Mednarodni simpozij "Zahodni Ilirik in severovzhodna Italija v poznorimski dobi" (Zemono, 5. - 8. september 1994) Pred nami so prispevki arheološkega dela med- narodnega simpozija "Zahodni Ilirik in severovz- hodna Italija v poznorimski dobi". Organizirala sta ga Oddelek za zgodovino na Filozofski fakul- teti Univerze v Ljubljani in Inštitut za arheologi- jo ZRC SAZU v dvorcu Zemono pri Vipavi od 5. do 8.septembra 1994 ob 1600. obletnici bitke pri Frigidu, enega najpomembnejših antičnih do- godkov na sedanjem slovenskem ozemlju. Ko smo se začeli leta 1992 pripravljati na zaz- namovanje tega dogodka, smo bili v dilemi, kaj izbrati za temo arheološkega dela znanstvenega simpozija. Tema zgodovinskega dela, podprta s številnimi viri je bila namreč od začetka nespor- na. Povsem drugače je z arheološkim pogledom na bitko, materialnih dokazov zanjo ni, le posredno nakazujejo dogodek nekatere okoliščine v bliž- njih utrdbah, ki jih je mogoče uskladiti s časom bitke (posebej novčne najdbe). Zato smo se že med prvimi sestajanji v organizacijskem odboru pogovarjali o tem, kako široko časovno in geo- grafsko naj seže izbor tematike, ki bi z arheološ- kimi izsledki osvetlila čas, v katerem se je bitka dogajala. Najprej smo se odločali o širšem prika- zu raziskav poznoantičnega obdobja na jugovz- hodnoalpskem območju, kar pa se je prekrivalo z že leta 1976 organiziranim in tudi objavljenim simpozijem Zaton antike. Čeprav je od takrat minilo že osemnajst let in so novejši izsledki številni in pomembni, smo se na koncu vendarle odločili za ožji prikaz poznorimskega obdobja, torej časa, ki nekako simetrično zaobjema letnico 394. Če že ni mogoče o bitki z arheološkega stališča pove- dati kaj novega, pa smo zato želeli predstaviti do zdaj pridobljena spoznanja o poselitveni sliki ob- dobja, v katerem je do bitke prišlo, značilnosti prebivalstva v času zadnjega sijaja rimskega im- perija v 4. st. ter tudi siromašenje in postopni propad v 5. st. Zaradi siceršnje usmerjenosti simpozija v čas in prostor bitke pri Frigidu smo se zaradi termi- na, ki je bil na razpolago, nujno morali omejiti na jugovzhodnoalpsko območje. Povabili pa smo kolege iz sosednjih dežel, da osvetlijo nakazano arheološko problematiko tu- di iz drugih zornih kotov. Koliko se nam je to po- srečilo, kažejo članki, ki so v tujih jezikih ali s povzetki dostopni tudi širši mednarodni javno- sti. Živahna diskusija, ki se je razvila ob preda- vanjih, pa kaže, kako so takšna srečanja potreb- na in opozarja na to, kako hitro novejši podatki spreminjajo doseženo znanje in naravnost kliče- jo k razjasnitvi nakopičenih vprašanj. Zato razu- mem simpozij predvsem kot pregled najnovejših dognanj poznorimske stroke na obravnavanem ob- močju in kot spodbudo za intenzivnejše nadalj- nje raziskave. Na tem mestu bi se želel zahvaliti vsem, ki so simpozij omogočili, posebno še občini Ajdovšči- na in mestu Ljubljana ter vsem sodelavcem, ki so se potrudili, da je simpozij z obema ekskurzija- ma potekal po začrtanem programu. Prispevki zgodovinskega dela simpozija so ob- javljeni posebej (Situla 34, 1996). Slavko CIGLENEČKI