avstralec Watson iz Melbournea prijavil v Loo-donu za patentiranje zelo zanimiv izum v področju gradnje avtomobilov. Izumil je pripravo, s katero je mogoče voziti z avtomobili tudi v stransko smer, ne samo naprej ali nazaj. Kolesa se dado tako zasukati, da je mogoče tako voziti, ne da bi bilo treba vozilo obračati. Priprava ee da vgraditi brez težave v vsak avtomobil in ni draga. Važna bi bila poleg drugega tudi zato, ker bi onemogočala številne nezgode, ki se dogajajo pri dirkanju.
Letalo zažgalo blazni co
Neko letalo, ki je letelo iz Argentine v Brazilijo, je v bližini Ituzaigoja treščilo na tamkajšnjo blaznico. Poslopje je začelo goreti in postalo žrtev plamenov. Poročajo, da je v požaru izgubilo življenje kakšnih 50 pacientov.
Prezgodaj najavljena smrt. Včeraj smo po pomoti objavili osmrtnico o ge. Jožefi Miklavčičevi iz Kanala ob Soči. Nastalo je to zaradi slabega telefona. Ga. Miklavči-čeva je samo bolna. Star rek je, da še dolgo živi, o komer govore, da je že umrl.
pšeuične bilke dalje in žanjice so se ie krepko zaletavale dalje v setev. Poskušale so dohiteti druga drugo, zakaj veliko velja tista, katera prednjo prehiti. Ali s tem ee lahko začne svaja.
Ko je njiva požeta, ko stoje razstave in so se spravili stran tudi siromaki, pride gospodar orat Treba je začeti sejati ajdo, zakaj kdo ve, kakšna bo jesen. Repa že še lahko nekoliko počaka, in je tudi tista posejana ob Jakobovem, najboljša, z ajdo pa ni mogoče čakati. Konja vlečeta kimaie plug, gospodar ju tolče z vajeti, ju izpodbuja z lepimi besedami, ali živina'je utrujena. ne gane se in ne stopi hitreje.
»Srečo dobro! Se lepo dela?« nagovori nekdo orača, in gospodar ustavi konje, obrne plug, ga ostrga z otko, ei obriše s predpasnikom potno čelo. stopi za korak od pluga in pravi:
»Lepo se dela, hvala Bogu. Le ko bi dež nekoliko pomoči L Grudje je debelo«.
Zazre se po številnih razstavah na njivi, in oči se mu z? iskrijo. »Letos pa bo kruha«, pravi, »še siromaki ga menda ne bodo stradali, saj lahko nabero obilo klasja na njivah.«
Oni prikima se nasmehne, ker ve, kako je tisto zastran siromakov. »Srečno!« pravi in gre, gospodar pa požene Ln plug se znova zarije v zemljo.
Zvečer, ko žanjice odhajajo z njiv, je t« in tam čuti pesem, časih tudi kak vrisk. Ampak vriski niso zaželeni in posvetne pesmi eo za delavnega človeka pregrešne. One o Mariji, ki se veseli, ko kleči pred njenimj nogami skesan in ponižen narod, so dovoljene, in se teh tudj nikomur ni treba spovedati, onim pa se dober kristjan izogne.
Še nekaj dni in namesto zlatoramenih zaplat, ki so vrisane tu pa tam v površino Slovenskih goric. se bodo videle zorane ' njive z lepimi ogoni, v katerih bo pričelo kliti novo življenje. Narava je pač taka: svoje dozorele otroke utija, da se lahko sodijo mladi.	Ignae Koprivee
Ko so srpi zapeli
ali Beograd je proslavil
dvajsetletnico Jugoslavije
Uprizoritev na novo dramatizirane „Miklove Zale"
Ruše, 24. julija. nje, ki se je popoldne še stopnjevalo pri uspeli uprizoritvi »Miklove Zale«, narod-
Naš mali Beograd je sinoči in danes slovesno proslavil 201etnico osvobojenja in obstoja naše države. Pri teh slovesnostih so sodelovala vsa ruška društva skup no z občino, tako da se je pokazala složna domoljubna volja Rušanov. Svečanosti so se začeli sinoči z baklado. Po bakladi je zažarel na Kalvariji pod vodstvom g-Japlja iz Ljubljane velik ognjemet, med tem ko je bil na trgu koncert ruškega pevskega društva.
Davi zarana je predramila prebivalce malega Beograda, ki je bil ves v slavnostnem razpoloženju, razgibana budnica in pozivala Rušane k nadaljevanju slovesnosti. Budnico je igrala godba domače gasilske čete. Po sv. maši se je sestavil sprt vod, ki ie krenil od postaje na letno gledališče ruškega Sokola Sprevod, ki je zbral vse nacionalno zavedne Rušane, pripadnike vseh 14 ruških društev, se zgrnil okoli Knežjega kamna, v katerega so bila vzidana slovesna »Povelja«, ki naj zanamce spominjajo na ta jubilej zavednih Rušanov. Potem ko so predstavniki občine in posameznih ruških društev izpregovorili izpodbudne bes?de, je sledil koncert mariborskih Jadranovcev in obeh ruških pevskih zborov. Lepota naše pesmi je po zdi gnila svečano razpolože-
ne igre v štirih dejanjih ,ki jo je na novo dramatiziral Franjo So mik. Režiral jo je operni pevec Vekoslav Janko, in igrali so jo ruški sokolski igralci.
Tako so naše obmejne Ruše svečano in dostojno proslavile 20letnico Jugoslavije in dale s tem zgled in pobudo tudi drugim mestom, trgom in vasem sirom naše domovine.
Celjski šahisti premagali mariborske železničarje
Celje, 24. julija. Kombinirano moštvo Celjskega šahovskega kluba je danes nastopilo v Rogaški Slatini proci šahovski sekciji Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjrv iz Maribora. Celjani eo zmagali z rezultatom 4 in pol proti 3 in pol. Posamezni rezultati so naslednji (prvo imenovani so Celjani, drugi Mariborčani): šmigovc — Küster 1:0, Gihl — Marvin 1:0, inž. Pipuš — Kobler % : Vi. Schneider — Maroti 1/2:^, Fais — Dobri-la 1l2-%, Dobrajc — Reinberger Va : dr. čerin — Misura V2 : V2. Davidovac — P-če 0 : 1.
Zaradi jabolk ustreljen
Tragična smrt mladeniča, ki je mimogrede pobral pod
drevesom nekaj sadov
Plavalni sport gre rakovo pot
te prvi dan tekem za državno prvenstvo pos ameznikov je pokazal santo nered in nedisciplino in le skromne znake dobrega sporta
Ljubljana, 24. julija Prvi dan državnega prvenstva v plavanju je bil takšen, da si podobnega ne želimo več. Občinstvo, ki je v precejšnjem
številu napolnilo kopališče Ilirije, se je opravičeno razburjalo in z žvižganjem in protestnimi klici dajalo duška svojim občutkom. Vsakdo se je izpraševal, ali je to res prvenstvo Jugoslavije in ali so nastopajoči v resnici najboljši, kar moremo tre-notno postaviti na noge v Jugoslaviji. Tako slabe udeležbe še ni bilo na nobenem prvenstvu ni daje
„izvrstno" spričevalo
delovanju plavalnega saveza. Še nekaj časa v tej smeri, pa bo vse zaspalo. Zares trdo kožo morajo imeti gospodje, ki sede v saveznem odboru. Nikakor nočejo uvideti, da niso za ta posel in da jim bo jugoslovenski plavalni sport hvaležen, če se bodo odstranili in dali mesto drugim, ki jim je razmah našega plavanja bolj pri srcu. V soboto zvečer so imeli priliko videti na la-stne oči, kdo je največji škodljivec. Jugova ekipa je bila pozvana v Ljubljano na savezne stroške, ker se ponosni Dubrov-čani niso prijavili, računajoč, da jim bo pač savez plačal pot, če jih bo hotel imeti v državni reprezentanci. Tako pojmovanje sporta je sicer svojevrstno, a če klub nima denarja, še kolikor toliko opravičljivo. Popolnoma neopravičljivo in najstrožje graje vredno pa je, da pridejo plavalci iz daljnega Dubrovnika v Ljubljano samo na izlet in kratkomalo nočejo nastopiti. To je višek nediscipline, ki ga je treba eksem-plarično kaznovati. Zaradi sestave državne reprezentance nasproti Italiji bi morala nastopiti tudi Jugova člana Žižek in Bai ca, ki jima je savez v ta namen plačal pot do Ljubljane. Zakaj nista startala, nam ni mano. Največ vroče krvi pa je povzročil odstop Jugovega waterpolo moštva, ki bi moralo nastopiti nasproti kombiniranemu moštvu Viktorije, Jadrana in Ilirije. Vodja Dubrovničanov. je saveznim funkcionarjem izjavil, da lahko postavi le 4 igralce, ker so ostali »indisponirani«. Na grožnjo, da bodo celotno moštvo takoj poslali nazaj v Dubrovnik, se je Jug vendarle dal pregovoriti in je napovedovalec pri mikrofonu javil, da se bo tekma vršila in tudi objavil postavo Jugovega moštva.
Dolgo so čakali, občinstvo je postajalo že nestrpno, kombinirano moštvo je bilo že pripravljeno — Juga pa ni bilo. Na skrivaj so tiho zapustili kopališče, ne da bi se opravičili. Napovedovalec je to javil občinstvu in obenem odklonil vsako krivdo prireditelja Ilirije, ki je storila vse, da bi bila organizacija tekmovanja čim boljša. Kar je sledilo sedaj, se ne da popisati. Med gledalci se je dvignil vihar ogorčenega protesta, v bazen so leteli stoli in klopi, da se je zdelo kakor ob poplavi. Kaj takega v Ljubljani še ni bilo! Naše občinstvo je navdušeno za plavalni sport, zna biti objektivno in mu tudi nihče ne more očitati, da se vede nasproti gostom nekorektno, toda dovoliti pa ne more, da bi se kdorkoli norčeval iz njega, pa čeprav bi bili to sami Dubrovčani s še tako slavno zgodovino. Med žvižganjem in glasnim negodovanjem je občinstvo zapustilo kopališče — prav nesportno se je končal prvi dan državnega prvenstva v plavanju. Postopanja Juga
ite moremo dovolj obsoditi
Zakaj niso hoteli nastopiti v waterpolu, je popolnoma nerazumljivo. Savez bi pač imel pravico vsaj enkrat pred srečanjem z Italijo videti moštvo, ki naj bi zastopalo državne barve. Jug se letos še ni pokazal javnosti, njegova forma je popolnoma neznana, in po tradiciji pač ne bomo sestavljali državnih reprezentanc. Tudi Cerer in Ziherl sta morala prej dokazati svojo vred nost, preden ju je savez določil v reprezentanco! Tudi Wilfan bi lahko upravičeno potrkal na svojo slavo in zahteval, da ga določijo v reprezentanco, čeprav vemo vsi, da je brez treninga. Če Jug tega ne razume, je športno nezrel in naj rajši ostane — doma!
Savez j3 storil edino pravilno: poslal je Jugovo moštvo domov in ga obenem suspendiral vse dotlej, dokler ne bo o zadevi spregovoril kazenski odbor. Tehnični referent je zahteval, da naj ostanejo v Ljubljani le oni plavalci Juga, ki pridejo v poštev za plavalno reprezentanco. Jug je to odklonil, češ, vsi ali pa nihče, češ, ker je njihova ekipa nerazdružljiva enota Na pripombo saveznega funkcionarja, kaj bi bilo potem, če Jugovo moštvo ne bi bilo dovolj dobro za reprezentanco in bi savez določil le Žižka in Ciganoviča kot plavalca posameznika, je vodja Juga odgovoril, da to ni mogoče, ker je Jug najboljše moštvo. Seveda je savez zahteval, da je treba to najprej dokazati. In ker Dubrovčani tega niso hoteli razumeti, so se pogajanja razbila...
Prvi dan prvenstva
je bil tipičen po neznatni udeležbi, kljub temu pa so bili nekateri doseženi rezultati izvrstni. Postavljena sta bila dva nova državna rekorda, in sicer na 1500 m prosto po skoraj neznanem Balli, članu Vojvodine v Petrovgradu ter na 200 m prsno po Cererju. Mešana štafeta Ilirije je le malo zaostala za svojim lastnim rekordom V štafeti je plaval tudi Wilfan, ki ga je občinstvo burno pozdravilo.
Nekatere rezultate je objavilo že nedeljsko »Jutro«. Zato bomo navedli za vse te točke samo nove državne prvake.
1500 m prosto moški: Balla (Vojvodina, Petrovgrad) 22:19.8 nov jugoslovenski rekord (stari Mihalek, Ilirija 22:29.5).
100 m prosto moški: Stocker (Viktorija) 1:07.
400 m proste ženske: Biro-Milin (ZPK) 7:37.7 edina tekmovalka.
200 m prsno moški: Cerer (Ilirija) 2:49.2 nov jugoslovenski rekord (stari Cerer 2:51.6).
100 m hrbtno ženske: od treh prijavljenih sta nastopili samo Finčeva II in Bra-dačeva od Ilirije. Državna prvakinja je sigurno postala Fine Draguša v dobrem času 1:31.8, 2. Bradač 1:41.4.
Naslednja točka, 100 m hrbtno moški, kvalifikacija za drž. reprezentanco, je odpadla, ker ni nihče nastopil.
Sledila je zatem najzanimivejša točka večera, 3X100 m mešano moški. Od 5 prijavljenih sta nastopili dve štafeti Ilirije in
Viktorija. Slednja je menda za vsako ceno hotela zmagati ter zato ni postavila Gr-kiniča na 200 m prsno. Na hrbtni progi je za Viktorijo prvi plaval inž. Marčeta, ki je v času 1.16.2 predal skoraj 3 m pred Schel-lom (1:18). Grkinič ni mogel držati naskoka nasproti Cererju, ki je predal Wilfanu z 2 m prednosti in dosegel sijajen čas 1:14. Wilfan je začel s silnim tempom in je potreboval za 50 m 27.4 sek. ter je naskok povečal že na 6 m. Pri zadnjih metrih je močno popustil, a je kljub temu dosegel čas 1:04.8, ki je znatno boljši kakor Stoc-kerjev, ki je malo prej postal na isti progi državni prvak. Tudi druga štafeta Ilirije
V nedeljo dopoldne so bili na sporedu skoki z deske 3 m. Nastopili so samo moški in sicer 4 člani Ilirije in Soltes (Galeb) iz Novega Sada. Ziherl je bil že od vsega začetka siguren favorit, med ostalimi Iliri jani pa se je razvila huda borba za naslednja mesta. Šoltes je bil za to konkurenco preslab. Tekmovalci so imeli po 5 obveznih in poljubnih skokov. Po obveznih skokih je bilo stanje naslednje: Ziherl 64.87. Janovsky 44.47, Keržan 44.14, Pribo-šek 43, Soltes 27.86. Prav dober je bil Zi-herlov salto nazaj in Auerbachov skok z zaletom. V ostalem niso bili skakači najboljše razpoloženi, kar velja zlasti za Pri-boška in Keržana, v nekoliko manjši meri pa tudi za Ziherla. Se slabše je bilo pri poljubnih skokih. Ziherlu sta se res dobro posrečila edino povratni skok z 1 in pol
Ljubljana, 24. julija.
Ligaški klubi so morali svojim igralcem, po sili prilik tudi svoji publiki skrajšati odmor preko poletja, ker je savez iz nerazumljivih razlogov pomaknil začetek jesenskega prvenstva na prvo nedeljo v avgustu. Zato je bilo potrebno prej kot običajno pričeti s pripravami za jesenske borbe, igrišča so oživela med tednom, ob nedeljah pa so neizbežni prvi javni nastopi s primernimi partnerji.
Belo-zeleni so našli prvega nasprotnika v Hajdukovih disidentih in jim je za močnejši trening prišel zelo prav. Seveda ni to moštvo še malo ne renomirano, saj mu je bilo ljubljansko gostovanje menda prvi daljši iziet, a za domače splitske zadeve nimamo še dovolj ostrega posluha. Temu primeren je bil obisk, tudi ne glede na poletno soparo, in se je na igrišču nabralo
komaj okoli štiristo ljudi
V obeh moštvih so tik pred začetkom prvenstvenih tekem hoteli preizkusiti več kakor enajst ljudi, zato je bilo med igro in o polčasu par izmenjav. Prvotni postavi moštev pa sta bili:
Ljubljana: Logar; Luce, Stane; Vodi-šek. Šercer, Boncelj; Rataj, Pupo, Legat, Pepček, Erber.
Majstor: Haiek; Kragič. Dvornik A.; Majič, Perlain, Radovnikovič; Simonelli, Bagat. Dvornik J., Jakša. Jelačič.
Vnetim obiskovalcem nogometnih tekem je vidoma odleglo ko so zopet dobili po daljšem odmoru priliko, da pridejo na javno tekmo. Kot strokovnjaki v opazovanju nogometnih borb gotovo niso pričakovali v prvem »jesenskem« nastopu borbe, ki bi nalikowla na težke igre v ligi. Vsem je moralo biti razumljivo, da se igra ne bo mogla dvigniti preko neke nujne po-hlevnosti.
Vseeno sta se moštvi v 4sku dogodkov zagrizli in sta se dali zapeljati v forsiran tempo, ki ju je ubil še davno pred oficiel-nim koncem. V zadnji tretjini igre se že nikomur ni več ljubilo, jasno je bilo, da so skoro vsi iz forme in da jim manjka kon-dicije, ki je sredi sezone sama po sebi razumljiva.
Igralo se je precej fair, toda oboji so pazili na rezultat. Naposled se je dogodilo, da je ostalo s 3:3 remis in je tak izid
precej točen odsev
vsega, kar je bilo videti Morda bi si bil kdo želel nekaj več odločnosti domačega napada pred nasprotnikovim golom, nekaj več prisebnosti v poslednjih odločilnih potezah. pa bi se bila dala iz dogodka izbiti gladka in prepričevalna zmaga belo-zelenih. Ker vsega tega ni bilo, seveda ni prišlo do številičnega izraza vse neprestano napadanje, vsa terenska premoč, ki je bila v izvestnih presledkih vidna in logična kot izraz boljše izgrajenosti domače enaj-storice, njene večje rutine, natančnejše vigranosti.
Ljubljana išče svoje moštvo
za start v jesensko sezono. Ob koncu prejšnjega tekmovanja je bil klic po temeljitih spremembah precej glasen. Toda velikih zamenjav nemara ne bo. Prvič je nastopil v moštvu novo pridobljeni Legat, sprva kot vodja napada, pozneje v levi zvezi. Težko je izreči o njem dokončno sodbo. Veliko koristnega ni napravil, pokazal pa je precej temperamenta in se bo morda uveljavil. Sicer je bila zasedba desne strani napada neprimerno boljša od leve; biia je na trenotke zelo aktivna, izpeljala je dva zgoditka, tretji je pa padel po zaslugi leve strani. Od kril je bil Rataj bolj izrazit, obe sta pa bili v trajnem varstvu svojih krilcev. Po triju je šlo nekaj prijetnih kombinacij, ki so dale naslutlti, da je v rezervi še nekaj znanja. Na srednjem krilcu je igral Šercer, ki je dobro, skoro odlično dodajal, v razdiranju pa ni bil dorasel situaciji. V splošnem pa vsa srednja vrsta ni bila slaba, v prvem polčasu ie dobro držala igro v svojih rokah, proti koncu pa je močno popustila Obramba ni dala velike igre, branilca nista bila do | konca zanesljiva, enako Logar v golu: dru-
je dosegla prav dober čas. Državni prvak je torej Ilirija I (Schell, Cerer, Wilfan) v času 3:37.3, kar je samo za točno pol sekunde slabše od njenega lastnega državnega rekorda, 2. Viktorija (Marčeta, Grkinič, Stocker) 3:39.8, 3. Ilirija II (Pestev-šek, Binder, Ziherl) 3:54.7.
Zadnja točka večera je bila štafeta 4X100 m prosto ženske. Galeb iz Novega Sada ni nastopil in je startala samo Ilirija, ki si je v postavi Keržan, Martin, Bradač, Fine II pridobila naslov državnega prvaka s časom 5:48.6.
Slediti bi morala še waterpolo tekma, ki pa je iz navedenih razlogov ni bilo.
saltom ter poldrugi salto nazaj. Ostali so bili še nesigurnejši. Pribošek je imel najboljše višine, drža telesa pa je bila pomanjkljiva, a je navzlic temu zasluženo zasedel 2. mesto. Janovsky je v zraku dosti siguren, le odriv je mnogo premalo energičen.
Po poljubnih skokih je bil končni vrstni red: državni prvak Ziherl 137.63, 2. Pribošek 97.23, 3. Keržan 94.14, 4. Janovsky (vsi Ilirija) 91.67, 5. Soltes (Galeb, Novi Sad) 61.52.
*
(Tekme za državno prvenstvo posameznikov so se zaključile pozno v večernih urah, tako da o današnjih rezultatih nismo mogli objaviti poročila že danes, temveč bo izšlo šele v torkovi izdaji »Jutra«)
gi zgoditek mu je bila začetniška napaka, zato pa je nekajkrat prav v starem stilu z uspehom posegel v dogodke.
Gostje niso še mojstri,
imajo pa ambicijo, da bi se prerili do boljše pozicije. V kratkem času svojega obstoja lahko že pokažejo lep napredek. V celoti so gotovo zaostajali za našimi, poedi-ni deli pa so prišli še dovolj do izraza. Tako vsa ožja obramba, ki je našo precej prekašala. Tako tudi v stranskih krilcih, ki sta skoro onemogočila naši krili. V napadu je bil zelo nevaren s svojo prodornostjo Simonelli na desnem krilu, nevaren pa je bil, če je prišel do strela, Jakša v levi zvezi. Sčasoma bo o moštvu še kaj več slišati.
V poteku igre so bili Spličani vedno v vodstvu, tako da so se morali belo-zeleni venomer truditi zastran izenačenja. V 6' je izkoristil je izkoristil Dvornik v napadu prodor desnega krila in njegov center ter žogo plasiral mimo Logarja. Šest minut pozneje je s krasnim strelom Rataj izenačil. Potem je v 20' Logar spustil prav nič nevarno žogo, ki jo je poslal Jakša na gol in je trajalo polne četrt ure, da so naši zopet izravnali: od Logarja je šla žoga preko Vodiška do Pupota, ki jo je predložil Pepčku in njegov razanten strel je obsedel ; to je bila ena izmed redkih lepih akcij domačega moštva V 39' izkoristi desno krilo Boncljevo napačno podano žogo, popelje in lepo centrira do levega krila, ki neubranljivo potisne preko črte; s 3 2 gredo v odmor. — Druga polovica igre je bila zelo živahna in je potekla v glavnem v znamenju premoči belo-zelenih. Bilo je neštevilno prilik pred splitskim golom, izkoristili pa so samo eno, ono v 28': iz kombinacije med Erberjem in Legatom je nastala za Pupota sijajna prilika, polvi-soko žogo je z lahkoto z glavo potisnil v levi zgornji kot. nedosegljivo za splitskega vratarja.
Sodil je g. Vrhovnik — tudi v slogu prve tekme po daljšem odmoru.
ŽAK v Maribora
ŽAK (Subotica) : železničar 3. s 2 (1:2)
Maribor, 24. julija.
Na stadionu SK Železničarja je danes po nekajletnem presledku gostovala enajsto-rica subotiškega ZAK-a. proti kateri je pred 14 dnevi domači Železničar na subo-tiških tleh izgubil z 1:3. Danes je imel torej nalogo, da bi bil zadnji poraz popravil, kar pa se mu ni posrečilo, ker so gostje igrali mnogo efektnejši in koristnejši nogomet.
ZAK je v nolni meri opravičil sloves prvaka subotiškega podsaveza in je zmago neoporečno zaslužil. Vsi deli moštva so prav dobro vigrani, odlikujejo pa se še po krasnem startu, lepi igri z glavo in velikim elanom. Naiboliši del so imeli v napadu, ki pa žal ni imel nobenega strelca, ki bi bil znal izkoristiti zrele situacije. Sodelovanje med krilsko vrsto in napadom ter tudi obrambo je bilo naravnost vzorno. Po vsem tem je jasno, da so imeli gostje igro ves čas v svojih rokah in bi bila njihova zmaga še večia, če bi se Zelezničar-jeva obramba ne bila od konca do kraja mnogo prizadevala, da je rešila svoje moštvo hinšpga debakla.
Najslabši del so imeli domači v krilski vrsti, ki je v celoti odpovedala, napad pa je zaigral smiselno le na trenutke, pri čemer pa se je ooazilo da še ni vigran. Mlade moči, ki jih je Železničar postavil, se absolutno niso obnesle. V ostalem pa je bila igra odprta, fair in živahna.
Tekmo je sodil g- Nemec.
V predtekmi bi bili morali nastopiti ju-niorji Čakovečkega SK. ki pa jih sploh ni bilo v Maribor in tudi o tem niso obvestili prireditelja.
<*sts»le nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Ličamm 5K) (2:0). Tekma za trening.
Beograd : Jugoslavija : Hašk 4:2 (2:2).
Zaslužena zmaga bofjfogfc domačega moštva, proti kateremu se novi državni prvak
ni mogel uveljaviti. 2000 gledalcev.
SENZACIJA V ZAGREBU
Včeraj je bik v Zagrebu odigrana prva ženska mednarodna nogometna tekma med zagrebškim ženskim nogometnim khibom »Zagreb« in enako enajstorico iz Brna, v kateri so domačinke zmagale z 1:0 (1:0). Edini gol dneva je zabila naša rojakinja m bivša znana Kazenska igralka Cimpermano-va v 20. min. prvega polčasa. Ta prvi in edini uspeh domačih je občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom.
Poglavje zase pa zasluži včerajšnji obisk, kajti na tej tekmi se je zbralo nič manj kakor 12.000 gledalcev, toliko kakor jih je bilo samo lani na tekmi za srednjeevropski pokal med Gradjanskim in Genovo, Zanimivo je še, da je bil med občinstvom nenavadno številno zastopan ženski svet. Gledalci so se 90 minut imenitno zabavali nad produkcijami naših prvih nogometa-šic..
Na tržaški teniški turnir je Ilirija poslala dva zastopnika. Banka in Smerduja Sodelovali so na njem vsi najboljši zastopniki italijanskega tenisa kakor Palmieri, Taro-ni, Kucel in drugi. Tudi ostale države so poslale več zastopnikov; od naših pa so bili tamkaj še Zagrebčani Friedrich in T. Ku-kuljevič ter dame Kovačeva, Florianova in Sernečeva.
Za naše tekmovalce je bil ta turnir težka preizkušnja, kajti naleteli so na mnogo stvari, ki so se jih morali šele privaditi. Glavno težkočo so povzročale italijanske žoge znamke »Pirelli«, ki so nenavadno lahke. Toda kljub temu so se odrezali še dovolj dobro. Smerdu je zasedel III. mesto v B. kategoriji, Banko pa je prišel v tej disciplini med prvih osem tekmovalcev in le smola mu je preprečila vstop v semifinale.
V naslednjem nekaj rezultatov z turnirja:
A KATEGORIJA
Kucel — Banko 6:2, 6:4. Banko je zaigral eno svojih najlepših partij proti Kucelu prvaku iz Opatije, ki je tamkaj na splošno presenečenje zmagal nad Čehoslo-vakom Cejnarom.
Palmieri — Smerdu 5:7, 6:1, 6:1. Prvak Italije ni imel tako lahkega dela, kakor je v začetku mislil. Dobljeni set proti dolgoletnemu prvaku Italije je vsekakor velik uspeh za mladega Smerduja. B. KATEGORIJA
Banko — Schönburg 6:3, 6:0, Banko — Zariotti w. o., Sadar — Banko 8:6, 6:3. Banko je pričel z velikim elanom in dobil prvih 5 gamesov zaporedoma. Pri stanju 5:0 pa si je dal vsiliti nasprotnikovo igro, pri čemer je imel še smolo in tremo. Kljub šestim set-žogam je izgubil set V drugem setu je bil tako deprimiran, da ni nudil več odpora. Smerdu — Marchi w. o., Smerdu — Ferrario 7:5, 6:0, Smerdu — Ebner jun. 6:2, 6:4.
Semifinale: Dell Bello — Smerdu
6:3, 6:3. Smerdujev nasprotnik je igro zasluženo dobil. Zlasti dober je bil na mreži. Italijani smatrajo da sta Dell Bello in Kucel naslednika sedanjih italijanskih prvakov.
DOUBLE:
Banko—Smerdu — Della Porte—Kotzman
6:1, 6:1.
Kucel—Taroni — Banko—Smerdu 6:3, 6:2.
MIXED DOUBLE:
Frisacco—Taroni — Sernec—Smerdu 6:1, 6:3.
Straube (CSR)—Palmieri — van Heeche-ren—Banko 6:3, 6:1. DAME:
Od naših dam je nastopila bivša Iliri-janka inž. Sernečeva, ki je izgubila proti Mancinijevi, peti na italijanski lestvici z rezultatom 4:6, 6:8. V drugem setu je vodila dvakrat: enkrat s 5:4 in 40/15, drugič pa zopet 6:5 in 40/15. Skupno je imela 4 set-žoge. Le pomanikanju rutine je pripisati, da je izgubila. Po jakosti udarcev je bila daleko nad svojo nasprotnico.
Turnir se še nadaljuje in bomo o priliki objavili še nekaj vrstic o končnih zmagovalcih.
Ilirija : Domžale 5 : O
Včeraj se je vršila na igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom prva letošnja teniška tekma za klubsko prvenstvo države, in sicer med Ilirijo in domžalskim teniškim klubom. V tekmah gospodov je Ilirija zmagala brez težav nad oslabljenim nasprotnikom, ki je moral nastopiti kar s tremi rezervami v moštvu štirih! Pri damah pa Domžalčani niso imeli rezerv za oboleli tekmovalki in so prepustili vstop v drugo kolo brez boja Iliriji. Savez je letos preložil začetek tekmovanja za klubsko prvenstvo države na kasnejši termin — druga leta se je ob tem času prvenstvo že zaključevalo — kar se je takoj ob pričetku pokazalo kot nesmotreno, kakor je ne-smotren tudi način tega tekmovanja sam! Verna slika te trditve je bilo včerajšnje srečanje, ki je bilo dokaj nezanimivo in se je odigralo tudi brez vsake publike! V dvoboju, ki je bil končan že dopoldne, so nastopili za TK Domžale ing. Skok, Senica, Oset in Djinovski, za Ilirijo pa Thuma, Banjai, Smerdu Egon in Dacar.
Rezultati so bili: Thuma : ing. Skok 6:0, 6:0; Banjai : Senica 6:1, 6:1; Smerdu Egon : Oset 6:0, 6:2; Dacar : Djinovski 6:0, 6:1; double: ing. Skok-Senica : Truden-Dacar 0:6, 0:6; Djinovski-Oset : Banjai-Thuma 2:6, 2:6 (izven sporeda). Končni rezultat 5:0 v korist Ilirije, ki bo v naslednjem kolu nastopila proti zmagovalcu dvoboja TK Majšperk : TK Radeče.
Atletik : Celje 4:1
Celje, 24. julija
Na Rakuschevem tenišču v Celju je bila danes odigrana med SK Celjem in Atletiki prva državna klubska prvenstvena tekma v tenisu, v kateri so Atletiki zasluženo zmagali s 4:1. Za Celje so nastopili Toplak, Gaberc, dr. Ivič in Milutinovic, za Atletike pa Fabian, Steinbock, Rakusch in Krell. Lepo tehnično znanje in rutino je pokazal Toplak. Dober, toda nekoliko nervozen je Fabian. Talentirani mladi igralci so Rakusch, Steinböck in Krell. Gaberc je bil šibek in mu manjka še treninga. Rezultati so naslednji:
Policijski SK v Celin
Celje : Policijski SK 6 :2 (5:2)
Celje, 24. julija.
Prijateljska tekma, ki se je danes popoldne odigrala na Glaziji med Policijskim SK iz Zagreba in domačim Celjem, je privabila okoli 400 gledalcev. Domača enajstorica je sicer nepričakovano, toda zasluženo zmagala. Gostje so pokazali dober nogomet in tudi lepo tehnično in kom-binatorno igro, imeli pa so izrazito slabo obrambo, ki je največ zakrivila ta visoki poraz.
Celje je nastopilo v pomlajen postavi, ki se je obnesla prav dobro. Moštvo je nudilo lepo tehnično igro, imelo je najboljše dele v napadu in ožji obrambi, sploh pa je kot celota zaigrala z velikim elanom. Igra je bila večinoma odprta; proti koncu so nekoliko pritisnili gostje, kar pa je bilo že prepozno. Gole so zabili za Celje Ahtik 2 in Dobrajc 4, za goste pa Radonič in Dražič.
Tekmo je sodil g. Reinprecht zelo ležerno in z mnogimi napakami.
Singli: Toplak (C) : Fabian (A) 6:4, 6:4. Steinböck (A) : Gaberc (C) 6:0, 7:5. Rakusch (A) : dr. Ivič (C) 6:1, 6:2. Krell (A) : Milutinovic (C) 6:3, 7:5.
Double: Rakusch-Fabian (A) : Gaberc-Toplak (C) 6:4, 7:5.
Atletiki bodo igrali sedaj v Ptuju proti SK Ptuju.
Maribor : železničar 6:1
Maribor, 24. julija.
Na teniških igriščih Železničarja je bil danes dopoldne odigran dvoboj med Mariborom in Železničarjem za državno prvenstvo klubov, ki se je končala z veliko zmago Maribora 6:1.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
Singli: Albaneže (M) : Kopič (Z) 6:0, 6:1; Tončič (M) : Vampi (Z) 7:5, 8:6; Paulin (M) : Gregorič (Z) 6:0, 7:5; Korenčan (M) : Vo-dušek (Z) 6:1, 6:2; Voglar (M) : Boričev (Z) 6:4, 8:6.
Doubli: Albaneže-Tončič (M) : GregonC-Kopič (Z) 6:2, 6:2; Mazi-Vampl (Z) : Pau-lin-Korenčan (M) 4:6, 8:6, w. o.
Olimpijski peteroboj v Celju
Celje, 24. julija.
SK Celje je priredil danes dopoldne na Glaziji olimpijski peteroboj kot propagandno lahkoatletski miting po dolžnosti. Star-talo je samo 6 seniorjev in 10 juniorjev, in sicer člani Primorja, Celja in Jugoslavije v konkurenci, člani Olimpa pa izven konkurence. Rezultati so bili pri teku na 200 m dobri, v ostalih disciplinah pa samo povprečni. Točke so računali po novi finsfa' tabeli. Rezultati so naslednji: SENIORJI
Skok v daljino: 1. Urbančič (P) 6.20, 2. Pleteršek (P) 6.17; 3. Stavbe (C) 5.77; 4. Tkalčič (C) 5.43; 5. Mitrovič (O) 5.25.
Met kopja: 1. Mitrovič (O) 38.20; 2. Urbančič (P) 34.07; 3. Stavbe (C) 32.55; 4. Tkalčič (O) 32.05; 5. Pleteršek (P) 31.50.
Tek na 200 m: 1. Pleteršek (P) 23.8; 2. Urbančič (P) 24.2; 3. Stavbe (C) 26; 4. Tkalčič (O) 27.1.	,
Met diska: 1. Stavbe (C) 31.56; 2. Tkalčič (O) 30.97 ; 3. Urbančič (P) 30.70; 4. Pleteršek (P) 28.89.
Tek na 1.500 m: 1. Soster (J) 4.33; 2. Pleteršek (P) 5.02; 3. Tkalčič (O) 5.13; 4. Stavbe (C) 5.27. Urbančič je moral zaradi poškodbe na nogi izstopiti.
Skupni rezultati po točkah: 1. Pleteršek (P) 2363; 2. Stavbe (C) 2030; 3. Urbančič (P) 2027 (bez teka na 1.500 m); 4. Tkalčič (O) 1998.
JUNIORJI
Skok v daljino. Juni or j i B: 1. Dušan Veble (C) 4.63; 2. Kopač (C) 4.51. Juniorji C: 1. Horjak (C) 5.69; 2. Avgust Deržek (C) 5.48; 3. Katič (C) 5.42; 4. Ferenčak (C) 5.36; 5. Cergol (C) 4.91.
Met kopja. Juniorji B: 1. Veble (C) 29.06-2 Kopač (C) 25.95. Juniorji C: 1. Horjak (C) 33.59; 2. Ferenčak (C) 33.48; 3. Deržek (C) 32.47; 4. Katič (C) 31.42; 5. Janžekovič (J) 29.91.
Tek na 200 m. Juniorji B: 1. Veble (C) 28.02; 2. Kopač (C) 30. Juniorji C: 1. Horjak (C) 25.02; 2. Deržek (C) 26.02; 3. Katič (C) 27.02; 4. Ferenčak (C) 27.08; 5. Suh? 30.04.
Met diska. Juniorji B: 1. Veble (C) 30.98; 2. Kopač (C) 25.71. Juniorji C: 1. Ferenčak (C) 31.65; 2. Deržek (C) 31.26: 3. Kati* (C) 28.40 ; 4. Cergol (C) 27.78; 5. Horjak (O 27.70.
Tek na 1.000 m. Juniorji B: 1. Kopač (C? 3.30; 2. Veble (C) 3.38. Juniorji C: 1. Kati? (C) 3.08; 2. Soderšnik (C) 3.12.3; 3. Horjak (C) 3.18; 4. Sulič (J) 3.28.
Skupni rezultati po točkah: Juniorji B: 1. Veble (C) 1583; 2. Kopač (C) 1426. Juniorji C: 1. Horjak (C) 2180; 2. Katič (C) 1903; 3. Deržek (C) 1891: 4. Ferenčak (C) 1768. Deržek in Ferenčak nista sodelovala pri teku na 1.000 m
Lahkoatletsko prvenstvo Maribora
Maribor, 24. julija.
Na stadionu SK Železničarja se je danes dopoldne zaključilo tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora za posameznike, ki se je pričelo že v petek popoldne. Tega zanimivega tekmovanja se je od prijavljenih 68 tekmovalcev udeležilo 53. in sicer 22 člana Železničarja, 20 članov Maratona in 14 članov Rapida.
Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili naslednji:
100 m: Les (Rapid) 12 sek., 200 me Les (R) 24.6, 400 m: Muraus (Z) 55, 800 m: Mura us (Z) 2:07, 1.500 m: Kramar (Rapid) 4:22.2, (nov mariborski rekord), 5.000 me Stojnšek (Maraton) 16:56.1, 10.000 m: Zupan (Z) 36:54.2, 110 m zapreke: Ložnik (Mrt) 19.4, štafeta 4X100 m: Maraton 47, skok v višino: Kolarič (Mrt) 165, skok T daljino: Lončarič (Mrt) 6.51, (nov rekordV, skok ob palici: Oroszy (R) 3.30, troskok: Lončarič (Mrt) 12.64 (nov rekord), met diska: Radič (R) 35.38, met kopja: Grego-rovič (2) 45.36 in met kladiva: Gnjčnft: (2) 34.55.
V tem tekmovanju si je Železničar priboril 6 prvih, 7 drugih in 5 tretjih mest, Rapid po istem vrstnem redu 6-3-1, Sforatoti pa 5-6-40.
Ziherl — dvakratni državni prvak
Včeraj je zmagal tudi s 3 m deske, enako prepričevalno kakor dan prej s stolpa
Naši na teniškem turnirju v Trstu
V močni konkurenci sta se dobro držala Ilirijana Smerdu in Banko
Skromna igra in skromen
izid
Moštvo SK Ljubljane je včeraj prvič preizkusilo jesensko garnituro proti „Majstoru s mora" iz Splita in rešilo samo neodločeni 3:3 (2:3)
Avtomobilsko žegnanje na Jezerskem vrhu
Ob lepem vremenu so včeraj Številni avtomobilisti in motociklisti proslavili praznik svojega patrona svetega Krištofa
Ljubljana, 24. julija.
Srečo mora imeti tisti, ki hoče na Jezerskem vrhu, tej krasni gorski postojanki pod Karavankami, ki je sicer lahko dosegljiva za vozila vseh vrst, izvesti večjo prireditev, ne da bi ga pri tem motili nebeški vremenarji. Ljubljanska sekcija Avtokluba je imela danes takšno srečo in je lahen dežek pregnal izletnike z vrha šele v popoldanskih urah, ko so bile vse lepo uspele svečanosti v okviru letošnje proslave praznika avtomobilistov in motociklistov sv. Krištofa že končane. 2e navsezgodaj zjutraj je z majhnimi presledki sijalo solnce in tako se je vreme držalo do precej čez poldan. Vmes je precej močno pihal hladen veter, ki pa je na tem sedlu skoraj zmerom in so se izletniki že pripravili nanj.
Ljubljanska sekcija Avtokluba je letos Jezerski vrh že drugič izbrala za proslavo svojega tradicionalnega praznika, počastitve zaščitnika vseh avtomobilistov in motociklistov, sv. Krištofa, ki je bila letos še posebno pomembna zaradi tega, ker je bila obenem posvečena blagoslovitvi njegovega kipa v lični kapelici na vrhu sedla, hkrati pa je bila oficielno otvorjena še tretja obmejna turistična poslovalnica te sekcije. Razlogov torej dovolj, da so se avtomobilisti, člani sekcije in njihovi prijatelji v častnem številu zbrali to pot na tej proslavi.
2e davno pred otvoritvijo so se pomikale proti Jezerskemu in Jezerskemu vrhu kolone avtomobilov in motociklistov in do začetka proslave, ki je bila določena za 10. uro, se je zbralo na vrhu nad 80 motornih vozil vseh tipov, od najmanjšega do največjega. Jezersko in Jezerski vrh sta se za to svečano priliko bogato odela v zastave. Najlepšo sliko je nudila kapelica. kjer je bil postavljen novi kip sv. Krištofa, poklon ljubljanske sekcije jezerski občini, pa tudi obmejno carinsko poslopje in bližnja restavracija na nasprotni strani ceste, so bile vse v zastavah in zelenju. Med njimi je seveda prevladovala lepa zastava našega Avtomobilskega kluba.
Svečanost se je zaradi tehničnih zaprek nekoliko zavlekla in nekoliko pred 10.30 se je začelo cerkveno opravilo na prostem pred kapelico sv. Krištofa, ki ga je opravil jezuit dr. Kolarič. Med opravilom je imel tudi daljši priložnostni nagovor na vse avtomobiliste in motocikliste, v katerem je kot dušni pastir obrazložil pomen tega praznika. Po končanem cerkvenem opravilu je svečenik blagoslovil vsa tamkaj zbrana vozila, avtomobile posebej in motocikle posebej, nato pa je v imenu sekcije spregovoril njen predsednik gosp. Avgust Praprotnik, ki je med drugim izjavil:
Več je znakov, da se motorizacija v naši državi polagoma le širi in da bomo slej ali prej tudi na tem torišču dosegli naše sosede. S tem razmahom pa se je razmahnila neizogibna posledica večjega motornega prometa, in sicer nezgod na cestah. Vse statistike dokazujejo, da je naša država po stanju motorizacije na zadnjih ali celo na prav zadnjem mestu, po stanju nezgod pa žal še zmerom na prvem. Avtomobilski klub je že opetovano storil korake, da se v tem pogledu napravi red in je v zadnjem času zasnoval sodelovanje s tiskom, da bi poučil vse, ki morajo porabljati cesto, o redu in disciplini na njej. Uspehi zaenkrat še niso vidni. Avtomobilski klub strogo obsoja vsako kršenje discipline na cesti, ki ga zakrivijo njegovi nedisciplinirani člani, zahteva po obenem tudi od vseh ostalih uporabnikov ceste, da se strogo ravnajo po veljavnem policijskem cestnem redu
Nato je g. predsednik s kratkimi besedami izročil kip sv. Krištofa v varstvo občini na Jezerskem, v zaključku pa še omenil, da je ljubljanska sekcija ta dan porabila še za oficielno otvoritev svoje tretje obmejne turistične poslovalnice, skupno z Zvezo za tujski promet, ki naj na tej točki naše severne meje pomaga napredku našega turizma. H kraju se je še zahvalil vsem. ki so pripomogli, da je letošnja proslava sv. Krištofa uspela tako lepo.
Za predsednikom g. Praprotnikom se je predsednik občine na Jezerskem g. Muri zahvalil za izročeno darilo. k:'p sv. Krištofa v kapelici na vrhu. z obljubo, da bo občina v bodoče skrbela zanj.
Razen številnih članov Avtomobilskega kluba se je letošnje proslave udeležilo tudi močno zastopstvo pred kratkim osnovane motociklistične sekcije kluba, dalje je bilo navzočnih mnogo članov sorodnih motociklističnih in športnih organizacij, seveda pa so bili povabljeni tudi oficielni predstavniki, med njimi zastopniki politične uprave, poveljstva obmejne čete, žan-darmerije, Zveze za tujski promet in še številni drugi.
Po končanem oficielnem sporedu se je v prostorih restavracije na vrhu, na prijetnih prostorih okoli nje razvila med udeleženci proslave prijetna zabava, pri kateri sta se s posebnim uspehom uveljavila akademski pevski kvintet, ki je med drugim prepeval tudi med cerkvenim opravi-
lom, in pa nag znani mojster na harmoniki g. Stanko.
Pred razhodom, ki ga je pospešil nenaden dež, je spregovoril še klubov odbornik g. dr. Bogdan 2užek, ki je še enkrat re-kapituliral glavne misli iz govora g. predsednika Praprotnika o vzdrževanju reda in discipline na cestah. Slednjič je poudaril še eno, česar se do tedaj ni spomnil nobeden izmed govornikov, da je namreč Avtoklub tudi velika skupna družina, ki mora gojiti tovarištvo in stremeti za tem, da bo teh tovarišev v ljubljanski sekciji zmerom več, kajti čim več jih bo, tembolj se bodo strnili v delu in tembolj bodo lahko posvetili svojo skrb razvoju avtomobilizma in ureditvi razmer za ta razvoj. H kraju se je še zahvalil g. predsedniku Praprotniku, ki se že dolga leta žrtvuje in dela za te cilje.
Jezerski vrh je zdaj spet osamljen in redka so naša vozila, ki bodo tamkaj odšla od nas v tujino ali se tamkaj vrnila iz tujine k nam. Toda ljubljanska sekcija Avtokluba je tamkaj postavila vidne znake svojega dela, ki bodo vsakega avto-mobilista ali vozača ostalih motornih vozil opozorila, da je skrb za njegovo varnost in udobje na območju slovenske sekcije tega kluba v najboljših rokah.
movini. Jasno Je, da Je ta način poglobitve vezi med staro ia novo domovino najboljši in najuspešnejši. Upati je, da se bo ta načrt g. Zupančiča popolnoma posrečil, ker je pričakovati, da ga bodo podprla tudi naša oblastva, saj gre za izseljence, ki niso samo kri naše krvi, ampak tu-
di važen gospodarski činitelj, katerega se druge države mnogo bolj zavedajo. Končno je z velikim zadovoljstvom še naglasil izredno uslužnost in požrtvovalnost naših obmejnih organov. Dejal je: »IM prestopni meje smo takoj občutili v tujini toli. ko zaželeni in pogrešani domači dih«.
Razgovor z ameriškim
rojakom
G. Jakob Župančič iz Chicaga filma naše kraje in izkuša doseči turnejo Trboveljskega slavčka po ameriških
mestih
Novo mesto, 24. julija.
Naš stalni sotrudnik iz Novega mesta je imel prejšnjo nedeljo obisk, ki mu ga je napravil iz Chicaga do šli predstavnik največje slovenske organizacije v Ameriki, Slovenske narodne podporne jednote, g. J. Zupančič, ki je po 8 letih spet prišel v domovino. G. Zupančič, ki je eden najagil nejših narodnokulturnih delavcev v Amerikj je pojasnil namen svojega prihoda v staro domovino. Dejal je: »Prišel sem v svoj stari ljubljeni kraj ,da posetim svojo bo-leh.no 75-letno mater v rojstnem kraju Otovcu pri Črnomlju. Ta moja pot pa je istočasno spojena s pos bno nalogo. Moram namreč napraviti filmske posnetke raznih znamenitejših krajev. V prvi vrsti seveda onih centrov, iz katerih poteka največ naših izseljencev. Teh pa je veliko baš iz vaše Dolenjske, kjer zavzemajo med znamenitostmi prvenstvo seveda številni gradovi, ki imajo za seboj p~stro zgodovino. Doslej sem napravil filmske posnetke v Ljubljani, Trbovljah, Kamniku, Kamniški Bistrici Kranju, Jesenicah, Javorniku, Koroški Beh in Bledu. Danes pa sem dospel v Novo mesto in do tebe, da mi pomagaš pri izbiri točk za najlepše posnetke mesta. Popoldne Pa bova vzela pot pod noge in filmala poleg Trške gore vse gradove, ki stoje na vzhodni strani vzdolž Krke.«
V zelo soparnem dopoldnevu si je g. Zupančič ogledal mesto in njegovo življenje, ki je ob nedeljah živahno spričo prihoda okoličanov in tujcev. Njegovo kritično oko je videlo pri nas marsikaj dobrega pa tudi slabega. Zelo je moža razveselil razmah mesta v gradbenem oziru. Kako tudi ne saj je Zuipančič zapustil naše mesto pred 20 leti, ko je bilo še vse krito s »šintelni«, ulice so bile zamazane in mnogi purgarji so ne-mškovali. če nisi udaril z njimi, so te imeli ssa nekaj manj vrednega. V t: m pogiedu je prednjačil predvsem ženski svet. Zdaj je temu kraj. Ob takih spominih je g. Zupančič na promenadi našel posebno pri ženskah izumetničeno zunanjost, pokrito z belo dišečim prahom in namazano s pariškim »štif-tom«. Nikake mikavne prirodnosti, kakor bi si jo človek želel. G. Zupančiču se je slučajno ponudila prilika, da je izvršil atentat s svojo filmsko kamero na mlado čedno d kle. ki je po njesrovi sodbi ostala še neokužena od velikomestne civilizacije. Za ukraden dekl tov posnetek je žrtvovat 17 m barvanega filma, ki ga ponese v Ameriko .kjer bo dekle pred?tavlialo naraven, še nepokvarjen dolenjski tip. Prepričan je, da mu bo dekle to pregreho pač oprostilo.
Popoldne bilo posvečeno filmamju Trške gor?. Starega gradu. Otočca. Struge, šmarjeških toplic in Klevevža. Na veselje kmetovalcev pa je pričel po enem mesecu nenadoma padati prepotrebni dež, ki je istočasno temeljito prekrižal najine račune. No tudi g. Zupančič je bil vesel blagodejnega dežja, ki le zaenkrat rešil
pred poginom najvažnejše posevke. Ker ini mogel filmati, se je posvetil r ševanju korespondence. Pckazal je nešteto dopisov, ki jih je prejel kot predsednik prosvetnega odseka Slovenske narodne podporne jednote v teku svojega kratk ga bivanja v domovini od članov organizacije, ki naravnost zahtevajo določene kraje, da jih filma. Ker mu je dež zaenkrat njegovo namero preprečil, se je odločil, da ponovno cbišče Novo mesto s filmsko kamero. Obiskal bo tudi še razne kraje v Beh krajini, kakor grad Krupo, Vinico (rojstni kraj našega pesnika Otona Zupančiča), in znamenito Mitrovo svetišče nad Rožanc m, katero je z veliko težavo že nekoč posnel, pa sam0 s fotografskim aparatom. Pri tem delu mu je zvesto stal pri rokah šolski upravitelj g. čebular. Pot bo g. Zupančiča vodila še po Poljanski dolini. Posnel bo tudi Cerkniško jezero, Litijo, v katere območju je znameniti grad Bogenšperk. In naposled bo filmai najskrajnejšo točko Bohinj z jezerom. Mnogo tega je od zadnje nedelje gotovo že izvršil.
Naši ameriški izletniki in sam g. Zupančič so na svojih potovanjih Po domovini dobili zelo dobre vtiske, katere z veseljem poneso s seboj. Najvažnejša je zanje ugotovitev, da je naš narod živ-Ijensko sposobnejši kakor nekateri ostali narodi. V tem pogledu naš narod pred-njači pred Italijani in Nemci. Mimogrede je tudi omenil, da so cene življenskim potrebščinam v primeri z ameriškimi in tudi v primeri z našimi sosednimi državami veliko nižje, kar da je z veseljem pozdraviti. »Na vseh področjih je opaziti velik razvoj države, predvsem še na gradbenem. V sledmjtem prednjačijo predvsem Ljubljana, Kranj z okolico in Jesenice. V splošnem pa se je Gorenjska v zadnjih letih v vsakem pogledu zelo razvila. No, tudi Dolenjska napreduje. Poleg Novega mesta moram pohvaliti v gradbenem pogledu Črnomelj. Imam pa vtisk, da Dolenjcu še vedno manjka ve li k opo tezn ost i. Zelo razveselil sem se v Trbovljah dejstva, da delajo po zadnji depresiji spet s polnim obratom. Reči moram, da sem povsod, kjer sem se doslej zadržal, videl ve-b"k napredek, kar bo naše ljudi onstran oceana še posebno veselilo«.
»Povedati moram še to,« je nadaljeval, »da sem prišel v domovino tudi še s posebno misijo. Znano je, da otroci naših izseljencev, rojeni v Ameriki, le težko slede materinski govorici. To pa pod vplivom ameriščine, ki obvladuje vse javno življenje.« Da jih navduši za lepoto materinskega jezika in toploto slovenske pesmi ter jim vzgoji čut rodu, ki ohranja skozi stoletja svoj jezik, šege in navade, bo g. Zupančič skušal dos či turnejo Trboveljskega slavčka po vseh ameriških mestih, kjer žive Slovenci. Tam, kjer se bo oglasila pesem naših slavčkov, se bodo vršila tudi filmska predavanja o stari do-
Narodnoobrambno delo na Kočevskem
Delovni tabor ženske sekcije akademskega društva „Jugoslavije" v Koprivniku
Jugoslovensko nacionalno akademsko društvo »Jugoslavija« opravlja nacionalno in prosvetno delo v narodno ogroženem ozemlju. Pričujoči članek naj bo v pouk in glasen memento vsem tistim, ki ne vidijo težavnega položaja našega ljudstva na Kočevskem.
Občina Koprivnik ima 20 vasi, 270 hiš in 1076 prebivalcev (štetje iz 1. 1936). Sam kraj Koprivnik pa ima 89 hišnih številk, 279 prebivalcev, tri trgovine, pet gostiln, okoli 50 članov Kulturbunda (vsa občina 248), kočevarsko gasilsko četo (40 članov), 44 članov Sokola, podružnico CMD, Rdeči križ, trirazredno slovensko šolo, za župnika Nemca Schauer j a in obilo »nemško« zvenečih imen, kakor na pr.: Kobetitsch. Ro-sitsch, Stonitsch. Trampusch (Tronnposch), Mihitsch, Schtine, Novak, Hribar. Jelen in drugi. Vsi so seveda člani Kulturbunda.
Delovni tabor ženske sekcije akademskega društva »Jugoslavije« v Koprivniku obstoji v prirejanju predavanj, predvajanju kulturnih filmov, zbiranju statističnih podatkov za Higienski zavod in tako naprej. Pred odhodom bo ustanovljena v šoli še knjižnica, ki bo razpolagala z okoli 400 knjigami, kar je brez dvoma razveseljiv doprinos k povzdigi zavednosti. Poleg tega bodo razdeljena razna živila, ki so jih delno darovale razne ljubljanske tvrdke, delno jih je pa nakupila »Jugoslavija« iz podpor, ki so bile društvu v ta namen naklonjene.
Delo v Koprivniku je zelo težavno. Dasi ima vas, ki je, mimogrede omenjeno, ena najlepših in najčistejših na Kočevskem, vse pogoje za eventualno kulturno delo, je vendar delo zaradi mlačnosti ljudi zelo težavno. Tega, da bi bili Slovenci veseli prihoda svojih ljudi, članice »Jugoslavije« v Koprivniku žal niso doživele. Osebni kontakt, ki je glavni način dviganja zavesti, je poleg tega otežkočen tudi zaradi odvisnosti našega življa od socialno in gospodarsko močnejših Kočevarjev in Nemcev in se Slovenci, zlasti moški, boje udeleževati se prireditev tabora, da bi se na ta način izognili šikanam. Treba bo še mnogo napora in dela, da bodo premostene vse te začetne ovire.
Kočeyarji so gospodarsko močnejši ži-velj, ki ima poleg večine zemlje v rokah tudi vso obrt in trgovino, nasprotno je pa naš človek dninar, drvar in kočar, v glavnem odvisen od zaslužka, ki mu ga nudi Nemec. Res se opaža delno izboljšanje v tem oziru, ker Slovenci ne prodajajo več svoje zemlje Nemcem, ampak se je, ker so spoznali poguben vpliv takih prodaj, z velikimi žrtvami trdno oklepajo. Moč in povezanost Nemcev se kaže tudi drugod. Ce nastane med Nemci kak spor, ne pride nikoli pred sodišče, ker nemški voditelji pritisnejo na pravdajoči se stranki in se stranki takoj poravnata. Enako je v pogledu ženitev. Nemci ne dopuščajo nikakih narodnostno mešanih zakonov, Slovenci pa na to niti ne pazijo in na ta način se nam počasi, a sistematično odtujujejo otroci. Naj navedem značilen primer iz Ko-privnika. V vasi je slovenska trirazredna
šola. Slovenščine se morajo učiti prav vsi otroci, tako Slovenci kakor Nemci, in jo oboji tudi dobro obvladajo. Ce pa ob šolskem odmoru prisluhneš pogovoru otrok, se nemalo začudiš, ko slišiš, kako ti tolčejo Slovenci in Kočevarji kočevščino.
V ilustracijo prilik omenimo še izseljen-stvo. Prazne in opuščene hiše dokazujejo, koliko naših ljudi je šlo s trebuhom za kruhom preko velike luže. In hvala Bogu, da so šli, kajti edino ti še držijo Slovence v Koprivniku pokoncu. Prispevki izseljencev služijo za davke, za vsakdanje preživljanje se že pobriga vsak sam. Edina obrt, ki še nekako uspeva, je izdelovanje škafov.
Človek bi mislil, da ima politika v tem predelu, kjer žive ljudje ločeni v tabore, še prav izdatno vlogo. Toda omrtvelosti na kulturnem polju sledi tudi otopelost v politiki. Slovenci so zmerom zadaj ... zakaj Kočevarji veljajo vedno za dobre državljane.
Cerkvene razmere so žalostne. Maša je seveda nemška. V ilustracijo primer, ki ga je pisec teh vrst doživel. Nedavno je bilo na Mirni gori proščenje. Sokol iz Kočevja je na ta dan priredil izlet na sokolsko veselico v Črnomlju in se je mimogrede ustavil tudi na Mirni gori. Na Mirno goro je prihitelo tudi nekaj izletnikov iz Novega mesta in gasilno društvo iz Semiča, tako da je bila velika večina Slovencev. Vsi so se udeležili maše in ad hoc se je zbral številni pevski zbor. da bi med mašo pel slovenski. Ko smo zadevo zaradi petja uredili z g. župnikom, so prihrumeli nad nas Kočevarji in zahtevali, da se na vsak način umaknemo, češ da je to nemški kraj in da hočejo tudi nemško cerkveno petje. Toda opravili niso ničesar. Treba bi bilo, da se odločilni činitelji zganejo.
Ce kje, potem veljajo besede, da danes ni več časa za govorjenje, ampak za resnično delo, za Kočevsko. Ni to prazna beseda. temveč spoznanje, ki ga narekuje današnji »manjšinski čas« še v prav posebni meri, ko je protislovenska propaganda v tem delu naše domovine še prav posebno razpredena.
Ce bomo stali prekrižanih rok, se bo zgodilo, da bomo kmalu imeli namesto kočevskih Slovencev rod janičarjev. Treba je, da se tega dejstva zavedo prav vsi in ne samo poedine organizacije in redki posamezniki, ki so začeli oranje ledine na Kočevskem. Treba je, da postane zanimanje za Kočevsko širok pokret nacionalne zavednosti, ki se pa ne bo kazal le v lepih sočutnih besedah, ampak v resnični aktivnosti na vseh področjih Kaj je lažjega, kakor da ljubitelji prirode preneso nekaj svoje ljubezni do Gorenjske tudi v Kočevsko Švico, ki s svojimi divjimi stenami, bujnimi gozdovi, polji narcis in drugimi alpskimi cvetlicami vabi turiste, ki jim je pri srcu nepokvarjena priroda! Najti je treba čim več možnosti ter prav vse izkoristiti. Naš človek na Kočevskem bo vesel vsake pozornosti, in narodna zavednost, ki tli pod pepelom zapostavljanja, bo spet zagorela!
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 24. juliia V Rušah. našem malem Beogradu, po sinoči in danes slovesno proslavljali dvajsetletnico Jugoslavije. Iz Maribora in okolice je šlo danes v Ruše mnogo narodnega občinstva, da prisostvuje popoldanski slavnostni predstavi »Miklove Zale<. Naši vrli Nanosovci in kamniški Kobancj pa po se napotili danes dopoldne k Sv. Križu na Kozjaku, da izpodbudijo obmejno prebivalstvo z našo lepo pesmijo, a popoldne so jo mahnili preko Selnice v Ruše.
Odkritje spominske plošče prof. dr. Glaserju
Dopoldne so v Reki pri Hoča.h slovesno odkrili spominsko ploščo zaslužnemu jezi-
čez dr n in strn
POMOTA
V 11. številki »Njive« v uvodnem članku »Vstajenje« se je urinila neljuba pomota namreč v drugem odstavku v zadnji vrsti kjer se glasi — namreč zakoni ne poznajo nasilja — se mora čitati zakoni ne poznajo milosti. (»Njiva«, izdaja D. K. D. »Ljudski oder« v Buenos Airesu, junij 1938.)
Naj bo dovoljeno naši malo prijazni rubriki, da enkrat pošlje svojo pripombo čez Ocean, tja v solnčno Argentino. kjer naši rojaki v najtežjih razmerah orjejo ledino domače besede in sodobnega duha. Trda. žuljava delavska roka je. ki si krči pot skozi čas. zato »Njiva« v svojih »Pomotah« — v starem kraju bi rekli »Popravkih* — ne utegne izgubljenih pik in vejic brkljati na dan. Preklicati se ji izplača kakšno besedo samo takrat, kadar je tiskarski ali kdo ve kakšen škrat podtaknil zakonu milost namesto nasilja.
V E LE Ž AB A
Na Kitajskem, Niponskem in v Ameriki rede v znatnem obsegu užitno žabo. Rana Cotesbayna meri 20 cm in tehta 600 gramov. Prvi so uredili žabjo farmo Nipon-ci. Uspeh je bil, da so žabe velikanke rade uživale mrtvo ličinko sviloprejke. (»Življenje in svet«, 18. Vil.)
Vsekakor klavrn uspeh za takšno veliko prizadevanje. Konzum mrtve ličinke pač ni bil vreden, da bi samo njemu na čast začeli ustanavljati žabje farme po svetu.
S KRASA
Talijanski narod, tako reči u civil u. pri pobunama protiv avstrijskih garnizona u doba revolucije XIX. veka i u doba Gari-baldija, pokazao je često visoke primere rodoljubi ja i herojstva. Onaj. ko se borio, za vreme svetskog rata na Karstu ili Do-berdu. govoriče sigurno sa poštovanjem o protivniku. koji je iedanaest puta jurišao u smrt. pod vrlo teškim. vojničkim uslovi-ma. (Miloš Crnianski, »Vreme«, 18. Vil.)
Ne. o narodih ki so v svetovni vojni ustvarjali velike, heroične čine. ne bomo zagrešili Žale besede. A ka j na i rečemo o Milošu Crn janskem, ki sta mu Kras in Doberdob samo še tuje spakedranke?
O VRABCU ŽIV Ž AVK ARJU
Vrabčoni so požigalci, pribija ameriška smotra »Science«. Kako neki? Povsem enostavno. Ptičji parčki znašajo za gnezdo vsakršno sfavivo. poberejo celo ugasel čik od cigarete ali cigare, ki začne v zraku med poletom žive je tleti in se zazdi, kakor bi opcrjenec kadil. (»Jutro«. 19. VII. )
Tako pač ameriška »Science«. V naših krajih je vrabec z gorečim čikom cigarete ali cigare v kljunu precej redka prikazen, a še redkejši je najbrž ugasel čik, ki bi se takole na lepem vnovič užgal.
ANGLEŠKA SUVERENA V PARIZU
Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta danes ob 9. zjutraj odpotovala na uradni obisk v Francijo, ki naj potrdi neomajno prijateljstvo med Francijo in Anglijo, zlasti v sedanjih težkih časih. Kralj in kralji-
ca sta se iz buckinghamske palače odpeljala na postajo med stotisočglavo množico, ki je tvorila gost špalir od kraljevega gradu do postaje, navdušeno pozdravljala kraljevo dvojico ter manifestirala za prijateljstvo s Francijo. (»Slovenski dom«, 19. VII.)
Angleški kralj Jurij VI. je docela ozdravel in je včeraj že zapustil posteljo. (»Slovenski dom«, 19. VII.)
KIRURGIJA V MARIBORU
Vsi operiranci — razen umrlih — so ozdraveli in so svoj živ dan varni pred zavratnim slepičem. Od prejedenih umrlih želodcev so bili operirani eden 48. drugi 24. tretji 10 in četrti 5 ur po perforaciji. Prva dva sta bila izgubljena že vnaprej, pri zadniih dveh šivi niso držali. (»Mariborski Večernik Jutra«. 20. VII.)
Ne da se kaj reči. to je za kirurga brez dvoma spoštovanja vreden uspeh: da mu vsi operiranci — razen umrlih — ozdrave.
STRATOSFERA
Tudi ime Wiley Post je nepozabno v zgodovini letalstva... Pri nekem poletu skozi Stratosfero — Aljaska—Sibirija se je smrtno ponesrečil s svojim spremljevalcem Willi Roger som. (»Slovenski dom«, 21. VIL)
Svet je v resnici čez glavo domišljav. Komaj so se baloni nekajkrat dotaknili stratosfere, glejte, že so jo začeli pisati z veliko začetnico, danes ali jutri pa se bosta že dve velesili spoprijeli v borbi, komu naj pripade nova kolonija.
OČI IN UŠESA MODERNE VOJNE
Tako pade bomba v pravem trenutku in sicer z matematično natančnostjo. To je seveda prisililo vojaške oblasti na drugi strani misliti na obrambo in zopet sta jima priskočila na pomoč optika in mehanika. Najprej je treba ugotoviti, da se letalo bliža. V ta namen so postavili poseben prisluškovalni aparat, podoben po svojem obsegu in obliki predpotopni pošasti. To je višek moderne tehnike. (»Slovenski narod«, 23. VII.)
Vse prav, optika in mehanika bosta v prihodnji vojni napadu in obrambi brez dvoma lahko nudili uslugo. A za optiko bi bilo vendar malo preponiževalno, če ne bi zmogla kaj več. kakor da bi prisluškovalnim aparatom skrbela za obliko predpotop-nih pošasti.
ANATOMIJA
Huda avtomobilska nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Beogradu. Odvetnik dr. Horvat se je peljal z motociklom na kopanje... Oba, dr. Horvata in njegovega prijatelja, je sunek vrgel na pločnik, da sta obležala. Dr. Horvatu se je zlomil kolk. vilice in roka. (»Slovenski dom«, 22. VII.)
Le kako so té nesrečne vilice prišle v poškodbo? Ali so bite to vilice njegovega mo-tocikla ali pa jih je bil doma pri/ obedu po pomoti vtaknil v žep? A naj so bile od koderžekoli: spodobno ni. da mu jih kronika zapisuje med zlomljeni kolk in roko.
— kra —
koslovcu in literarnemu zgodovinarju prof. dr. Karlu Glaserju na njegovj rojstni hiši prj Podkrižniku. .Med drugimi sta spregovorila na slovesnosti ravnatelj dr. Tominšek in prof. dr. Dolar. Spominsko ploščo je odkrilo Zgodovinsko društvo iz Maribora ob priliki 20-letnk'e smrti dr. Glase rja. Pri slovesnosti so sodelovali pevci in nekatera društva, žal niso pa bila povabljena k sodelovanju vsa h očka društva, kar gotove nj bilo pravilno. Popoldne ie bila pri Podkrižniku ljudska veselica.
10 letnica Združenja
prevozniških obrti
Snoči so praznovali v Mariborskem dvoru prevozniki 10-letnico svojega društva. Slovesnost ie otvoril dolgoletni društveni predsednik g. Sluga. Številni govorniki so poudarjali pomen stanovske organizacije v prid članstvu : taksijem, avtotaiksijem. prevoznikom in izvoščkom. Slavnost je potekla v znamenju prijetne družabnosti.
Racija na nočne ptičice
Kakor v vsakem obmejnem mestu je tudi v obmejnem Mariboru sumljivo nočno življenje precej razvito. Ne manjka nočnih ptičk, ki so po raznih lokalih precej nadležne. Mariborska policija je zadnje dni dobila informacije o dotoku teh nesrečnic in je bila v noči od sobote na nedeljo po vsem Mariboru temeljita racija, v teku katere so mariborski policijski organi zajeli tucat sumljivk, ki so jih po zaslišavanju oddali deloma v zapore, deloma pa v splošno tol-n išnico.
Letalska zveza
z Južno Ameriko
Zemun, 24. julija, že več let opravljajo letala francoske družbe za zračni promet Air France redni tedenski poštni promet med Evropo in Južn0 Ameriko. Ker so tudi naša letališča povezana s to progo, se lahko tudi pri nas pošiljajo z letali v Južno Ameriko pisma, dopisnice in zavoji, ki na ta način dospejo do naslovnika že v petih do šestih dneh, med tem ko s parnikom potrebujejo mesec in več dni. Vsa pisma. ki se pošiljajo z zračno pošto, se pišejo na posebnem papirju in posebni kuverti, ki morata biti zelo lahka, da se plača čim manj poštnine. Dobiš ju na večjih poštah.
Doslej so letala za pot iz Evrope v Južno Ameriko od le tavala v Toulousu, a zdaj odhajajo iz Pariza, s čimer je pot skrajšana.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani