■ o =>o :im is Letnik XVIII • št. 3.-4., junij 2009 cena: 1,67 EUR • Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije zdraviti aBSnersGv® ta ©bntedovaj scčno-žBDrnBh boflezrniö Sladkorna bolezen kot del življenja 10. jubilejni Forum za preventivo srca in žilja Škodljive maščobe v prehrani * , It i > - .. f T i $ / \ m PODARITE Becej) ImeJte RADI SVOJE VSAK DAN Privoščite svojemu srcu vso k don nekaj korakov več, soj z redno hojo krepite srčno mišico. Zdrav življenjski slog in dovofj gibon j o sto ključ do idravego srco. ŽE Z MAJHNO SPREMEMBO LAHKO STOWTE VELIKO UVODNIK 3 ZA SRCE »Kar se Janezek nauči, to Janez zna« Matija Cevc Ko sem imel pred leti prvič predavanje za člane Društva za srce in ožilje, sem bil navdušen in obenem presenečen nad vedoželjnostjo in tudi nad znanjem prisotnih članov. Začutil sem neverjetno energijo in voljo, ki je izžarevala. Takrat sem prvič tudi osebno spoznal, koliko dobrega se da narediti samo s tem, da se ljudi poveže v motivirano skupnost. Ko me je pred dvema mesecema prof. dr. Josip Turk povprašal, ali bi kandidiral za predsednika Društva za srce in ožilje, sem bil izredno počaščen, saj se zavedam, da je to društvo eden od ključnih dejavnikov pri osveščanju slovenskega prebivalstva in ima neprecenljivo vlogo pri dosežkih preventivne dej avnosti v Sloveniji. Gotovo je ravno Društvo bistveno pripomoglo k temu, da se v Sloveniji znižuje smrtnost zaradi bolezni srca in žilja, znižuje se število kadilcev, prebivalci imajo bolj urejen krvni tlak in holesterol, izboljšuje se gibalna kultura. Povabilo za vodenje je bilo torej velika čast, izvolitev pa tudi velika odgovornost, saj je potrebno nadaljevati, po možnosti pa še izboljšati delo mojih predhodnikov. Dela na področju preventive in osveščenosti o srčno-žilnih boleznih ter njihovih usodnih in neusodnih zapletih nikoli ne zmanjka. Prebivalstvo se stara (Slovenija je ena od držav, v kateri število starostnikov najhitreje raste), zato je bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi vse več. Prepričan sem, da je ena najpomembnejših nalog Društva to, da se bo poprečna starost novih bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi zvišala, in da ne bo več bolnikov s srčnim infarktom pri 50-tih letih. Že v dosedanjih letih je Društvo naredilo veliko dobrega na področju preventive srčno-žilnih bolezni in osveščenosti prebivalstva o pomenu zdravega načina življenja. Ne nazadnje kaže pomen društva tudi množičnost, saj je to zagotovo eno od društev z največjim številom članov. Vsak član društva pa je tudi pričevalec, ki s svojim znanjem in zgledom širi osveščenost v svojem okolju. Seveda nas mora skrbeti zlasti za tiste prebivalce Slovenije, ki niso člani Društva in o zdravem načinu življenja še niso slišali dosti oziroma se še ne zavedajo posledic modernega hitrega načina življenja. Tako bo v prihodnje potrebno razširiti dejavnost Društva v tista okolja, v katerih doslej še ni bilo dovolj prisotno. Žal se to kaže pri naši mladini, ki živi izrazito nezdravo. Številne raziskave kažej o, da je med otroki debelost v izrazitem porastu. Sočasno so med njimi razširjene številne razvade, kot so telesna nedejavnost, prekomerno uživanje sladkarij in sladkanih pijač, da o kajenju in alkoholu med mladostniki niti ne govorim. Nezdrave življenske navade iz otroštva in mladosti se prenašajo v odraslo obdobje. »Kar se Janezek nauči, to Janez zna« pravi slovenski pregovor. Poiskati bomo morali načine in veliko pozornost posvetiti tem skupinam. Zgodnja preventiva je najučinkovitejša. Bolezen in zaplete je potrebno preprečiti ali vsaj zavreti v čim zgodnejši fazi, če želimo, da bomo v starosti živeli kakovostno. Če nam bo uspelo v varovanje zdravja usmeriti naše najmlajše, bomo dosegli največjo dolgoročno korist. Znano pa je, da lahko tudi otroci »vzgajajo« starše, če jih bomo npr. v vrtcih in šolah uspeli prepričati v koristi, ki jih prinaša zdrav življenski slog. Da bi dosegli čim večji delež prebivalstva, zlasti otroke in mladostnike, se bo potrebno še tesneje povezati z drugimi civilnimi in javnimi organizacijami, ki imajo iste cilje kot naše Društvo, pa tudi s strokovnjaki različnih področij, ki nam bodo lahko pomagali, da bi bili v prihodnje še uspešnejši pri izvajanju našega temeljnega poslanstva. y Za prožne mišice. 1 Pomanjkanje magnezija in prevlada kalcija lahko povzroči mišične krče. Magnezij omogoča normalno prevajanje impulzov po živčnih vlaknih in uravnava celoten mišični sistem. Dnevni vnos je pogosto premajhen. Potrebe telesa po tem mineralu povečujejo fizični napori, stres in neustrezna prehrana. Zato ob redni športni aktivnosti priporočamo tri do štiri kozarce naravne mineralne vode Donat Mg dnevno. Več informacij in stik z zdravnikom na www.donatmg.net. Mg URAVNAVA CELOTEN ŽIVČNI IN MIŠIČNI SISTEM KER JE V DONATU Mg V VODOTOPNI OBLIKI, GA NAŠE TELO HITRO ABSORBIRA. PRIPOROČAMO: 3 X DNEVNO, PRED JEDJO od 18° do 20° C PIJEMO GA STALNO ALI S KRAJŠIMI PREKINITVAMI. IZKORISTEK MAGNEZIJA JE VEČJI, ČE DONATA Mg NE MEŠAMO S HRANO. Za zdravje! 1-2 dcl Za srce • junij 2009 VSEBINA UVODNIK _ 3 Matija Cevc »Kar se Janezek nauči, to Janez zna« AKTUALNO 6 Franc Zalar Zasedala je skupščina našega društva 7 Aleš Blinc Novi predsednik društva: prim. Matija Cevc, dr. med. 8 Josip Turk 12. slavnostni koncert Melodije za srce NAŠ POGOVOR _ 9 Jasna JukićPetrovčič Sladkorna bolezen kot del življenja - dr. Karin Kanc Hanžel 12 Elizabeta Bobnar Najžer Metabolni sindrom je potrebno zdraviti - Tina Sentočnik, dr. med. ZNANJE ZA SRCE _ 14 BlažMlačak, Nikola Ladika, Franci Borsan Partnerstvo v obvladovanju srčno-žilnih bolezni 16 Josip Turk 10. jubilejni Forum za preventivo srca in žilja SRČIKA . _ 20 Učenci OŠ Ledina Zdravi pod soncem NI GA ČEZ DOBER NASVET 22 Boris Cibic Številne motnje počutja PREDSTAVLJAMO 22 Boris Cibic Ibn Sina - Avicena S SRCEM V KUHINJI _ 24 Barbara Koroušić Seljak, Cirila Ribič Hlastan Škodljive maščobe v prehrani SRCE IN ŠPORT IZLETNIŠKO SRCE _ 28 Jože A. Mihelič Črna prst (1844) in Rodica (1966 m), pot dr. Francija Ambrožiča NOVICE O ZDRAVJU 31 Aleš Blinc Dobre novice Slabe novice DRUŠTVENE NOVICE 32 Društvene novice 39 Napovednik dogodkov KRIŽANKA 42 Marjan Škvorc 26 MilanŽvan Golf - igra za vse generacije Letnik XVIII, številka 3.-4., 5. junij 2009, 1,67 EUR (400 SIT), ISSN 1318-2560 Ustanovitelj in založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja p. p. 4430, Dunajska 65, 1001 Ljubljana, TTR: SI 02970-0012437214, Davčna številka: 87636484, M: http://www.zasrce.si Glavni urednik: Aleš Blinc Namestnik glavnega urednika: Boris Cibic Odgovorna urednica: Elizabeta Bobnar Najžer Področni uredniki: Maruša Pavčič (S srcem v kuhinji), Bernarda Pinter (Srčika), Stanislav Pinter (Izletniško srce), Janez Pustovrh (Srce in šport) Člani uredništva: Josip Turk, Vlado Žlajpah, Nataša Jan Tajnica revije: Sandra Kozjek Naslov uredništva: Za srce, Cigaletova 9, p. p. 4430 1001 Ljubljana • T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Oglasno trženje: Atelier IM, Breg 22, Ljubljana T: 01/24 11 930 • F: 01/24 11 939 Tisk: Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana • T: 01/43 99 840 Računalniška postavitev in priprava za tisk: Camera d. o. o., Knezov štradon 94, Ljubljana T: 01/42 01 200 Vse pravice pridržane Naklada: 8.000 izvodov, tiskano: dan pred izidom V skladu z zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št 89/98 in 4/99) je v ceno revije vključen 8,5 odstotni davek na dodano vrednost (na osnovi 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona na dodano vrednost Ur. l. RS, št. 107/01). Fotografija na naslovnici: Pogled proti Črni prsti (skrajno desno) ob 100-letnici železniške proge Jesenice - Gorica. Foto: Jože A. Mihelič Revijo Za srce sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. »Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.« »Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Dejavnost društva je podprla Mestna občina Ljubljana © Sanolabor KDgre.za,zdm>jtl lek član skupine Sandoz Projekt »Nacionalni projekt Društva za zdravje srca in ožilja za promocijo pravilne in varne uporabe zdravil pri splošni slovenski populaciji« je na podlagi Javnega razpisa (Ur. list RS št. 9 z dne 06022009) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za srce • junij 2009 CONTENTS and SUMMARIES 5 ZA SRCE EDITORIAL _ 3 Matija Cevc »What a child John learns, and adult John uses« The Slovenian Heart Association elected a new president, primarius Matija Cevc, medical doctor, for the period 2009 - 2011. In his first editorial he explains his program. The activities of the SHA are not new to him. He was already an invited lecturer at many activities of the SHA and he is also familiar with its primary mission: preventive activities for battling the cardiovascular diseases. He plans to strengthen the approach toward youngsters and children. He is convinced that it is of the utmost importance to battle the growing risk factors such as obesity, overweight and lack of physical activities. Unhealthy habits from childhood are transferred into adulthood. We will have to focus on these groups and find a way to pay them special attention. Early prevention is the most efficient. Diseases and complications must be prevented or at least slowed down at an early stage if we wish to live a quality life in our senior years. If we can steer our youngsters on a path of healthy life, that will serve us very well in the long run. It is also well known that children can "educate" their parents if they are well informed of health issues and the benefits of a healthy lifestyle by their schools. ACTUALITIES _ 6 Franc Zalar From the meeting of our assembly On the April 15th 2009 the Slovenian Heart Association held its regular annual meeting of its assembly. According to rules and regulations the assembly is the highest ranking body of the SHA. The most important task this year was the election of a new president. 7 Aleš Blinc The new president of the association: prim. Matija Cevc, M. D. The Slovenian Heart Association elected a new president, the well known and respected Slovenian doctor prim. Matija Cevc, M. D. specialist of internal medicine. For a number of years now he has been a prominent expert in the fields of fat digestion disorders, atherosclerosis and cardiovascular diseases. He is the head of patients ward at the Clinical department for cardiovascular diseases at the University Medical Center of Ljubljana, where he co creates the doctrine of modern treatment of hyper lipids and atherosclerosis diseases. Even as a student he was involved in publication. He was the editor of the student publication, Medicinski razgledi from 1974 to 1978, and was later a member of the editorial team of the central Slovenian medicinal magazine, the Zdravniški vestnik and assumed the position of managing editor in 2003. Aside from professional work, prim. Cevc engages in a number of other organizations. He has been the secretary general of the Slovenian Medical Society from 1994. His colleagues know him as a friendly person who takes on problems with a mix of analytical mind, optimism and endless energy and is very successful in solving them. He has an unmistakable sense of humor preferring to make a joke on his account than that of his friends or colleagues. To work in a team led by him is always fun and productive, no matter how difficult the tasks are. We are very grateful to prim. Cevc for responding favorably to the invitation of Josip Turk, PhD, co founder and honorary president of the Slovenian Heart Association and decided to run for president. We wish our new president prim. Cevc and our new managing director Mr. Franc Zalar the best of luck. 8 Josip Turk The 12th concert Melodies for the heart One of the fund raising events of the SHA is a yearly opera concert Melodies for the heart. Each year around 1600 supporters enjoy listening to the most famous arias from known operas. INTERWIEW _ 9 Jasna JukićPetrovčič Diabetes as a part of life - an interview with Karin Kanc Hanžel, PhD, specialist in diabetes In Slovenia there are not many private practitioners of internal medicine. One of them is Karin Kanc Hanžel, who works with diabetes patients. 12 Elizabeta Bobnar Najžer Metabolic syndrome needs to be treated - an interview with Tina Sentočnik Metabolic syndrome only became known and named as a disease in recent years. Tina Sentočnik, specialist in internal medicine explains her approach to the treatment of the metabolic syndrome in her private practice. KNOWLEDGE FOR THE HEART _ 14 BlažMlačak, Nikola Ladika, FranciBorsan Partnership in battling cardiovascular diseases A branch of the SHA for regions Dolenjska and Bela Krajina performed a survey to define the expectations of its members. 34 % of answers showed that members wish more guided walks, 27 % of people would like to have more health promotion counsel and 18 % of population emphasizes the importance of socio-economic politics that would enable better selection of healthy food. 16 Josip Turk 10. Jubilee Forum for cardiovascular prevention ROSEBUD _ 20 Pupils from the Ledina primary school Healthy under the sun To sun-bathe or not to sun-bathe - primary school pupils share their thoughts on the dangers of ultra violet sun rays. THERE IS NOTHING BETTER THAN GOOD ADVICE _ 22 Boris Cibic Numerous health obstructions PRESENTING _ 22 Boris Cibic Ibn Sina - Avicenna Ibn Sina is well known with his Latin name Avicenna. He was a doctor, philosopher, investigator, scientist, statesmen and one of the great men in the history of medicine. IN THE KITCHEN, WITH YOUR HEART _ 24 Barbara KoroušićSeljak, Cirila RibičHlastan Harmful fat in nutrition THE HEART AND SPORTS _ 26 MilanŽvan Golf - a game for all generations THE EXCURSION HEART 28 Jože A. Mihelič Hills Črna prst (1844) and Rodica (1966 m) NEWS 31 Aleš Blinc Good news - Bad news 32 News 39 Calendar of events 42 Marjan Škvorc Crossword Spoštovani članice in člani, bralke in bralci. Revijo Za srce št. 2 ste zaradi tehničnih razlogov prejeli precej kasneje kot običajno. Za vse morebitne nevšečnosti, predvsem pri datumih za križanko, se vam vljudno opravičujemo in vas prosimo za razumevanje. SODELOVALI SO prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik revije Za srce; Elizabeta Bobnar Najžer, prof. slov. in ruš.; odgovorna urednica revije Za srce; Franci Borsan, univ. dipl. oec., predsednik podružnice Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije za Dolenjsko in Belo Krajino; prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; prim. Boris Cibic, dr. med., namestnik glavnega urednika; Milan Golob, Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje; Majda Herlič, Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje; Jasna Jukić Petrovčič, prof. zdr. vzg., posvetovalnica Za srce; dr. Barbara Koroušić Seljak, univ. dipl. inž., Institut Jožef Stefan, Ljubljana; Jože A. Mihelič, prof. športne vzgoje, Javni zavod Triglavski narodni park, Bled, vodja službe za izo- braževanje in naravovarstveno vzgojo; prof. dr. Blaž Mlačak, predsednik nadzornega odbora Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; Brin Najžer, podružnica Ljubljana; Ladika Nikola, univ. dipl. oec., predsednik društva upokojencev občine Metlika; Bernarda Pinter, prof., OŠ Mengeš; dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živil. tehnol.; CINDI Slovenija; Friderik Rusjan, predsednik podružnice za severno Primorsko; Ljubislava Škibin, dr. med. spec. predsednica podružnice Kras; prof. dr .Josip Turk, častni predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; Učenci OŠ Ledina, Franc Zalar, direktor Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; Majda Zanoškar, predsednica podružnice za Koroško; prof. dr. Milan Žvan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Za srce • junij 2009 6 ZA SRCE AKTUALNO Zasedala je skupščina našega društva Franc Zalar Sredi aprila (točneje 15. aprila 2009) se je v Ljubljani sestala na svoji letošnji redni seji skupščina Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Skupščina je po statutu najvišji organ društva in zato tudi sprejema najpomembnejše dokumente, voli organe in odloča o vseh, za društvo pomembnih zadevah. Sestavljajo jo delegatke in delegati, izvoljeni na občnih zborih podružnic. Skupščina našega društva se že tradicionalno sestaja v prostorih Krke v Ljubljani. Prva in najpomembnejša naloga redne skupščine je ocena dela društva in njegovih organov v preteklem letu ter sprejem poročil. Društvo je v letu 2008 sicer preživljalo razmeroma težke čase, vendar je po oceni skupščine uspešno opravilo večino zastavljenih nalog. Omenimo samo skoraj 50.000 izvedenih preventivnih meritev, številne prireditve ob svetovnem dnevu srca v Ljubljani in po podružnicah, redna predavanja, izdajanje revije Za srce, tradicionalni koncert Melodije za srce, številne rekreacijske dejavnosti, množico obiskov v posvetovalnicah, nasveti strokovnjaka po telefonu in v elektronski obliki itd. Vseh dejavnosti preprosto ni mogoče navesti v kratkem zapisu, o večini pa smo tekoče pisali tudi v naši reviji. Društvo je sodelovalo z vladnimi in nevladnimi organizacijami, številnimi posamezniki doma in v tujini ter ostalo zvesto svoji osnovni preventivni usmeritvi. Ob koncu leta je bilo v društvo vključenih dobrih 6.600 članic in članov. Članstvo predstavlja veliko moč in je osnova za širitev zavedanja pomena obvladovanja dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja med vso slovensko populacijo. Društvo je v zaostrenih pogojih gospodarjenja leto 2008 zaključilo z manjšo izgubo (7.500 €), ki jo je po sklepu skupščine pokrilo iz pozitivnega rezultata preteklih let. Skupščina je s sprejemom poročila o delu v letu 2008, finančnega poročila in poročila nadzornega odbora dala pozitivno oceno dela organov in društva kot celote. Ob tem pa je bilo podanih tudi več priporočil za izboljšanje dela v bodoče. V nadaljevanju je bil sprejet še novi statut društva kot temeljni akt v skladu z zakonom. Letošnje zasedanje je opravilo tudi izjemno pomembno delo, izvolilo je novega predsednika društva, prim. Matijo Cevca, dr. med., ki bo opravljal najvišjo funkcijo v društvu do izteka mandata, torej naslednja tri leta. Po lanskem odstopu tedanje predsednice so s tem izpolnjeni osnovni pogoji za normalno delo društva. Prisotne je pozdravil tudi primarij Bombek, predsednik društva za Maribor in Podravje.Tako smo tudi na simbolni ravni potrdili dobro sodelovanje med društvoma. ¥ Prim. Boris Cibic, dr. med. Prim. Matija Cevc, dr. med. Franc Zalar Za srce • junij 2009 prof. dr. Blaž Mačak, dr. med. prof. dr. Josip Turk, dr. med. AKTUALNO 7 ZA SRCE Novi predsednik društva: prim. Matija Cevc, dr. med. Novi predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je postal ugledni slovenski zdravnik, primarij Matija Cevc, dr. med., specialist interne medicine, ki se že vrsto let poglobljeno ukvarja z motnjami presnove maščob, aterosklerozo in boleznimi srca in žilja. Primarij Cevc je vodja bolniškega oddelka na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana, kjer soustvarja strokovno doktrino sodobnega zdravljenja hiper-lipidemij in aterosklerotičnih bolezni. Že kot študent medicine se je ukvarjal s strokovno publicistiko in je bil v letih od 1974 do 1978 urednik Medicinskih razgledov, kasneje pa član uredništva osrednje slovenske medicinske revije Zdravniški vestnik, katerega odgovorni urednik je že od leta 2003. Ob strokovnem delu prim. Cevc najde čas tudi za organizacijsko delo, tako da je že od leta 1994 generalni sekretar Slovenskega zdravniškega društva, od leta 1991 predsednik Sindikata UKC Ljubljana, od leta 2000 predsednik Sindikatov v zdravstvu konfederacije PERGAM in od leta 2005 Prim. Matija Cevc, dr. med. predsednik Zveze sindikatov javnega sektorja konfederacije PERGAM. Sodelavci poznamo Matijo Cevca kot toplega človeka, ki se z analitično ostrino duha, optimizmom in neizčrpno energijo loteva še tako zapletenih problemov in jih praviloma tudi uspešno razreši. Nikoli ga ne zapusti njegov pronicljivi smisel za humor, vendar se raje pošali na svoj račun kot na račun sodelavcev. Delati v ekipi, katere član ali vodja je prim. Matija Cevc, je vselej prijetno, pa če so naloge še tako zahtevne. Veseli smo, da se je prim. Cevc odzval vabilu prof. dr. Josipa Turka, ustanovitelja in častnega predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, in je z inovativnim programom kandidiral za novega predsednika društva. Novemu predsedniku, prim. Matiji Cevcu, in novemu direktorju društva, g. Francu Zalarju, želimo pri krmarjenju društva ravno prav močnega vetra in čim manj viharjev in čeri na poti, ki sta si jo začrtala. y Aleš Blinc 8 ZA SRCE AKTUALNO 12. slavnostni koncert Melodije za srce Telesne in duhovne vzpodbude z roko v roki Josip Turk Glavni cilji delovanja našega Društva so znani in uveljavljeni skozi naše 18-letno delovanje. Neprestano poudarjamo vse, kar varuje zdravje, in opozarjamo pred dejavniki, ki zdravju škodujejo. Nenehno poudarjamo škodljive strani kajenja, preobilne prehrane, pretirane telesne teže, pomanjkanja telesnega gibanja. Vabimo k uporabi živil, ki znižujejo maščobe in sladkor v krvi, h kontroli krvnega tlaka, izogibanju stresom in še in še. Z neprestanim opominjanjem postajamo včasih zoprni, že samim sebi odveč. Ker se tega zavedamo, skušamo ubirati tudi drugačne korake. Organiziramo prireditve s hojo, kolesarjenjem, utiramo srčne poti v Ljubljani in po naših podružnicah. Človek ni le fizično, ampak tudi duhovno bitje. Za svojo duhovnost potrebuje vzpodbude. Med njimi je pomembna kultura, njeno spremljanje in doživljanje. Eden njenih pomembnih stebrov je glasba, spremljanje opernih del, koncertov. Koncerti in prireditve nas združujejo, da v skupnem uživanju krepimo zavest pripadnosti, ki jo združuje Društvo. Srečujemo se tudi na organiziranih rekreativnih prireditvah: na ljubljanski kolesarsko-pohodniški akciji, na novomeških pohodih po Štukljevi in Andrijaničevi poti, na pohodih po Koroškem, na srčnih poteh v Celju in drugje. Brez teh skupnih prireditev naša pripadnost skupni ideji ne bi bila tako trdna. Oktobra 1995 je Društvo v prostorih muzeja novejše zgodovine v Ljubljaniorganiziralo razstavoVse osrcu. Z razstavoje Društvo doseglo izjemno promocijo v našem širšem prostoru, s katero nas je kot nevladno organizacijo vzela za sodelavca tudi Vlada RS. Spoznali smo, da naše delo lahko podpirajo tudi vsakoletni koncerti v veliki Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu. Iz srca se zahvaljujemovsem,kinam žedolga l eta stojijo obrt rani. Posebna zahvala velja Cankarjevemu domu ter mariborski in Dronnootni koncert Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ob Svetovnem dnevu zdravja ljubljanski operi, ki sta nam s svojima orkestroma, mednarodno uveljavljenimi solisti in zboroma v številnih nastopih pričarali prečudovito harmonijo zvokov. Vsako leto drugače a vendar enako: iz srca za srce. Melodije za srce 2009 Letošnji koncert je potekal ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila 2009. Enako kot lani, so bili tudi letos z nami solisti, zbor in orkester SNG Opere baleta Ljubljana pod dirigentsko palico maestra Lorisa Voltolinija. Sodelovali so solisti Dejan Vrbančič, Elena Dobravec, Slavko Savinšek, Galja Gorčeva, imeniten je bil operni zbor pod vodstvom Martine Batič. Izvajali so dela Rossinija, Verdija, Čajkovskega, Borodina, Mozarta, Mascagnija, Bellinija, Donizettija, Saint-Sa-ensa in Bizeta. Z razumevanjem do polnosti našega zadovoljstva so na koncu dodali še skladbo zbor Izraelcev iz Verdijeve opere Nabucco. Naša skromna oddolžitev je bila v burnem aplavzu za vsako stvaritev. Resnično moramo biti hvaležni, da si tako ugledni izvajalci, kot smo jih imeli čast poslušati tistega torka, 7. aprila, vzamejo čas in voljo ter s tem priznajo svoje razumevanje za naš obstoj. Izvedena prireditev je pomembna vzpodbuda za našo nadaljnjo pot. Razkošni predprostor v Cankarjevem domu so tudi tokrat zasedli naši zvesti spremljevalci: Zdravilišče Radenci, Diafit, Unilever, Mlekarna Celeia, Ljubljanske mlekarne, Perutnina Ptuj, Košaki in Gea z izdelki, ki po naših ocenah varujejo zdravje. S svojimi izdelki sta se predstavili farmacevtski firmi Krka, ki je bila veliki pokrovUeljprireditve, in farmacevtska firma MSD, pokrovitelj. Hvala tudi njima! ¥ Melodije za srce 7. aprila 2009 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Za srce »junij 2ÖÖ9 POGOVOR 9 ZA SRCE Sladkorna bolezen kot del življenja - dr. Karin Kanc Hanžel Jasna Jukić Petrovčič _ Ste prva internistka-diabetologinja v Ljubljani z zasebno ambulanto s koncesijo za obravnavanje sladkorne bolezni. Prosim, če lahko opišete svojo strokovno pot. Prvi začetki mojega strokovnega dela segajo v leto 1988, ko sem kot specializantka interne medicine in mlada raziskovalka s področja sladkorne bolezni pričela z delom na Kliniki za endo-krinologijo in bolezni presnove. Hkrati sem pričela delati tudi v ambulanti diabetološkega dispanzerja v Ljubljani. Leta 1993 sem opravila magisterij, leta 1997 specialistični izpit iz interne medicine in leta 1998 doktorat na temo insulinske črpalke in nočne hipoglikemije. V letih 1994 in 1995 sem opravljala raziskovalno delo na Free University Amsterdam na Nizozemskem. Nato sem se zaposlila kot znanstvena sodelavka in ekspert za klinične študije s področja diabetesa v farmacevtskem podjetju NovoNordisk, sprva v Sloveniji, nato pa sem odšla v centralo podjetja v Kopenhagen, Danska. Tam sem bila odgovorna za raziskave s področja novih insulinov za ves svet. Hkrati sem vseskozi enkrat tedensko delala tudi v Sloveniji v ambulanti za žilne bolezni na Polikliniki v Ljubljani. Sem so večinoma prihajali ljudje s sladkorno boleznijo in problemi prekrvitve nog. Glede na visoko strokovno karierno pot me zanima, kdaj in zakaj ste se odločili za zasebno delo z diabetiki? Od kod zanimivo ime vaše ambulante jazindiabetes? 1. decembra 2007 sem odprla prvo zasebno ambulanto s koncesijo za diabetike v Ljubljani. Obstajajo tudi ambulante na Ptuju, v Mariboru, Domžalah, Tolminu, Škofji Loki. Odločitev za tovrstno delo je temeljila na veliki ljubezni do dela, do tega, da se ljudem posvetiš, saj izjemno cenim neposreden stik z ljudmi. Sladkorna bolezen je takšna bolezen, ki poseže v človekovo bit, v njegove navade, ki so nastajale od otroštva dalje. Umetnost je te navade spremeniti! V moji ambulanti jazin-diabetes je človek s sladkorno boleznijo na prvem mestu, je v centru obravnave, vsega dogajanja, sodelovanja. Od tod tudi Dr. Karin Kanc, dr. med. Foto Irena Hartman ime ambulante, saj človek s sladkorno boleznijo dejavno sodeluje pri obvladovanju svoje bolezni. Kdo vse prihaja v vašo ambulanto? Samo ljudje, zdravljeni z insulinom, ali tudi tisti, ki se zdravijo z zdravili oz. z zdravo hrano? Ljudje vseh starosti, otroci, nosečnice? Koncesijo imam podeljeno za odrasle z vsemi oblikami sladkorne bolezni in terapije. K meni lahko bolniki pridejo z napotnico, ki jim jo izda splošni zdravnik, čakalna doba na prvi pregled je približno mesec in pol. Lahko pa pridejo tudi kot samoplačniki. Otrok s sladkorno boleznijo ne obravnavam. Seveda pa lahko k meni na posvet pridejo starši teh otrok in tudi nosečnice z ugotovljenim nosečniškim diabetesom. Torej, če povzamem: ukvarjamo se z ljudmi, ki imajo diabetes tipa I., diabetes tipa II., težko vodljiv diabetes, težave s hipoglikemijo, moteno toleranco za glukozo, mejno bazalno glikemijo, sekundarni diabetes, npr. po vnetju trebušne slinavke. Prav tako lahko v ambulanto pridejo ljudje, ki želijo shujšati, tisti, ki jih skrbi, da so v rizični skupini za razvoj diabetesa - npr. da imajo pojavnost diabetesa v družini, in tudi tisti, ki želijo zdravo živeti in potrebujejo zgolj vzpodbudo. Ljudje, ki zbolijo za sladkorno boleznijo, imajo pogosto občutke krivde, da so sami krivi za svojo bolezen. Vam vaši pacienti zaupajo svoje občutke? Tako je. Vsakega človeka, ki mu diagnosticirajo sladkorno bolezen, ta realnost na začetku potre in spopada se z velikimi občutki krivde. Ko tak človek pride k meni, ga najprej skušam razbremeniti teh občutkov krivde za nastanek sladkorne bolezni, saj le tako lahko pozitivno sodeluje v procesu urejanja sladkorne bolezni. Izogibam se besedi diabetik, saj ta beseda označi človeka zgolj kot človeka, ki ima sladkorno bolezen. Človek s sladkorno boleznijo pa je mnogo več kot le njegova bolezen. Človeka s sladkorno boleznijo gledam skozi drugačno prizmo, res Za srce • junij 2009 10 ZA SRCE POGOVOR se trudim vsakemu človeku individualno posvetiti in skušam zmanjšati strah pred to boleznijo. Veliko delam na motivaciji, kar je povezano s pogostimi obiski. Bolniki sami povedo, koliko mojega vodenja želijo. Nudim jim tudi dodatno možnost pogovora s farmacevtom. V svojem pristopu obravnave človeka s sladkorno boleznijo uporabljam ob visokih strokovnih medicinskih merilih za zdravljenje te bolezni tudi veliko humorja, saj se mi zdi, da se vsi premalo smejemo in veselimo življenja! Kako določate krvni sladkor - kapilarno ali vensko, pošljete kri v laboratorij? Izvajate tudi pregled urina? Krvni sladkor določamo kapilarno, rezultat pacient izve v nekaj sekundah. Kapilarno določamo tudi HbAtc na aparatu, ki je najvišjega standarda izven profesionalnega laboratorija. Ob venskem odvzemu pošljemo kri v pregled v profesionalni laboratorij. V naši ambulanti opravimo tudi OGTT - oralni glukozni tolerančni test, pri katerem bolnik popije vodo, sladkano z glukozo, in tako glede na meritev glukoze na tešče ter po dveh urah določimo, če gre za sladkorno bolezen ali ne. S takšnim načinom dela opravimo vse potrebno na licu mesta brez nepotrebnih poti in čakanj. V urinu poleg glukoze določamo še razmerje med albumini in krea-tininom, kar omogoča odkrivanje ljudi z zgodnjo motnjo v delovanju ledvic oz. govori za prizadetost žilja. Kako poteka obravnava bolnikov v vaši ambulanti? V naši ambulanti uporabljamo nove prijeme v obravnavi bolnikov. Najprej se z bolnikom veliko in sproščeno pogovarjamo, predstavimo mu sladkorno bolezen v teoriji, saj je njegovo znanje zelo pomembno. Pri uvajanju insulina tudi simuliramo pacientov dan, ko si prvič da insulin, pri nas pozajtrkuje, si meri in zapiše vrednosti glukoze ter razmišlja in sprašuje o sladkorni bolezni in se o njej pogovarja s kolegi. Nato skupaj ponovimo teorijo in prakso. Delamo individualno ali v skupinah, odvisno od vsakega posameznega človeka, njegovega predhodnega znanja, njegovega značaja, starosti. Pri svojem delu uporabljam prijeme za zmanjševanje strahu pred injekcijami - pred vsakodnevnim zbadanjem z lancetami oz. penom in pred samim insulinom. Ljudem, ki se težko odločijo za prehod na insulinske injekcije razložim, da je insulin najbolj naravno zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni. Tablete so izhod v sili, ki ni končna varianta zdravljenja. Opažam pa, da imamo zdravstveni delavci sami v sebi prepreke za uvedbo insulina. Sama pri sebi sem odstranila te prepreke in se hitro odločim za insulin - temu pravim »skok na insulin«. Uvedla sem tudi intenzivne vikend tečaje funkcionalne insulinske terapije (s kratico FIT) za mlade ljudi s sladkorno boleznijo tipa I. in, kar je novost v Sloveniji, tudi za starejše bolnike, ki imajo sladkorno bolezen tipa II., zdravljeno z insulinom, po metodi prof. K. Howorke z Dunaja, Joslin klinike iz ZDA in UKC v Ljubljani. Kje vidite dodatne načine, da bi se v celotni populaciji zmanjšal strah pred to boleznijo, zlasti pred injekcijami? Pomembno je, da ima bolnik voljo za pogovor. V tujini je izjemno popularno vzajemno izobraževanje bolnikov z enako boleznijo. Tako izobraževanje izvajamo tudi v naši ambulanti in smo s tem prav prvi v Sloveniji - pri FIT in pri uvajanju insulina. Nujno potrebno bi bilo na državni ravni uporabiti moč ljudi s sladkorno boleznijo. Ljudje s sladkorno boleznijo naj bodo ambasadorji, čim več naj govorijo o bolezni, občutkih, izkušnjah. Res je, da zdravnik obvlada teorijo, ki je napisana v knjigah, a kljub temu je to le teorija. Bolniku povem, da se zdravnik uči od njega, kajti on je tisti, ki se uči iz izkušenj, on je tisti, ki doživi občutke ob sami bolezni. Vsakemu človeku s sladkorno boleznijo, ki pride k meni povem, da če potrebuje nekoga, ki bo nad njim in njegovim ravnanjem vihtel bič, to nisem jaz. Izjemnega pomena je samokontrola in sa-movodenje bolezni. Tudi lastne izkušnje, kot sem že omenila, so neprecenljive, saj bolnik ugotovi, kaj se pri njem izkaže za dobro in učinkovito in kaj ne. Bolniku dam moč v roke, zdravnik je kot trener. Naj poudarim, da so vse oblike sladkorne bolezni resne, ne glede na to, ali je bolnik na zdravi hrani, na tabletah ali na insulinu. Dejstva kažejo, da na enega ugotovljenega človeka s sladkorno boleznijo pridejo kar trije ljudje z neugotovljeno sladkorno boleznijo. Vemo, da imajo ljudje s sladkorno boleznijo velikokrat težave z nogami. Se v vaši ambulanti ukvarjate tudi z diabetično nogo? Da. Enkrat letno opravimo presejalni pregled nog po shemi, vsakega pacienta pa vprašamo, če je »kaj na nogah«. Če bolnik pove, da je opazil kakršnokoli spremembo, se mora takoj sezuti, da osebno pogledam, kaj je. Izvajam tudi dopplerski pregled prekrvitve nog, kjer ugotavljam, ali gre za motnjo v arterijski prekrvitvi ali pa so morda težave povezane z diabetično nevropatijo (občutljivost na dotik, na bolečino in prisotnost oz. odsotnost refleksov). Približno 25 % bolnikov s sladkorno boleznijo se vsaj enkrat v življenju sooči s tem problemom, ki v končni fazi lahko vodi do izgube dela spodnje okončine in invalidnosti. Tudi zaradi nevropatije lahko pride do poškodb kože in drugih mehkih tkiv s posledično okužbo, kar sčasoma vodi v pojav diabetične noge. Glede na stopnjo motnje po dopplerskem pregledu napotim bolnika na Klinični oddelek za žilne bolezni. Če ima bolnik rano, Pri delu uporabljam tudi veliko humorja, saj se mi zdi, da se vsi premalo smejemo in veselimo življenja. Foto Miha Kos. Za srce • junij 2009 POGOVOR 11 ZA SRCE ga napotim v ambulanto za diabetično stopalo na Polikliniki v Ljubljani oz. h kirurgu na oddelek splošne kirurgije. Kaj bi povedali našim bralcem v zaključek najinega pogovora? Božo Kos, znani ilustrator, ki združuje duhovitost in talent, je za našo ambulanto prispeval čudovite ilustracije. Prosila sem ga, naj nariše, kako si on predstavlja sladkorno bolezen in spopadanje z njo. Trenutek, ko posameznik spozna, da ima sladkorno bolezen, je narisal sladkorno bolezen kot neukrotljivo pošast, mnogo večjo od človeka, ki ga močno straši in bega. Nato z ustreznim pristopom to pošast ukrotimo in zmanjšamo, z zadostnim znanjem in samokontrolo pa jo udomačimo v milega malega psička, ki ga človek s sladkorno boleznijo vodi na povodcu in ga obvladuje v vseh pogledih ter se z njim sprehaja, giblje...Pomembno je, da človek s sladkorno boleznijo vključi to bolezen v svoje življenje, da z njo živi in ne, da ga sladkorna bolezen zasužnji. Hvala za prijeten pogovor in veliko uspeha ter osebnega zadovoljstva pri vašem delu vam želim! Hvala tudi vam. ¥ Vse oblike sladkorne bolezni so resne, ne glede na to, ali je človek na zdravi hrani, na tabletah ali na insulinu. Foto Miha Kos. Prostovoljci -vabljeni v srčno družbo Društvo za zdravje srca in ožilja vabi k sodelovanju prostovoljke in prostovoljce za delo na terenu (meritve krvi, krvnega tlaka, podajanje informacij o delu društva, pridobivanje novih članov. Vključite se v družbo srčnih, spoznajte nove prijatelje in jih povabite, naj se nam pridružijo! Dodatne informacije: 01/234 75 55, E: drustvo.zasrce@siol.net, drustvo-zasrce@ siol.net mm Vabljeni v prostore Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije v Ljubljani na Cigaletovi 9. Uradne ure so vsak ponedeljek od 10. do 13. ure in petek od 8. do 12. ure. T: 01/234 75 50, 01/234 75 55, Faks: 01/234 75 54 E: drustvo.zasrce@siol.net drustvo-zasrce@siol.net Za srce • junij 2009 12 ZA SRCE POGOVOR Debelost in metabolni sindrom - potrebno ju je zdraviti Pogovor z internistko Tino Sentočnik Elizabeta Bobnar Najžer _ Tina Sentočnik, dr. med., specialistka interne medicine, se kot strokovnjakinja posveča zdravljenju vedno bolj razširjene bolezni - debelosti. O debelosti se v zadnjem času vedno več govori tudi kot o bolezni. Slišimo, da obstaja več vrst debelosti. Katere vrste debelosti so najbolj nevarne oziroma najbolj pogoste in kako jih prepoznamo? Poznamo dve obliki debelosti, t.i. gluteofemoralno, pri kateri se maščoba nabira na spodnjem delu telesa (na zadnjici, bokih in stegnih) in centralno ali trebušno debelost s povečanim volumnom maščevja v predelu trebuha. Pri prvi so pogoste spremljajoče komplikacije obraba sklepov spodnjih okončin in hrbtenice ter hormonske motnje, pri drugi pa presnovne bolezni, od katerih je najpogostejša sladkorna bolezen tipa 2. Zakaj smo na trebušno debelost v zadnjih desetih oziroma petnajstih letih bolj pozorni? Pravzaprav je opozorila na debelost kot problem povečana pogostnost sladkorne bolezni tipa 2 v razvitem svetu. Podrobnejše epidemiološke študije so namreč pokazale, da ima 90 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 povečano telesno težo, debelost pa je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek te oblike sladkorne bolezni. Bolj so ogroženi bolniki, ki imajo trebušno obliko debelosti, ki jo ugotovimo z merjenjem obsega pasu 2 - 3 cm nad popkom: normalni obseg za ženske v Evropi je do 80 cm (v ZDA do 88 cm), za evropske moške pa do 94 cm (v ZDA do 102 cm). Če je obseg pasu večji, gre za zamaščenost centralnega dela telesa, ki jo včasih vidimo tudi pri ljudeh z normalno telesno težo. Ta oblika zamaščenosti je v tesni povezavi s t.i. insulinsko rezisten-co, odpornostjo celic (predvsem Tina Sentočnik, dr. med. mišičnih in maščobnih) na delovanje insulina, ta pa z nastankom sladkorne bolezni tipa 2. Od kdaj govorimo o metabolnem sindromu? Metabolni sindrom je novo poimenovanje za staro bolezen, ki je imela v preteklosti najrazličnejša imena, eno najbolj znanih je sindrom X. Leta 2005 je Mednarodno združenje za diabetes (International Diabetes Federation - IDF) predlagalo diagnostične kriterije za metabolni sindrom, ki jih uporabljamo v Evropi (in tudi v Sloveniji), v ZDA pa uporabljajo t.i. ATP III diagnostične kriterije. Osnovna motnja pri metabolnem sindromu je prav tako insu-linska rezistenca. Obvezen diagnostični kriterij je povečan obseg pasu, preostali kriteriji pa so še: povečana količina trigliceridov v serumu, pomembno znižana vrednost varovalnega holesterola HDL, povečana količina sladkorja v krvi na tešče in zvišan krvni tlak nad 130/85mm Hg. Za metabolni sindrom gre, ko sta ob povečanem obsegu pasu prisotna vsaj še dva od naštetih kriterijev. Bolniki z metabolnim sindromom so bolj ogroženi za srčno-žilne bolezni (pogosteje imajo zvišan krvni tlak, aterosklerozo venčnih arterij in srčni infarkt ter aterosklerozo ožilja na vratu in v možganih s posledično možgansko kapjo). Ali lahko tudi sami ocenimo, kdaj smo se od »kozmetične« preselili na »bolezensko« povečano težo? Seveda. Ob telesni teži je pomemben za diagnozo povečane teže indeks telesne mase ITM (telesna teža v kg/telesno višino na kvadrat). Povečano težo imajo vsi z ITM nad 25, debelost pa vsi z ITM nad 30. Obolevnost za spremljajočimi boleznimi debelosti se z eksponenčno hitrostjo veča pri ITM nad 27, pri bolnikih z ITM nad 40 (t.i. ekstremna debelost) pa Za srce • junij 2009 POGOVOR 13 ZA SRCE je pričakovana življenjska doba zmanjšana kar za 30 %! Najbolj so ogroženi bolniki z ITM nad 40, ki imajo trebušno obliko debelosti, torej povečan obseg pasu. Ali je debelost le telesna bolezen? V telesnem smislu velja, da je debelost kronična večvzročna bolezen, za katero je značilna povečana količina maščobe v telesu. Vzrok za povečano količino maščobe v telesu je t.i. dolgotrajna pozitivna kalorična bilanca - presežek vnosa kalorij nad njihovo porabo. Debelost zato ne nastane čez noč. Vzrok za pozitivno kalorično bilanco je lahko povečan vnos hrane ali zmanjšana poraba kalorij zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti. Oboje je posledica načina življenja v višje razvitih družbah, ki promovirajo potrošniški, nedejaven življenjski slog. 50 % odraslih in od 17do 20 % mladostnikov in otrok v razvitem svetu ima povečano telesno težo, pogostnost debelosti pa še narašča. Epidemija debelosti se je postopoma pojavila po letu 1985. Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija zaradi številčnosti pripoznala debelost kot samostojno bolezen (ne več le kot dejavnik tveganja) in jo opredelila kot javnozdravstveni problem. Od takrat stroka išče učinkovite strategije za njeno zdravljenje, veliko raziskav pa je usmerjenih tudi v patofiziološke posledice in spremljajoče bolezni debelosti. Čudežnega zdravila zanjo ni, najustreznejši pristop v zdravljenju je redukcija teže s pomočjo ustrezne dolgoročne diete, povečane telesne dejavnosti in psihološke podpore. Zdravniki, ki se ukvarjamo z zdravljenjem debelosti, vemo, kako težko je ozdravljiva in koliko bolnikov se po uspešni začetni fazi zdravljenja ponovno zredi. Prav to dejstvo nas navaja k zaključku, da pravzaprav ne gre le za telesno bolezen, ampak za bolezen, ki se kaže na telesu, vzroke pa ima v človeški psihi. Če je debelost bolezen, kako poteka zdravljenje? Po veljavni doktrini poteka zdravljenje debelosti po piramidnem sistemu. Osnova je t. i. bazalno zdravljenje, ki zajema dietoterapijo ter aktivacijsko in psihološko terapijo. Bolnikom, ki s pomočjo bazalnega zdravljenja ne uspejo znižati telesne teže, imajo ITM nad 30 in pridružene komplikacije debelosti ter nimajo kontraindikacij, zdravnik lahko predpiše zdravila za zdravljenje debelosti (v Sloveniji imamo dve vrsti zdravil, ena zmanjšajo vsrkanje maščob iz prebavil, druga delujejo na centre za apetit v možganih). Najtežji bolniki, z ITM nad 40, ki so življenjsko ogroženi in so neodzivni na bazalno in medikamentozno zdravljenje, so kandidati za najzahtevnejše, bariatrično kirurško zdravljenje z različnimi, tudi zelo radikalnimi posegi na prebavnem traktu. To zdravljenje je uspešno, a ima številne komplikacije in visoko smrtnost; življenje po tovrstnih operacijah ni enostavno, saj imajo bolniki trajne posledice in spremenjeno prebavljanje hrane in izločanje blata. Zdravljenje debelosti je zaradi razširjenosti bolezni in stereotipov, da je lepo le, kar je vitko, zanimivo tudi s tržnega zornega kota. Pravzaprav so bili komercialni programi v nekem pogledu pred medicino. Vendar se ti ukvarjajo le s simptomom bolezni, torej s povečano težo, in le s kratkoročnimi postopki (najpogosteje pred kopalno sezono). Tak pristop ima za posledico številne ponavljajoče se kratkotrajne postopke zniževanja teže. Ker ne gre za odpravo vzroka, teža ponovno poraste, bolnik pa postaja vse rezistentnejši na ponavljajoče se diete. Takega bolnika težko zdravimo tudi v ustrezno strokovno podprtih programih. Danes vemo, da je uspeh zdravljenja zagotovljen le, če je pristop celosten in bolnik za zdravljenje in potrebno spremembo v načinu življenja motiviran. Bolniki najpogosteje poiščejo strokovno pomoč takrat, ko jih napoti bodisi splošni zdravnik bodisi specialist, ki se ukvarja z zdravljenjem spremljajočih bolezni debelosti: hiper-tenzije, ortopedskih, ginekoloških težav, itd. Pogosto poskušajo pacienti pred odločitvijo za zdravljenje shujšati sami, saj tako med laiki kot tudi med zdravniki še vedno velja prepričanje, da je za redukcijo teže dovolj »manj žreti«. Če je pacient motiviran in ustrezno strokovno voden, lahko težo izgubi varno in znižano težo tudi dolgoročno ohrani. A to zahteva spremembo močno utrjenih življenjskih navad za vedno. Brez psihološke podpore je to nemogoče. Kakšen postopek izgubljanja teže priporočate glede na svoje dolgoletne izkušnje? Priporočam, da zdravljene poteka pod zdravniškim nadzorom. Pacienta je potrebno najprej temeljito pregledati. Opraviti je potrebno laboratorijske preiskave krvi in urina, ugotoviti, za kateri tip debelosti gre, katere so spremljajoče bolezni in ali gre morda za sekundarno debelost (ki je posledica druge bolezni, npr. nezdravlje-nega zmanjšanega delovanje ščitnice). Ugotoviti je tudi potrebno, ali je bolnik sposoben za dolgotrajno dieto in ali nima bolezni, ki bi jih bilo potrebno zdraviti preden začnemo z zniževanjem teže. Slediti mora res temeljit internistični klinični pregled. Posebna pazljivost je potrebna pri osebah, ki jemljejo zdravila, na primer za visok krvni tlak, holesterol ali sladkorno bolezen. Menim, da je vsakega pacienta potrebno obravnavati celostno in individualno. Kakšne so vaše izkušnje prav z zniževanjem telesne teže? Zniževanje teže je prva faza zdravljenja debelosti. Najbolje je, če traja šest mesecev, v tem času namreč lahko izgubimo največ kilogramov. Tej fazi pa mora nujno slediti faza stabilizacije teže, ki je težji del zdravljenja, saj veliko bolnikov potem, ko shujšajo, ni več motiviranih za kontrole in se čez čas zredijo nazaj. Redukcijsko dieto in prehrano za stabilizacijo teže je potrebno planirati individualno. Bolnika je potrebno med zniževanjem teže spremljati in zagotoviti, da izgublja maščobo in ne mišične mase. Najuspešnejši so pacienti, ki ob dieti težo znižujejo tudi s pomočjo telesne aktivnosti, pri čemer večina potrebuje strokovno pomoč. Glede na morebitne ortopedske težave tudi v aktivacijski terapiji bolniki potrebujejo individualni pristop. So programi hujšanja možni tudi iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja? Seveda. Poznani so zdravstveno-vzgojni programi v osnovnem zdravstvu, ki jih izvaja organizacija CINDI. Integrativno zdravljenje pa poteka v specializiranih ustanovah kot timsko zdravljenje pod vodstvom internista. Tak program izvaja tudi ustanova, v kateri delujem sama (Center za zdravljenje debelosti Medico dr. Sentoč-nik d.o.o. v Ljubljani), del storitev, ki jih izvajamo, pa je kritih iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za tak postopek zdravljenja so primerni dejavni, motivirani bolniki, ki želijo shujšati in težo ohraniti. Zdravljenje debelosti namreč ne bo uspešno, če bo nanj bolnik napoten proti svoji volji ali »za kazen« ali zato, ker po dolgotrajnem bolniškem staležu, npr. zaradi ortopedskih težav, njegov osebni zdravnik ne ve več, kaj z njim narediti. Zdravljenje debelosti je namreč zahtevno in težko delo. Tako za bolnika kot za zdravnika. Spoštovana dr. Tina Sentočnik, najlepša hvala za pogovor. ¥ Za srce • junij 2009 14 ZA SRCE ZNANJE ZA SRCE Partnerstvo v obvladovanju srčno-žilnih bolezni Blaž Mlačak, Nikola Ladika, Franci Borsan _ Promocija zdravja in uravnotežen, zdrav življenjski slog predstavljata dolgotrajno naložbo za zdravo srce. Pri tem želimo, da posamezniki brez dejavnikov tveganja vzdržujejo zdrav življenjski slog v globoko starost, bolniki z ugotovljenimi dejavniki tveganja pa morajo spremeniti nezdrave navade in se vključiti v proces zdravljenja. Velik pomen ima zdravstveno-vzgojno delo v majhnih skupinah, v katerem je možno pri vsakem posamezniku objektivno vrednotiti dosežke pri spreminjanju dejavnikov tveganja. Pri tem je velikega pomena partnerski odnos širšega družbenega okolja, države, ki vzpodbuja socialno naravnano zdravstveno politiko, in ožjega okolja, krajevne skupnosti, občine, društev, ki mobilizirajo ogrožene skupine posameznikov, da krepijo svoje življenjske sposobnosti in pridobivajo večjo kontrolo nad odločitvami in ukrepi v zvezi z zdravjem. Srčno-žilne bolezni so pri nas in v razvitem svetu poglavitni vzrok zbolevnosti in umrljivosti. Imamo jasne dokaze, da je vplivanje na dejavnike tveganja pri osebah, ki še nimajo klinično izražene bolezni, povezano z manjšim pojavljanjem aterosklerotičnih zapletov, kot sta srčna in možganska kap. Veliko vemo o razvojnih procesih in nastanku ateroskleroze ter o vplivu posameznih dejavnikov tveganja (kajenje, zvišane maščobe, zvečan krvni tlak, telesna nedejavnost) na poapnitev arterij, vendar v praksi premalo storimo za zmanjšanje ogroženosti od ateroskleroze in njenih zapletov. Očitno je, da se glavnina problemov začne, ko želimo nedvoumne podatke opravljenih medicinskih študij o dejavnikih tveganja, ki povečujejo ogroženost zaradi ateroskleroze in njenih zapletov, prenesti v prakso, ki bo zagotovila dovolj tehtne odločitve za izboljšanje stanja in spodbudila ljudi za zdrav izbor in srcu prijazen življenjski slog. Zakaj nesorazmerje med teorijo - znanjem o škodljivem učinku dejavnikov tveganja - in prakso, ko želimo udejaniti zdrav življenjski slog kot pomemben dejavnik v preprečevanju ateroskleroze? Eden od vzrokov je v specifičnosti razvoja ateroskleroze - poa-pnitve ožilja. Ta namreč leta in desetletja poteka brez simptomov, brez težav in potem izbruhne; bodisi s klinično sliko angine pek-toris bodisi ob predhodnih napadih nezavesti, torej predstadijem srčne ali možganske kapi. Prvi in edini znak dolgotrajnega razvoja ateroskleroze je lahko celo nenadna srčna smrt. Drugi vzrok temelji na pogosto prisotnem odvisniškem funkcioniranju posameznikov ali določenih skupin prebivalcev. Nekatere razvade, kot so kajenje, dolgotrajno uživanje alkoholnih pijač, slaščic, mamil, psihodejavnih snovi (pomirjeval) lahko pripeljejo do razvoja odvisnosti. Posamezne psihodejavne snovi se namreč vgradijo v presnovo živčnih in drugih celic, ki potem ne morejo normalno delovati brez prisotnosti teh kemičnih snovi, razvije se t.i. psihična ali telesna odvisnost. Žal uspešna abstinenca ni uresničljiva brez radikalne spremembe pacientovega okolja. Okolica mora biti pripravljena, da vzdrži z odvisnikom, ki sedaj abstinira. V nasprotnem primeru potreba po prejšnjem bolezen- skem patološkem odnosnem ravnotežju ostaja tako močna, da te napetosti ni mogoče zdržati. Bolnik se ponovno vrne na stara pota, saj si na tak način ublaži napetost in ponovno vzpostavi prejšnje ravnotežje odnosov. Odločilni pogoj, da bo abstinenca uspešna in spremenjen življenjski slog trajen, je vzpostavitev novih odnosov, ko hkrati pridemo do novih kakovostnih odnosov in odvisniku namesto alkohola, nikotina ali razvad ponudimo nadomestilo v obliki novih partnerjev, ki bodo vzdrževali zdrav življenjski slog. Osvobodi se lahko le tisti zasvojenec, ki se tako močno posveti ustvarjalnemu delu, družini, kulturi, naravi in družbenim dejavnostim, da postane odvisen od dela, v katerem se uresničuje, od družine, v kateri najde srečo in zatočišče; od kulture, ki ga plemeniti, od narave, ki mu daje novih moči in ga opozarja, da je njen majhen, toda pomemben del, od udeležbe pri družbenih dogajanjih, kar predstavlja odločilni izhod iz odtujenosti. Pri zdravljenju in rehabilitaciji odvisnikov ter odpravljanju razvad gre torej tudi za zamenjavo škodljive odvisnosti, ki človeka odtujuje in mu škodi, z drugimi dejavnostmi, ki mu pomagajo, da se uresničuje in srečno živi. Partnerji v preventivi Preventivne dejavnosti izvajamo z namenom, da bi izkoreninili, odstranili, ali vsaj zmanjšali vpliv bolezni in njenih posledic. Končni cilj vseh preventivnih ukrepov je vzpostaviti za zdravje ugodne razmere ali vsaj vrniti organizem v stanje, ki bi preprečeval napredovanj e bolezenskega dogajanj a in poj avlj anj e zapletov. Preventivne intervencije pri ljudeh, usmerjene na lokalne skupnosti, so dokazale, da imajo že zelo majhne spremembe velikosti dejavnikov tveganja in življenjskega sloga zelo velik javno zdravstveni pomen. V praksi uporabljamo prebivalstvene strategije, ki spodbujajo prebivalce k zdravemu načinu življenja in ustvarjajo zdravju naklonjeno družbeno okolje, ki spodbuja in krepi zmogljivosti in znanja v skupnosti za varovanje in krepitev zdravja. Hkrati pri zelo ogroženih posameznikih uporabljamo tudi individualne pristope, katerih cilj je zmanjšanje ali odprava najpogostejših dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Prvotno preprečevanje ali preventiva je usmerjena k iskanju vzrokov in iskanju ustreznih rešitev za njihovo odpravo. Ni dovolj, če se pri pripravi preventivnih programov zanašamo samo na družino, saj je danes preveč osamljena institucija, da bi bila kos vzgoji v sedanji družbi. Potrebna je celovita podpora okolja in obstoječih institucij konkretne družbe. Preventivno delo je tudi naloga šole. Vse šolske dejavnosti morajo biti odprte tudi za sodelovanje staršev ter drugih javnih in zasebnih institucij. Šola mora izpolnjevati higienske in ekološke pogoje ter z lastnimi vzgojno-izobraževalnimi programi spodbujati in usmerjati k zdravemu načinu šolarjevega življenja, pomagati privzgojiti življenjske vrednote in razvijati dobre medčloveške odnose. Za uresničitev omenjenega cilja je potrebno sodelovanje zdravstvenih delavcev, učiteljev in same mladine. Učenci tako pri reševanju lastnih problemov pridobivajo Za srce • junij 2009 ZNANJE ZA SRCE 15 ZA SRCE praktična navodila in pozitivne izkušnje. Zaradi tega poudarjamo pomen celostnega zdravstvenega varstva otrok in mladine, ki se uresničuje v povezavi z družino in šolo kot njihovim naravnim okoljem. Zdravstvena zavarovalnica mora s pomočjo diferenciranih zavarovalnih premij stimulirati osebe z zdravim življenjskim slogom (nekadilstvo, zdravljenje dejavnikov tveganja). Širša družbena skupnost mora zagotoviti pogoje za socialno varnost in vsestranski razvoj svojih državljanov (izobraževanje, zaposlitev, zdravstveno varstvo). Država je dolžna investirati potrebna finančna sredstva v promocijo zdravja, zdrave prehrane in vsesplošne telesne dejavnosti ter tako izboljšati zdravstveno stanje svojih prebivalcev. Poglavitno načelo socialne pravičnosti temelji na enaki dostopnosti do zdravstvenih storitev vseh državljanov in zagotovilu do osnovnih pogojev zdravega načina življenja. Ker zdravje zaposlenih v veliki meri prispeva k dvigu družbene produktivnosti, gospodarstva, se morata socialna in zdravstvena politika povezovati v celovito akcijo za splošni napredek. Vloga Društva za srce na lokalni ravni Človek je družbeno bitje. Vsi potrebujemo druge ljudi, da lahko premagamo krizo ali rešimo določene probleme. Ko nam določeni institucionalni okvir ne ponuja rešitev, se moramo obrniti na tiste, ki imajo podobne ali enake probleme. Pri tem mislimo na društva, skupine ljudi, ki se združujejo zaradi istih ciljev, skupnih interesov in vrednot. Danes je vse bolj jasno, da se moramo pri iskanju izhoda iz teh novih socialnih problemov potrošniške družbe, posebno iz zasvojenosti, posamezniku približati na ravni lokalne skupnosti. Preventivno delovanje samo za skupine z dejavniki tveganja ne zagotavlja uspeha. V tem primeru izključimo veliko število oseb, pri katerih dejavniki tveganja niso ugotovljeni, vendar so zaradi nezdravega življenjskega sloga potencialno ogroženi za nastanek srčno-žilnih bolezni. Ko smo z anketo v Metliki želeli ugotoviti, kaj člani najbolj pogrešajo v praktičnem delu in funkcioniranju društva, smo dobili zanimive odgovore. 34 % izprašanih bi želelo pogosteje pohode na lokalni ravni, 27 % anketirancev pogreša zdravstveno-vzgojne posvetovalnice na lokalni ravni društva in 18 % poudarja pomen socialno-ekonomske politike, ki naj bi omogočila boljšo ponudbo srcu prijaznih živil (ribe, perutnina, sadje in zelenjava) in več možnosti za organizirano rekreacijo. Ostali so pogrešali več po-ljudno-zdravstvenih predavanj, organiziranje tečajev oživljanja in medsebojnega druženja, ki zagotavljajo sproščeno komunikacijo in kakovostne pogovore o konkretnih zdravstvenih težavah. Urejanje odnosov in odgovorno opravljanje poslanstva društva, uresničevanja interesov in potreb posameznika si ni mogoče niti zamišljati brez tvornega, učinkovitega razgovora o konkretnih zdravstvenih problemih in načrtih za njihovo odpravo. Rezultati od nas terjajo večje napore v smeri samoorganiziranja na lokalni ravni, krajevni skupnosti, vasi ali ulici, torej tam, kjer živimo, s ciljem, da k sodelovanju pritegnemo vse posameznike, ki so s svojim znanjem in izkušnjami sposobni in pripravljeni uresničiti naše načrte. To praktično pomeni, da se moramo sosedom in posameznim skupinam prebivalcev približati s poučnimi vsebinami, jih prikazati na njim razumljiv način, organizirati razne oblike rekreacije in telesne dejavnosti ter na praktičen način, z organiziranjem tečajev, prikazati pripravo zdrave, srcu prijazne hrane. Življenje in delo v "Društvu za srce"narekujeta akcijo, ki bo rodila sadove v smislu zmanjšanja najtežjih zapletov ateroskleroze, kot sta srčna in možganska kap. V Metliki smo se dogovorili o sodelovanju Društva za srce z Društvom upokojencev, Planinskim društvom in Društvom prijateljev mladine. Naš cilj je promocija zdravega življenjskega sloga od zgodnje mladosti do spoštljive starosti. Osnovna naloga društva je preventiva, ki jo dojemamo kot boj za zdravo življenje, hkrati pa vzgojno-pedagoška, pri kateri se posameznik nauči zdravo živeti in obvladovati medsebojne nesporazume in frustracije. Omenjena "šola življenja"nas nauči reševati probleme, sodelovati z drugimi s podobnimi težavami in razvijati zdrav občutek lastne vrednosti in odgovornosti. Ko govorimo o razvoju društva, mislimo na večanje odgovornosti vseh njenih članov pri iskanju rezerv in načinov za odpravljanje lastnih problemov. Stopnja rasti ali razvoja je povezana z razvojem občutka pripadnosti, samostojnosti, odgovornosti, ter pomeni napredovanje, rast posameznikov in družin, ki so člani društva. Ob tem želimo razvijati lastne oblike samoocenjevanja in vrednotenja osebne rasti. Raziskave so pokazale, da ima ponavljajoče se primerjanje z drugimi pogosto negativne posledice. Namreč s tem "tekmovalnim" primerjanjem imamo majhne možnosti za zmago. Vedno je nekdo hitrejši v teku, boljši v petju, uspešnejši v nabiranju gob. Zaradi tega je potrebno vzpostaviti lastne kriterije uspešnosti, ki smo jih sposobni uresničiti. Torej, če želimo biti srečni, moramo ugotoviti vir svoje sreče in določiti prioritete, potem se kar najbolj potrudimo, da uresničimo svoje cilje. Pri tem se ne primerjamo z drugimi, ampak sami s seboj. Občutek, da smo shujšali za 2 kg, izboljšali svojo telesno zmogljivost po nekaj mesecih hitre hoje nas osreči bolj, kot dejstvo, da smo boljši od nekoga drugega. Sodelovanje - samostojno določanje ciljev, načinov in strategij - dosežemo z dejavnim učenjem, pridobivanjem znanja o določenem zdravstvenem problemu in dejavnim udejanjenjem v praksi prej naučenega znanja in veščin. Zdravstvena vzgoja in delo v majhnih skupinah pomagata udeležencem odkrivati težave, se pogovarjati o velikosti problema, pripraviti lasten načrt dejavnosti za spreminjanje tveganega obnašanja in vztrajati pri spremembi zdravju škodljivih vedenjskih vzorcev. V pogovoru je pomembno realno zaznati težavo, se pogumno izražati, se urejeno in iskreno izpovedati, odprto razkrivati pomen in težo konkretnega zdravstvenega problema. Pri tem je v ogromno pomoč strokovnjak, ki posamezniku pojasni problem na njemu razumljiv način in ob tem kaže tenkočutno občutljivost ter prijazno odzivnost. Pogovor in terapevtski odnos morata izhajati iz zaupljive naklonjenosti in vzajemne predanosti k skupnemu reševanju težav. Prežemajo naj ga spoštljiva strpnost, pristna emocionalna povezanost - empati-ja - in temeljna človeška toplina srca. Le kritično bolj ozaveščen posameznik, seznanjen z bistvom problema, dosti lažje, predvsem pa notranje varneje, razrešuje svoje težave. Odpre se motivacija za osebno preobrazbo in ustvarjajo pogoji za nov, zdrav način življenja, oziroma njegove filozofije in kakovosti. Opraviti zasuk v glavi, umiriti sebe, dozoreti v temeljnem človeškem odnosu, spremeniti miselni vzorec, ki uresničuje zdrav življenjski slog, je umetnost lastne človekove prenove in umetnost življenja. Za rešitev problema morate odgnati iluzije in stopiti na pot sprememb. Priznati si morate, da si morate pridobiti znanje in pomoč, da boste imeli dovolj moči za spreminjanje. Za vsakega posameznika je značilen vedenjski vzorec obnašanja. Če vaše vedenje zasleduje določen cilj, je preudarno in konstruktivno, so rezultati odlični. Na ta način si ustvarjate lastne izkušnje. Ko izberete način vede- Za srce • junij 2009 16 ZA SRCE ZNANJE ZA SRCE nja (akcije), izberete posledice. Čim boljša je izbira, tem boljši so rezultati. In končno, če ničesar ne storite, tudi ničesar ne dobite. Življenje terja akcijo. Tisto, kar šteje, tisto, kar določa vaše besedilo življenja, so vaša dejanja. Vrednotenje uspeha oziroma neuspeha zgolj skozi rezultate pomeni objektiven, temeljit pristop k samoocenjevanju. Ne moremo si postavljati lastnih pravil oziroma zakonov - za vse veljavna pravila in zakoni v družbi že obstajajo. Samo rezultati nas lahko prepričajo o tem, da so spremembe resnične, pozitivne. Pri tem moramo biti pravočasni, ker je odlašanje poguba za človekovo eksistenco. Dejstvo je tudi, da življenje ponuja okna možnosti. Pogosto je okno možnosti odprto samo za določen čas, zatem se za vedno zapre. Globoko smo prepričani, da ima zdravstveno-vzgojno delo v majhnih skupinah, ki temelji na prenosu medicinskega znanja v prakso, svojo strokovno in družbeno-ekonomsko opravičenost. Odgovornost se mora poroditi v sami skupini ali skupnosti, ki mora delovni program načrtovati in izvajati sama. Iskanje in uresničevanje programov, ki spodbujajo lastno odgovornost, bi moralo postati temeljno načelo socialno-zdravstvene politike. ¥ 10. jubilejni Forum za preventivo bolezni srca in žilja Josip Turk _ Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije smo leta 1991 ustanovili z namenom, da opozorimo na nujo preprečevanja bolezni srca in ožilja in to z osebno prizadevnostjo slehernega človeka v vseh življenjskih obdobjih. Kmalu za nami je k tem problemom pristopila organizacija pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, imenovana CINDI, kar so kratice za Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention (razširjena integrirana intervencija proti nenalezljivim boleznim). Bolniki, ki so že utrpeli prvi izbruh posledice poapnenja žil v obliki srčnega infarkta in drugih manifestacij na osnovi ateroskleroze, so se organizirali v koronarnih klubih, da bi družno, spodbujajoči drug drugega, skušali ustaviti napredovanje bolezni in v čim večji meri popraviti že storjeno škodo na zdravju. Postopki v zvezi s tem sodijo v t. i. sekundarno preventivo. S tako imenovano »primarno preventivo« poimenujemo prizadevanja za preprečitev nastanka bolezni. Med postopki v primarni in sekundarni obliki ni bistvenih razlik. Pomen preventive bolezni srca in žilja je v veliki meri dojelo tudi Združenje kardiologov Slovenije. To je dalo pobudo, da se vse organizacije, ki delujejo na področju istih ciljev, povežejo v tesni meri in delujejo kot forum preventive. Skupno spremljamo epidemiologijo bolezni in povode, ki vodijo do nje. Enkrat letno se zberemo, da prikažemo našo dejavnost in njene rezultate ter drug drugemu dajemo vzpodbude za boljše delo. Letošnje, že deseto srečanje, je potekalo 7. marca v Cankarjevem domu. Naj na kratko predstavim prispevke z letošnjega srečanja. Dr. Zlatko Fras je uvodoma povedal, da Forum za preventivo bolezni srca in žilja vedno bolj razumemo kot nujno prisotno obliko kar najširšega partnerstva na področju srčno-žilne preventive. Od tu so vsebinsko in s široko podporo izšli nekateri pomembni konkretni projekti, ki še vedno uspešno potekajo, ne le v nacionalnem, temveč tudi v mednarodnem merilu. Iz Foruma izstopajo vsaj tri standardne nosilne teme: nacionalni vidiki področja preventive bolezni srca in žilja (BSŽ) v Sloveniji, zagotavljanje kakovosti izvajanja dejavnosti preprečevanja BSŽ in predstavitev dejavnosti posameznih partnerjev v preteklem letu. Razlog, da preventivi BSŽ posvečamo potrebno pozornost je dejstvo, da je umrljivost zaradi njih še vedno prva med vsemi vzroki. Pripada jim kar 39 %. Zaradi akutnih ishemičnih dogodkov je letno hospitaliziranih 2.226 bolnikov, 1.993 od njih zaradi prvega srčnega infarkta. Bolniki po prebolelem srčnem infarktu so več kot 40-odstotno ogroženi, da se jim bo v prihodnjih 10 letih ponovil. Raziskave EuroAspire, izvedene v treh obdobjih, prvič leta 1996, drugič leta 2001 in nazadnje leta 2006, iz katerih povzamemo stanje sekundarne preventive po srčnem infarktu ali drugi obliki koronarne bolezni, nas glede sekundarne preventive ne morejo zadovoljiti. Vkljub vsej ogroženosti ima 60 % bolnikov še vedno previsoko težo, 30 % jih še vedno kadi, neustrezno visok holesterol jih ima 60 %, previsok krvni sladkor je ugotovljen pri 50 %. Neustrezni rezultati po preboleli bolezni, t. j. neustrezna sekundarna preventiva, nakazuje premajhno prizadevnost zdravnikov, ki so zdravili prvo manifestacijo bolezni zaradi prezgodnje ateroskleroze. No, stvari gredo vendarle na boljše. Prof. dr. Miran F. Kenda, predsednik Združenja kardiologov Slovenije, vlaga velike napore za organiziranje preprečevanja bolezni. Združenje kardiologov se lahko pohvali, da je že nekaj tednov po izidu knjižice o preventivi koronarne bolezni v klinični praksi pred 8 leti napotke prevedlo v slovenščino in jih izdalo v brošuri z naslovom Preventiva koronarne bolezni v klinični praksi. Združenje kardiologov je dalo tudi pobudo za ustanovitev Foruma preventive, ki skrbi, da načrtovano delo ustrezno poteka. Na zasedanju Foruma smo letos poslušali predavanja o obravnavi glavnih dejavnikov tveganja. Prof. dr. Rok Accetto je vzpostavil arterijsko hipertenzijo kot enega od najpomembnejših dejavnikov za srčno-žilno zbolevnost in umrljivost v razvitem svetu. Vedno višje vrednosti krvnega tlaka naraščajo s starostjo. Njegovo zdravljenje in obvladovanje je uspešno in umrljivost zaradi koronarne bolezni se je v zadnjih 20-ih letih zmanjšala za okoli 40 % na račun obvladovanja dejavnikov tveganja, samo na račun obvladovanja hipertenzije pa kar za 20 %. Začetek njenega učinkovitega zdravljenja sega v 50. leta prejšnjega stoletja z uvajanjem zdravil, ki so pokazala svojo uspešnost. Naj med njimi navedem rezerpin, aldomed in tiazidne diuretike. V 60-ih letih je bil storjen velik Za srce • junij 2009 ZNANJE ZA SRCE 17 ZA SRCE napredek z uvedbo blokatorjev beta, naslednji pomemben korak pa v 80-ih letih z začetkom uspešne uporabe inhibitorjev encimov, ki sodelujejo pri tvorbi angiotenzina, t. j. ene od snovi, ki nastaja v ledvicah in je odgovorna za vzdrževanje in tudi za neustrezen dvig krvnega tlaka. Normalen krvni tlak odraslega človeka naj bi ne bil višji od 130/80. Čim je višji, že predstavlja določeno stopnjo dejavnika tveganja za zgodnejše poapnenje žil (aterosklerozo) z možnostjo koronarne bolezni, predvsem pa možganske kapi. Velikega pomena je zgodnje odkritje zvišanega tlaka. Pri tem je zelo pomembno delovanje Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki opravlja brezplačne meritve krvnega tlaka v svojih posvetovalnicah in ob raznih priložnostih, kot na primer v preddverju veletrgovin. Visok tlak ima kar 20 % odraslih ljudi in tudi tisti, ki so jim ga odkrili, niso dovolj vztrajni v njegovem ustreznem zdravljenju. Računamo, da je premalo ali neustrezno zdravljenih več kot polovica bolnikov. Prim. Matija Cevc je govoril o holesterolu. Pred 10 leti smo menili, da je zadovoljivo njegovo znižanje pod 5,5 mmol/L. Danes vemo, da bo škoda od maščob manjša, čim nižji bo. V študiji Multiple Risk Factors Intervention Trial (MRFIT) je bila 6 letna smrtnost med tistimi, ki so imeli raven holesterola nad 7,48 mmol/L kar 4,13-krat višja od onih, ki so ga imeli pod 4,32 mmol/L. Kljub uspešnim zdravilom za nižanje holesterola ostajajo dieta z malo maščob, normalizacija telesne teže in ustrezna telesna dejavnost še vedno ključne proti maščobam kot pomembnemu dejavniku tveganja. Tudi sladkorna bolezen sodi med pomembne dejavnike tveganja za srčni infarkt, za bolezen perifernih arterij in za možgansko kap. Pomen kakovostne celostne obravnave sladkorne bolezni za zmanjšanje bremena srčno-žilnih bolezni je živahno predstavila mlada zdravnica Jelka Zaletel Vrtovec. Tudi ona je poudarila pomen partnerskih odnosov v okviru Foruma za preventivo BSŽ. Dejavniki tveganja za zgodnjo aterosklerozo in njene posledice bodo uspešno obravnavani ob pomembnem vključevanju zdravnikov družinske medicine. To je predstavila zdravnica zdravstvene postaje Vojnik iz Zdravstvenega doma Celje gospa Jana Govc Eržen. Kljub številnim obremenitvam, ki so jih prevzeli, je še vedno večina zdravnikov prepričana v upravičenost in smiselnost izvajanja preventivnega zdravstva varstva odraslih. CINDI Slovenija pod okriljem Zdravstvenega doma Ljubljana ustvarja lastne programe, ki jih načrtuje in izvaja v funkcionalni in institucionalni mreži partnerjev na nacionalni in lokalni ravni. Vzpostavili so 60 intervencijskih zdravstveno-vzgojnih centrov, v katerih poteka zdravstvena vzgoja, svetovanje in pomoč za opuščanje zdravstveno tveganih vedenj. V letih 1998 do 2008 se je njihovih izobraževanj udeležilo več 100 zdravstvenih delavcev. Ti so posredovali nadaljnje izobraževanje za več kot 1000 svojih sodelavcev. Sodelovali so v več kot 8000 delavnicah s področja zdravja in preprečevanja dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji. Mreža intervencijskih zdravstve-no-vzgojnih centrov predstavlja pomemben potencial v racionalni in učinkoviti reorganizaciji osnovne ravni zdravstvene oskrbe, ki bo omogočala uspešnejše in bolj kakovostno preprečevanje ter obvladovanje kroničnih bolezni, tako, kot ga priporoča evropska strategija preprečevanja in obvladovanja kroničnih bolezni. CINDI zastopa načelo celostnega pristopa oziroma integracije v preprečevanju vseh dejavnikov tveganja, ki vodijo k različnim kroničnim boleznim, ne le srca in žil, ampak tudi raka, gibal in drugih, ki jih je moč preprečevati in z zgodnjim odkrivanjem ustrezno zdraviti. CINDI in druge preventivi posvečene organizirane dejavnosti sodijo v okvir t. i. populacijske preventivne dejavnosti. Te dejavnosti so sicer namenjene posamezniku, še bolj pa vzbujanju čuta odgovornosti cele družbe za spremembe življenjskega sloga prebivalstva za celostno ohranjanje zdravja. Delo je organizirano v obliki delovnih skupin za posamezna področja - bolezni srca in žil, depresije, raka debelega črevesa in danke, hipertenzije, motnje v presnovi maščob in sladkorja, okrepitve obravnave tveganih pivcev alkohola, proti kajenju itd. CINDI je dodatno angažiran na področju Pomurja. Tam je več ogroženosti zaradi bolezni srca in žilja pa tudi drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Zato so k temu problemu pristopili s posebnim programom, imenovan Mura. Populacijski pristop v preventivi bolezni srca in žilja v Sloveniji zahteva z dokazi podprto načrtovanje. O tem je govorila dr. Lijana Zaletel-Kragelj. V zadnjih 10-ih letih je bilo na tem področju storjenega veliko, vendar še zdaleč ne dovolj. Manjka bolj organizirano zbiranje podatkov o stanju posameznih bolezni in o njihovi pomembnosti za zbolevanje in smrtnost prebivalstva. Mlajše generacije spodbujamo k intenzivnejšemu objavljanju izsledkov v strokovnih revijah, kot so npr. Slovenska kardiologija, Zdravstveno varstvo in tudi v naši reviji Za srce. Pomembno bi bilo združiti moči z znanjem drugih strok, npr. s komunikologijo. Zaenkrat imamo resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2006, resolucijo strategije Vlade RS na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007-2012 ter regionalno strategijo za zmanjševanje neenakosti v zdravju pomurske regije (Belović B, Buzeti T, Vernaillern N, Van Den Broucke S, Činč M, Zupančič A. Strategija za krepitev zdravja in akcijski načrt za zmanjševanje neenakosti v zdravju v pomurski regiji obsega že omenjeni program, imenovan Mura. Dostopno URL: http:// www.zzv-ms.si/si/zdravje-razvoj/documents/HealthFIN-tisk.pdf. Pristop 27.2.2009.) Predavanje dr. Boruta Juga s Kliničnega oddelka za žilne bolezni v Ljubljani predstavlja vstopanje mlade generacije v področje sekundarne preventive koronarne bolezni. Številne randomizirane raziskave so potrdile obvladovanje dejavnikov tveganja z zdravili. Vendar sta optimalne oskrbe deležni manj kot dve tretjini bolnikov. Za koronarno boleznijo in srčnim infarktom je na drugem najpomembnejšem mestu možganska žilna bolezen, t. j. možganska kap zaradi zoženja ali zamašitve žilja. O tem je govorila doc. dr. Bojana Žvan, ki vodi to področje v okviru nevrološke klinike v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Možganskožilne bolezni so drugi vzrok umrljivosti v svetu, tretji v Evropi, hkrati pa veljajo za vodilni vzrok invalidnosti. Delež ishemične možganske kapi (IMK), t. j. kapi, zaradi poapnenja žil, je 75-80 % vseh njenih oblik, v ZDA pa celo 90 %. Ocenjujejo, da je 20-25 % IMK in prehodnih možganskih ishemičnih napadov (TIA - tranzitornih ishemičnih atak) posledica zožitve ali zapore karotidne arterije, t. j. ene od arterij na vratu. Primarna preventiva IMK je v prvi vrsti odkrivanje in zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, sicer pa je v bistvu enaka preventivi koronarne bolezni. Med dejavnike tveganja zanjo štejejo tudi zvišane maščobe in sladkor v krvi, debelost, premalo telesnega gibanja, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in preveč soli. Škoduje lahko tudi zdravljenje s hormonsko nadomestno terapijo pri ženah v menopavzi. Antioksidanti in vitaminski nadomestki so odveč. Za srce • junij 2009 18 ZA SRCE ZNANJE ZA SRCE Protitrombotično zdravljenje za preprečitev prvega ishemičnega možganskega dogo dka obsega nizke o dmerke aspirina pri ženskah, ne pa pri moških. Bolnikom, ki imajo atrijsko fibrilacijo, so stari med 65 in 75 let in nimajo bolnih srčnih zaklopk, bi zadostoval aspirin. Onim, ki so stari nad 75 let, bi poleg aspirina lahko priporočali tudi zdravila proti strjevanju krvi. Danes uporabljamo za to skoraj izključno preparat marevan, kar je po svojem sestavu varfarin. Bolnikom z nesimptomatično zožitvijo notranje karotidne arterije stopnje več kot 50 % priporočamo nizke odmerke aspirina. Če je zožitev več kot 60-99 % in nimajo pri tem nobenih težav, ne priporočajo kirurške odstranitve zoženja v arteriji. Pri velikem tveganju za možgansko kap, pa vendar še brez znakov, da krvni obtok v možganih ne funkcionira popolnoma normalno, bi svetovali le aspirin. V primeru akutne možganske kapi je hitra intervencija nujno potrebna znotraj štirih ur in pol od začetka težav. Zdravniki jo zdravijo s trombolizo, t. j. z intravensko aplikacijo zdravila, ki raztaplja krvni strdek. Pred začetkom trombolize je potrebno znižati krvni tlak na manj kot 185/110. Intraarterijsko zdravljenje akutne zapore srednje možganske arterije znotraj 6 ur po nastanku kapi priporočamo kot možnost. Vsekakor sodi tak bolnik na oddelek, kjer se ukvarjajo s prvo pomočjo ob možganski kapi. To je zaenkrat na novi nevrološki kliniki v Ljubljani, v Mariboru, pa tudi v Celju. V Ljubljani je tak oddelek letos začel delovati v novi stavbi na Zaloški c. 4. Namen sekundarne preventive je s kontrolo dejavnikov tveganja zmanjšati možnosti za vnovični možganski ishemični dogodek. Osebe, ki so preživele tranzitorno ishemično atako ali ishemično možgansko kap, so močno ogrožene zaradi ponovnega dogodka, kar pomembno poveča umrljivost in invalidnost. Karotidna trombendarterektomija in angioplastika sodita k invazivnemu t. j. operativnemu zdravljenju zoženih arterij na vratu, ki so najpogosteje vzrok za zamašitev žil v glavi. Postopki imajo kar veliko zapletov, zato jih načeloma priporočamo le v primeru, da je nekdo že imel napade tranzitorne ishemične atake ali celo manjše možganske kapi. Žilo na vratu, t. j. karotidno arterijo, lahko širimo z balonom in na tem mestu po uspeli širitvi vstavimo žilno opornico. Znotraj-žilno zdravljenje lahko izvedemo tudi pri bolnikih z znotraj-lobanjsko zožitvijo, ki je dosegljiva za širitveni balon. Raziskave, v katerih bomo bolnike po ishemičnem možganskem dogodku spremljali daljše obdobje, so nujne. Nadvse pa je pomembno neprestano izobraževanje laične in strokovne javnosti, kako hitro prepoznati bolezenske znake možganske kapi, kako čim hitreje ukrepati in kakšne so možnosti preventive in zdravljenja akutne IMK in TIA. Na Forumu preventive smo predstavili delo Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Zgodovino in delo koronarnih klubov po Sloveniji je predstavila njihova prizadevna, dolgoletna predsednica gospa Aleksandra Torić Gorup. Prof. Pavel Poredoš je opisal organiziran pristop k obravnavi bolnikov s periferno arterijsko boleznijo (PAB). Te predstavljajo eno od najpogostejših pojavnih oblik ateroskleroze. Prevalenca bolezni v starosti nad 60 let znaša od 4 do 7 %, asimptomatske oblike bolezni pa lahko odkrijemo pri 15-20 % starejše populacije. Simptomatska in asimptomatska oblika bolezni sta pomembni zato, ker sta povezani s povečano umrljivostjo. Bolniki s PAB umirajo v povprečju 10 let prej kot njihovi vrstniki, ki nimajo te bolezni. Periferna arterijska bolezen je tudi napovedovalec generalizirane ateroskleroze, zato je umrljivost teh bolnikov večja kot pri bolnikih s koronarno srčno boleznijo in tudi večja, kot pri nekaterih rakavih boleznih. Zato preseneča slaba prepoznavnost bolezni in neustrezna obravnava bolnikov s PAB. Doslej so se z žilnimi bolniki ukvarjali le redki posamezniki na primarni ravni in posamezne zdravstvene ustanove na sekundarni ravni. Klinični oddelek za žilne bolezni je edini samostojni internistični žilni oddelek v Sloveniji, ki deluje na sekundarni ravni. Zelo skromne zmogljivosti za obravnavo bolnikov s periferno arterijsko boleznijo imajo za posledico to, da je še pred dvema letoma čakalna doba za ne-nujno hospitalno obravnavo bolnikov s PAB znašala od 3 do 4 leta, na specialistični pregled v ambulantah KO za žilne bolezni pa več kot 6 mesecev. Po štirih letih, odkar so pričeli z vzpostavljanjem mreže žilnih ambulant, se že nakazujejo ugodni rezultati dela. Preseneča raziskava, ki pod vodstvom prof. dr. Aleša Blinca poteka na KO za žilne bolezni. Kaže na to, da je v Sloveniji obravnava bolnikov s periferno arterijsko boleznijo razmeroma dobra, celo boljša, kot v večini drugih, sicer razvitih držav. Tako pri nas večina bolnikov s periferno arterijsko boleznijo dobiva potrebna zdravila za preprečevanje napredovanja bolezni: več kot 70 % bolnikov dobiva statine in preko 80 % bolnikov aspirin ali drugo zdravilo z antia-gregacijskim delovanjem. Rezultati naše raziskave nakazujejo, da je, očitno zaradi boljše preventive, umrljivost naših žilnih bolnikov manjša, kot so to pokazali registri v nekaterih drugih državah (npr. v registru REACH registru). Naj za zaključek navedem besede dr. Zlatka Frasa: »V luči prizadevanj slovenskega Foruma za preprečevanje bolezni srca in žilja, ki deluje pod okriljem Združenja kardiologov Slovenije, se zdi še posebej pomembno poudariti predvsem pomen poenotenega in sistematičnega pristopa, ki temelji na medsebojnem sodelovanju.« ¥ Vabljeni v prostore Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije v Ljubljani na Cigaletovi 9. Uradne ure so vsak ponedeljek od 10. do 13. ure in petek od 8. do 12. ure. T: 01/234 75 50, 01/234 75 55, Faks: 01/234 75 54 E: drustvo.zasrce@siol.net drustvo-zasrce@siol.net Za srce • junij 2009 H Mercator60 let "Vedno fit in v vrhunski formi." Izdelki linije Zdravo življenje. Poiščite okusne izdelke linije Zdravo življenje, ki ustrezajo vsaj enemu od kriterijev zdrave prehrane: • vsebujejo veliko prehranskih vlaknin • imajo nizko vsebnost maščob, zlasti nasičenih maščobnih kislin in holesterola • nizko vsebnost sladkorja ali soli • nižjo energetsko vrednost. Njihov izbor potrjuje Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Več na www.mercator.si Ajdova kaša j0 1 kg Pirin polnozrnati kruh 250 g « I 0 Sadni müsli 375 g Polnozrnati toast 140 g Sojini špageti 500 g Naredite nekaj dobrega zase \ / zr' zdravo življenje Sonce je svetloba sveta. Jure, 5. b Sonce je ognjena krogla, ki te greje in se ti smeje. Iris, 5. b Sonce je zame topel žarek. Sandra, 2. b rjj Sonce je stvar, ki nam polepša dan. Hannah, 5. b Sonce je luč sveta, zato ker sveti na Zemljo. Andraž, 2. b Sonce je zvezda, tako pravi astronomija. Jaka, 2. b Sonce je toplota, ker je rumeno. Nija, 2. b Sonce je zame radiator in vir svetlobe. Črtomir,2. a »Zdravi pod soncem« je rdeča nit, s katero se Zdrave sole v letošnjem šolskem letu intenzivneje ukvarjajo, obsega pa tako zdrav življenjski slog kot zaščito pred sončnimi žarki. Bralcu tokrat ponujamo ustvarjalne, večkrat tudi poučne prispevke na omenjeno temo. Predlagamo, da se vživite v vlogo mladih sodelavcev in uživate ob branju. Na da bi učence v naprej na odgovore pripravili ali se z njimi o temi pogovarjali, smo jih vprašali za razlago slogana, ki so ga Zdrave šole skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja izbrale za šolsko leto 2008/2009. Sami presodite, če boste njihove nasvete zares tudi upoštevali. aj ti pomeni slogan ZDRAVI POD SONCEM? Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco. Ce ne bi bilo sonca, ne bi bili zdravi. Jure, 5. b Uči nas, da moramo biti veliko v naravi, se gibati, jo imeti radi in v njej uživati. Iris, 5. b Pomeni, biti brez bolezni. Tamara, 5. b Zdravi pod soncem - pomeni, da te sonce pozdravi. Kristina, 5. b Da se veseliš pod soncem je razlaga slogana »Zdravi pod soncem« Jonas, 2. a Zdravi pod soncem pomeni, da se zelo velikokrat gibljemo, igramo, beremo pod soncem in njegovimi žarki. Takrat smo res najbolj zdravi, ker ^ -smo v naravi in pod soncem Hannah To so dnevi zdravja. Aleša, 5. b Da sem namazana s kremo in imam klobuk. Judita, 2. a Da se smehljam in da sem srečna. Iza, 2. a Da si vesel, da nisi veliko bolan. Manca, 2. a Biti zdrav pod soncem pomeni, da nisi opečen, da lepo ležiš pod sonč- n i l/n rv> Kristian, 2. a Za srce • junij 2009 SRČIKA Kako se ti zaščitiš »red soncem? Kaj bi sporočil bralcem Srčike, da bi ostali zdra->d soncem? Da bi ostali zdra^ gredo d i Priporočam jim zdravo nrano, :dno namažejo s sončno kremo KHHil Sence posnemajo. Modno za taoo, aaaiive, radovec ;once zaide, se sence odpravijo io beli senčni grad. O, kako Di Diia rada v tem gradi Moj novi senčni! o sem bi cot čevapc Opeklo me je do ko potem. Kupi oč a D o, da io in gi Danaia, naravo, P^f^te se, tecite, bente,--V ^ ^ Hannah, 5. b Pod klobuke >od kloDukoi ovor pod klobu Zakaj je sonce lahko nevarno? Sence Sonce 5oreča kroai daje to čudno SOI daje ta poj veliko se gibajte V ■ in boste zdravi. «"»■»KT. s -l - - 2. b Dneve in poi to SONCE da. p dobiš vroče, vroče ope Aleša, 5. D Ustvarjali in razmišljali so učenci in učenke OS Ledina v Ljubljana: 2. b z mentorico Natalijo Rožnik, 2. a z mentorico Moniko Krošelj in 5 .b z mentorico Karlo Leban. Likovna oprema: Izza Cimerman, 2. a, mentorica Monika Krošelj in Hana Kovač, 2. b, mentorica Natalija Rožnik, edina. iko uredila Bernarda Pinter, prof. a srce • junij 2009 e t n gre n v a še s s k e oi "ZeA ni ga čez V želji, da bi pomagali čim večjemu številu članov našega Društva in bralcem revije Za srce, smo organizirali brezplačno telefonsko posvetovalnico (telefon 031 / 334334, od ponedeljka do petka od 12. do 14. ure). Klici se vrstijo drug za drugim in na vsa vprašanja ne uspemo odgovoriti. Zato smo odprli rubriko »Ni ga čez dober nasvet« v pričakovanju, da nam boste pisali vsi, ki nas niste uspeli dobiti po telefonu. Na vaša pisna vprašanja bomo odgovorili ter tako pomagali tudi drugim bralcem s podobnimi vprašanji. Pišite nam! DOBER NASVET! Ortostatska hipotenzija? Vprašanje: Moj oče, star 56 let, je imel pred 14 dnevi operacijo, naredili so mu 5 bypassov. Pooperativnih zapletov ni bilo, okrevanje je bilo uspešno. Pred odpustom iz bolnišnice so mu naredili vse potrebne preiskave. Vse so bile v mejah normale. Njegovo splošno počutje je dokaj dobro, krvni tlak se je normaliziral, le srčni utrip se mu čez dan poviša. Ob telesnih obremenitvah (stopnice) postane utrujen in nekoliko zadihan. Skrbi pa nas, ker enkrat na dan dobi napad dihanja. To se običajno zgodi, ko ga prime na vodo, pohiti do stranišča in, ko odvaja vodo, začne težko dihati, se poti in postane bled. Je morda psihičnega izvora? Namreč sedaj ga že vnaprej, ko se odpravlja na stranišče, začne skrbeti... Jemlje diuretike in ga zato pogosto sili na vodo. Pregled pri kardiologu ima čez dva meseca. Kaj svetujete? Poleg diuretika dobiva tablete železa, kalija, za znižanje holesterola in zaradi hipotiroze Euthyrox. Zelo razveseljiv je podatek, da je bil pri bolniku potek po operaciji brez vsakršnega zapleta, in da so bili izvidi preiskav opravljenih pred odpustom iz bolnišnice v normalnih mejah. Tudi potek rekonvalescence doma je v dopustnih okvirjih, razen nenadnih slabosti ob odvajanju vode, ki bolniku in svojcem povzročajo hude skrbi. V dopisu pogrešam podatke o krvnem tlaku. Napisali ste, da se je krvni tlak doma postopno normaliziral. Žal niste navedli ugotovljenih vrednosti ob dobrem počutju in vrednosti ob slabostih. Domnevam, namreč, da je bolnikova težava posledica večjega nenadnega znižanja (padca), že itak nizkega krvnega tlaka ob odvajanju vode. Nizek krvni tlak (hipotenzija) Nizek krvni tlak ni redka »bolezen«. Zanjo »bolehajo« mnogi ljudje skozi vse življenje. O nizkem krvnem tlaku govorimo, ko pri bolniku ugotavljamo vrednosti pod 100/60 mm Hg. Mnogi ljudje z nizkim krvnim tlakom so brez vsakršne težave in zaradi tega ne obiskujejo zdravnikov. Pri nekaterih pa so prisotne neopredeljene težave, kot so hitrejša utrudljivost, nekoliko slabša vitalnost in nejevoljnost zlasti ob psihičnih obremenitvah in ob spremembah vremena. Pred desetletji smo od zdravil, ki nam jih je vsiljevala farmacevtska industrija, pričakovali rahel porast tlaka, ki naj bi »bolnikom« pomagal proti slabemu počutju. Ker se je izkazalo, da so bili pri učinkih zdravil v ospredju le psihični vplivi, so zdravila izginila in danes takim bolnikom priporočamo le zdrav način življenja. Tako obliko nizkega krvnega tlaka imenujemo esencialna ali idiopatska hipotenzija. Poleg te oblike obstaja slika nizkega krvnega tlaka ob akutnih zapletih zdravja, kot so nenadne hude izgube krvi ali velike izgube telesnih tekočin (dehidracija), itd. K tem oblikam spada tudi nenaden padec tlaka pri starejših bolnikih ko sredi noči vstanejo, da izpraznijo nadvse poln mehur. Zato takim bolnikom priporočamo, da odvajajo vodo predno je mehur nadvse poln, ter da počasno vstanejo iz ležečega ali sedečega položaja. ¥ PREDSTAVLJAMO Ibn Sina - Avicenna Boris Cibic Kaj vemo o civilizaciji v arabskem svetu? Vemo le to, da se je pričela s prerokom Mohamedom (leta 622 po n.št.), ko je v Arabiji začel oznanjati novo vero »islam«, ki v arabskem jeziku pomeni »vdanost v Božjo voljo«. Mohamed je s svojimi nauki naletel na plodna tla in kmalu ob sebi zbral več arabskih plemen. Njegova vera se je širila kot požar suhljadi ob blagem vetriču, za, tedaj, zmagovito vojsko Arabcev, ki je v manj kot v dveh stoletjih ustvarila velikansko državo, večj o od rimskega cesarstva in j e proti vzhodu segala globoko v azijske dežele ter proti zahodu čez vso severno Afriko v večji del Španije. Za razliko od večine zavojevalcev so arabski spoštovali omike ljudstev zasedenih dežel in v mnogih primerih tudi prevzemali njihovo višjo kulturno stopnjo. Povsod so širili svojo vero in svoj jezik, odpirali šole, bolnišnice, podpirali ustanavljanje knjižnic, si prizadevali za napredek prirodoslovnih ved, znanosti in zdravstva, smotrno naročali prevajanje del velikih starogrških in latinskih učenjakov in filozofov v arabski jezik ter hkrati podpirali prevajanje del vrhunskih arabskih dosežkov na področju naravoslovja, astronomije, zdravstva in drugih ved v latinski in grški jezik. Z odprtimi rokami so v svojo kulturno sredino sprejemali znanstvenike in mislece Sirce, Perzijece, žide in kristjane, ki so prebegnili v arabsko državo zaradi nepokorščine bizantinskim krščanskim Za srce • junij 2009 PREDSTAVLJAMO 23 ZA SRCE cerkvenim dostojanstvenikom. Ko sta arabska država in arabska omika doživljali vrhunec svoje vojaške moči in kulturnega življenja, med osmim in desetim stoletjem n.št., se evropski svet ni mogel kosati z njima. Zato je arabska omika lahko gladko prodrla vanj. Evropejci so tedaj spoznali mnoga arabska odkritja v kemiji, matematiki, astronomiji, itd. in se začeli posvečati tudi študiju arabske filozofije, pravzaprav filozofije tam živečih velikih mislecev. Zaradi velike razsežnosti arabske države so druga za drugo nastajale številne večje ali manjše upravne enote (kalifati) z veliko samostojnostjo njihovih nosilcev oblasti - kalifov - muslimanskih vrhovnih verskih poglavarjev in vojnih poveljnikov s politično oblastjo. Med njimi so si mnogi prizadevali za napredek znanosti in splošne kulture v svojem področju tako, da so podpirali prihod priznanih strokovnj akov, znanstvenikov in mislecev v svoj a kulturna središča (Aleksandrija, Bagdad, Damask, itd.) in jih pridobivali tudi s silo. Povsod je bil uradni jezik arabščina in posebno iskani so bili prevajalci iz latinskih in starogrških znanstvenih in filozofskih del (Hipokrat, Galen, itd.). »Zlata doba« arabske civilizacije je trajala okrog dve stoletji, stoletje pred in po letu 1000 n.št. V tej dobi vrhunskih dosežkov in vedno bolj izraženih političnih nemirov se je rodil Ibn Sina (Avicenna), ki ga uvrščamo med največje svetovne veleume vseh časov. Ibn Sina (Avicenna) Ibn Sina se je rodil leta 980 n. št. v Afshanu, majhnem naselju blizu Buhare (Bukkhare), v tedanji Perziji (sedanjem Uzbekistanu). Bil je sin priženjenega očeta, spoštovanega pripadnika izmailske sekte šiitov, guvernerja bližnjega malega mesteca. Oče je bil nadvse skrben in je poskrbel za sinovo izobrazbo in kulturni razvoj. Kmalu se je pokazalo, da je Ibn Sina čudežni otrok z nadpovprečno nadarjenostjo in spominom ter prezgodnjo razvitostjo. V starosti 7 let je že znal na pamet ves Qur'an (Koran) in nešteto poezij perzijskih pesnikov. V starosti 14 let je že prekosil vse svoje učitelje. Že v zgodnjih otroških letih se je naučil aritmetike od soseda branjevca. Mnogo se je naučil tudi, ko je spremljal nomadsko živečega človeka, ki si je služil vsakdanji kruh z zdravljenjem ljudi in učenjem mladostnikov. Zelo zgodaj ga je zasvojila filozofija starogrškega filozofa Aristotela. Nenehno je bral in si vse beležil. V starosti 16 let se je posvetil medicini, ki se mu je zdela mnogo lažja od matematike in metafizike, ter v starosti 18 let že deloval kot zdravnik. Kmalu se je uveljavil s svojim posebnim načinom zdravljenja z zdravili, ki so bila tedaj v rabi, in zdravili, ki jih je sam pripravljal. Ker dober glas seže v deveto vas, ga je tudi krajevni emir vladar Bukhare prosil za zdravljenje svoje hude bolezni. Za uspešno ozdravljenje se mu je oddolžil tako, da mu je dovolil obiskovati svojo veliko knjižnico kraljevske družine Samidov, velikih podpornikov pesnikov in umetnikov. Ibn Sina je že tedaj začel pripravljati svojo prvo knjigo, pisano v perzijskem in arabskem jeziku, vendar ni šlo vse po načrtih. Pri 22 letih je ostal brez očeta in brez zagotovljene eksistence. Odpravil se je na pot. Po večletnih potovanjih, ko se je preživljal s predavanji, zdravljenjem revežev in bogatih ter objavljanjem manjših razprav, je daljši čas preživel v Hamadanu kot osebni zdravnik tamkajšnjega vladarja Shams al-Daulaha. Tam je napisal svoje življenjsko delo »Al-Qanun fi al-Tibb«, ki je bilo pozneje prevedeno v latinski jezik z naslovom »Canon medicinae«. Iz Hamadana se je za nekaj časa preselil v Isfahan, kamor ga je povabil tamkajšnji prefekt Abu Ya' far 'Ala Addaula. Opravljal je delo znanstvenega sodelavca in zdravnika v prefektovih vojnih pohodih ter se posvetil pisanju in izdaji svojih nadaljnjih zgodovinsko pomembnih razprav. Po nekaj letih se je vrnil v Hamadan, kjer je nadaljeval s študijem in objavljanjem razprav. Bila so leta plodnega dela, ki jih je nepričakovano presekala huda bolezen z neznosnimi krči. Končno, izčrpan od čezmernih mentalnih obremenitev, političnih zdrah in večkratnega pustolovskega življenja, je zavrnil prijatelje, zdravnike, ki so mu hoteli pomagati, rekoč »Prednost dam kratkemu širokemu življenju pred dolgim in ozkim«. Umrl je junija leta 1037 v 58. letu starosti. Pokopan je v Hamadanu. Dela Ibn Sina Ibn Sina je napisal okrog 300 del, od kratkih razprav do najobsežnejše enciklopedije »Canon medicinae« s preko enega milijona besed. V drugih knjigah se je posvetil filozofiji, teologiji, fiziki, metafiziki, astronomiji, alkimiji, kemiji, matematiki, geometriji, mineralogiji in glasbi. Mnoga poglavja so napisana v pesniški obliki. Pisci življenja in del Ibn Sine ne skoparijo z občudovanjem njegovega umskega potenciala. Imenujejo ga »oče sodobne medicine«, »najbolj slovit znanstvenik Islama in eden najbolj slavnih znanstvenikov vseh dežel, vseh ras in vseh časov«, »knez medicine«, »doktor doktorjev«. Vrhunski italijanski pesnik Dante, ki je živel v XIII stoletju, ga je primerjal z največjimi veleumi starogrške in latinske civilizacije. Ibn sina je bil zdravnik, filozof, raziskovalec, učenjak, državnik (vezir). Enciklopedično delo o medicini »Canon medicinae« (Kanon medicine), imenovano tudi knežja knjiga (aš-šajk), je razdeljeno v izredno veliko število poglavij, v katerih sta najprej prikazani grška in rimska medicina in za tem tedanja medicina, začenši s poglavjem o anatomiji in fiziologiji. Sledijo poglavja o notranjih, ušesnih, očesnih, vratnih, ustnih, kirurških boleznih, nauk o vročini, zastrupitvah in dietetiki. Obsežna poglavja so posvečena preprečevanju in zdravljenju bolezni. Ibn Sina je prvi opisal kužnost tuberkuloze, znake sladkorne bolezni, meningitis, vpliv vode in tal na nastanek in potek bolezni, ter medsebojno odvisnost med psihologijo in medicino. V knjigah je opisanih 760 receptov, od katerih je mnoge sam sestavil. Enciklopedija »Canon medicinae« je žela nenavaden uspeh med zdravniki in postala »medicinska biblija« ter standardni medicinski učbenik do 17. stoletja v vseh evropskih medicinskih šolah. V domovini je Ibn Sina ikona, eden največjih perzov. V Iranu je mnogo njegovih kipov in portretov, presunljiv je spomenik, posvečen njegovemu delu in življenju pred muzejem v Bukhari. Medicinska Fakulteta Univerze v Parizu je počastila Ibn Sina s portretom, zvezdoslovci so po njem imenovali en krater na luni. Ali bi evropska medicina, brez Avicenne, prav tako začela svojo zmagovito pot? Opomba: prebral sem prispevke devetih piscev življenjepisa in del Ibn Sine. Pisci navajajo zelo različne podatke o njegovem življenju in o številu njegovih del. Zelo različno navajajo tudi imena mest in oseb ter naslove strokovnih del v transkripciji arabske v latinsko pisavo. ¥ ! & Za srce • junij 2009 24 ZA SRCE S SRCEM V KUHINJI Škodljive maščobe v prehrani Barbara Koroušić Seljak, Cirila Ribič Hlastan M aščobe so pomembne v naši prehrani, saj vsebujejo življenjsko pomembne maščobne kisline, pospešujejo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K), povečujejo energijsko gostoto hrane in izboljšujejo konsistenco, vonj in okus živil. Vendar v uravnoteženi prehrani vnos energije iz maščob omejujemo na 30 % (oz. pri majhnih otrocih na 40 % ter telesno dejavnih prebivalcih na 35 %), ker je prekomerno uživanje maščob pomemben dejavnik tveganja pri nastanku debelosti, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni tipa II. Epidemiološke raziskave kažejo tudi na povezavo med uživanjem maščob in nekaterimi vrstami raka, predvsem dojke, debelega črevesa, slinavke in prostate. Številne raziskave so potrdile, da na človekovo zdravje ne vpliva samo količina zaužitih maščob, temveč tudi maščobno kislinska sestava. Rastlinska olja, bogata z enkrat in večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, namreč znižujejo raven holesterola v krvi. Vendar je pomembno, v kakšni - cis ali trans izomerni obliki, nastopajo nenasičene maščobne kisline. Oglejmo si nekaj dejstev o transmaščobnih kislinah (TMK) in kolikšen delež teh škodljivih maščob je še dopusten v uravnoteženi prehrani. Transmaščobne kisline TMK se naravno pojavljajo v zelo majhnih količinah v loju, mleku in mlečnih izdelkih ter mesu prežvekovalcev. Večji delež t.i. industrijskih TMK pa nastane z delno hidrogenacijo rastlinskih olj, pri fizikalnem rafiniranju olj in cvrenju ali praženju (pri temperaturi nad 150°C). Ker TMK zagotavljajo daljšo obstojnost živil, jih pogosto najdemo v margarinah, piškotih, tortah, sladoledih, zamrznjenem krompirčku in hitri hrani. Ali naš organizem potrebuje transmaščobne kisline? TMK so popolnoma nepotrebne v naši prehrani. Industrijske TMK je človek začel vključevati v svojo prehrano pred približno 80 leti in so bile prepoznane kot zdravju škodljive leta 1990. Že leta 1994 je bila objavljena raziskava, katere rezultati so opozorili na vpliv TMK na pojav ateroskleroze v enakem ali celo večjem obsegu kot vpliv nasičenih maščobnih kislin. Danes vemo, da je aterogeni vpliv TMK celo 10 krat večji od vpliva nasičenih ma-ščobnih kislin. Epidemiološke in klinične raziskave opozarjajo, da s povečanjem dnevnega vnosa TMK industrijskega izvora za 2 % prehranske energije (oz. za 4-5 g): razmerje med škodljivim in koristnim holesterolom (LDL/ HDL) naraste za 0,1 mmol/l, kar pomeni 5 % povečanje možnosti nastanka in razvoja bolezni srca in ožilja; možnost nastanka in razvoja bolezni srca in ožilja naraste za 25 % v primerjavi z možnostjo pri prehrani, ki vsebuje namesto TMK ogljikohidrate. Hkrati se poveča tudi koncentracija trigliceridov, ki je dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Obsežna in dolgotrajna študija je pokazala, da TMK naravnega izvora tega učinka nimajo, oziroma predvideva, da ima pri ženskah celo varovalni učinek. To predvidevanje bo potrebno še potrditi v poglobljenih raziskavah. Obstaja domneva, da TMK povečujejo odpornost na insulin in s tem povečujejo možnost nastanka sladkorne bolezni tipa II. V ZDA, kjer je povprečen vnos TMK 3 %, so ugotovili, da naj bi znižanje tega vnosa za 2 % znižalo možnost nastanka sladkorne bolezni tipa II za kar 40 %. Poudarimo, da TMK niso škodljive le za tiste, ki jih uživajo, temveč tudi za novorojenčke in dojenčke mater s previsokim vnosom škodljivih TMK, saj prehajajo v fetus preko placente oziroma v otroka z materinim mlekom. Študije nakazujejo povezavo med povečanim vnosom TMK in predčasnim porodom, nosečniško preeklampsijo ali neplodnostjo. Možni vpliv TMK na nastanek raka na dojki in debelem črevesju še ni znanstveno potrjen. Prav tako so še zmeraj v teku raziskave o vplivu TMK na pojav astme in alergij pri otrocih. V uravnoteženi prehrani naj bi TMK uživali v karseda majhnih količinah, njihova vsebnost naj ne bi presegala 1 % prehranske energije. To pomeni, da naj dnevni obrok z energijsko vrednostjo 2000-3000 kkal ne vključuje več kot 2,2-3,3 g transmaščobnih kislin. Kot informacijo navedimo, da je po statističnih podatkih dnevna poraba mleka in fermentiranih mlečnih izdelkov v Sloveniji 220 g, kar pomeni, da z mlekom in izdelki iz mleka v povprečju dnevno zaužijemo zelo majhen delež (0,066 g) TMK. Raziskava TransSwissPilot Švicarski prehranski strokovnjaki z ETH Zürich so leta 2006 izvedli pilotno raziskavo TransSwissPilot, v kateri so analizirali vsebnost TMK v 120 različnih priljubljenih živil iz supermarketov in lokalnih pekarn. Nabor živil je vključeval različne margarine (jedilne, za peko in industrijske), rastlinska olja in maščobe ter izdelke iz le-teh (npr. pekovsko pecivo in slaščice, sladoled, čokolada), hitro hrano, žita za zajtrk ipd. V vsakem tretjem analiziranem živilu (zlasti v pripravljenih obrokih in pekovskih izdelkih iz listnatega testa) so odkrili previsoko, t.j. več kot 2 %, vsebnost TMK v skupnih maščobnih kislinah, kar je bil povod za poziv živilski industriji k zmanjšanju vsebnosti zdravju škodljivih maščob. Za srce • junij 2009 S SRCEM V KUHINJI 25 ZA SRCE DOBRO JE ZDRAVO. Špela Žeslin, dr. med. svetovalka za zdravo prehrano Kakšne vrednosti maščobe? S prehrano vplivamo na maščobe, ki se nalagajo na žilne stene PRIPOROČENE VREDNOSTI: 5-3-2-1. Zvišana raven maščob v krvi pospešuje proces ate-roskleroze - nalaganja maščob na stene žil odvodnic. Ta proces je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek srčne in možganske kapi. Z zdravim življenjskim slogom in ustrezno prehrano lahko ohranjamo vrednosti maščob v krvi v priporočljivem območju. Najpomembnejše maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Njegovo vrednost lahko razberemo na izvidu krvnih preiskav o vrednosti posameznih vrst maščob. Priporočene vrednosti maščob v krvi si lahko zapomnimo po preprostem padajočem zaporedju 5-3-2-1. Po najnovejših evropskih priporočilih je zaželeno, da skupni holesterol ne presega vrednosti 5 milimolov na liter, holesterol LDL vrednosti 3, trigliceridi vrednosti 2, holesterol HDL vrednosti 1. ZMANJŠAJMO DEJAVNIKE TVEGANJA. Prvi ukrep pri zdravljenju zvišanih maščob v krvi je sprememba življenjskih navad, ki vključuje zdravo prehrano, vzdrževanje primerne telesne teže in redno telesno dejavnost. Zmanjšajmo tudi druge dejavnike tveganja! Pomembno je, da opustimo kajenje in skrbimo za urejene vrednosti krvnega tlaka in sladkorja (glukoze). Zdravljenje z zdravo prehrano in rednim gibanjem naj traja vsaj 6 mesecev! • Izbirajmo zdrava živila • Bodimo telesno dejavni • Vzdržujmo optimalno telesno težo • Zmanjšajmo druge dejavnike tveganja (kajenje, alkohol, stres; zdravljenje sladkorne bolezni in arterijske hipertenzije). e Vsak dan naredi veliko za zdravo sree in ožilje. ALPSKO LJUBLJANSKE MLEKARNE www.l-m.si Alpsko mleko z OMEGA 3 maščc kislinami. jfüij^ Vsak dan Jà ÄA; naredi veliko VV Ml MVA___■_ - LJUBLJANSKE ALPSKO llllekO MLEKARNE www.alpskomleko.si Za srce • junij 2009 26 ZA SRCE S SRCEM V KUHINJI Podobne rezultate zasledimo v poročilih danskih raziskav, v katerih so analizirali zlasti živila, ki so imela označeno vsebnost zgolj rastlinskih maščob in ne delno hidrogeniziranih rastlinskih maščob. Analiza je pokazala, da so nekatera od teh živil vsebovala tudi do 31 % TMK v skupni maščobi, kar pomeni, da so bile oznake zavajajoče. Tako lahko npr. z zaužitjem krofa ali tablice čokolade prejmete 3,2 g, velike porcije cvrtega krompirja 6,8 g in 100 g piškotov 10 g industrijskih TMK. V letu 2008 je Švica postala poleg Danske druga evropska država, ki je omejila vsebnost TMK industrijskega izvora na največ 2 g v 100 g rastlinskega olja ali maščobe. Danska je podoben sporazum z živilsko industrijo sklenila že leta 1994 in v obdobju petih let znižala povprečen vnos TMK z 2,5 g na 1-2 g na prebivalca. Kot zanimivost omenimo, da je bil na Danskem leta 1976 povprečen vnos TMK kar 6 g ¥ SRCE IN ŠPORT V Sloveniji umre zaradi bolezni srca in ožilja skoraj 40 % prebivalcev. Žal nimamo natančnih podatkov o vnosu transma-ščobnih kislin, lahko pa na podlagi raziskav o prehranjevalnih navadah predvidevamo, da zaužite zdravju škodljive maščobe v naši prehrani bistveno presegajo še priporočene količine. Kaj lahko storimo sami? Izogibajmo se uživanju živil z visoko vsebnostjo transmaščobnih kislin nenaravnega izvora, še zlasti cvrtih živil, hitre hrane, pokovke, industrijskih sladic, namazov ipd. Izbirajmo margarino z ugodno maščobno kislinsko sestavo. Modernejše metode proizvodnje margarine vključujejo postopke, ki zmanjšajo ali preprečijo nastanek transmaščobnih kislin. Vendar se poraja vprašanje, ali pri nastanku margarine nastajajo še katere druge zdravju škodljive snovi? Odgovor na to vprašanje bodo dale nadaljnje raziskave. Golf - igra za vse generacije Milan Žvan _ Golf je po mnenju mnogih poznavalcev najimenitnejša igra. V zadnjih desetletjih je doživela izjemen razmah po vsem svetu. Tudi pri nas v Sloveniji. Čarobnost in privlačnost golfske igre, ki ima elemente tako športa kot umetnosti, osvaja vedno nove množice ljubiteljev bele žogice na zelenih površinah. Vrhunske igralce golfa želijo posnemati mnogi začetniki. Prepričanje, da je golf samo za izbrance ne drži. Tudi pri nas je ta šport v skromnejših okoliščinah in opremo dostopen praktično slehernemu. V pričujočem prispevku Vas želimo v sicer skromnem obsegu seznaniti in če ne zveni preveč optimistično, morda tudi navdušiti za golf. Zgodovina golfa Začetki golfa segajo v drugo polovico 18. stoletja, ko je nastala »Society of St. Andrews' golfers«, torej združenje, ki se še danes ponaša kot vrhovna inštitucija, odgovorna za razvoj, širjenje in definiranje pravil igre golf. V prvi vrsti je predstavljalo priložnost za moško druženje, zato je tudi razumljivo, da ima še danes najprestižnejša trofeja, ki jo podeljujejo zmagovalcu Britanskega odprtega prvenstva, obliko starega vrča za rdeče vino. Od tu se je golf nesluteno razširil po celem svetu in danes predstavlja s približno 70 milijoni igralcev enega izmed najbolj množičnih individualnih športov. V Sloveniji se je začel razvijati mnogo kasneje, za začetek pa štejemo leto 1937, ko je bilo na Bledu zgrajeno prvo golfsko igrišče. Golf je v dinamiki časa preživel dolgo zgodovinsko obdobje in postal v večji ali manjši meri sestavina celovite športne ponudbe po celem svetu. Razvil se je v priljubljen rekreativni in tekmovalni šport vseh generacij obeh spolov ter različnih starostnih kategorij. Udeleženci ga lahko gojijo zgolj zase ali pa se vključujejo v igranje v številnih klubih ali drugih neformalnih skupinah. Obremenitve pri igri Golf sodi v kategorijo polistruk-turnih in kompleksnih športov, za katere je značilna velika pestrost in sestavljenost posameznih načinov gibanja. Pri tem prevladuje aerobna komponenta načina porabe energije in je kot rečeno primeren za vse starostne kategorije. Morda je pri načinu gibanja še najpomembnejše to, da vsak sam odreja intenzivnost, in sicer z bolj ali manj pospešeno hojo od enega do drugega igralnega polja. Zmotno je prepričanje, da golf predstavlja premajhno obremenitev srčno - žilnega pa tudi mišičnega sistema treniranih športnikov! Kot velja tudi narobe, da je golfska igra prenaporna za netrenirane in starejše ljudi. Nikjer ni predpisano, da se mora igralec gibati po točno določeni poti, saj jo izbira sam, kakor tudi ni predpisano, da igralna polja obvladuje z večjo ali manjšo hitrostjo. Morda je poleg ostalega dejstvo, da golfska igra vrača udeleženca nazaj v prirodo, njegova največja prednost in privlačnost. Zelo pomemben je Za srce • junij 2009 SRCE IN ŠPORT 27 ZA SRCE koristen vpliv dolgotrajnega gibanja v prirodi. Ob igranju 18 lukenj - igra traja 4 do 5 ur - igralec prehodi od 6 do 7 kilometrov, vmes pa se mora 150 do 200 krat prepogniti in približno 100 krat udariti žogico. Posebno pomemben je tudi družabni vidik igre, saj večurno igranje v skupini in z različnimi ljudmi predstavlja možnost pridobivanja novih znanstev in poglabljanje starega prijateljstva. Slednje značilnosti dajejo golfu obeležje ugodne telesne in duševne športne aktivnosti. Igrišče in pravila Cilj vsakega igralca je usmeriti drobno belo žogico s premerom 42,67 mm po najkrajši poti in z najmanjšim številom udarcev preko travnate površine do cilja, ki ga predstavlja jamica (luknja) s premerom 108 mm, globoka najmanj 100 mm. Igrišče z 18 luknjami je standardno igrišče, ponekod pa so tudi igrišča z 9 luknjami. Igralec začne igrati žogico s točno določenega prostora oz. udarjališča proti jamici, ki se nahaja na drugem koncu igralnega polja na posebnem prostoru, imenovanem zelenica. Igralna polja so različno dolga, trava na njih pa je pokošena na različne višine. Na poti od udarjališča do zelenice so postavljene posebne ovire, peščeni bunkerji (peskovke) ali vodne ovire, ki v veliki meri otežujejo igro. Oprema Za igranje golfa je potrebna ustrezna oprema. Z različnimi palicami si igralci prizadevajo usmeriti žogico v jamico. Palice so različno dolge in imajo različne naklone. Oboje omogoča različno dolžino ter višino leta žogice. V vsakem setu je lahko največ 14 palic. Za dolge začetne udarce se uporabljajo »lesovi». Z njimi poskušajo igralci žogico poslati čim dlje, zato je naklon i gralne površine manjši (od 7 do 12 stopinj). Za bližanje žogice proti jamici se uporabljajo »železa«. Ta imajo večje naklone, kar omogoča krajši in višji let žogice. Nepogrešljivi sta tudi palici za igro iz peska in za igro na zelenici. K opremi sodijo še posebni čevlji z železnimi ali plastičnimi konicami na podplatih. Ti zagotavljajo dobro in uravnoteženo postavitev pri udarcu žogice ter varno hojo navzgor in navzdol po igrišču. Ker je celoten komplet s palicami, torbo in žogicami ter ostalo potrebno opremo, kamor sodijo še dežnik, vetrovka in orodje za označevanje žogice ter popravilo trave, dokaj težek, si večina igralcev omisli poseben voziček. Pravila igre strogo določajo tudi ostale dele opreme, zlasti oblačila. Igra za vse generacije Vsako golfsko igrišče mora imeti vad-bišče, kjer se začetniki pričnejo učiti prvih udarcev. Njihova tehnika je precej zapletena, usmerjena pa je praviloma k čim daljšim in točno odmerjenim udarcem. Zato je pač treba žrtvovati nekaj časa. Pomembno je, da začnemo z dobrim učiteljem, saj je za vsako napačno osvojeno gibanje, potrebno ogromno število ponovitev, da bi se tega odvadili. Dokler igralci ne obvladujejo udarcev, v igri ni pravega zadovoljstva. Prej obratno. Številni igralci zatrjujejo, da ni večjega užitka kot opazovati let žogice, ki se približuje želenemu cilju. Ko se bodoči igralec nauči osnovnih udarcev, pravil iger in obnašanja na igrišču, pristopi k izpitu za pridobitev »dovoljenja za igro«. Šele ta mu omogoči samostojno igranje na igrišču. Napredek v igri igralcu predstavlja izboljševanje »handicapa«. Golf je namreč edina igra, kjer lahko enakovredno med seboj igrata profesionalec in povprečni igralec ali pa starostnik in mladenič pri dvajsetih. To omogoča prav »handicap« ali prednostno število udarcev, ki jih ima slabši igralec pred boljšim. Vsako igralno polje ima namreč predpisano število udarcev, s katerimi je možno žogico usmeriti v jamico. To število je par igralnega polja. Število udarcev nad parom igrišča, s katerimi ga je posameznik preigral, pa predstavlja njegov »handicap«. Vabimo vas torej na golf. Z rednim igranjem ne boste samo ohranjali svojih telesnih sposobnosti, ampak boste v veliki meri lahko tudi dodatno razvili predvsem tiste, ki sodijo v področje funkcioniranja srčno - žilnega in mišičnega sistema v celoti. Nenazadnje pa golfska igra zahteva od igralcev tudi visok nivo miselnega delovanja, ki daje tej igri še posebno obeležje. ¥ Nežno do lepih rok in zdravih stopal pred uporabo po uporabi peta peta prednji del stopala prednji del stopala xb M prst prst pokožnica pokožnica Sä