RADIOLOGIA JUGO SLAVICA Anno 8 Junij 1974 Fase. 2 PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLAVIAE BEOGRAD REDACTOR PRINCIPALIS: M. MAGARASEVIC Radiol. Iugosl. UDK 615.849 (05) (497.1) III 1 BRACCO Najnovije i najbolje podnošljivo kontrastno sretstvo za angiografiju i intravenoznu pielografiju 1 O DAMI DE -lnfu1lja metilglukaminska so jodamlda za i. v. infuzionu urografiju IODAMIDIE 300 metilglukaminska so jodamida za i. v. urografiju i angiografiju IODAMIDE 380 metilglukaminska i natrijeva so jodamida za angiografiju i i. v. urografiju BRACCO INDUSTRIA CHIMICA S. p. A. MILANO ( ITALIA) RADIOLOGIA IUGOSLAVICA PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLAVIAE BEOGRAD ANNO 8 JUNI ZBORNIK RADOVA 1974 FASC. 2 Colegium Redactorum M. Bašic, Zagreb -B. Bošnjakovic, Beograd -M. Curcic, Beograd -M. Dedic Novi Sad -V. Gvozdanovic, Zagreb -S. Hernja, Ljubljana -B. Mark, Zagreb -N. Martincic, Zagreb -Z. Merkaš, Beograd -J. Novak, Skopje -F. Petrov­cic, Zagreb -B. Ravnihar, Ljubljana -M. Smokvina, Zagreb -M. Špoljar, Zagreb -D. Tevcev, Skopje -B. Varl, Ljubljana Redactor principalis M. Magaraševic, Beograd Redactores T. Benulic, Ljubljana -I. Obrez, Ljubljana -S. Plesnicar, Ljubljana -P. Soklic, Ljubljana -J. Škrlc, Ljubljana -L. Tabor, Ljubljana Radiol. Iugosl. UDK 615.849 (05) (497.1) Univerzalna decimalna k[asifikacija: prof. Sonja GOREC, Ljubljana Tajnica redakcije: Milica HARLSCH, Ljubljana Izdavanje ovog broja casopisa potpomogle su sledece ustanove, insti­tuti, zavodi, bolnice i organizacije: BOSNALIJEK, Sarajevo BRACCO INDUSTRIA CHIMLCA, Milano CILAG-CHEMIE, Schaffhausen FERLMPORT, Zagreb u zastupstvu firme KOCH-STERZEL, Essen FOTOKEMIKA, Zagreb KAMERA-FILM-EXPORT-IMPORT, Berlin KRKA, Novo mesto LEK, LJUBLJANA, ONKOLOšKI INšTITUT, Ljubljana RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE, Sklad Borisa Kidrica, Ljub­ ljana (zajed;no sa ostalim instraživackim zajednicama SFRJ) SCHERING A. G., Berlin UDRUŽENJE ZA RADIOLOGIJU I NUKLEARNO MEDICINU JU GOS LA VIJE IX. KONGRES RADIOLOGA JUGOSLAVIJE ZBORNIK RADOVA (ltendgendiagnoslika) Ljubljana, 29. Vl.-3. VII. 1972 KONTR AST NA SRE DSTV A OD SCHERI NGA POJA M U CITAVOM SVETU za oralnu holecistangiografiju BI LOPTI N ampule i gotov pribor za infuziju za intravenoznu urografiju UR OVI SON za sve vrste angiografija: niska viskoznost kod visokog sadržaja joda NOV O: cista metilglukaminska so diatrizoata za bolju podnošljivost kod angiografija AN G I O G RA F I N za prikaz gastro-intestinalnog trakta oralnim putem ili pomocu klizme GASTRO GRAFI N za histerosalpingografiju, fistulografiju i za prikaz šupljina ENDOGRAFIN i vec poznati preparati BILIGRAFIN i UROGRAFIN Za pojedinosti kao što su sastav preparata, tehnika pregleda, kontra­ indikacije i doziranje stoje na raspoloženju naši prospekti. SCHERING AG BERLIN-BERGKAMEN SADRZAJ TABLE OF CONTENTS Rentgenska morfološka in funkcionalna di­agnostika gastroezofagealnih anastomoz (Stropnik, J ., J. Orel) 79 Naše izkušnje pri diferencialni diagnostiki ulkus-lrnrcinoma želodca (Spiler B., F. Mlakar) . . . . . . . . . . . . . 85 Hipotonicna duodenografija kod bolesti pan­kreasa (Marinšek-Cicin-šain V., š. Cicin­šain, A. Sabolic) 91 Hipotonicna duodenografija brez upotrebe sonde (Lišanin Lj., s. Ledic i M. Vujicic) 101 Prednosti infuzione holangiografije kod ana­lize bilijarnog trakta (Antevski D., N. Ili­evski, D. Dimcevski i D. Terziovski) 109 Naša iskustva u emfizematoznom holecisti­tisu (Orlic M., P. Kacic, M. Margaritoni, Z. Knego) . . . . . . . . 115 Kateterizacija bronha periferije u svrhu as­piracione biopsije (Car Z., M. Mrakovcic, v. Majeric, M. Roglic) 121 Prilog studiji kolateralnog krvotoka u ab­domenu (Curcic M., M. Jašovic, s. Ka­menica i V. Golubicic) 125 Angiografin kod cerebralnih angiografija (Mitrovic N., P. Kalezic, P. Stanišic i S. Kamenica) . . . . . . . 131 Transosalna spinalna flebografija u dijagno­stici spacio-kompresivnih procesa (Ledic S., M. Vujicic i Lj. Lišanin) 135 Primjena ultrazvuka u pripremanju barije­vog sulfata za rendgenske pretrage (Bo­rovecki I.) . . . . . . 141 Rendgenološki postupalc za procjenu egzo­gene funkcije pankreasa (Kacic P., M. Margaritoni, Z. Knego i I. Ilic) 145 Radiološke pramene na šakama kod radnika »Cistaca kazana« sa polivinil chloridom (PVC) (Tevcev D., D. Orušev, s. Jaki­movski i D. Popovski) 151 Recenzije knjiga 155 Obavijest! . 161 Bibliografski bilten 165 Morphological and functional radiologic di­agnosis of oesophagogastric anastomoses (Stropnik J., J. Orel) . . . . . . . . 79 Our experiences in differential diagnosis ul­cer -carcinoma of the stomach (Spi­ler B., F. Mlakar) . . . . . . 85 Hypotonic duodenography in diseases of the pancreas (Marinšek-Cicin-šain V., š. Ci­cin-šain, A. Sabolic) The »tubeless« method of hypotonic duode­nography (Lišanin LJ., S. Ledic and M.Vujicic) . . . . . . . . . . . . 101 Advantages of the drip infusion cholegra­phy in analysis of the biliary system (Antevski D., N. Ilievski, D. Dimcevski and D. Terziovski) 109 Our experiences in emphysematous chole­cystis (Orlic M., P. Kacic, M. Margari­toni, Z. Knego) . . . . . . . 115 Catheterisation of peripheral bronchi far aspiration biopsy (Car z., M. Mrakovcic, V. Majeric, M. Roglic) 121 A contribution to the study of collateral circulation in the abdomen (Curcic M., M. Jašovic, S. Kamenica and V. Golu­bicic) . . . . . . . 125 Angiographin in cerebral angiography (Mi­trovic N., P. Kalezic, P. Stanišic and S. Kamenica) . . . . . . . . . . . . 131 Transoseal spina! phlebography in the di­agnosis of expansive processes (Ledic s., M. Vujicic and Lj. Lišanin) 135 The use of ultrasound in preparation of ba­rium compounds far roentgen examina­tions (Borovecki I.) . . . . . 141 Roentgenological procedure far evaluation of the exogene function of pancreas (Ka­cic P., M. Margaritoni, Z. Knego and r. mcJ . . . . . . . . . . . . . . . 145 Radiological changes in hands of workers, cleaners of boilers with pdlyvynilchlo­ride (Tevcev D., D. Orušev, s. Jakimov-ski and D. Popovski) 151 Boole Reviews 15. Announcements 161 Current literature 165 KONTRASTNA SREDSTVA iodamid 300 iodamid 380 urotrast 60% urotrast 75% . K R K A -tovarna farmacevtskih in kemicnih izdelkov N O V O M E STO 7 RENTGENSKA MORFOLOšKA IN FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA GASTROEZOFAGEALNIH ANASTOMOZ Stropnik J. in J. Orel Povzetek: Porocilo podaja analizo rentgenoloških preiskav gastroezo­lagealne anastomoze pri 35 bolnikih po resekdji gastroezofagealne junkaije. Avtorja predstavljata rentgenske morfološke karakteristike posameznih oblik anastomoz, pogojenih po uporabi razlicnih nacinov operadje in rezultate rentgenske preJskave funkcionalnosti novo formirane junkcije s posebnim oziram na preprecevanje gastroezofagealnega reflU:ksa. Inkorn,petenca anastomoze je bila dokazana v 70 Ofo. Ta •visoki odstotek z gastroezofagealnim refluksom nakazuje ugotovitev, da standardne upo­rabljene operativne tehnrke ne morejo zanesl}ivo nadoknaditi ,izgub­ljene ventilne funkcije po resekciji gastroezofagealne jun'kcije. UDK 616.329-089.843(497.l) Deskriptori: Rendgen diagnostika, diagnostika funkcionalna, gastroezo­fagialne anastomoze (inkompetenca) Radio!. Iugosl., 8; 79-84, 1974 L J Uvod. -Pri operacijah na požiralniku cas, ki je potekel od operacije do rent­in želodcu je predvsem pr.i malignomih, genskega pregleda bolnikov, ki j,ih pred­zaradi radikalnosti posega veckrat potreb­stavljamo, je bil v poprecju 2 leti in 10 no odstraniti gastroezofagealno junkcijo. mesecev, najkrajši 2 meseca in najdailjši Reseikciji junkcije sledi izguba pomembne 8 let in 10 mesecev. (Tabela 1) funkcije za preprecevanje gastroezofage­alnega reflU:ksa. Operater lahko poskuša Tabela 1 -števHo bolnikov in cas ,preživetja nadomestiti izgubo in vzpostaviti ventilno od operacije do rentgenskega .pregleda delovanje s iposebno obliko gastroezofage­alne ana:stomoze (Franke 1957). cas od operacije šVevilo do rtg. pregleda bolnikov· Preucevali smo to ,problematiko z mor­fološ1kega in fun:kcionalnega vidika na 0-1 letoe15 osnovi rentgenskih preiskav pri skupini 35 1-2 letie bolnikov z gastroezofagealno anastomozo letae4 v obdobju 2 mesecev do 9 let po operaciji. Material, metode preiskav in rezultati .. -Pri 35 bolniki:h je bi:la izvršena resek­cija gastroezofageailne junkcije zaradi na­ slednjih obolenj:e Ca oesophagi 6 primerov Ca caridiae 20 primerov Ca ventriculi subcard. 5 primerov Oesophagitis peptica ulcer. 3 primeri Ulcus pepticum ad cardiam 1 primer Skupaj: 35 primerov 3-4 letae 2 4-5 lete 5 5-6 lete 3 6-7 lete o 7-8 lete 2 8-9 lete 2 Lokacija anastomoze pri operaciji zavisi od dolžine ostanka požiralnika 1po resek­ Stropnik J. in J. Orel 01]'1. Pri naši skupini je bila anastomoza lokalizirana a)a visoko iirrtrntoraka1no -(nad višinoapljucnega hilusa) 5 priimerov, b)a intratorakalno .pod viš.no pljucnegaahilusa) 27 primerov, c)aintraabdomina1no 3 primeri.aSkupaj 35 , primerov.a Oblika anastomoze zavisi od operativneatehnike (Nissen 1958). V skupini bolnikov, ;ki jo predstavljamo, so bile napravljene naslednje oblike ,gastroe;zofagealnih ana­.stomoz: a)atellminoaterminalna anastomoza 18 primerov, b)atermino -latera1na ainastomoza 12aprimerov, c)akompetentna anastomoza v invagina­ cijs'ki iin valvulallni varianti 5 primerov. Sk'l]jpaj 35 primerov. Gastroezofagealni ref1uks pri inkompe­tenci gastroezofagea,lne anastomoze smo dokazovali z diaSikopsko ,kontrolo vracanja barijeve kontrastne ,kaše iz želodca v po­žiralnik in registrirali nagi!b bo1ni,ka, ko se 'je refl'U!ks pojavil. Refluks se je pojavil .spontano v 20 primerih. V 4 primerih ga je bilo možno 1zzvati s spreminjanjem in­tratorakalnega iin intraabdominalnega pri­tiska. Gastroezofagealna anastomoza je bila med rentgensko preiskavo kompetent­na v 6 primedh. Zaradi tehnicnih ovir ,kompetence anastomoze ,ni bilo možno ocenjevati v 5 primerih. Vzrok je bil v premajhni kolicini (kontrasta v želodcu vsled mocne stenoze anastomoze, zaradi prehitrega ,prnznjenja 'kontrasta iz želodca a:li zaradi premajhnega krna želodca. Odnos med obliko a:nastomoze in obse­gom re.lilulksa predstavlja tabela 2. (Tabe­la 2) Tabela 2 -Oblika anas-tomoze in obseg reflUlksa obsežen srednji __ m_a.jhen Oblika anastomoze spontan, izzvan spontan izzvan spontan ,izzvan Termina-terminalna anastomoza 6 5 1 TerminoJlateralna anastomoza 4 3 1 Kompetentna anastomoza 1 1 Rentgenska ,preiskava je bila izvršena z diasikopijo in usmerjenim slikanjem po.ži­rnlnika in želodca med nagibanjem pre­iskovalne stene ;in bolnika od vertilkale ,preko horizontale v Trendellenburgov po­ lofaj do -45° in obracanjem bolnika oko­li kranio'osi za 360°. kavdalne Diskusija. -Natancno rendgenološko toLmacenje stanja gas,troezofagealnih ana­stomoz je praviiloma možno le na os,novi podatkov o nacinu izvvšene operacije pri preiskovanem bolniku. Pri nepozmavanju anamneze je razlaga rentgenske simpto­matike težavna in vodi veokrat v napacne za:kljucke CSohaefer 1959). IntratorakaLna gastroezofagealna anasito­moza lahko zavede pri nepoznavanju anamneze o operaciji do na,pacne ocene renngenogramov prsnih organov. V tora­kalno votlino potegnjeni vecji ali manjši del želodca z zra'cnim mehurjem in želod­cno vsebino simulira pneumo-in fluido­ mediasti:num, pulimonalne razpade, peri­Jrnrdialna in plevralna obolenja tako na desni :kakor tudi na levi strani toraksa, odvisno od na:oina operacije. '(Slika 1 in 1 a). IntraaJbdominalno gas troezofagealno anastomozo karakterizira zmanjšanje for­Jii!ksa želodca z odsotnostjo ali deforma­ Rentgenska morfološka in funkcionalna diagnostika gastroezofagealnih anastomoz SUka 1 -NatJivna silika prsnih organov pri v,isoki intratorakalni gastroezofagealni ana­stomoz,i. Podolgovata svetl.ina v zasencenju v desnem zgornjem pljucnem polju paramedi­ano je zrak v želodcu, ki je potegnjen visoko v toraks cijo želodcnega zraonega mehurja in z de­formacijo ezofagogastricnega stika. Tenmino-terminalne anastomoze je rent­gensko sorazmerno lall1ko pri'kazati na osnovi prika7;a prehoda ezofagearnega v želodcni sLuzniicni relief. Manjše :nepravilnosti sluznicnega reliefa in kontur ob anastomozi so obicajne. Po­gojene so po operativnem posegu in ne morejo biti nujni dokaz za recidiv malig­noma. Termino0lateralna anastomoza že ,posk,u­ša ipo dbliikli posnema:ti gastroezofagealno junkdjo. Lateralna inserdja požirairnika naj bi ·posnemala His:sov ostri vstopni ,kot požiralnika v želodec in ventilno gubo, imenovano po Gu1barofrfiu. (Slika 2). Rentgensiko dokažemo termino-lateral­no o:bli,ko anastomoze le taikrat, kadar uspe napolnvti s kontrastom predel želod­ 1 ca kranialno nad anastomozo, tako 11rr; e- Slika 1 a -Intratorakalno ležeci želodec, dz­polnjen z badjevim kontrastnim sredst.om (slikano v Trendellenbmgovem položaju) nova1ni neoforniks. To pa se ne posreci vedno. Težave pri ,prikazu nastajajo: a)a zaradi hitrega izpraznjenja kontrastaaiz želodca pri drenafoi!h operacijah Gpilo­romiotomija, 1piloroplastilka), b)a pri obliteraciji neoforniksa zaradiabrazgotinjenja, c)a ,pri vecji stenozi gas:troezofagealneaa:nastomoze, ko pa:siira v želodec le mala kolicina kontrasta, :ki ne zadostuje za pri­ kaz vsega knna želodca. Pri pregledu Stojecega bolnilka sta si te1 mino-terminalna in te11mino-lateralna ainastomoza enaki. ,Razli1ka se pokaže šele v TrendeUenburgovem polofaju, ce se iz­1polni s kontrastnim sredstvom neoforniks. Kompetentne anas:tomoze imenuje ki­rurgija tiste o'blike ,gaistroezofageailnih ana­stomoz, ki naj bi dale zanesljivo kompe­ Stropnik J. in J. Orel Slika 2 -Intratorakalna terminolateralna gastroezofagealna a,nastomoza tenco tj. zapiranje anastomoze proti re­flUJksu po pri,ndpu enosmernega ventila. Invaginaci!jsko obliko anastomoze (inva­girnaoija anastomoze v želodec z oblikova­njem manšete nad anastomozo, tj. gastro­oz. fundopli'kacija) spozmaimo na rentgeno­gramu po blagi gladki vtisnini lumna po­žirnlnika nad anastomozo. (Sli1ka 3) Najzanesljivej1ši rentgenslki prikaz ,pa je, kadar se posreci v Trendellenburgovem položaju s kontrastom obliti invaginirani del poži:ralni' ka in prikamti kranialno kon­turo fundoplikaci:je. (Slilka 4) Valvularno obliko anastomoze (všitje di­stalnega dela reseciranega požiralnika v steno želodoa) na'kaizuje daljtši potek poži­ralnika tik ob lumnu želodca in vecja di­stanca (vsaj 5 cm) med najvgje krnnialno ,ležeco tocko neoforni1ksa in mestom v.toka ezofagusa v želodec. (SHka 5) Slika 3 -Invag,inacijska obUka intratora­kalne gastroezofageailne anastomoze Kadar se neoforni1ks 2Jabrazgotini, je rentgensko težko dolociti prvotno obliko anastomoze. Defonmacije neoforniJksa za­radi brazgotinjenja po operaciji •pogosto povzrocajo težave v rentgenološki diferen­cialno diagnosticni presoj'i recidiva malig­noma. Zaradi brazgotinjenja lahko pride tudi do dislokadje prvotno v abdominalni vot­lini ležece anastomoze skozi hiatus v to­rakairno votlino, ker se pri operaciji z mo­biilizacijo poži.ralinika ,prekine frenoezofa­gealna membrana. Nastane torej artefici­ alno posto:perat'iv,no pogojena diafragmal­na hernilja. Z rentgenskim pregledom lalrko ugoto­vrmo gastroezofagealni refluks in tudi dko­lršcine, pri katerih pride do refluksa (Hal­ 1,}e in V1ehweger 1959). Pri naših bolni'kih Renlgcnska n1orfološka in funkcionalna diagnostika gastroezofagealnih ana:-;tornoz Slika 4 -Kompetentna obLiika gastroezofa­gearne anastomoze: fundoptikacija. Pdkaz neoforniksa smo dokazali ref1Uiks v 24 primerih, tj. pri 70 % prei1skovani:h oseb. Refluks smo ugotavljali pri vseh obli­lrnh gastroezofagealnih anastomoz. Tudi stenoza ga:stroezofagealne amastomoze bo­di,si kot posledica vnetne strikture ali ma­ligne infiltrativne rasti ni preprecevala refluksa, temvec ga je le kvantitativno zmanj'šala, sorazmerno zoženju lumna. Zakljucek. -Sorazmerno z razvojem radi:kalne operativne teh:nilke v kirurgiji nara:š1število z gastroezofagealno ca ljudi anas:tomozo in se podaljšuje njihova post­o,perativna življenjska ,doba. Zato 1postaja vloga ren1Jgenslke diagnosfrke pri odkriva­nju morfološk1ih in fun!kcionalnih spre­ memb na anastomozi vse bolj pomembna. Razlicne oblike anastomoz glede na upo­rabljeni nacin operacije, je možno z Slika S -Valvularna obltka gastroezofage­alne anastomoze usmerjeno preiskavo dokazati tudi rent­genološko in na osnovi podaukov o opera­ciji lociti patološ'ko od normalnega post­operativnega !Stanja. Finese morfoloških sprememb na mejni stopnji patologije uspešneje razcišcuje na os:novi rentgeno­,grnmov ezofago-oz. gastro-skopija. Pri pre­ucevanju funkcionalnih motenj zaradi ste­noz ali insuficience gastroezofageailnih anastomoz pa daje rentgenska preiskava ,najbolj zaneslj'ive podatke. RentgenS'ki prikaz refluksa sicer ni vedno v 1korelacij,i z ref1uksom v vsakda­,njem živl·jenju, saj pri rentgenskem pre­gledu tehnicno ni mogoce imitirati vseh položajev in fizicni:h aktivnosti bolniika. 1 S prikazom pogojev, pri kate11ih pride doarefluksa pri rentgenskem pregledu, pa je vendarle dana osnova za objektivno ana­lizo vzrokov. 84 Stropnik J. in J. Orel V rraši sikupi:ni !bolnikov pri,kazani viJsoki odstotek refluksa pri vseh obljlka:h gastro­ezofagealn1h anastomoz nak!azuje ugotovi­tev, da nobena od standardno upora!blje­nih operat,ivtllrh tehnik ne more zanesljivo nadomestiti izgubljene ventilne funkcije po resekciji gastroezofagealne junkcije. Liite,ratura HoUe, F., G. Viehweger: Oesophagea;ler Re­flux nach subdi.aphragmatischer Fundeik.to­mie. Seine ,ldinische und ri:intgenologische Er1kennung und ,seine Ver.meidU1I1g. For.tschrt. Rontgenstr. 90, 546-572, 1959. Franke, H.: Zur Frage der Vermeidung einer Refluxoesophagitis. Langenbecks Arch. KHn. Chir. 287, 407-413, 1957. Nissen, R.: Handbuch der Thoraxchkurgie. SprJnger Verfag, Berlin 1958. Schaefer, W.: Rontgenologische Beobacht­ungen nach Kardiaresektion und gastrekto­mie. Zbl. Chir. 84, 2017-2023, 1959. Summearye An analysis of the roentgenological exami­nations of the gastroesophageal anastomoses in 35 patients after the resection of ,the ga­stroesophageal j.uinction is presented. Mo11Phalogical cha.ractenistics of the indi­vidual for,ms of the .anastomoses after vari­ous types of operat.ions are presented. The results of the newly formed junction with special .regard to !Prevention of gastroeso­,phagea>l ,reflux are disoussed. Lncompetency of the anastomosis was ,proved dn 70 % of patients. The high ipe,rcentage of !Proved ga­stroesaphageal reflux indicates that the stan­dard operative teclmiques; used in this group of patiients were not able SCH isteogodine u cehoslovackoj, a POMAKOWo1964 godine u Bugarskoj.o Tehnika pregleda. -Naša se tehnika hipotonicne duodenografije samo donekle razLikuje od LIOTT-ove, jer smo i mi na­stoja1i da što efikasnijim vagoplegikom uz mehanicko djelovanje uštrcanog kon­trasta, postignemo maksimalnu rela'ksa­ciju duodenalne stiijenke i na ta;j nacin opazimo, a zatim 'i objasnimo svaku pro­mjenu pri'kiazanu na rendgenskoj snimci. Kod naro'6ito osjetljivih i na sondu gad­ljivih bolesnika anesteziramo sluznicu hi­ •pofa-r.in'klsa s 1 % pantdkainom prije uva­ldjanja iduodenalne sonde. Sondu uvodimo per os ili transnazalno. Ako je duodenalna sonda previ1 še saviHjiva, pokatkad upotri­jebimo polutvrdu Camus-ovu sondu s mandrenom, a •rijetko Mi:ller-Abbot-ovu. DijaSikopskom kontroLom prntimo vršak sonde, a cim dospije u sinus želuca njeno putovanje potpomažemo manuelnom efle­ražom. cim vršak sonde dosprje u pilorus, bolesniku dajemo intramuskularno 4 mg antrenil-a ili 30 mg b!Uskopan-a. Nakan toga pacijenta polegnemo na desni bok i produžimo putovainje v:rška sonde u po­ceitnii dio duodenuma. Ako ,sigurni nismo da se vršak sonde na:lazi na pravom mje­stu, uštrcamo kroz sondu par kubi,ka ga­str.ogriafin-a. 15 do 20 minuta nakan i,njekcije busko­pan-a ili antrenil-a kroz uvedenu sondu vdo polagano uštrcavamo 20 ccm 2 O/o kS1i­lokain-a. Kada se vršaik sonde nalazi u drugam segmentu duodenalnog zavoja, to nako[l pocetnog U'brii2:gavanja, anesteti­kum bude spontano usisan i to :obog raz­like u tlakovima izmedju želuca i duode­numa. Naime manometr.ijtski smo ustano­vili da je tlak u pars descendens duodeni oko 15 mm vode niži nego u želucu i za 5-10 mm vode niži od onoga u trecemosegmentu duodenuma. Zbog razlika u tla­kovima, pars descendens duodeni ponašaose kao »zatvoreni prostor«, cemu još do­prinose bulbo.Jduodenalni i Ochsner-ovosfin'kter. Anestetikum prije uštrcava:njaozagrijavamo na tjelesnu temperaturu kakoone bi došlo do hipertonicnih kontrakcijaoduodenuma.o Djelovanje je anestetiikuma dvostruko. U prvom redu on po1Jpomaže inhibiciju eksdtomotornog aparata jer sprecava !u­cenje serotonina u duodenumu i tankom criijevu, a drugo on reducira sekrecilju pan­kreasa , i sluznice duodenuma. Kod bolesn1ka u teškom stanju ,Hi kod onih koji su odibijali da progutaju duode­ nalnu sondu, dajemo 10 ccm Sandosten­kaldjruma i. v. Prije Davanja Sandosten­kalcijuma dali smo i 2 mg antrenila irntra­musku1arno. Nakon djelovanja vagolit,ika bolesniku dajemo ,popi1li zagrijanu, ranije Hipotonicna duodenografija kod bolesti pankreasa priredjenu barijevu kašu (150-200 ccm) s dodatkom od 20 ccm 2 °/0 ksilokain-a. Bilo da ikontmst uštrcavamo kroz duo­dena1'rm sondu ili ga dajemo per os, mi ga prije toga posebno ipriiredjujemo. Upo­trebl'javaimo fino pulveriz,irnni barijum ,sulfur.ikum 'kojega rni,ješamo s .fizioroškom otopinom, da bi održali izotoniju. Toj mješaviini dodajemo jednaku kolicinu ga­strografin-a, a zatim na 100 gr kontrnsta još pridodamo 2 gr karboks,imetilceluloze. K:ontrasit kako smo vec spomenuli zagrija­vamo na tjelesnu temperaturu. Pošto duodenum ispuniimo kont1rastom ,i i,potrebna zvDši:mo snimanja, nastojimo kroz istu sondu izvuci što više kontrasta ,da bi nakon toga u duodenum insuflirali 100-200 ccm zraka, te dobili efekt dvo­strukog kontrasta. Na taj nacin dobijemoaplas1Jicno prikaza:nu sluznicu duodenuma.aPo neki put bi za i1stu svrhu okretaLi bo­lesni'ka iz ležeceg položaja na ledjima uapoložaj na t11buh i to preko lijevog boka,akako bi zrak iz želuca kroz pilorus prodroauaduodenum.a Položaj na ledjima za v11ijeme snimanjaaje izuzetno dobair za prikaz citavog duode­nalnog zavoja, al,i cesto primjenjujemo i lagani II. kosi promjer kako bi mogli uociti i promjene na stražnjoj stijenci unUJtarnjeg ruba partlis descendentis duo­denuma. Takvu projekciju pri sni;manju primje­ nj.ujemo poglavito ,kod onih slucajeva kada nastajimo prikazati podDucje papile Vateri. S.nimamo sa 80-90 kV i 30 mAJ,s, a po­ nekad i tvrdom tehni'kom zracenja sa 115 kV i 4-6 m1vs. Rendgenološke slike upale pankreasa. -Standardna metoda pregleda žeLuca ia duodenuma 1ima samo relativnu vrijednosta kod upala pairrkreasa. Obicno se javlja po­ tisnuce želuca ili pove6arrje oirlmmferen­ cija duodena'lnog zavoja. Mogu se pojavitia i zajedno.a , Kod akutne upale pankreasa metoda hipotonicne duodenografije se u vecini slucajeva ne primjenjuje ZJbog opceg te­ 2* škog stanja bolesnika, pa se eventualno uatakovim s-lucajeviima uoini samo nat,ivnaasnimka abdomena. Medjutim kod suba­kutnih, a na:pose kod kronicnih recidivi­mjucih upala, hipotonicna je duodenogra­fija metoda izbora, jer nam daje uvid ua,rasprostranjenost ,i narav ,procesa.a Na osnovu 2400 i,zvršerrih hipotonicnih duodenografrja mi smo zapazili da se rendgenološke prom(iene kod kronicnog pan'kreatiti'sa mogu pojaviti kao diskretne, srednje ili ja:ce izražene deformacije na unruta11njm rubu silazmog dijela duodenu­ma, bilo kao lokaLizirane, i-li generalizi­rane. Diskretne promjene na unutarnjem rubu drugog segmenta duodenalnog kva­dranta imaju prilicno veliku dijagnost, icku vr.ijednost, ali pod uvjetom da se nalaze na istom mjestu i u istom obliku na svim rendgenogramima. Manifestiraju se na ne­ko1iko nacrna: l. Na ipri1icno kratkom otsjecku unutar­,njeg ruba drugog segmenta, koji je pod normalnim okolnostima nazubljen zbog 11ubno priifoazanih nabora sluznica i bra:oda med ju njima, ddlazi do djelomicnog, jaceg, ili ·potpunog izravnanja konture, pa taj dio izgleda kao da je »izibrušen« ,ili »iz­gladjen«. 2.a Na mjestu izravnanja može se pone­kad na6i ,i p1itka udubina (Sl. l.). 3.a Pojavljuju se spikule, koje mogu bitiasamostaJne, ili ud11užene sa slikom izrav­nanja ili udubljenja. SiPi'kule predstavljaju adhe2Jije izmedju stijenke duodenuma i glave pankreasa, koje ponekad mogu sli­ci ti zupdma šumske pile ili trnu 11uže (Sl. 2.). 4.a Uslijed uvecane glave parrkreasa, zbogataingencijalne ,kompresrje, dolazi do stva­ranja rubne polusjene kontrasta. 5.a Divertiklularna i'li kalotama slicna iz­viucenja stijenke, oija uz;dužna osovina nije okomi1ta na osovinu segmenta kojem priipada, ,nego je prema .njoj kranijalno savinuta. Sve netom nabrojene promJene smatra­mo znakom lokalnih promjena upala glave Marinšek-cicin-šain, V., š. cicin-šain i A. Sabolic Slika 1 -Poput sedla udubljeni unutarnji rub drugog segmenta duodenuma u dužini 2,5 cm, neravnih i nazubljenih kontura sa sli­kom polusjena. Iznad i ispod udubljenja unutarnj,i rub je posve izravnan i izbrušen. Karakteristicna slika kronicnog pankreati­tisa pankreasa, ali naglaša:vamo da je oderi­vanje tako diskretnih nalaza vrlo teško i da za pravilnu interpretaoiju iziskuje ve­Hko iskustvo. Srednje izražene deformacije javljaju se sa nešto itisa s nešto dužim, pravolinijskim izravnanjem unutrašnjeg ruba gornje polovice drugog seg­menta duodenuma Jako izražene deformaoije samo su da­lji stupanj vec opisanih deformacija, a jav}jaju se na još vecem dijelu unutarnjeg n.ba prvog, drugog i pocetnog dijela tre­ceg segmenta duodenuma (Sl. 4). Sve do sada nabrojene deformaoije mo­gu se pojaviti kao lokalizirane ili generali­zirane. Ldkalizirane deformacije vide se ponaj­cešce u gornjoj polovini drugog segmenta duodenuma, a izgledaju kao koncentricna ili ekscentricna suženja lumena, koji tada izgleda kao vijugavi kanal sa cupavim i reckavtim ruboviima (Sl. 5). Suženje je te­ško razlikovati od onoga koji se javlja kod Slika 4 -Izravnanje citavog unutarnjeg ru­ba drugog segmenta duodenuma sa utisnu­cem u gornjoj polovici kao posljedica kronic­nog pankreatitisa karcinoma glave pankreasa. Mi u takvim s1ucajevima pr, imjenjujemo istovremeno i intravenoznu holangiografiju, pa kad na­djemo da je duktus holedohus u 0110111 dijelu koji intimno prileži uz glavu pan­kreasa jednakomjerno sužen, to sa veli­kom vjerovatnošcu možemo iskljuciti kar­ 6110111. Generalizirane deformacije duodenuma uglavnom se javljaju na drugom segmen­tu ,i to kao posljedica kronicnog indura­tivnog pankreatitisa. Takve deformacije po neki put izgledaju kao suženja lumena u gornjoj trecini drugog segmenta, dok su donje dvije trecine proširene. Zbog Marinšek-cicin-šain, V., š. cicin-šain i A. Sabolic SHka S -Koncentricno suženje gornjih dvi­ju trecina drug,og segmenta duodenuma, s mjestimicnim s,pikulama i izravnanjem unu­tarnjeg brida kod kronicnog pankreatiHsa s pankreatolitima u glavi pankreasa toga može nastati s]i'ka trokuta ili kruške, cija je baza na donjem, a vršak na gor­njem 'koljenu duodenuma. Po koji još ,sacuvani na;boni sluznice mogu biti kranijalno ili kaudalno potis­nuti i to od mjesta gdje kompresija najja­ce djeluje. Kut što ga zatvaraju drugi i treci segment duodenuma u podrucju do­njeg koljena nije više nakon toga oštro­kutan, vec pravokutan ili tup. Kompresiija iznad i i•spod papi1e Vateri ,dovodi do toga da drugi segment duode­numa izgleda kao grcko slovo »epsilon« ili kao obrnuto napiisana brojka »3«, rpa Slika 6 -Frostberg-ov znak u obliiku obrnu­to napisane brojtke »3« kod kronicnog indu­rati!vnog 1pankreatHisa. citav unutarnji rub drugog, a djelom i treceg segmenta duode­numa na:lici na dva laterokonveksna luka ko-j,i se stapaju u visini papile Vateri citav unutrnji J1ub nalici na dva latero­konveksna luka koj'i se spajaju u vis-ini papila (Sl. 6). Ovaj se simptom vplo dugo ,smatrao tipicnli:m i sigurnim znakom kar­cinoma glave par:rkreasa, dok je prema na­šem isi:lmstvu kara:kteristican i upravo pa­tognomonican za kronicni , incLurativni ·pan­kreatirt:is. Rendgenološke slike karcinoma glave pankreasa. -Prije nego li opišemo rend­genološ:ke sim:ptome 1kardnoma glave pa'n­kreaisa uocene pomocu hi'potonicne duode­nografije, želimo 1istaknuti da je prije uvo­, djenja te metode kod operativno utvrdje­ Hipotonicna duodenografija nih karcinoma pankreasa na našoj Kirur­škoj ·kJinici i to pretežno inopernbilnih, rutinski pregled duodenuma ukazivao na tu bolest u svega 22,2 °/0 • Nesigumo po­stavljenih •dijagnoza bilo je 12,7 °/0 sluca­jeva, dok ,je posve negativnih nalaza bilo co!k u 65,1 %, kod inace teških operativnih nalaza. Promjene na duodenumu, uvjetovane tumorima pankreasa, ovisne su o lokaliza­ciji tumora i njegovoj ra:sprostranjenosui. Ako je tumor loka.iziran centralno u glavi pankreaisa, promjene 6e biti jedva uocljive, da bi se jace odrazile tek onda kad se tumor stane širiti. 0vdje treba i:staknut:i, •da se osim rendgenoloških simptoma kara'kteristicnih za karcinom, javljaju i simptomi ,upale koja je i pato­anatomski prntilac tumora. ,Ponekad je dosta tesko odrediti da ,H je 'karcinom gla­ve pankreasa prešao i na duodena:lnu sti­jenku, kao 1i da li se je 1primarni tumor iz duodenuma proširio na panikreas. lzgled duodenuma kod karcinoma koji su smješteni u centralnim djelovima gla­ve pankreasa. -Kod centralno smještenih karcinoma dolazi do jaceg povecanja cir­kumferencije citavog duodenalnog kva­dranta uz izrav,nanje njegova unutarnjeg ruba. Po neki od sa:cuvanih n::ubora sluznice u takvim je pnili•kama potisnut kranijalno, a duodenaln1i zavoj dobiva obHk srpa. Ova­kva •je s-Lika dasta ,tipicna za upale po m­bovima glave pa:nikreasa. Medjutim a:ko kod itako nastalih promjena zapazimo i zmruk ,kompresije te suženje lumena, ,po­sebno u gornjim djelovima dr.ugog seg­menta duodenuma, kao i znaikove kompre­sije na veli'koj lmivini a:ntruma želuca, la­ko cemo zakljuciti da se radi o karcinomu glave parrkrea:sa .s konsekut.ivnoim upalom (S1. 7). Izgled duodenuma kod rubno smješte­ nih karcinoma glave pankreasa. -Kad je 1ka•rcinom srnješten na rub:u glave pankre­ a'Sa mogu se uociti nepravilna uvlacenja rnba tarosti 51,6 godina, gde je najmladja bilaaUkupno: 2374 86 17, a najstarija 86 godi:na (tab. 2). Indi- Tabela 2 -Infuziona holangioholecistografija kod 86 pacijenata -·-----------­ Pol -------­S ta ros t (Gao din e) M.a21 ž. 65 20-30a4 31-40a41-5{)1a51-60a61-70'a71-80•a81-90a-·--·--­--.----·--------. --------.--­--­----­9 23 24 17 11a2 Najmladji 17, najstariji 86 god. Prosecna starost 51,6 godina. 3* Antevski, D., N. Ilievski, D. Dimcevski, i D. Terziovski bilimb:in nije bio vedi od 4 mgr. %-!inter­val od infuzione do injekoione h. bio je najmanje 5, najviše 15 dana. Inf. h. ura­djene u vecem .intervalu nisu uzete u raz­matranje iz razumljivih razloga. Samo 4 pacijena'ta je rimalo 1po 2 ispitivanja. i Tehnika. -Za inj. h. je davano 40 ml. 30 % Biligrafina, 1ili 20 ml. 50 °/0 Biligra­fin-a forte, za vreme od 3'-5'. Za inf. h. smo u pocerku sami pripremali kontrast (100 mt fiziološkog ras tvora ili 5 -0/0 Dex­trose, sa dodatkom 5 amp. 30 °/0 Biligra­fin-a, do',vreme upot•rebljavamo k u zadnje originalne boce za infuZJiju -Biligram 17 % od 100 ml. proizvod Shering-a. Ika osmi­ce, skrene medijalno 1i završi se u predelu izlazka a. mesenterica superior. U desetoj sekundi (sl. 4 c ,i 4 d) ka:da nema kontrasta u aorti pocinje rpražnjenje ove kolatera-le od kaudalnog prema kranijalnorn smeru. Peti bolesnik, muško, 57 godina. Posle predjenih 10-150 metara mora da stane zbog jakih bolova u nogama. Koža na no­gama hladnija nego na ostalim delovima Curcic, M., M. Jašovic, S. Kamenica, V. Golubicic Slika 4 a -Vretenasto proširenje aorte u visini iznad izdvajanja renalnih artenija Slika 4 c -Pražnjenje kolaterale od kaudal­nog prema kranialnom smeru tela. Nema pulsa na arterijama nogu. Rendgenološkli nalaz (sl 5): potpuni pre­ikid u kontinuitetu abdominalne aorte is­pod odvajanja renaJ1nih arter,ija. Iz a. me- Slika 4 b -Shematski crtež nalaza iz slike 4a Sliika 4 d -Shematski prikaz situacije iz slike 4 c senterica superior ,preko široke kolaterale koja se sa leve strane spušta na dole i anastomozira sa a. mesenterica inferior prolaii kontrast. Prilog studiji kolateralnog krvotoka u abdomenu 129 """' Slika S -Potpuni prekid u kontinuitetu. abdominalne aorte ispod odvajanja renalnih arterija Diskusija. -Svaki od prikazanih boles­nika ima svoje speoificnosvi. Zajednicko im je postojanje široke kolateralne cirku­lacije izmedju mezentericnih arterija. A.ames. superior (sl. 6) sa svojom gra­nom a. colica media normalno se anasto­mozira sa a. mes. ,inferior preko njene grane a. col. S1inistra. Ovo je bilo poznato još u XVII. veku Riolanu i u ·njegovu cast je Haller dao ovoj anastomozi naziv »Ar­cus Riiolani«. Prameri lumena ov.g arku- Sliika 6 -Art. mesenterika superior anasto­mozira sa art. mes. inferior preko njenih grana a. colica media i a. col. sinistra sa mogu biti razliciti a smer cirkulacije uslovljava lokalizacija pramena. Kod prvog boles111i,ka promene u zidu aorte su rasprastranjene i zahvataju šire podrucje. Vrlo su atipicne po svome iz­gledu sa mnogob.rajniim zadebljanjima zi­da. Verujemo da se radi o ,filbramuskular­noj displaziji. Pošto je obliterirano glavno stablo a. mes. superior ·kontrast dospeva ascedentnim smerom u •kolaterali preko njenih •peri.fernih grana i ,ispunjava je. Desna renarna arterija je takodje -obliite­rirana, ali se ovaj bubreg dobro ocrtava u nerragrnfskoj fazi, što ukazuje na posto­janje 1kolaterala najveravatnije preko kap­sularnih arterija. Kod drugog bolesnika pramene na aorti su najverovatnrje uradjene. Kod ova'ko v1i­sokog stepena stenoze R!iolanova arkada, ovaj priradni by pass prernzi:ma na sebe najveci deo cirkulacije koja ide u ikranio­kaudalnom smeru. Levi bulbreg je manji, izlucuje ,kontrast, morn se ,pretpostaviti da je u pogledu inigacije sLican onome kod prvog bolesnika. 1 Treci bolesnrk se razlikuje od svih ko­arktacija abdominalne aorte po veoma ja­ko rnzvijenom kola:teralnom 1krvotoku u abdominalnom zidu. On preuzima na sebe znacajnu kolicinu ·krvi ,i igra veLiku ulogu uairigaciji distalno od koari ktacije. :Na ova­ kav t1ip cirkulacije smo navikli kod koarik­ taoija isthmus aorte. Smatramo kod ovea bolesnice da su pramene uradjene.a Kod petog bolesnika radi se o aneudzmi 1zida aorte koja je zahvatila i a. mes. su­perior, dok su •pramene 1kod cetvrtog bo­lesni,ka ateramatozne i dovele do prekida cirkulacije u a:bdominaJ,noj aorti. Zakljucak. -Za dijagnostikovanje ovih pramena metoda 1iz;bora je angiogra:fski pregled podrucja abdominalne aorite. Od lokal:izacije ,promena uslovljen je i :tip Riolanove arkade -kra:niokaudalni ili kaudokranialni. Poznavanje ,i praucavanje .kolateralnog krvotoka u ovom ,podrucju je od v.i!šestru­kog znacaja i uslovljava lecenje i dalji tretman ovih bolesnika, 130 Curcic, M., M. Jašovic, S. Kamenica, V. Golubicic Summary Literatura Five cases with developed collateral cir­culation in the abdominal area are presen­ted: abdominal coarctation was found in three cases (in two of them congenital etiology was considered and in one fibromuscular dysplasia). There was one patient with ab­dominal aneurysm and one who developed collateral patways due to atheromatosfa. The functional iirnportance of collateral circula­tion ,in connection w,ith individual differences is stressed. Johnston T. B., Whilliis J.: Gray's Anatomy. Longmans, Green and Co. London 1947. Brolin I. and Paulin S.: Abnormal commu­nications between splanchic vessels. Acta Radio!. 6 (1964), 460. Diemel H, Rau G. und Smitz-Drager H. G.: Die Riolanische Kolaterale Fortschr. Ront­genstr. 101 (1964), 253. Adresa autora: Prof dr M. curcic, Radio­Joškli institut VMA, Pasterova 2, Beograd. r 7 NEUROPSIHIJATRIJSKA KLINIKA -BEOGRAD ANGIOGRAFIN KOD CEREBRALNIH ANGIOGRAFIJA Mitrovic, N., P. Kalezic, P. Stanišic i S. Kamenica Sadržaj: Autorii ,iznose svoje rezultate kod primjene Angiografina u cerebralnoj angiografiji. Ovo kontrastno sredstvo primjenjeno je u 920 vazografsrfoih ,pregleda. U najvecem broju slucajeva radjena je arterio­grafija karotisne arterije. U rezultatima autori isticu kontrastnost slike krvnih sudova. Kontrastnost bila je odlicnog kvaliteta bilo u parenhim­skoj kao 1i u venc,koj fazi pregleda. Od neželjenih popratnih pojava naj­cešce su autori nailazili na osecaj topline u injiciranoj regiJi, redje na povracanje i prelaznu bradikardiju. Algerijske pojave u obliku urti•ka su bile registrirane u 13 bolesnika. Promatraju6i paciente sedam dana nakon aplikacije Angiografina nisu bile zabeležene pojave koje bi se mogle tumaciti kao toksicno dejstvo kontrasta. UDK 616.133.33-073.75(497.1) Deskriptori: Rendgen diagnostika, angiografija (cerebralna), kontrastno su:edstvo (angiografin) Radiol. Iugosl., 8; 131-134, 1974 L J Uvod. -Od uvodjenja cerebralne an-giogrnfin, koji se lrnPisti kao 65 % vodeni ras.tvor Methy,lglucamindiatrizoata. Njego­va strukturna formula je sledeca:e ,giografije ikao dijagnosticke metode (E. Moniz 1927) težilo se za iznalaženjem •naj­ pogodnijeg 1kontrastnog sredstva koje bi zadovoljavalo nekoliko bitnih uslova: da daje dobru kontra:stmost na rentgenogra­ CH3-CO-HN-" -NH-CO-CH:1 mu, da mu je povoljna viskoznost, da do­ o voljno brzo prodire kroz krvne sudove, da se brzo izlucuje, a da pri torne daje što J-/-J manje neželjenih uzgrednih efekata. Du­ 1 :gotrajan razvojni put kretao se od Natri­coo NH,-CH:: + 1 jumjodida do savremenih trijodnih 1kon­CH1 trastnih sredstava. (CHOH),, Svakako medju najmodernija sredstva CH-,OH za cerebralne vazografiije u!braja se i An­ Mitrovic, N., P. Kalezic, P. Hzlicko-hemijs1ke osobi.ne: Sadržaj kontrasta 650 mg/ml. Sadržaj joda 305,8 mg/ml. Gustina na 200 C 1,351 Gus,tina na 370 C 1,342 Viskoznost na 370 C 5,1 cP V,iskoznost na 200 C 9,6 cP pH 6,0-6,4 Osmotski ,pritisak na oo C 39(± l,0)aat Osmots'ki pritisak na 370 C 38,5 (± 0,4) at Materija! i metod rada. -U 896 pacije­·nata uoi.njeno je ukupno 920 cerehra.lnihavazogrnfskih pregleda. U najvecem brojuaslucajeva radjena je arteriogrnfija zajed­nicke karotidne arteriije. (Tab. 1)a Tabela 1 Leva zajednicka kar.otidna ar.terija 445 Desna zajednicka kar.otidna arterija 355 Obostrana zajednicka karotidna arterija 24 Vertebralna arterija 82 Orbita'lna flebogr.afija 14 ,Ukupno 920 Sv,im pregledima prethodilo je detaljno klinicko i laboratorijsko ispitivamje. Uobi­cajene 'kontraindikacj:ie za preglede kon­trastmim sredstvima svedene su na najuži krug, tako da su iz ,pregleda iskljuceni samo paoijenti sa dekompenzovanim sr­canim oboljenjem, uremijom i dekompen­zovanim dijaibetom. živo,tno doba pregledanih ;pacijenata da­1to je na tabel,i 2.. Taibela 2 Od O-9 god. 32 Od 10-19 god. 65 Od 20-29 god. 103 Od 30-39 god. 225 Od 40-49 god. 259 Od 50-59 god. 119 Od 60-69 god. 85 Preko 70 8 Od svih pregledarnih pacijenata bilo je nešto više bolesni'ka muškog pola '(502 pre­ma 394). Pacijenti su pripadal,i raznorod- Stanišic i S. Kamenica ni,m dijagnostickim 1kategor:ijama što po­kazuju :i dohijeni rezultat,i na ta:beli 3. Tabela 3 Normalan nalaz 236 Tumoni 186 P,2 arazi,ti Sklerozne pramene 242 Arterijske aneud21me 23 Malformadje krvnih sudova ,15 Bkstravazati 25 Unutrašnj!i hidrocefalus 122 Ostalo 68 Dobijeni rezultati u najvecem broju slu­cajeva provereni su hirurški i patohisto­loški. Svi pregledi obavljeni su ,perkutanom punkcijom arterije odnosno vene, pri ce­mu je u .najvecem broju slucajeva ,per:fo­Piran i prednji :i zadnji ZJid anterije, a na­knadnim ,i,zvlacenjem tigla dovedena u lu­men krvnog suda. Kontrast je insufliran manue-l'Ilo pod pritiskom od o'ko 3 at. a dat je u kolicini ·koja je varirala od 10-40 ccm. U neznatnom broju slucajevaaizvesna kolioina kontrasta data je ekstra­vazalno (u 5 slucajeva). Kont-rast je ubriz­gan u dve seanse u •razmaku od 10 minu­ta. Svi :pregledi su radjeni ·se11iografsk1i saa5-16 ekspozicija i standardnim dozamaa·koje su uvecane za 10 '% k1V u odnosu naadoze koje koristimo pri nativnim snimci­ma. Distanca fif je bila 1 m. U opš1toj ane­ste:z;iji pregledano je 355 pacijenata dok jea591 pregled izvršen u lokalnoj amesteziji.aOpšta anestezija radjena je Halotanom uzapremedikaoiju od 0,5 mg. Atropina. Sluca­jev.i koji su radjeni u lokalnoj anestezijia,premedicirani su koktelom (,Petantiin, Hy­dergin, Phenergan). Lokalna anestezija jeaizvodjena 10 Xylocainom koji je infiltri­rnn ,periarterijski.a Rezultati. -Pri svim pregledima, kon­trastnost dobijene slike krvnih sudova u koje je inj,ioiran Angiografitn bila je veoma dobra a konture istih oštre, tako da se pra­te i arterijske ,grane veoma rnalog kalibra (ispod 1 mm). U t1zv. parenhimatoznoj fazi, Angiografin kod cerebralnih angiografija 133 uaseny1 se ,veoma jasno uocava kontrast­stom prehojena patološka formacija odanormalne okoline. U venskoj fazi, intenzi­tet sen'ke, kako povr,šnih tako ,i dubokiihacerebralnih vena veoma je dobra, a dobroase prikazuju i skoro svi duralni venski si­nus,i, naroci:to sinus sagitalis superior, in­ferior, srnus rectus 1i trainsversus. U ,izves­nom broju slucajeva, mada ne uvele, pri­kazuje se ,i jugularna vena.a Posebna pažnja obracena je na neželje­ne propratne pojave. Sve propratne poja­ 1 ve smo podelili na suJbjektivne (,kod pre­gleda radjenih u lokalnoj anesteziji) i ob­jektivne. Od subjektivnih tegoba redovno se javlja osecaj topline u odgovarajucoj polovini glave a narocito lica. Samo u ne­koliko slucajeva (11) se javio i nagon na povracanje. Neposredno posle injiciranja kontrasta registrovali smo prolaznu bra­dikardiju u 73 bolesnika. Približmo ista ucestalost ove pojave za!beležena je i upa­oijenaita ,is:pitivanih Urografinom a i dru­gim kontrastima, te je ne mažemo sma­trati signifikantnim za ocenjii'vanje pred­nosti Angiografina nad ostalim 'kontrasti­ma. ,Sem bradikardije druge propratne po­jave od strane ,kardiovaskularnog sistema , nisu registrovane. Alergijske manifestaci­ je, u obli'ku urti•ka u predelu vrata i ·pro­ ksimalnog dela prednje strane grudnog koša, registrovali smo u 13 bolesnika, od kojih su 9 bila deca .ispod 10 godina sta­ rosti. Ove alergiijske pojave povlacile 1su se vrlo brzo posle ,i. v. injekcije Sandosten Caloiuma. Ni u jednom slucaju zbog aler­ gijskih pojava nismo morali prekinuti pre­ gled. Sem urtikarije, druge alergijske po­ jave nismo registrovali. Svi pregledani pacijenti su posle pre­gleda k-liinicki observirani najmanje 7 da­ na i ni u jednom slucaju nisu zabeležene neželjene pojave koje bi se mogle tuma­ citi eventualnim naknadnim toksicnim dejstvom primenjenog kontrasta. Diskusija. -Cilj rada je bio da se pro­vere osobine Angiogra:fiina kao kontrast­nog sredstva i ucestalost eventualnih neže­ ljenruh propratnih pojava pni njegovoj pri­meni. Iako nisu izdvajane kontrolne gru­pe, poredjenje je vršeno sa .iskustvima do sada stecenim u širokoj primeni ostalih kontrastnih sredstava (narocita Urografin 60 °/0 , Ronpacon cere:bral) u našim uslovi­ma, kao i sa objavijernim rezuitatima dru gih autora. Relativno mali viskozitet An­giogrnfina cini ga vrlo podesnim kod ce­rebralnih angiografskiih pregleda. Kon­trastnost i oštrina senke krvnih sudova je ta:kva da veoma dobro omogucava uocava­nje patoloških pramena ,na dobijenim snimcima. Sem dijagnosticke uipotreblj1ivosti, po­sebna pažnja je obracena na neželjene po­jave. Subjektivni osecaj topline 1i nelagod­nosti izazvana bradikardijom, su pojave koje ne iziskuju posebnu pažnju niti even­tualni terapeutski tretman. što se 1tice alergiijskih propratnih ,pojava, fako su u našoj seriji bile izražene u malom procen­tu i relativno blagog internziteta, one zaslu­žuju •posebnu pažnju. Verujemo da smo imali ovako mali broj alergijskih pojava zahvaljujuci ,i primeni Phenergana u ko,k­telu kojii je davan kao premedikacija. :Na­ša is-kustva sa alergijskim propratnim ipo­javama ni'kako ,ne znace definitivni sud da se iste ne mogu jav,i:ti i u znatno jacoj formi sa dramati'cnim tokom. Zakljucak. -Dijagnosticka vrednost Angiografana u našoj seriji nedvosmisleno je potvrdjena. Posebno isticemo dobru kontrastnost senke 'koja se dobija u svim fazama serije. Propratne neželjene pojave, kako sub­ jektivne tako i objektivne, od strane kar­ diovasku1arnog sistema i alergijske priro­ de, relativno su retke i blagog intenZJiiteta. Summaarya Angiografin (SchePing) was used as a con­ tmst medium for cerebral angiography in 869 patients, mostly for carotid arter,iogra­ phy. The authors po,int out the good opacity of 'the vascular stnuctures in the arter.io­ Mitrovic, N., P. Kalezic, P. Stanišic i S. Kamenica gr,aphic, capillary as well ,as in the venous phases. There were few side effects in the senies, mostly as fee1ing of heath in the injected region, rarely vomiting and transient bradykardia. Alergic reaction .urticaria) was noted jn 13 pat.ients. The patients were ob­served 7 days following aplication of con­trast media and no toxic efects were noted. Adresa uatora: Dr N. Mitrovic, Neuwps•ihi­jatrijska Klinika, Or. Suboticka 6, 11000 Beo­grad. r 7 RADIOLOšKI INSTITUT VOJNO-MEDICINSKE AKADEMIJE U BEOGRADU TRANSOSALNA SPINALNA FLEBOGRAFIJA U DIJAGNOSTICI SPACIO-KOMPRESIVNIH PROCESA Ledic, S., M. Vujicic i Lj. Lišanin Sadržaj: Autori su izložili rezultate transosalne spinalne flebograf:ije kod 30 bolesnika. Od 30 flebografija 77 O/o se odnosilo na lumbalnu regiju u bolesnika sa lumbaishialgicnim sindromom zbog diskopatija. U diskopatija je fle­bograUja komplementarna metoda mijelografiji sa mogu6noš6u bolje ocene visokih lumbalnih lokalizacija i u slucaju nejasnog mijelograf­skog nalaza a jedina i odlucujuca metoda ako mijelografija nije ,izvod­ljiva iz bilo kojeg razloga ili ako ·je neuspela. Spinalna flebografija je metoda ,izbora u ,prednjih ·prolapsa Jntervertebralnog diska i svih ver­tebro-epiduralnih kornpresivnih pmcesa, bilo da su •traumatske, dege­nerativne ili vaskularne etiologrje. UDK 616.145.53-073.75(497.1) Deskriptori: Rendgen diagnostika, lumbalna regija, flebografija (tran­sosalna spinalna), indikacije pretrage Radio!. lugosl., 8; 135-139, 1974 L J Uvod. -Fischgold sa saradnicama (2) nih flebografija. Od 30 flebografija bilo je je 1952 godine izveo prviput transosalnu 27 lumbalnih, 2 lumbotorakalne i 1 tora­flebografiju koja je kasnije našla širu pri­kalna. Od 27 lumbalnih flebografija u 23 menu u samo nekoHko neuroradiološ;kiih bolesnika se radilo o lumboishialgicnom cen tara u svetu i od vecine neuroradiologa sindromu na bazi suspektne diskopatije, u je zaboravljena za raz1i'ku od drugih kon­2 slufaja o akutnoj vertebralnoj traumi, u •trastnih metoda ,pregleda spinalnog pro­1 slucaju o metastatskom tumoru pršljena stora, pa i u našoj zemlji Uzrnk torne su i u 1 slucaju o metastatskom glioblastomu najverovatnije rzadovoljavajuci rezultati posle operacije p11i:marnog tumora u ma­dosadašnjim metodama pregleda. lom mozgu. U 3 lumbotorakalne odnosno Prateci u poslednje vreme sve više ob­torakalne flebogrnliije u 2 bolesnika se ra­jav ,ljenih poziittivnih rezultata sa spinal­dilo o spinalnim ekspanzivnim procesima nom .flebografijom americkiih o. drugih au­a u 1 slucaju o akutnoj vertebro-spinalnoj rota (1, 4, 5, 6, 7, 8), narocita u mono­traumi. U sva 3 slucaja akutne vertebralne grafiji Vogelsanga (9) uveli smo u našoj odnosno ventebro-sp:inalne povrede ova se ustanovi ovu :metodu 1971 godine. Cilj manifestovala neurološkim ispadima. ovog rada je da potseti na jednu korisnu, Od ukupno 30 flebografski pregledanih tehnicki lahko izvodlj,ivu 1i lako podnoš­bolesnika operisano je 16, od koj,ih 12 sa ljivu neopasnu metodu i da saopštimo lumb01ishialgicnim sindromom, 1 bolesnik naša preliminarna iskustva. sa spinalnim tumorom torakalne lokaliza­ Metod rada i naši rezultati. -U periodu cije i 3 bolesnika sa a>kutnom vertebro­od godine dana napravili samo 30 spinal-spinalnom traumom torakolumbalne loka­ Ledic, S., M. Vujicic i Lj. Lišanin li,Operativni rezultati su hi.ti sle­ zacije. deci: u 7 bolesnika se flebografski nalaz poklapao sa mijelogrnfskiim (6 bolesnika sa diskus hernijom i 1 bolesni:k sa meta­statskim meduloblastomom), u 4 slucaja je flebografski nalaz bio superiioran nad mijelografskim (3 :bolesnika sa diskus her­nijom i 1 bolesnik sa epiduralnim heman­giomom), a u 5 bo lesnika bez prethodne mijelografije se operativni nalaz poduda­rao sa flebogrnfskim (2 bolesnika sa di­ skus hernijom i 3 bolesnika sa akutnom vel'tebro-spinalnom traumom). Cervikalne spinalne flebografije za sada nismo radili. U torakalnih ldkaLizacija spacio-kompre­sivnih procesa vršiLi smo punkciju proces­sus spinalisa L-3 a u donjih lurnbalnih lo­kalizacija preko L-4. U svim slucajevima smo dobili prikazane vertebralne venske pleksuse najmanje jedan segment više i jedan segment niže od mesta punkcije. Samo u 2 bolesnika je dašlo do para­osalnog ekstavazata kontrastnog sredstva u meka tk,iva ali je u oba bolesnika pregled uspešno završen punkoijom processus spi­nalisa susednog pl'šljena. Svi bolesnici su pregled podneli bez ikakvih tegoba, kako u fazi izvotljenja tako ,i posle flebografije i peške otišlti u svoju sobu. Slika 1 -Kompresiono-1uksacioni prelom Slika 2 -Na LL spinalnom flebogramu pre­korpusa Th-12 sa paraplegi•jom a na AP spi­ko ,processus spinaLis Th010 prikazan je epi­nalnom flebogramu blok potpunim prekidom duralni venski hemangiom u visini Th-10. kontlinuiteta prednjeg unutrašnjeg vertebral-Prednj1i i zadnji unutrašnji vertebralni plek­nog pleksusa obostrano u visini Th-12/L-l sus ogranicava širinu medule spinalis Transosalna spinalna flebografija u dijagnostici spacio-kompresivnih procesa Kompresivni procesi u epiduralnom ,prostoru ma,ni.festuju se na unutrašnjem ·vertebralnom venskom pleksusu kao dislo­kacija vena Hi p.otpuni prekid njihovogakontinuiteta sa proširenjem vena ispodakompresije. U diskus hernija Hi drugihaekstradura:lnih procesa se u iLL pozicijiavidi dislokacija prednjeg unutrašnjeg plek­susa prema nazad a u AiP projekciji i.nter­vertebralruih vena prema medijalno, slic­no komipresiji prednjeg dela kontrastnogastuba u caudi equirui odnosno korenovaaživaca u mijelografije u LL i AP poziciji.aMedjutim, najcešci nalaz je potpuni pre­kid cirkulacije kroz intervertebralne veneai neiispunjavanje kontrastnim sredstvomaprednjeg unutrašnjeg venskog pleksusaa(slika 1). Medijalni prolapsi interverte- Diskusija. -Prema Vogelsangu (9), koji ima velikog .iskustva sa ovom metodom pregleda (•tabela 1), spinalna flebografija ima vecu vrednost od mrjelografije u lum­bosakralnih diskopatija. Od 461 sp.inalne flebografije u njegovom materijalu 128 se odnosi na diskus hernije operativno veri­fiairane, u ko jih se u 78 °/0 slucajeva flebo­grafski nalaz poklapao sa operativnim a ua77 il/0 slucajeva sa mijelografsk:im. Pre­ma njegov.oj analizi nepodudarnost .nalazaasa operatiivim je u svih slucajeva bila po­bralnog diska ili drugi bilateralni ekstra­duralrni ekspanzivni procesi dovode do opisanih 1prpmena obostrano. Ako je kom­pres:ivni proces veci i difuzan može dovesti do potpunog bloka unutrašnj.ih venskih pleksusa sa 1proširenjem vena vanjskih pleksusa (slika 1). U spinalnih varikoziteta i epiduralnih venskih hemangiona .flebografija je meto­da izbora (slika 2). U torakalnih flebogra­ fija se može u LL poziciji prema položaju prednjeg i zadnjeg unutrašnjeg venskog pleksusa oceniti širina medule spinalis sa ,indirektnim zakljuckom i o intraduralnom prostoru. Medjutim, intrnduralni kompre­sivni pr.ocesi nisu u domenu spinalne f.le­bografije. Slika 3 -Na lumbalnim mije­logrami>ma sa D.imer-X kom­presij,a korena živca L-5 dor­zolateralno levo (a). Na AP flebogramu preko processus sp.inalis L-5 prekid kontinui­teta prednjeg unutrašnjeg ver­tebralnog .pleksusa u visini L-4/5 levo (b)a sledica nekorektne interpretacije f.lebo­grama odnosno mijelograma. Naša dosadašnja skromna iskustva sa flebograf.ijom u Jumbosakralnih diskopa­tija govore da ova metoda ima veliku vred­nost kao dopunska metoda u slucajev.ima nejasnog mijelografskog nalaza i u poli­diskopatija, narooi-to onih visokih lokali­zacija, u kojih mijelografijom nije ni mo­guca eksploracija. To vredi narocito danas kada se lumbalna mijelografija izvodi bez anestezije sa bolj,im kontrastnim sredstvi­ Ledic, S., M. Vujicic i Lj. Lišanin Tab. -Vrednost spinalne flebografije u po­redenju sa mijelografijom .po Vogelsang-u na 461 slucaj) ('j (i:l ,.!-, > ::E >"O o. ·--···--· ---- Prolaps intervert, diska deformantna + (+) + spondiloza + (+) spondilolisteza + + (+) Tumor ekstradur,a,IniiITTtJ1adurainii + ( +) A . ekstradur,a,]nio+ ngLOIIl11ntradura1l1li + + Destruktwni procesi kiicme + sa eipiduralnim širenjem Arahnoiditiso+ + Trauma + (+) + ma i pretstavlja mnogo lakši pregled za bolesni:ka nego ranije. 0vo mi'šljenje dele i neki drugi autori {1). Spinalna flebogra­fija može biiti jedina .i odlu.1:-juca me.o.a uodijagnostici diskus hermJa u slucaJuokada je m:ijelografija neizvodljiva i1i kon­traindicirana ibilo iiz kojeg razloga odnosnoailte se vremenski .ras­pad j lokalizacija raspada dogadala kao i u prvjo grup.i, tj. u krajnjim vijugama He­uma (slika 4). U tre6oj skupini koja je bila najbrojni­ja (29 bolesnika) posmatra1i smo vremen­skii raspad i lokalizac, iju raspada u boles­nika reseciranih zbog gastroduodenalnog ulkusa. Jedan dio ovih bolesnika nije u Slika 3 -Nativni rendgenogram abdomena. Slika 4 -Nativni rendgenogram abdomena. Raspad Barijevih kapsula tek nakon 10 hpc Raspad Barijevih kapsula 4 sata hpc u ile­u debelom crijevu. Klinicka dijagnoza kro-a'1nim vijugama nakon stimulacije Pentaga­ nicni pankreatitis strinom. Klinicka dijagnoza kronicni pankre­atitis Kacic, P., M. Margaritoni, ž. Knego, I. Ilic klinickom smisiu imao postresekcionih smetnj,i, te se je u ovih 15 bolesn,ika, vre­menski ras:pad kapsula odigravoa ,izmedu 2 i 3 sata od pocetka peroralnog uzimanja .kapsula. Razumljivo je da se ovo skrace­nje vremena odnosi na novi mehanizam pražnjenja želuca. Topografski se je ovaj rad odigravao u srednjimai distalnim v,iju­gama tankog crtijeva (slika 5). Iz ove grupe izdvajamo 14 bolesnika sa postresekcionim tegobama u smislu nedo­voljne funkcionalne adaptacije na novo stvoreno stanje. U ovoj smo podgrupi opa­žaii vremensko produženje raspada kapsu­la i do 6 sati slicno kao u drugoj skupini sa izraženom klinickom slikom kronicnog pankrea,t,itisa. Topografski se je raspad u ovoj grupi dogadao u terminalnim vijuga­ma iileuma, a u tri slucaja u ascendensu. Pod stimuliranim uvjetima rezultati ove grupe bili su sticni rezultatima iz prvog dijela ove grupe. Stimulacija je vršena u Slika 5 -Nativni rendgenogram abdomena. Raspad Barrjev.ih kapsula 3 hpc u jejunumu. Stanje nrukon resekcije želuca po metodi BHlr.oth II prije 10 ,godina. Sada bez kli­niakih smetnji 7 slucajeva Pentagastrinom, a u 7 sluca­jeva Holecistokinin-Pankreoziminom i Se­k:retinom (slika 6). Zakljucak. -Postoje mnogobrojne teš­koce u proucavanju djelatnosti hormona želucane, duodenalne i crijevne sluznice na motilitet želuca, .dvanaesni1ka, žucnih ,i pankreaticnih izvodnih kanala. Teško je katkada utvrditi i dokazati fiziološ'lm pri­sutnost ovi'h hormona u :pojedinim seg­mennima probavnog sustava, a pogotovo postoje teškoce u odredivanju mjesta, ko­je u odredenim patofiziološkim zbivanji­ma ima odlucujucu ulogu u produkcije se­kretina, pankreozimina i holecistok;inina. Otkricem supstance koja izazivlje u eks­perimentalnoj i klinickoj praksi segmen­talni motilitet i peristaltiku i koja je na­zvana »slow reacting substances« (SRS) 12 i cija se djelatnost na motoriku ne može blok,irati atropinom, antihistaminicima i Slika 6 -Nativni rendgenogram abdomena. 4 sata nakon ingestlije Bariijevih kapsula i stimulacije Pentagastrinom. Stanje nakon resekcije želuca po metodi Billroth II rprije 3 godine sa znatnim postresekcionim tego­bama Rcndgenološki postupak za procjenu s,impatikoliticima još su jace .izražene teš­koce u odredivanju svih potencija:lnih fak­tora •koji utjecu na gastroenteriticnu di­namiku. Mnogi upalni i tumorozni procesi kom­promitiraju motili tet ,izvodnih kanala žuci i gušterace a 1time i hormonalnu regula­ciju, koja je sigurno uvjetovana i odrede­,nim neuromuskulatnim motiilitetom bili­jarnih i pank• reaticnih kanala. :Z:bog navedenih postavki naš je cilj bio da jednostavnom metodom u svakodnev­noj iklin.ickoj •praksi utvrdimo kompromi­tirane mogucnosti egzogene pankreaticne funkciije. Iz usperodne analize rezultata dobivenih uivez;i vremenskog odigravanja raspadaibarijumom ispunjenih kapsula, ·kao i to­pografske visine crijevnog segmnet,a, u ko­jem se raspad odigrao može se ,indirektnoizakljuciti da H postoj1i egzogena insufici­jencija gušterace u smislu smanjenja nje­ne enzi:matskog ikapaoiteta ili se pak •radii oineadekvatnom mehanizmu fiziološke sti­mulacije žlijezde.i Prema rezultatima dobijen.m nakon podražaja gastrointestinalnim hormonima, može se pretpostaviti, da je u slucajevima druge skupine, stimulacija gastrointesti­nalnim hormonima izazvala dovoljnu pro­dukciju pankreaticnih enzima. Nije posto­jala razlika :icth.'rt LDcmling A.Lofllcr M.N.igd A. Sd1m1tt·Koppkr C. P. Ehlcrt E. Lux R.Oucni,inn t).S1.1delrn:1nn K.Elster G. Lux l\Otw M.Str,mrh P. Fruhmorgen B. C. /\fanc;.;old W,H.n,rh B. W1chcrkL· ·. J •'-1 ... ·. Georg Thieme Verlag Stuttgart V 14 sestavkih je podana endoskopska polipektomija. Obravnavana je morfolo­gija polipov zgornjega in spodnjega odse­ka prebavnega trakta. Osnova diferenci­ alni diagno2;i naj bo histološka slika. Po­sebno pri intestinalni polipozi je nujen rentgenski in endoskopski pregled vsega prebavnega trakta, pri familiarni polipozi tudi pri clanih družine. Tehniki preiskave so posveceni 4 clanki. Zelo instruktivni so tabelar,icni prikazi hi­stologije okolnega tlflCT S. Witte K. Yamada S. Yamagata /. Zcu-. Knjižica je razdeljena na štiri .pog,lavja. Prvo poglavje zajema duodenum in pa­pilo Vateri. Priikazane so endoskopske možnosti ugotavljanja duodenalniih ulku­sov, duodenopatij, ki niso ulkusnega po­rekla, ter otockov želodcne sluznice v duo­denumu. Zanimive so tudi endoskopske možnosti odkrivanja malignomov v pre­delu papi,le Vateri in prikaz pankreaticnih vodov. Drugo :poglavje pripada pankreasu. Z retrogradno holangio-in pankreato­grafijo preko frberduodenoskopa in nepo­srednim kontras·tnim polnjenjem parrkre­aticnih vodov, je mogoce prikazati vse nji­hove spremembe (dilatacije, stenoze, pol­nitvene defekte, etc.). Ugotovljeno je bilo, ,da retr. ogradna pankreatogrnfija celo pre­kaša angiografijo tega podrocja. V tem poglavju so tudi nakazane mož­nosti citološke diagnostike z zbiranjem in­traduktalnega pankreaticnega soka. V raz­pravi o možnih 1komplikacijah in žarlmvni obremenitvi, je bilo ugotovljeno, da le-ta ne presega doze ,podobrrih ·preiskav. Avtor­ji so bili mnenja, da diagnosticne predno­sti preiskave presegajo njeno event. škod­ljivost. Tretje poglavje obsega biliarni sistem. P• rikazana je pomembnost retrogradne ho­Iangiografije pri patologiji žolcnih potov, jeter in pankreasa, saj je postala kombi­nirana radiološko-duodenoskopska pre­iskava nadmocna kilas.icnim diagnosticnim metodam. Zadnja dva clanka tega poglavja sta po­ P. Frilhmorgen svecena endoskopiji pri obstrukcijskem 1 Georg Thieme Publishers Stuttgart ENDOSCOPY OF THE SMALL INTESTI­NE WITH RETROGRADE PANCREATO­CHOLANGIOGRAPHY. International Workshop at Erlangen 1972. Edited by L. Demling and L. Classen. G. Thieme Verlag Stuttgart 1973. 142 strani, 114 slik, 26 tabel. Broširano 38 DM. ,ikterusu in endoskopiji aferentne v.ijuge pri Bill. II. cetrto poglavje obravnava ozko crevo, posebno zanimiv je clanek, ki poroca o enteroskopiji iin biopsij.i ozkega crevesa s fleksibilnim fiberjejuno-in ileoskopom, ki je avtorjeva (Hiratsuka) zamisel. Tak fiberskop omogoca pregled celotnega in­testinuma. O peranalni -i:n peroralni endo­skopiji porocajo tudi nemški avtorji. Dalje so prikazane možnosti uporabe fiberskopa (Olimpos) pr.i endoskopiji ozkega crevesja. 159 Na koncu poglavja so ,podane prednosti ileos1kopije pri Crohnov.i bolezni in sicer retrogradno skozi ileocekalno valvulo ,in skozi event. ,ileokolostomijo. Knjižica nudi kratek, zeLo dober pregled o današnjih možnostih endoskopske di­agnostike celotnega intestinalnega trakta. .Pri njenem nastanku je sodelovalo veliko ·število znanih avtorjev (66), med njimi so tudi Japonci 1(22). M. Vurnik-Žumer, Ljubljana DIE ANGIOGRAPHIE BEi DtlNNDARM UND DICKDARMERKRANKUNGEN Von Erich Voegeli Archiv und Atlas der normalen und patho­ logischen Anatomie in typischen Rontgenbildern (Fortschr. Rontgenstr.): Erganzungsband 103. Georg Thieme Verlag Stuttgart 1974. Vezano. 125 strani, 113 slik, 9 tabel. V knjigi so zbrane angiografske novosti pri nekaterih boleznih tankega crevesa in kolona, katere so bile še do pred kratkim dostopne samo konvencionalni rentgenski diagnostiki. V zadnjih letih pridobljeno spoznanje, da ima prenekatera intestinalna bolezen vaskularno genezo ali pa se pokaže s se­kundarnimi vaskularnimi spremembami, je stimulirala širšo uporabo visceralne an­giografije pri tovrstni patologiji. Predpogoj za ustrezno vrednotenje an­giograma je natancno poznavanje normal­ne vaskularne anatomije in variant art. mesenterice sup. in inf., ki jih avtor pri­kaže v obsežnem uvodnem poglavju. Centralni del knjige tvori poglavje o motnjah v arterijski cirkulaciji, ki vklju­cuje akutno intestinalno ishemijo, mezen­terijalni infarkt, segmentne ishemicne le­zije in kronicno mezentarijalno insufici­jenco. Sledijo poglavja o intestinalnih krvavitvah, o vnetih boleznih (regionalni enteritis, colitis ulcerosa) in o benignih in malignih neoplazmah. V vsakem poglavju so prikazani dobro dokumentirani, znacilni primeri avtorja, na koncu pa je obsežen seznam literature, razvršcen po poglavjih. Knjiga je namenjena predvsem rentge­ nologom in klinikom, ki se bavijo z dia­ gnostiko in terapijo bolezni gastro-inte­ stinalnega trakta; s pridom pa jo bodo prebirali tudi vsi, ki jih zanima tovrstna problematika. I. Obrez, Ljubljana SIEMENS Angiographie -auch ohne Spezialarbeitsplatz Abdominale und Extremitatenangiographie, thorakale Angio­graphie und Phlebographie: jede dieser Untersuchungen kiinnen Sie mit dem fernbedienten Riintgendiagnostikgerat SIREGRAPH.' A durchfuhren. Dank des inkorporierten PUCK'"-Blattfilm­wechslers fur max. 3 Bilder/s im Format 35 cm x 35 cm. Der universelle Anwendungsbereich des SIREGRAPH A -ausgestattet mit Obertischriihre und vollautomatischem Untertisch-Zielgerat mit BV-FS-Einrichtung -bleibt voli erhalten. Das Verschieben der Lagerungsplatte in die Katheterisie­rungsposition uber den BV und in die Angioaufnahme­stellung uber den PUCK erfelgt automatisch durch Drucktastensteuerung. kV-Reduzierung, Aufnahmeanzahl, Kontrastmittelinjektion und schrittweise Tischplattenverschiebung werden bei abdominaler und Extremitštenangiographie durch Lochkarte gesteuert. Schichtaufnahmebetrieb und Untersuchungen mit schragem Strahlengang in allen Kippstellungen bis 30 ° Kopftieflage. SIEMENS AKTIENGESELLSCHAFT Bereich Medizinische Technik · Erlangen mit dem universellen Rontgenuntersuchungsgerat SIREGRAPH A SVIM SURADNICIMA! Obzirom na material IX. kongresa ra­diologa Jugoslavije (Ljubljana, 30. VI. do 2. VII. 1972), koji je redakcija revije »Ra­diologia Iugoslavica« dobila za objavu u vanredno velikoj kolicini -što pokazuje na veliki interes sa strane radiološke jav­nosti za objavljivanje u našoj reviji -primorani smo da obavestimo naše surad­nike o sledecem: Zbog prevelikog broja primljenih ra­dova redakcija nije bila u stanju da po­krije materialne troškove štampanja. Ka­ko bi se rešilo to pitanje, redakcijski od­bor je na ukupnim sastancima sa upra­vom Udruženja za radiologiju i nuklearnu medicinu SFRJ u Beogradu 19. I. i 9. III. 1973 raspravljao o torne i izradio nacrt o sakupljanju sredstava po republikama i autonomnim pokrajinama. Na iducem sastanku uprave Udruženja i redakcijskog odbora 9. XI. 1973 u Beo­gradu ustanovilo se da pomenuti nacrt nije bio realizovan i da redakcija nije pri­mila potrebnih finansijskih sredstava. Zbog toga iznet je predlog da se deo kon­gresnog materiala vrati autorima. Na sa­stanku redakcije revije u Ljubljani 25. X. 1973 bio je obavešten i redakcijski kolegij, kao i uprava Udruženja te predstavnici radioloških sekcija o zabrinjavajucoj fi­nansijskoj situaciji revije. Na tom sastan­ku bili su primljeni sledeci zakljucci: U slucaju da bi se sakupila potrebna finansijska sredstva, štampao bi se sav kongresni material. Iz razloga što do toga nije došlo, redakcija ce morati da vrati autorima neke od kongresnih clanaka. Iz sredstava, koje je redakcija uspela sakupiti, bio je objavljen radioterapeutski material, material ginekološko-radiološke diagnostike, i radovi o zaštiti od zracenja i konacno još neki opšti aktualni diagno­sticki problemi. Sve naše poštovane suradnike molimo da ovako protumacenu situaciju uzmu na znanje sa puno razumevanja. Radove vra­camo iz razloga kako bi ih autori mogli još pravovremeno objaviti u kojoj drugoj uglednoj reviji. Drugarski vas pozdravljamo i nadamo se da cete i unapred saradjivati u našem casopisu. »Radiologia Iugoslavica« Redakcija revije SEMINAR O žARcENJU V Portorožu je bil od 20. do 24. 5. 1974 seminar, ki je obravnaval problematiko ocene doz žarcenja in možnosti uporabe vseh radioloških zašcitnih možnosti tako za cloveka 'kot za okolico. Seminar je bil organiziran v casu, ko se pripravljamo v Krškem na gradnjo prve nuklearne elek­trarne, s cimer je bila še bolj povdarjena potreba po tovrstnih srecanjih strokovnja­kov. Organizirali so ga: Inštitut »Jožef Stefan« iz Ljubljane in Skupina za pri­pravo gradnje jedrske elektrarne K,rško, sodelovale pa so tudi mednarodne organi­zacije, talw IAEA, Odbor ZN za clovekovo okolje ter WHO. Sestanka se je udeležilo pr.ibližno 220 strokovnjakov ,iz 30 držav. SESTANEK RENTGENSKIH TEHNIKOV SLOVENIJE V Kranjski gori je bil od 24. 5. do 26. 5. 1974 zibor rentgenskih tehnikov, posvecen 20-letnici društva. V strokovnem delu so dbravnavali prohleme sodobne tomogra­fije in novosti rentgensko diagnosticnih aparatur. Sestanek se je zakljucil z obc­nim zborom društva. VI. INTERSEKCIJSKI SASTANAK RADIOLOGA SRBIJE, MAKEDONIJE, BOSNE I HERCEGOVINE I VOJVODI­NE, se je vršil v Zajecaru v dnevih od 5.odo 8. junija 1974. Program dela tegaosestanka je obsegal: radiologijo gastroin­testinalnog trakta, neuradiologijo, pro­ste teme iz radioterapije in prosteoteme iz !rndiodiagnostike. V družbenemoprogramu je vredno omeniti, da so ude­.leženoi obiskali novi Regionalni centar zaomaligna obolenja u Kladovu. Strokovnioprogram je spremljala razstava radiološkeoopreme, farmacevtskih proizvodov in me­dicinske literature. ,Pri tej razstavi so so­delovali pr,iznani proizvajalci iz naše do­movine kot tudi inozemske firme. W. D. COLLIDGE -STOLETNIK Collidge, izumitelj znane cevi, ki nosi po njemu njegovo ime 1bo 23. oktobra letos praznoval 100-letnico :rojstva. Rodil se je v Hudsonu, Massachusets, 23. oktobra 1873 in je diplomiral na Massaohusets Insti­ •tute leta 1896. Po dolgotrajnih študijah je Collidge skonstruiral kot prvi tungstenovo cev, ki je še danes osnova vseh cevi za tvorbo Xažarkov. Leta 1916 je skonstruiral cev ,z vfaokim vakuumom in greto katodo. Od tedaj dalje je Collidge-jeva cev ostala v bistvu enaka, razen ,izopopolnitev kot je dvojni fokus in vrteca se anoda. Tako je v bistvu Collidge pdpomogel k razvoju radiologije toliko kot Roentgen sam. Zato je cloveštvo dolžno zahvalo temu znanstve­niku. OBVESTILA: Od 7.-12. julija 1974 bo v Londonu (Ve­Jika Britanija) XII. mednarodni kongres, iki bo obravnaval bolezni prsnega koša. Sestanek vsebuje tudi simpozij o pljuc­nem karcinomu. Informacije: IIt11 Int. Congress of Dise­ases of the Chest c/o American College of Chest Physioians 112 East Chestnut St. Chicago, III. USA. Od 22.-26. julija 1974 bo v Brightonu (Velika Britanija) II. mednarodni kongres imunologov. Obravnavali bodo imunološ­ke aspekte raka. 2nd Informacije: Secretariat, Internati­onal Congress of Immunology c/o Inst. of ,Biology 41, Queen's Gate London SW 7 S HU United Kingdom. Od 1.-6. septembra 1974 bo v Jeruza­lemu (Izrael) XV. kongres mednarodnega hematološkega združenja skupaj s sestan­kom izraelske akademije znanosti in umet­nosti. Obravnavali !bodo novice v hemato­logiji, specialne probleme akutne levke­mije, Hodgkiinove bolezni, itd. Informacije: Prof. G. Izak., P. O. Box 12060 J erusalem, Israel. 17. septembra 1974 bo v Sofiji (Bolga­.r.ija) V. lmngres onkologije in radiologije v organizaciji balkanskega medicinskegi združenja. Informacije: Prof. M. Popescu Buzen, 10, rue Progresul Bucharest Romania. Od 17.-18. oktobra 1974 bo v Genovi (Italija) sestanek evropske zveze za pedi­atricno hematologijo in imunolo§ijo ter evropske zveze za pediatricno onkologijo. Obravnavali bodo komplikacije v kemo­terapiji. Informacije: Dr. W. H. Hitzig, Kinder­spital 8032, Ziirich, Switzerland. Od 20.-25. oktobra 1974 bo v Firencah (Italija), XI. mednarodni kancerološki kon­gres (UICC). Na sestanku bo organizirano deset konferenc in 44 simpozijev, ki bodo pokrivali vsa podrocja borbe proti rnku. XJlh Informacije: General Secretariat, International Cancer Congress, Via G. Ve­nezian 1 20133 Milan Italy. 26. oktobra 1974 bo v Firencah (Italija)otecaj o novostih v klinicni onkologiji, v organizaciji UICC, XJth Informacije: General Secretariat, International Cancer Congress V,ia G. Ve­nezian 1 20133 Milan Italy. LETO 1975: Od 2.-4. aprila 1975 bo v Monterux-u (š·v.ica) I. mednarodni simpozij o raku s podrocja glave in watu. Informacije: Dr. A. M. P. Janssen de Limpens R:iowstraat 16 The Hague Nether­lands. Maja 1975 bo v Sarajevu (Jugoslavija) J:etni kongres jugoslovanskega kancerolo-­kega združenja. Obravnaval bo tumorje pr,i otrocih, eksper,imentalno onkologijo, reha'bilitacijo in detekcijo ra'ka. Informacije: Yugoslav Cancer Society R:d. Maršala Tita 7 71000 Sarajevo Jugo­slavia. Maja 1975 bo v Bukarešti (Romunija) romunski nacionalni kancerološki kon­gres, ki bo obravnaval loko-regionalne, nemetastazirajoce ,in napredujoce stadije raka. Informacije: Dr. O. Costachel, Institutu! Oncologic P. B. 5916, Bucharest 12, Ro­mania. Maja 1975 bo v Bukarešti (Romunija) simpozij, ki bo obravnaval eksperimental­ne modele v imunoterapiji raka. Informacije: Dr. O. Costachel, Institutul Oncologic P. B. 5916, Bucharest 12, Ro­mania. Od 22.-27. junija 1975 bo v Edinburghu (Scotland, V. Britanija) III. srecanje ev­ropske radiološke zveze. Informacije: Prof. W. Duncan, P. O. Box 14 Edinburg, Scotland United King­,do1n. V jeseni 1975 bo v Londonu (Velika Bri­tanija) IX. mednarodni kongres '1cemote­rapije. Informacije: Dr. J. D. Williams, Post­graduate Centre Dudley Toad Hospital Birmingham B 18 7 QH United Kingdom. Leta 1975 bo v vzhodnem Berlinu (DDR) sestanek evropskega združenja za razisko­vanje raka z delovnim podrocjem: biolo­ ške znacilnosti cloveških tumorjev in in­dividualna antitumorska terapija. Informacije: Prof. H. Berndt, Gesell­schaft fiir Geschwulstbekampfung der DDR 1115, Berlin-Buch Lindenberger Weg 80 Germany (Dem. Rep.). Kadar je na vrsti izbira antibiotika, upoštevajte tudi u rf a myc i "."amffio,kol) DELOVANJE Tiamft:niko! je antibiotik .irokcga :.pd.tra; tkl11Jc na po Gramu po1.iti\'nc in po (jrarnu m,.>gati\'ne bakterije, .pi­rohelc in rikccije. Velikokrat deluje tudi na stal i!okokc, ki so odporni proti drugim antibiotikom. Obstaja navzkrižna rc,dstcnca s kloramrcnikolom. Tiamknikol se dobro absorbira i1: prebavil; prakticno se ne veže na serumske proteine, zato dobro predira v tkint in telesne tekocine. Zlasti velike koncentracije so v ledvi­cah, jetrih in :i.o'.cnih potih. V organizmu sc ne meta­bolizira in se izloca pretežno v aktivni obliki. INDIKACIJE Irifckcijc urogenitalncga trakta, žolcnih potov, prebavil, dihalnih potov, sinusitis, olitis, ma.toiditis, gonoreja, meningitis, peritonitis in številne druge infekcije, ki jih povzrocajo mikroorganizmi, obcutljivi za tiamlcuik.ol. KONTRAINDIKACIJE 1\1otnjc hematopoL'/.L' in arllffija so kontraindikacije za uporabo tiamleniko!a. Nacelno ne pnporo(·amo uporabe zdrm·ila v pn-ih treh me.( .. Tih nu.ccnosti i111t pri ncdo­noi.enL·kih in novorojenckih. PREVIDNOSTNI UKREPI renalno 1tbul1enco je tn:ba zmanj!'.ati do1.e \' .k!adu s .topnjo h . .'(.1\-icnc oh.\·arc. ce da1emo a.trnatiko111 Urla­mvcin \" obliki acro.ola, priporocamo .ocasno uporabo b1:onhodilatatorjev. Zaradi antagonisticm:ga u(·inka ne priporocamo kombinacij s penicilinskimi preparati. STRANSKI UclNKI Oralno uporabo lahko .premljajo zgaga, .labo;-,t, bruha­nje in drbka, ;,L'lo redko pa pomanjkanje teka, \Ttogla­d.ca ali ght\'Ohol. Zelo redke so prcobcutljlvo.tnc reak­cije na koži in slu1:ni<.:al1. Redko .e zrnanj!-;a na.tajanje hemoglobina in eritrocitov, pa tudi lc\·kocitov in trom­bocitov. Te .pn.:mcmbc .o n . .'\'crzibilnc in izginejo, ko prcnd1amo dajati t'dravilo. Pri uporabi tiarnlcnikula ni.o opa;,ili i,·c\·ert.:ibi!nih hcmatotoksicnih uc-inkov. OPREMA Skat lice 1. 12 kap.ularni po 250 mg. ŠtL'k!cni(·h.c . 60 ml sirupa. .katlicc 1: eno .teklcnicko po 500 mg in 5 ml t0pila. .k.1t!icc . 50 .tcklcnickami po 500 mg. IZDELUJE TO\'.\R:\A Zdravljenje je treba praviloma omejiti na najvec 10 dni. FAR.\1..\CE\'TSKIH Pri dalj!',i uporabi ali ce dajemo do,.c, vecje od pripo­IN KE.HC.III rocenih, so potrdrne nidne kontrole krvne slike in mc- ® 1aboli1.1na žele1:a. Ce se pokai.ejo prvi znaki okvarjene L i:: K :5.!i....A v soddu,\"anju z Zambu"', !:,. p. A., hcrnatopueze, je tn:Da 1:drav!jenj-c pretrgati. Uolnikom z ToOZD FARMACIJA Milan. BIBLIOGRAFSKI BILTEN SADRžAJ Skelet . . . . . . Pluca-grudni koš Srce i krvni sudovi Gastro-intestinalni traktod žucna bešika i žucni putevi Bubrezi i mokracni putevi . Centralni nervni sistem . . Radovi iz podrucja užih spec. OHo-oto-stomo­ Ginekologija Radioizotopi Radioterapija Radiobiologija . Zaštita i oštecenje od radiacije Razno Spisale revija str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. 167 od do 8 167 od 9 do 54 169 od 55 do 171 od 91 do 106 172 od 107 do 116 172 od 117 do 130 173 od 131 do 134 173 od 135 do 143 174 od 144 do 185 176 od 186 do 273 180 od 274 do 293 181 od 294 do 335 182 od 326 do 344 183 SKiELET 1 McLeod R. A., J. W. Beabout: THE ROENTGENOGRAPHIC FEATURES OF CHONDROBLASTOMA. Am J Roentgenol Radium Ther Niucl Med 118:2, 464-471, 1973. 2 Urtasun R. C., P. McConnachie, T. Merz: RADIATION TO THE PERIPHERY AND CENTER OF HUMAN OSTEOGENIC SAR­COMA. HISTOLOGIC AND TISSUE CUL­TURE STUDIES. Cancer 31:6, 1354-1358, 1973. 3 Napoli L. iD., H. H. Hansen, F. M. Muggia, H.EL. Twigg:ETHE INCIDENCE OF OSSEOUS INVOLVE­MENT IN LUNG CANCER, WITH SPECIAL REFERENCE TO THE DEVELOPMENT OF OSTEOBLASTIC CHANGES. Radiology 108:1, 17-21, 1973. 4 Debna,m J. W., T. W. Staple: OSSEOUS METASTASES FROM CERE­BELLAR MEDULLOBLASTOMA. Radiology 107:2, 363-366, 1973. 5 Mannanov I. S., A. F. Cyb, I. I. Afanasov: RENiDGENOANGIOGRAFICESKAJA KARTI­NA OSTEOMIELITA. Vestn Rentgenol Radiol 6, 29-35, 1973. 6 Bekmy,ra:tov E. B., A. T. Turganbaev, A. H.EHamzin:EANGAIOORAFIJA V DIAGNOSTIKE PER­VICNYH ZLOKACESTVENNYH OPUHOLEJ KOSTEJ KONECNOSTI. Vestn Rentgenol Radiol 6, 35-42, 1973. 7 VogeLsang H.: DIE SELEKTIVE SPINA • , ¦ ¦ RENTGEN FILM • • . • • . • . . • . . . . • HS 11 le . . . . I¦ . . . . • . • . . . . . . . . . . . . . . . . . . . f . . . . . . 1, . . . . . . I¦ . . . . . . . • . . . . . . . • . . . . . . Rentgenfilm na plavaj sigurnosnoj podlozi za primjenu s . . . . . . . • . . . folijama za pojacanje pripremljenim sa solima; za rentgen- . . . 1, . . . . . . . . . . . sku diagnostiko u podrucju tvrdog i mekog ozracivanja. • . . . . . . . . . I¦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . Visoka osjetljivost, stoga malo opterecenje od zracenja . . . . . . . .. . . . . . . . . bolesnika; vrlo dobra uocljivost detalja, dobri kontrasti, I¦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dobra izdržljivost u tropima sigurnost tamnoj komori. . . . . . . . . I¦ i u I¦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I¦ . . . . . . . Kvalitetni proizvod VEB FOTOCHEMISCHE WERKE BERLIN . . . . . . . . . . . . . . . . I¦ pogon tvornice VEB FILMFABRIK WOLFEN, DDR. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . •· . .