Alenka Vodončnik o demenci ZAKLJUČEK NAGRADNE AKCIJE Kovčki dobili lastnice ■o -r<"> im -t-■r- str. 26 str. 36 J- RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI { VSAK CETRTEI Št. 41 / Leto 70 / Celje, 15. oktober 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak mm Mira AKTUALNO DOMiČe S kozjanskega Ferjanc v. d. direktorja # ^ bolnišnice str. з^^^В GOSPODARSTVO Bo konoplja rešila Polzelo? str. CELJSKI SEJEM Nova ponudba pozitivnih energij str. 6 NASA TEMA Združevanje javnih zavodov str. 12-13 KRONIKA Deklico iz družine iztrgale lovke sistema? str. 16 VOJNIK Skale ne grozijo več str. 7 SPORT Okrepili stroko za podmladek pod koši str. 19 REPORTAŽA http://trgovina.mercator.si H Mercator Spletna trgovina Nova ženska med poklicnimi gasilci str. 29 Taborniki na zabaven način o zgodovini Celjskih str. 34 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Domače, domače ... Saj ste videli nedavne posnetke jeznih kmetov, ki so s traktorji zasedli evropske prestolnice, ker niso zadovoljni z razmerami v kmetijstvu? Tudi Celju in drugim večjim slovenskim mestom se v soboto obetajo takšni shodi v organizaciji kmetijsko-gozdarske zbornice, ki želi širšo podporo javnosti pri svojih prizadevanjih. Vprašanja oskrbe s hrano in njene cene so namreč tista, ki zadevajo vsakega izmed nas. Največji problem kmetov naj bi bile nizke odkupne cene hrane, ki ne pokrivajo stroškov pridelave. Za kmete je to nesprejemljivo in žaljivo, so poudarili tudi na nedavnem tradicionalnem srečanju na Ponikvi. Na sobotnih shodih bodo zahtevali tudi to, da lahko potrošnik izbere domače izdelke, ki imajo jasno razvidno slovensko poreklo. Vse lepo in prav, toda ko gre povprečen potrošnik po nakupih, se večinoma ozira le po cenovno najbolj ugodni ponudbi in ne razmišlja, kako je mogoče krompir kupiti le za nekaj centov, če je pa v pridelavo kmet vložil veliko dela in znoja. Če vemo, da je lani že vsak sedmi prebivalec Slovenije živel s prihodki, ki pomenijo prag za tveganje revščine, je navsezadnje to razumljivo. Izvor hrane se v takšnem primeru ne zdi najpomembnejša stvar. Je pa pozitivno vsaj to, da bodo dobrodelne organizacije in razni zavodi prejeli kakovostne viške pridelkov s slovenskih kmetij, ki jih niso mogli prodati zaradi slabe organiziranosti in embarga Rusije. Nekateri še vedno najraje posežemo po slovenskih izdelkih, ker menimo, da so kakovostni in vredni zaupanja, četudi zanje kdaj odštejemo kakšen cent več. Navezani smo na »svoje« blagovne znamke, čeprav so še te vedno manj slovenske. Razmere v kmetijstvu pa menda še nikoli niso bile tako slabe, pravi eden največjih celjskih kmetov. Čeprav, roko na srce, ali ste že slišali kmeta, ki ne bi tarnal? V Savinjski dolini so pred časom zagnani pospeševalci in ekologi predlagali setev tržno zanimive konoplje, ki bi nadomestila hmelj, ki z leti naj ne bi bil več tako donosen. Nekateri so se res lotili pridelave in prvi rezultati so bili dobri, njihov krog se je širil, v enem od zaselkov so celo odprli konopljarno. Zdaj razmišljajo o povezavi s tovarno nogavic, ki naj bi ji to prineslo možnost preživetja. Na drugem koncu, na Kozjanskem, iščejo tržno nišo z nasadi jabolk in z ohranjanjem starih sort ter prispevajo tudi k turistični prepoznavnosti. Še en pomemben vidik pridelave na domači zemlji, ki jo kmetje s tem ohranjajo za kasnejše rodove in skrbijo, da bi bila Slovenija v prihodnje prehransko manj odvisna od uvoza. Žal so predvsem civilna združenja in posamezniki tisti, ki spodbujajo tovrstne aktivnosti tako z ohranjanjem avtohtonih semen, zamenjavo rastlin in s povezovanjem pri obdelavi vsakega koščka rodovitne zemlje. Znano je, da prehranska odvisnost vodi tudi v druge oblike odvisnosti. Dokler pa je mogoče v najbližjem nakupovalnem središču kupiti poceni živila s kateregakoli konca sveta, bistvenih sprememb še ni na vidiku. Znano je, da prehranska odvisnost vodi tudi v druge oblike odvisnosti. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA # # 9И МЕШВЕВ ПЕЈ PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK <*» Bili ШШБ ШШБ ЖШБ Misel tedna Od rok do ust je dolga pot. (slovenski pregovor) Ob avtocestah kmalu hitre polnilnice V Tepanju in na Lopati prvi hitri polnilnici za električne avte Na avtocestnih počivališčih Tepanje in Lopata ob štajerski avtocesti so ta teden v sklopu projekta Zeleni koridorji Slovenije odprli prvi hitri električni polnilnici za električna vozila na avtocestnem križu. Projekt sistemskega operaterja za distribucijo električnega omrežja in ministrstva za infrastrukturo do konca leta predvideva 26 polnilnic. Kot je povedal direktor družbe SODO, Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, Matjaž Vodušek, je projekt vreden dva milijona evrov, od tega bodo 1,38 milijona evrov vložili sami, preostalih 620 tisoč evrov pa so pridobili iz evropskih razpisov. Minister za infrastrukturo Peter Ga-šperšič je ob tem poudaril, da se zavedanje in vloženi napori za vzpostavitev pogojev za razvoj elektromobilno-sti v Sloveniji spreminjajo v realnost. Razdalja med polnilnicami do 50 km Izgradnja javne infrastrukture hitrih polnilnic električnih vozil na avtocestnem križu Slovenije sodi v okvir projekta Zeleni koridorji Slovenije in je del evropskega projekta Srednjeevropskih Hitra polnilnica za električna vozila omogoča hkratno polnjenje dveh električnih vozil z močjo 50 kW DC in hkrati 43 kW AC. Storitve bodo lahko uporabniki plačali z RFID-uporabniško kartico, ki jo bodo dobili na osnovi pogodbe s ponudnikom storitev. Uporabnik brez sklenjenega pogodbenega razmerja bo lahko polnil vozilo s predplačniško kartico, ki bo na voljo na vseh 26 lokacijah hitrih polnilnic na bencinskih servisih Petrol in OMV. zelenih koridorjev, katerega cilj je do konca leta 2015 vzpostavitev goste mreže skupno 115 hitrih polnilnic za električna vozila v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji ter na Slovaškem in Hrvaškem. »Z izvedbo tega projekta bo Slovenija postala del zelene evropske električne avtoceste, povezane od Norveške do Zagreba,« je povedal di- V Evropi in Sloveniji je odvisnost prometa od fosilnih goriv kar 97-odstotna in kot je znano, je to za trajnostni razvoj prometnega sektorja ter za prehod v nizkoo-gljično družbo bistveno preveč. Zato je tudi Evropska komisija že leta 2011 sprejela Načrt za enotni evropski prometni prostor z namenom povečanja mobilnosti. V načrtu je predvideno zmanjšanje odvisnosti od nafte ter emisij od prometa za 60 odstotkov do leta 2050. rektor družbe SODO Matjaž Vodušek. Poleg hitrih polnilnic na počivališčih Tepanje-zahod in Lopata-jug bodo z njimi do konca leta opremili še 24 bencinskih servisov na slovenskem avtocestnem križu. Tako bodo na štajerski avtocesti med Ljubljano in Mariborom do konca leta postavili še tri hitre polnilnice, in sicer na počivališčih Tepanje-vzhod ter Lukovica-sever in jug. V Sloveniji naj bi v naslednjih dveh mesecih odprli še 24 hitrih polnilnic. Na podlagi analiz je bilo ugotovljeno, da ima Slovenija zelo ugodno geografsko lego za postavitev tovrstnih polnilnic, pri čemer je načrtovana oddaljenost med polnilnicami do 50 kilometrov. »Pri določitvi lokacij je bila upoštevana tudi racionalnost izvedbe, da se v največji možni meri izkorišča obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo, kar pomeni postavitev hitrih polnilnic v neposredni bližini že obstoječega električnega omrežja. Prav tako je bila upoštevana bližina počivališč in gostinske ponudbe,« je še pojasnil Vodušek. LK V Savinjski regiji več kot tristo brezdomnih Tokratni slogan svetovnega dneva brez-domstva je Stopimo v tuje čevlje Obeleževanju svetovnega dneva brezdomstva, ki ga pripravljata vsesloslo-venska brezdomska mreža in Društvo brezdomni do ključa, so se s pripravo številnih dogodkov minuli konec tedna pridružili tudi v savinjski regijski mreži. V celjskem zavetišču so ob svetovnem dnevu brezdom-stva pripravili dan odprtih vrat in občanom predstavili program dela z brezdomci in vsakdanje aktivnosti, jim prikazali lutkovno predstavo z naslovom letošnjega slogana ter razstavo izdelkov, ki so jo pripravili stanovalci zavetišča. Delo celjskega zavetišča in ključne težave, s katerimi se sooča, je predstavila Zdenka Zupanc Zrinski, vodja zavetišča in koordina-torica savinjske regijske mreže Društva brezdomni do ključa, v imenu celjske mestne občine je obiskovalce nagovorila Polona Ocvirk, vodja oddelka za družbene dejavnosti, medtem ko je za glasbeno popestritev poskrbel duo Sorodne duše. Na Celjskem tri zavetišča »V našem zavetišču trenutno biva 23 stanovalcev. Od tega pet moških in 18 žensk. Povprečna starost stanovalcev je 53,3 leta, medtem ko je povprečna starost brezdomcev v Sloveniji malo več kot 40 let. Brezdomna oseba v našem zavetišču biva od enega to treh let,« je povedala Zdenka Zupanc Zrinski. V dvanajstih letih je bilo v celjskem zavetišču za brezdomce 457 uporabnikov, od tega 80 žensk in 377 moških. »Izvajamo program, katerega namen je nuditi brezdomnim podporo na različnih življenjskih področjih, jim omogočati dostop do različnih virov pomoči, ponovno vključevanje v družbo, ohranjanje optimizma in pozitivnih vizij,« je še poudarila Zdenka Zupanc Zrinski. Ob tem je še dodala, da se letno iz statusa brezdo-mnosti v celjskem zavetišču uspe izviti trem do štirim uporabnikom. Na celjskem območju so tri zavetišča, v Celju, Žalcu in Velenju, v katerih je na voljo od 15 do 25 postelj. Po podatkih Društva V Društvu brezdomni do ključa so pripravili osnutek predloga nacionalne strategije za brezdomne in socialno izključene na območju Slovenije in prvič jasno zajeli tudi definicijo brezdomne osebe v slovenskem prostoru, ki se glasi: »Brezdomec je človek brez doma, ki predstavlja varno in primerno bivališče z ustrezno psiho-socialno mrežo, z dostopom do vseh inštitucionalnih storitev, ki posamezniku omogočajo človeško dostojanstvo.« Brezdomni do ključa je bilo v prvem polletju v celjski regiji 309 brezdomnih, na ravni države 3.319 in lani 4.015 brezdomnih oseb. Različne zgodbe brezdomstva »Brezdomni imajo zelo različne zgodbe. Med njimi so ljudje, ki zagotovo niso nikoli niti pomislili, da bodo kdaj ostali na ulici, a se je v nekem trenutku nekaj zalomilo. Ena napačna odločitev, en slab dan in si na ulici. Ostaneš brez doma, brez prijateljev in brez pomoči. Drugi morda že zaradi družinskih razlogov niso imeli veliko možnosti in jim je bilo brezdomstvo položeno v zibelko,« so ob svetovnem dnevu brezdomstva sporočili v Društvu brezdomni do ključa. Dodajajo, da brezdomstvo ni več omejeno le na moške srednjih let, temveč se je razširilo tudi na ženske in otroke, vedno več je med brezdomnimi tudi mladih in starejših onemoglih. ROBERT GORJANC AKTUALNO 3 OB ROBU Povezovanje Celjske koče in Golt s skupnimi projekti stvar preživetja Turistično-rekreativna centra Celjska koča in Golte sta za prihajajočo zimsko sezono pripravila enotno sezonsko smučarsko vozovnico Ski pass Savinja, s katero bo mogoče smučati na obeh smučiščih. Skupni projekt obeh centrov je tudi rezultat vedno bolj prisotnega zavedanja, da so za uspešno poslovanje slovenskih smučišč nujna partnerstva in povezovanje. »Ideja za takšno skupno smučarsko vozovnico temelji na pilotnem projektu, ki smo ga na Celjski koči letos poleti izvedli v sodelovanju z Deželo Celjsko. Gre za skupno cenovno ugodnejšo vstopnico za ogled celjskega gradu in vožnjo z bob kartom na Celjski koči,« je povedal Gregor Bezlaj, vodja TRC Celjska koča. Pri tem je poudaril, da se pri iskanju dobrih skupnih turistično produktov želijo širše povezovati v regiji in tako je za zimsko sezono prišlo do sodelovanja z gorskim centrom Golte. Za prilagojeno smuko »S skupnim produktom ciljamo na smučarje iz celjske regije, ki bodo čas za smučanje lahko bolje prilagajali službenim ob- veznostim in življenjskemu slogu ter z enotno vozovnico v obeh centrih smučali vse dni v tednu,« je povedal Mitja Škrabl, vodja prodaje v podjetju Golte. Kot je še dodal, se je ime za takšno vozovnico ponujalo na dlani, saj Savinja dejansko in tudi simbolično povezuje celotno regijo, v kateri sta obe smučišči. Enotno sezonsko vozovnico bo mogoče uporabljati med tednom za nočno smuko na Celjski koči in ob koncih tedna za dnevno smuko na Golteh. Do prvega decembra bo cena skupne vozovnice 179 evrov, po prvem decembru 199 evrov. Obe smučišči imata tudi sicer kar precej skupnega: v zadnjih letih se oba centra uvrščata med naj smučišča v kategoriji manjših (Celjska koča) in srednje velikih smučišč (Golte). Če je ugodno vreme, sezona na obeh smučiščih traja približno enako dolgo, obe upravljata z žičnicami, imata lastne namestitvene zmogljivosti in gostinsko ponudbo, zato je možnosti za različne skupne produkte še precej. Pripravljeni na zimo Tako na Golteh kot na Celjski koči zagotavljajo, da so pripravljeni na začetek nove smučarske sezone, če bo prišlo do primerne ohladitve ali prvega snega. V nove žični-ške naprave letos niso vlagali, bolj so se trudili za vsebino ponudbe in storitve. Večje naložbe so se lotili samo na Golteh, kjer so zaradi naraščajočega povpraševanja zgradili nove apartmajske namestitve. A za to zimsko sezono v celoti še ne bodo na voljo, zato so se v podjetju Golte povezali s ponudniki namestitev v dolini. V Celju bodo sicer tudi letos pripravili tekmovanje za pokal Celjske koče, na Golteh bodo gostili svetovni S poletno sezono na Celjski koči bolj zadovoljni kot na Golteh Ob predstavitvi skupne sezonske smučarske vozovnice za Golte in Celjsko kočo v letošnji zimi so v vodstvu obeh turistično-rekreativnih centrov komentirali tudi poletno turistično sezono. Z njo so očitno bolj zadovoljni na Celjski koči, kjer so se v minulem obdobju osredotočili na povečanje prepoznavnosti tega športno-rekreativnega centra. »Z informiranjem širše regije s pomočjo Dežele Celjske in celjskega Tica smo pridobili veliko gostov, s čimer smo povečali obisk pustolovskega parka in bobkarta,«, je povedal Gregor Bezlaj, vodja TRC Celjska koča. Med tujimi turisti jih je bilo največ z Nizozemske, iz Nemčije in Belgije. Gregor Bezlaj je še poudaril, da sta k večjemu zanimanju za Celjsko kočo pripomogla tudi odprtje dveh novih stez za gorsko kolesarjenje in ureditev gozdnih poti. Na Golteh bodo letošnjo poletno sezono verjetno kar hitro pozabili: »V primerjavi z lansko sezono je bila zelo slaba in primerljiva s sezono 2013. Zasedenost našega hotela na Golteh, ki ima 115 ležišč, je bila 20-odstotna, predvsem z gosti iz Slovenije in s Hrvaške,« je povedal Mitja Škrabl, vodja prodaje podjetja Golte. Kot pozitivno stran poletne sezone je Mitja Škrabl navedel povečano število prevozov z nihalko, kar je spodbudno ob tem, da je mogoče na Golte že nekaj let priti tudi po cestni povezavi. Med dnevnim obiskovalci iz tujine prevladujejo gostje iz istih držav kot na Celjski koči. ROBERT GORJANC S predstavitve enotne vozovnice »Ski pass Savinja: z leve: Ernest Kovač, direktor podjetja Golte, Gregor Bezlaj, vodja TRC Celjska koča, Mitja Škrabl, vodja prodaje Golte in Ivan Pfeifer, direktor podjetja ZPO Celje. Z enotno vozovnico na smuko pokal v telemark smučanju. Na obeh smučiščih so prepričani, da je za dvig konkurenčnosti, privabljanje večjega števila smučarjev in s tem boljše poslovanje vedno bolj pomembno povezovanje ne le na regionalni ravni, kot to počneta Golte in Celjska koča, marveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Povezovanje za boljše poslovanje »Zahtevne gospodarske kot tudi podnebne razmere, v katerih delujemo smučišča, nas silijo v povezovanje, iskanje primerne ponudbe in produktov. Da lahko, vsaj kar zadeva Celjsko kočo, nadaljujemo tradicijo smučanja in da ne obupamo, kot so že na nekaterih drugih nižjeležečih smučiščih,« je povedal Ivan Pfeifer, direktor podjetja ZPO iz Celja, ki upravlja s Celjsko kočo. Kot je poudaril Ernest Kovač, direktor podjetja Golte, ob nastopih na tujih trgih, zlasti tistih, kjer je še relativno dobra kupna moč, v smučarskih centrih ugotavljajo, da so vsi premajhni. »Že Slovenija je majhna turistična destinacija, kaj šele posamični smučarski centri. Le s skupno ponudbo lahko zlasti na zunanjih trgih nekaj pomenimo oziroma nas sploh prepoznajo.« Na Golteh so se sicer letos pred novo smučarsko sezono že povezali tudi s smučiščem Vogel, in sicer imajo enotno dnevno vozovnico. Kot je povedal Mitja Škrabl, naj bi bilo že v letošnji sezoni mogoče v večini slovenskih smučarskih centrov smučati z enotno sezonsko smučarsko vozovnico in tudi s petdnevno vozovnico. Podrobnosti naj bi bile znane kmalu. In to je še en pomemben korak pri povezovanju naših smučišč. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Bolje sodelovati kot tekmovati Povezovanje, skupne ponudbe in promocijski nastopi nekaterih slovenskih smučišč, ki smo jim priča v zadnjem času, so korak v pravi smeri in očitno znamenje, da se upravljavci smučišč zavedajo zahtevnega položaja v panogi. Zaostrene gospodarske razmere, (pre) zadolženost lastnikov smučišč in močnejša konkurenca centrov v sosednjih smučarsko razvitih državah so že terjali svoj davek v katerem od znanih slovenskih smučarskih centrov. Na primer na Kaninu, kjer bo po nesreči kro-žno-kabinske žičnice šele po dveh letih s pomočjo bovške občine smučišče spet oživelo, in na Mariborskem Pohorju, kjer je lani občina prav tako s svojim javnim prevoznim podjetjem rešila sezono. Na našem koncu osrednja smučišča normalno delujejo, vsako s svojo zgodbo pri prizadevanju za stabilno poslovanje: za Roglo in Krvavec Unior turizem išče primernega kupca, na Golteh se izvijajo iz statusa poenostavljene prisilne poravnave. Na Celjski koči, kjer tudi že nekaj let MOC s svojim občinskim podjetjem upravlja smučišče, gledajo predvsem v nebo, saj so kot nižje ležeče smučišče ob podnebnih spremembah bolj ranljivi. A pri smučarskih centrih in turističnih ponudnikih nasploh ne gre le za objektivno težavne razmere zaradi še vedno trajajoče gospodarske krize, in sicer kljub statističnim podatkom o gospodarski rasti, ki jih večina prebivalstva še ne občuti v svojih žepih. Problem so tudi pomanjkanje vizije in idej, samozadostnost in rivalstvo. Povezovanje, kot smo mu priča v primeru Celjske koče z Goltmi (in slednjih z Voglom) pri oblikovanju ugodne ponudbe osnovnega produkta, smučarske vozovnice, je dokaz, da je mogoče preseči lokalna rivalstva in najti si-nergije, ki so v korist smučarjem in upravljavcem smučišč. In ne le njim, marveč celotni turistični panogi v regiji. Ob takšnih konkretnih vsebinskih povezovanjih »na terenu« bodo tudi krovni povezovalni projekti, kot je Dežela Celjska - ta skrbi za skupno promocijo 21 občin - dobili pravo težo. Konkretno korist od takšnega sodelovanja bodo imeli tudi mestni hoteli, zdravilišča, muzeji, galerije in ostali ponudniki ter upravljavci turističnih znamenitosti. Ob napovedi, da naj bi bila kmalu na voljo tudi enotna sezonska smučarska vozovnica za večino slovenskih smučišč, očitno vendarle dozoreva spoznanje, da je majhnost v geografskem smislu mogoče preseči z velikostjo v strateškem razmišljanju. Ferjanc ostaja Na torkovi seji sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje nihče od štirih kandidatov za direktorja bolnišnice ni dobil večine glasov. Zato je svet do ponovnega razpisa za delovno mesto za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Marjana Ferjanca. Ta bolnišnico vodi zadnja dva štiriletna mandata. Poleg Ferjanca so se za delovno mesto direktorja prijavili še trije. Boštjan Plešec je bil leta 2010 generalni direktor Direktorata za zakladništvo v Ministrstvu RS za finance. Zdaj dela na Finančni upravi republike Slovenije. Drugi kandidat je bil Dejan Žohar. Gre za magistra znanosti s področja menedžmenta in inženirja elektrotehnike, sicer občinskega svetnika iz stranke SMC. Žohar je trenutno zaposlen v Splošni bolnišnici Celje, kjer opravlja delo vodje tehnične službe. Zanj se je ves čas neuradno govorilo, da je največji konkurent Ferjancu in da ima kar nekaj možnosti postati novi direktor. Kandidatka za novo direktorico celjske bolnišnice je bila tudi Brigita Čokl, ki je tudi podpredsednica celjske stranke Desus. Je diplomirana ekonomistka, včasih je vodila finance in računovodstvo v celjskem Emu, od leta 1991 pa je zaposlena v Etolu. Za Ferjancem pa sta že dva mandata vodenja celjske bolnišnice in v zadnjih letih mu sodelavci štejejo v prid predvsem to, da uspešno krmari s financami, saj naj bi letošnje leto - kot tudi prvo polovico - v bolnišnici končali v pozitivnih številkah. Ferjanc naj bi imel med zaposlenimi sicer največ podpore. SŠol Člani sveta zavoda so za strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje že v drugo soglasno potrdil Franca Vindišarja, ki je bil tudi edini prijavljen za delovno mesto strokovnega direktorja. 4 GOSPODARSTVO Bo konoplja rešila Polzelo? V polzelski tovarni nogavic že izdelali prototip nogavic iz industrijske konoplje - Odstopil še drugi nadzornik V Tovarni nogavic Polzela, ki ji je finančna uprava sredi poletja zaradi neporavnanih obveznosti blokirala poslovne račune, trenutno dela približno polovica od 265 zaposlenih. Število se iz dneva v dan spreminja, saj direktor družbe Marko Klemenčič zaposlene sproti obvešča, kdaj naj pridejo v službo. Na ta način namreč optimizirajo vse stroške v podjetju. (Foto: arhiv NT, GrupA) Mnogi že nekaj let opozarjajo na potencial industrijske konoplje na številnih področjih. Eno takšnih v Sloveniji zagotovo predstavlja propadla tekstilna industrija. Tudi novo vodstvo polzelske tovarne nogavic v izdelavi tekstila iz industrijske konoplje vidi eno od možnosti za rešitev iz finančnih težav. Projekt razvoja eko in bio tekstilne industrije v Spodnji Savinjski dolini podpirajo tudi župani vseh šestih občin. Na to, da bi lahko rešitev številnih delovnih mest našli v pridelavi in predelavi industrijske konoplje ter izdelavi različnih tudi tekstilnih izdelkov, že leta glasno poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije na čelu z Ireno Rotar. Ta se je že povezala s polzelsko tovarno nogavic in z lokalno skupnostjo. V projektu vidijo priložnost za stabilizacijo poslovanja tudi vodilni v pol-zelskem podjetju, ki se zadnja leta veliko več kot z razvojem ukvarja s finančnimi težavami. Izsledki zadnjih sestankov so spodbudni. »Veseli smo razvojnega potenciala in energije, ki jo imajo zaposleni v razvojnem oddelku in novi direktor polzelskega podjetja,« je po sestanku s predstavniki podjetja, lokalne skupnosti in Razvojne agencije Savinja povedala Irena Rotar. Po več letih pogajanj in prepričevanj je civilni iniciativi, ki jo vodi, uspelo narediti velik korak od govorjenja k dejanjem. Prototip je, kako naprej? V polzelski tovarni so že izdelali prototip nogavic iz industrijske konoplje. Za nadaljnji razvoj in prodor na trg na tem področju se povezujejo tudi z nemškim družinskim tekstilnim podjetjem. Direktor družbe Marko Klemenčič o projektu še ne želi veliko govoriti. Bolj zgovoren je polzelski župan Jože Kužnik, ki je zadnje mesece precej vpet v reševanje podjetja. Idejo o bolj množični pridelavi in predelavi industrijske konoplje ter o razvoju tovrstne eko in bio tekstilne industrije v Spodnji Savinjski dolini so podprli župani vseh šestih občin, za sodelovanje v projektu se je odločila tudi Razvojna agencija Savinja. »V Polzelski tovarni so že izdelali prototip nogavic, ki sicer vsebujejo manjši odstotni delež surovinske sestave konoplje. Seveda si želimo, da bi se takšna proizvodnja na Polzeli kasneje razširila in bi zajela še ostali tekstil. Prepri- čan sem, da je to ne le rešitev za polzelsko podjetje, temveč tudi za celotno Spodnjo Savinjsko dolino,« je povedal Kužnik. Kot je še pojasnil, trenutno ustanavljajo gospodarsko družbo, ki bo imela sedež na Polzeli, več podrobnosti pa za zdaj še ni želel razkriti. Jasno je, da bodo pri ustanovitvi nove družbe sodelovale vse spodnjesavinjske občine in Razvojna agencija. Kakšna bo vloga vpletenih posameznikov, še ni povsem jasno. Čeprav si želijo, da bi se projekt začel še v tem letu, je zaradi vseh birokratskih postopkov veliko bolj verjetno, da se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta. Nadzorniki odhajajo Kljub pomirjujočim tonom, ki jih javnosti pošilja novo vodstvo polzelskega podjetja, se javnost znova sprašuje ali se je tovarna nogavic slabega pol leta po prislini poravnavi znova znašla v težavah. V vsega desetih dneh sta družbo zapustila kar dva nadzornika. Za predsednikom nadzornega sveta Petrom Kunstičem se je položaju nadzornika odrekel tudi Peter Mandič, ki je svoj odstop napovedal že na zadnji seji nadzornega sveta. Polzelsko podjetje tako zdaj nadzorujejo le še trije nadzorniki. Predsednik uprave Marko Klemenčič zatrjuje, da to ni alarm za preplah. Naročil je, kot pravi, za zdaj dovolj, čeprav še vedno intenzivno iščejo strateškega partnerja. »Odzivi so dobri, a se za nakup ni odločil še nihče.« Čeprav bi podjetju najbolj pomagala dokapitalizacija, vanjo ne verjame nihče več. Klemenčič pravi, da morajo iz lastnega poslovanja ustvariti dovolj obratnega kapitala in energije za napredovanje. Za delničarje je že pripravil vzdržni poslovni načrt do konca leta, zdaj pripravlja še poslovni načrt in vizijo poslovanja za prihodnja tri leta. Nepravilnosti ni bilo V zadnjih dneh se je v javnosti in medijih znova pojavilo veliko očitkov glede spornega poslovanja in vrtoglavih prejemkov, ki naj bi si jih izplačevalo prejšnje vodstvo s Karmen Dvorjak na čelu. A reviziji, ki sta preverjali porabo državne pomoči, nista odkrili nepravilnosti. Dogajanje v družbi pozorno spremljajo tudi v Slovenskem državnem holidngu (SDH). Kot so sporočili, so bili s potencialnimi nepravilnostmi in z zlorabo položaja nekdanjih vodstvenih delavcev seznanjeni, vso dokumentacijo, ki so jo v zvezi s tem prejeli, so obravnavali in jo bodo po končanem pregledu v najkrajšem možnem času predali na državno tožilstvo. LK Lokalna pomoč gospodarstvu V Celju sprejeta pravilnik o dodeljevanju pomoči in akcijski načrt ukrepov Mestna občina Celje bo še oktobra objavila razpis o dodeljevanju pomoči, na voljo bo 300 tisoč evrov. Občani in podjetja se lahko potegujejo za sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, stroškov komunalnega prispevka, obrestne mere za obstoječa posojila, najemnin poslovnih prostorov, samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest, zagona podjetij v inkubatorjih in tehnoloških parkih ter stroškov promocije in internacionalizacije podjetništva. Potem ko je marca lani mestni svet potrdil Strategijo razvoja gospodarstva Mestne občine Celje 2014-2020, so mestni svetniki prejšnji teden sprejeli še akcijski načrt za njeno izvajanje v letošnjem letu ter predlog načrta za prihodnje leto. Besedilo tega bodo dokončno lahko potrdili šele, ko bo sprejet tudi proračun. Temelj za izvajanje določenih ukrepov, ki bi spodbudili gospodarski razvoj, je pravilnik o dodeljevanju pomoči, do katere so iz občinskega proračuna ob upoštevanju državnih, regionalnih in občinskih razvojnih načrtov in prioritet upravičena podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine, in tudi podjetja od drugod, če investirajo v Celju, ter fizične osebe s stalnim bivališčem v občini. Finančno pomoč lahko lokalna skupnost glede na ta pravilnik dodeljuje za uresničevanje strateških ciljev, ki so opredeljeni v strategiji. Tako je za zagotovitev blaginje občanov in preseganje kazalcev povprečja razvojne uspešnosti v državi na območju občine treba okrepiti gospodarske aktivnosti, zagotoviti, da postane Celje prepoznavna turistična destinacija, povečati samooskrbo in zagotavljati stimulativno poslovno okolje. Sofinanciranje iz občinske blagajne Sicer pa je gospodarstvo na območju mestne občine po določilih tega pravilnika upravičeno do pomoči za deset različnih področij. Tako je predvideno sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, stroškov komunalnega prispevka, obrestnih mer za obstoječe kredite in najemnin poslovnih prostorov. Ob tem so podjetja in podjetniki do pomoči upravičeni tudi na kadrovskem področju, saj pravilnik predvideva tudi sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja, usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih, povezovanja med podjetji in z izobraževalnimi inštitucijami ter samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. Posebno mesto v pravilniku je našlo tudi sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih in tehnoloških parkih, mestna občina pa bo zagotavljala tudi finančno pomoč pri promociji in internacionalizaciji podjetništva. Dokaj pozno pripravo temeljnih dokumentov za izvedbo ukrepov, ki jih predvideva strategija gospodarskega razvoja, vodja sektorja za gospodarstvo Janko Trobiš opravičuje s tem, da je bilo spomladi še preveč neznank, prav tako je bilo tudi nemogoče pripraviti predlog akcijskega načrta za prihodnje leto. Ta tudi zdaj še ni dokončen, saj bo njegova izvedba odvisna od občinskega proračuna za prihodnje leto. V njem so predvideni tudi ukrepi, katerih izvedba bo odvisna od tega, koliko uspešna bo občina pri pridobivanju denarja na različnih razpisih. Mestni svetniki so akcijski načrt sprejeli z 18 glasovi za, proti pa je glasovala celotna svetniška skupina SMC. Kot je pojasnil njen vodja Gregor Gregorin, Celje potrebuje akcijski načrt, a veliko bolj konkretnega in z več vsebine, kot je ima ta. IVANA STAMEJČIČ ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN 9 MESTNA OBČINA CELJE NAJAVA JAVNEGA RAZPISA O DODELJEVANJU POMOČI ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V MESTNI OBČINI CELJE Mestna občina načrtuje vtem mesecu objavo javnega razpisa o dodeljevanju pomoči za razvoj gospodarstva v Mestni občini Celje. Okvirni predmet javnega razpisa bo dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva, ki se bodo dodeljevala po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: • Ukrep 1: sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, • Ukrep 2: sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka • Ukrep 3: sofinanciranje obrestne mere za obstoječe kredite, • Ukrep 4: sofinanciranje najemnin poslovnih prostorov, • Ukrep 5: sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest, • Ukrep 6: sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih in tehnoloških parkih, • Ukrep 7: sofinanciranje stroškov promocije in internacionalizacije podjetništva. Sredstva so zagotovljena v proračunu Mestne občine Celje za leto 2015 v višini 300.000,00 EUR. Upravičenci do pomoči bodo: - podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine, - fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve. Za razpisane ukrepe bo veljalo, da se pomoč dodeljuje za že izvedene aktivnosti. Upravičenci bodo lahko uveljavljali pomoč de minimis za stroške iz obdobja enega leta pred objavo razpisa. Višino zneska po posamezni vlogi bo določila komisija, glede na število vlog in razpoložljiva sredstva. Vsi podrobnejši pogoji bodo razvidni iz razpisne dokumentacije, ki bo objavljena na spletni strani Mestne občine Celje. Več informacij lahko dobite na Mestni občine Celje, Oddelku za finance in gospodarstvo v času uradnih ur. Mestna občina Celje GOSPODARSTVO 5 Verjamejo v boljše čase Na Golteh z večino upnikov dosegli dogovor Ernest Kovač, direktor podjetja Golte, verjame v uspeh poenostavljene prisilne poravnave, saj so dosegli načelni dogovor z večino upnikov. Turistično-rekreativni center Golte je od začetka julija v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Podjetje zadnja leta ob gospodarski krizi in milih zimah posluje z izgubo. Lanska je znašala kar štiri milijone evrov. Ali bo prisilna poravnava uspešna, bo sodišče odločalo v začetku novembra, v podjetju Golte pa že zdaj verjamejo, da bo, saj so uspeli doseči dogovor z večino upnikov. Ob manjših prihodkih zaradi slabega vremena v glavnem delu zimske sezoni je vzrok za lansko izgubo predvsem slabitev vrednosti prenovljenega hotela na Golteh v višini 3,9 milijona evrov. S tem je lanska izguba presegla polovico osnovnega kapitala in podjetje je postalo insolventno. Kot je povedal Ernest Kovač, direktor podjetja Golte, so v skladu z načrtom poslovnega in finančnega prestrukturiranja izpolnili pogoje za uspeh prisilne poravnave. Kar pomeni, da so s precej več kot polovico navadnih upnikov, katerih terjatve znašajo 3,2 milijona evrov, dosegli načelno soglasje o načinu poravnave terjatev. Večinski lastniki podjetja Golte: PV Invest 59,03 % HTZ Velenje 16,40 Toming-consulting 6,06 Mestna občina Velenje 2,98 Občina Mozirje 2,61 Dogovor z vsemi upniki »Želimo si, da bi dosegli soglasje z vsemi upniki, zato smo v načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja upnikom predlagali, da bi jih poplačali stoodstotno, sicer v malo daljšem roku, vendar brez odpisa terjatev,« je še dejal Ernest Kovač. Navadnim upnikom tako predlagajo poplačilo terjatev najkasneje v desetih letih brez obresti. Status ločitvenega upnika, ki ne vpliva na uspeh prisilne poravnave, ima NLB s terjatvijo do podjetja Golte v višini 3 milijone evrov, ki je zavarovana s hipoteko na novozgrajeni hotel. Zanj so na Golteh pri NLB najeli kredit v omenjeni višini. Ključen tudi dogovor z NLB Na Golteh se zavedajo, da si stabilnega poslovanja ne morejo predstavljati brez dogovora z NLB o reprogramiranju posojila. »Zaenkrat banki nismo še ničesar dolžni, vendar bi bilo poravnavanje obveznosti na daljši rok na ta način prehudo breme za likvidnost naše družbe,« je še povedal Ernest Kovač. Kot navajajo v načrtu prestrukturiranja, na Golteh NLB predlagajo redno plačevanje obresti in glavnice v višini sto tisoč evrov letno do konca leta 2021. Potem bi se z NLB poskušali dogovoriti za nov reprogram preostanka glavnice ali morebitno konverzijo terjatev v lastniški delež, kar zaenkrat še ni predvideno. Odpuščanj ne bo Kot je še povedal Ernest Kovač, v podjetju tudi intenzivno optimizirajo poslovne procese in znižujejo stroške, pri storitvah so jih že znižali za 10 odstotkov. Odpuščanja sicer niso predvidena. Na Golteh je zaposlenih 25 ljudi, kar je po Kovačevih besedah minimum, da lahko opravljajo žičniško, hotelirsko in gostinsko dejavnost. Ob res nujnih primerih najamejo študente ali pogodbene sodelavce. Po besedah Ernesta Kovača na Golteh verjamejo, da ob doslednem uresničevanju načrta poslovnega in finančnega prestrukturiranja, predvideni gradnji sedežnice, ki bo povezala ljubensko stran s planino in omogočila prihod še večjega števila gostov, s konkurenčno ponudbo ter ob ugodnih podnebnih razmerah lahko v prihodnje izboljšajo poslovanje. Potem se bodo lahko spet intenzivneje ukvarjali z razvojem in investicijami. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA »V Sloveniji je naprodaj vse, samo država in občine še ne« Ob predstavitvi enotne vozovnice s Celjsko kočo je Ernest Kovač komentiral tudi možnosti, da bi Premogovnik Velenje v okviru procesa dezinvestiranja, ki ga že nekaj časa izvaja preko svojih hčerinskih družb PV Invest in HTZ prodal večinski lastniški delež v podjetju Golte, ki znaša 75 odstotkov. »Naprodaj je bolj kot ne cela Slovenija, kar zadeva podjetja in infrastrukturo, mogoče niso le še država in občine. Trenutno je moderno, da je treba vse, kar ni osnovna dejavnost (»core bussines«), dezinvestirati. Tako razmišljajo tudi naši lastniki. Vprašanje pa je, kdaj in za kakšno ceno. Lastništva so se menjala in se še bodo. Če pogledamo zgodovino od leta 1969, ko je našo zgodbo začel Izletnik, nadaljeval Merx, pa potem Rdeča dvorana in tudi podjetje v italijanski lasti, vidimo, da se je zamenjalo precej lastnikov. V tem ne vidim velikega problema, to ne bi smelo vplivati na razvoj našega centra. Želim pa si, da bi bil tisti, ki bo lastnik - kdorkoli bo to - odgovoren in da bi skrbel tudi za razvoj,« je bil nekoliko jedek Ernest Kovač. Okužena vozila varna, prodajalci molčijo Zaradi sporne programske opreme na servis 34 tisoč dizelskih vozil Pooblaščeni prodajalci avtomobilskih znamk Volkswagen, Audi, Škoda in Seat na širšem celjskem območju trenutnih razmer na trgu zaradi znane Vol-kswagnove goljufije glede prirejanja rezultatov izpustov ne komentirajo. V večini avtohiš so nas napotili na generalnega zastopnika Porsche Slovenija, kjer na naša novinarska vprašanja v zvezi s številom spornih dizelskih vozil v celjski regiji niso odgovorili. Prodaja zaradi afere ni slabša Kot so povedali pri Avto-hiši Drev iz Petrovč, so zaradi tega prejeli nekaj več klicev, ostalih sprememb še ni mogoče opaziti. Glede na to, da gre za manjše število Seatovih vozil, ki so bila prodana na slovenski trgu, posebnih nevšečnosti niti ne pričakujejo. Se bosta pa verjetno prava slika in razsežnost afere pokazali šele čez leta. Podobno so stanje ocenili tudi v Avtohiši Čepin, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamke Škoda. Kot so povedali, prodaja novih vozil zaradi afere ni upadla: »Vsa nova vozila, ki Raziskava združenja nemških agencij za odnose z javnostmi GPRA je pokazala, da je Volkswagen po izbruhu škandala s prirejanjem izpustov škodljivih plinov izgubil zaupanje Nemcev. Oktobra 2013 je Volkswagnu zaupalo 84 odstotkov Nemcev, po izbruhu afere pa jih zaupa le še 43 odstotkov. Do afere svetovnih razsežnosti je prišlo, ko so v Volkswagnu prejšnji mesec priznali, da so na nekatera dizelska vozila namestili programsko opremo, s katero je mogoče prirejati vsebnost izpušnih plinov na uradnih testih. Predsednik uprave delniške družbe Volkswagen Matthias Müller je zaposlenim v Wolfsburgu na zboru delavcev pred dnevi obljubil »hitro in neprizanesljivo preiskavo« dogodkov v emisijskem škandalu. Kar se je zgodilo, je v nasprotju z vsem, kar poosebljajo koncern in njegovi ljudje, in za to preprosto ni opravičila, so sporočili iz Wolfsburga. so v prodaji ali v naročilu, so opremljena z motorji EURO 6, problematična pa so bila vozila z motorji EURO 5. Teh v Sloveniji ni več v prodaji,« je pojasnil direktor Janko Čepin. V zadnjih dneh so tudi oni prejeli malo več klicev, pri čemer stranke zanima predvsem, ali je takšno vozilo varno?. »Ko strankam pojasnimo, da so vozila popolnoma varna in tehnično brezhibna ter da gre zgolj za optimizira-nje izpuhov v preizkusnem obdobju, so pomirjene,« še pove Čepin. Vozniki lahko stanje preverijo na spletu Po podatkih družbe Porsche Slovenija bo treba v Sloveniji izvesti servisni ukrep na 34.291 vozilih z di- zelskimi motorji tipa EA189, na katerih je nameščena sporna programska oprema glede vsebnosti izpušnih plinov. Slovenski vozniki znamk Volkswagen, Škoda, Audi in Seat lahko na spletu sami preverijo, ali bo na njihovem vozilu treba izvesti izboljšave pri obdelavi izpušnih plinov. To lahko ugotovijo na domenah z imeni omenjenih avtomobilskih znamk s končnico. si (npr. www.volkswagen.si), tako da s številko šasije svojega vozila preverijo, ali je njihovo vozilo problematično ali ne, so zapisali na spletni strani Porsche Slovenija. LEA KOMERIČKI ROBERT GORJANC Popravek V prispevku Abanka in Banka Celje tudi formalno združeni smo po pomoti zapisali, da je član uprave Matej Golob Matzele že dobil licenco Banke Slovenije. To ne drži, kot so nas opozorili iz Abanke, saj še čaka na njeno podelitev. Za napako se opravičujemo. RG Afera »izpušni plini« v številkah: Vozila v Sloveniji: 34291 Volkswagen: 22085 Škoda: 6173 Audi: 3888 Seat: 2145 Vozila po svetu: 11 milijonov Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam. RE/MAX Premium Vrunčeva ulica 1 3000 Celje Tel: +386 3 620 0590 Email: premium@re-max.si www.re-max.si Največja ponudba nepremičnin na Celjskem. Nepremičnine Nova ponudba pozitivnih energij Sobota dan za ljubitelje olj in sirov Franc Pangerl je prepričan, da lahko vsakdo s pozitivno naravnanostjo in svetlim pogledom na svet ustvarja dobre zgodbe. Prepričan je, da bodo del teh zgodb tudi sobotna druženja na celjskem sejmišču. (Foto: Celjski sejem) Družba Celjski sejem je v letošnjo jesen zakorakala z novim izvršnim direktorjem in novim projektom, imenovanim Sobote na celjskem sejmišču. Prva sobota bo tako navdušila predvsem ljubitelje raznovrstnih olj in okusnih domačih sirov. V soboto tako pripravljajo 1. festival olj in sirov, ki bo prebivalcem Savinjske regije in širše nudil zabavno dogajanje ob degustacijah in ugodnih nakupih. Svojo ponudbo bodo predstavili ponudniki sirov in olj, pridružili se jim bodo tudi ponudniki ekoloških in turističnih kmetij s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov. Obiskovalci bodo lahko izbirali med različnimi vrstami hladno stiskanih olj, poskusili paste iz olj, moke in ostale stranskih produkte olj. Ob tem bodo lahko pokušali še več vrst domačih mlečnih izdelkov iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. O celjski sejemski novosti smo se pogovarjali s predsednikom upravnega odbora družbe Celjski sejem Francem Pangerlom, ki pravi, da želijo z novim projektom sobot na celjskem sejmišču ljubiteljem vsega dobrega iz bližnje in daljne okolice ponuditi dodatne dogodke za aktivno preživljanje prostega časa, zabavo in nakupe. »Ne gre za konkurenčno tekmovanje z Mestno tržnico Celje ali dogodki v središču mesta. Ti naj le ostanejo, saj mesto in predvsem mestno jedro lepo poživijo. Pri nas gre gledano v širšem smislu za sejemsko soboto. Če nekoliko podrobneje opredelim, so to aktivnosti, pripravljene za posamezne trgovske dele, predvsem s področja kulinari-ke. Hkrati gre za splet promocijskih dogodkov, na katerih se bodo lahko zainteresirani javnosti in poslovnemu okolju predstavili lokalna podjetja in posamezniki. Obenem bodo te sobote ponudile možnost za sprostitev in zabavo. Na nek način bo to tudi glasbena prireditev, morda bo šlo za kakšne karaoke, skratka bo to prostor, kjer bodo lahko ljudje predstavili svoje skrite talente,« je v uvodu pogovora Franc Pangerl povzel bistvo novega pilotnega projekta, ki so ga v družbi Celjski sejem sicer snovali že nekaj časa, z njim pa želijo v obstoječo infrastrukturo več življenja vdahniti tudi v času, ko na sporedu ni večjih sejemskih prireditev. Zakaj ste se odločili ljudem predstaviti in ponuditi nov prostor za nakupe, druženje in zabavo? »Ljudje naj pridejo k nam dobre volje, naj bodo pozitivno naravnani. Ne smejo pričakovati, da bodo z neba padali 500-evrski bankovci. Zavedati se morajo, da lahko s pozitivnim doprinosom in pozitivno karmo prodajalcev skupaj ustvarimo vesel dogodek.« Projekt Sobote na celjskem sejmišču predstavlja razširitev naše osnovne dejavnosti, ki jo predstavljajo sejmi in prireditve. Gre za projekt ali bolje rečeno dogodek, ki zajema vse aktivnosti, ki jih družba Celjski sejem obvlada. Ima ustrezne prostore, usposobljen kader in za takšno organizacijo potreben »software«. Če pogledamo Celje in ožjo okolico, torej občine, ki gravitirajo k Celju, gre za - po moji oceni - približno 75 tisoč ljudi. Dogodkov v Celju pa ni ravno na pretek. Tako smo pripravili niz dogodkov, ki se bodo za zdaj vsako tretjo soboto v mesecu. Seveda si želimo, da bi ta druženja postala stalnica in bi se na celjskem sejmišču srečevali vsako soboto. Poleg tega je pomembno poudariti, da nas ta projekt minimalno stane. Vse, kar potrebujemo za organizacijo, že imamo v hiši. Tako je to zgolj izkoristek poslovnih priložnosti. Verjamem, da je poglabljanja krize konec in da smo zdaj v obdobju nove gospodarske rasti. V poslu je tako kot na morju, če pravočasno ujameš prvi veter, lahko tudi prvi pluješ proti cilju. Kot ekonomist vselej strmite k zaslužku, dobičku. Ti dogodki pa bodo za obiskovalce povsem brezplačni, tako vstopnina kot parkirni prostor, ugodne cene ste postavili tudi razstavljavcem. V čem je skrivnost? Smo storitveno sejemsko podjetje. Klasični sejmi ostajajo tudi glede cenovne politike enako začrtani. Pri tem projektu gre za družab-no-poslovne prireditve in prihodek bomo iskali drugje. Vstopnine ne bo. Tudi za razstavljavce in ostale sodelujoče bomo skušali obdržati sistem nizkih cen. Obstajajo številne druge možnosti, ki se jih da finančno izkoristiti, in teh se mora družba, ki se loti takšnega projekta, poslužiti. Najlažje je zaslužiti z vstopnino in visoko ceno razstavnega prostora. Ampak tokrat ne gre za to. Ne gre za klasični sejem, čeprav ima sejemsko podobo. V današnjem času je najtežje prepričati in privabiti množice. Kako vam bo to uspelo? Kje so vaše prednosti? Zagotovo je naša glavna prednost, da lahko dogodek izpeljemo na prostem, v primeru slabega vremena pa se lahko nemoteno nadaljuje v pokriti dvorani. Poleg tega bo na dan prireditve vsem obiskovalcem in tudi razstavljavcem omogočeno brezplačno parkiranje v neposredni bližini. Posebno pozornost bomo vselej namenili tudi predšolskim otrokom, ki se bodo lahko zabavali na napihljivih igralih in ustvarjali v posebej zanje urejenem kotičku. Otroci so s starši zelo pomemben del vsakega dru-žabno-poslovnega srečanja. Seveda jim je treba nekaj dati, da bodo v tem videli in prepoznali tudi svoje priložnosti. Sobotnemu festivalu olj in sirov bosta sledila še festival vina, pršuta in salam v novembru ter festival sladkih dobrot v decembru. V ospredje ste postavili kuli-nariko, bo tudi v prihodnje tako? Vedno bo rdeča nit kuli-narika, potem so tu še vina in piva. Če se ozremo na naš največji in najuspešnejši sejem, Mos, lahko ugotovimo, da je najbolje obiskana dvorana E, ki je namenjena ku-linariki. Od tam obiskovalci odhajajo najbolj zadovoljni. Poleg tega hrana in pijača vsakega živega zanimata vsak dan. Prepričan sem, da je v Sloveniji zelo veliko proizvajalcev in prodajalcev zdrave prehrane, ki imajo veliko znanja, vendar poslovno niso tako organizirani, da bi lahko svoje izdelke prodajali na policah velikih trgovskih centrov. Lahko jih ponudijo na takšnih dogodkih. Kulina-rika bo tako zagotovo ostala v ospredju, bomo pa ponudbo v prihodnje širili. Zagotovo se tukaj ne bodo prodajale kav-bojke in podobne reči. Vsekakor so zanimive tudi suha roba in podobne reči. LEA KOMERIČKI TriöläV HOTEL* GOSTILNA Hotel Triglav na Dobrni v svoje vrste vabi izkušenega VODJO KUHINJE (m/ž) Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom. V kolikor izpolnjujete naslednje pogoje: * zaključeno vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri, *vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja kuhinje, *ste urejeni, samoiniciativni, iznajdljivi, kreativni, vztrajni, *imate smisel za delo z ljudmi in vodenje le-teh, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, NAM POŠurTE podrobno predstavitev z življenjepisom na zaposlitev@trgotur.si s pripisom "za vodjo kuhinje" do vključno 30.10.2015. TRGOTUR Kadrovski outsourcing Logistika ni le nakladanje Ob 10-letnici Fakultete za logistiko - Doslej 1.183 diplomantov, letos v vse študijske programe, vključno z doktorskim študijem, vpisanih 473 študentov CELJE - Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru letos praznuje 10-letnico delovanja. Potem ko je 13. junija 20O4 državni zbor konlak ustanovitvene postopke in potrdil ustanovitev povsem nove fakultete v državi, so prvi študentje v Celju in Krškem začeli študirati 1. oktobra 2005. Doslej je na vseh stopnjah - od visokošolskega strokovnega programa do obeh dodiplomskih stopenj univerzitetnega programa in doktorskega študija - končalo 1.183 študentov, letos pa je vpisanih 473 študentov. Fakulteto s sedežem v Celju je skupina zanesenjakov s kasnejšim prvim dekanom dr. Martinom Lipičnikom na čelu ustanavljala v času, ko marsikdo v državi ni vedel še niti tega, kaj sploh pomeni beseda logistika - a kot je ob praznovanju povedal izvršni direktor logistike v Poslovnem sistemu Mercator dr. Marko Cedilnik, »v logistiki ne le nakladamo in vozimo, ampak tudi računamo«. Razvoj nove znanosti, ki ima v razvitih državah sveta le malo več kot 20-letno tradicijo, so narekovale globa-lizacija sveta in potrebe po tem, da blago v čim krajšem času in s čim nižjimi stroški premaknemo iz enega v drug kraj. Samo v Sloveniji na primer poslovni sistem Mercator tako dnevno ravna z 2.500 tonami blaga. »Če ne bi verjel v uspeh in v to, kako nujno potrebujemo takšno fakulteto, se ustanavljanja nikoli ne bi lotil,« danes pravi prvi dekan dr. Martin Lipičnik, ki ob tem prizna, da je bilo treba premostiti številne ovire, saj je bil takrat »preprosto smrtni greh postavljati na noge takšne študijske programe, in to celo izven Ljubljane ali Maribora«. Češnja na torti Češnja na torti ob jubileju je po besedah prorektorja mariborske univerze dr. Marka Jesenška to, da je širši pomen logistike našel prostor tudi v novem Slovarju slovenskega knjižnega jezika Fakulteta za logistiko zaposluje 34 pedagoških delavcev in 20 drugih strokovnih sodelavcev. in v državi ne poznamo več zgolj vojaške logistike. Ustanovitev fakultete, ki ima sedež v Celju, dislocirano enoto pa v Krškem, sta podprli obe občini, ki še zdaj zagotavljata prostorske pogoje za njeno delovanje. In kot je ob praznovanju povedal celjski župan Bojan Šrot, so prizadevanja za ustanovitev fakultete časovno sovpadala z enim od razvojnih ciljev mesta, ki želi postati tudi čim bolj močno visokošolsko središče. Mednarodno uveljavljanje Prvo desetletje fakultete je po besedah zdajšnjega dekana dr. Bojana Rosija minilo v znamenju prenosa znanj in odkrivanj, kljub zaostrenim finančnim razmeram in vse strožjim kriterijem pri pridobivanju mednarodnih projektov pa želi fakulteta tudi v prihodnje ohraniti in še utrditi svoje mesto. Tako ima zdaj vodilna izobraževalna in znanstvenoraziskovalna ustanova s področja logistike v Sloveniji mednarodno akreditirane študijske programe pri dveh akre-ditacijskih hišah in je tudi ena redkih fakultet, ki ima skupen magistrski študijski program z Ekonomsko fakulteto Subo-tica Univerze v Novem Sadu. Na področju znanstvenoraziskovalnega dela ohranja dolgoročne partnerske stike s ključnimi gospodarskimi družbami, ki v Sloveniji izvajajo logistične storitve, saj tako deluje v korist gospodarstva pri razreševanju izzivov, s katerimi se to sooča. In kot je ob praznovanju v Celju poudaril tudi minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, je logistika, kjer zdaj nastaja skoraj petina domačega bruto družbenega proizvoda, tudi eden od razvojnih temeljev Slovenije. IVANA STAMEJČIČ Pogled na pobočje mogočnega gradu Lemberg, od koder so se februarja kotalile skale proti vasi in glavni cesti. Vsi so si oddahnili Lemberžanom skale ne grozijo več - To pomeni novo voljo tudi za prenovitelja gradu VOJNIK - Po obsežni obnovi plazu pod gradom Lemberg si je v petek opravljeno delo ogledala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. V vasi Lemberg pri Novi Cerkvi se je skalni podor pojavil februarja, ko so se proti hišam in glavni cesti kotalile skale. Te je na srečo ustavila zasilna ograja. Najbolj ogroženi vaščani so morali še isti večer zapustiti svoje domove za nekaj časa. Občina je najprej poskrbela za nadomestno bivanje najbolj ogroženih vaščanov, za pomoč je takoj zaprosila ministrstvo za okolje in prostor ter poskrbela za prve dodatne zaščitne ukrepe. Ministrstvo se je odzvalo takoj tudi zato, ker bi se lahko skale v najslabšem primeru skotalile vse do glavne ceste med Vojnikom in Dobrno. Med obnovo so celotno brežino pod gradom med drugim pokrili z močnimi zaščitnimi mrežami in postavili lovilno ograjo. V bližini so poskrbeli tudi za ureditev območja ceste, ki vodi h gradu in do zaselka Vine, kjer je manjši dvorec Majpigel. Na strmo brežino nad to cesto so prav tako namestili žične mreže in pod njo zgradili podporno kamnito zložbo. Poleg tega je občina cesto delno preplastila. Gre za tristo tisoč evrov vredno naložbo, od česar bo del plačala občina. Občina Vojnik in država sta se v Lembergu, kjer so bila ogrožena življenja občanov, ogroženi pa so bili tudi njihovi domovi, res hitro odzvali. »Lemberški primer dokazuje, da se da rešiti marsikatera težava,« je bila v petek v vasi zadovoljna ministrica. V Lembergu so se različna ministrstva različno izkazala. »Ministrstvo za okolje in prostor nam je prisluhnilo izjemno hitro in pomagalo tako po strokovni kot po finančni plati. Manj zadovoljni smo z ministrstvom za kulturo, kjer pred pol leta začetih pogovorov niti ne moremo dokončati,« je v petek povedal župan Vojnika Branko Petre. Grad Lemberg je kulturni spomenik, zato občina pričakuje, da bi kulturno ministrstvo plačalo vsaj davek. To se doslej še ni zgodilo. Zidar prijetno preseneča Po obnovi skalnega podo-ra in brežine nad cesto proti gradu je dobil poleg domačinov novo voljo do dela lastnik tega kulturnega spomenika Franci Zidar. To, kar mu je uspelo med dosedanjo obnovo, vzbuja splošno občudovanje. Skalni podor je pomenil oviro tudi za nadaljnjo prenovo gradu Lemberg. Posamezni nepoznavalci so si namreč razlagali, da je bilo kotaljenje skal februarja letos posledica obnovitvenih del na gradu. »Na koncu se je izkazalo, da ima narava svoje zakonitosti, tako kot jih ima na primer pod Olše-vo ali v Logarski dolini, kjer se zgodijo podori,« je v petek povedal lastnik gradu. »Tudi na skalnem pomolu, na katerem stoji stoji grad Lemberg, se je zgodil skalni podor,« je dodal Zidar. Rešitev problema daje novo voljo tudi lastniku gradu, ki ga obnavlja. »Sam bom storil, kar zmorem storiti. Brez sodelovanja države, Evropske unije in lokalne skupnosti tega ne bo mogoče dokončati,« meni Zidar. Trenutno se s kulturnim ministrstvom pogovarja za sodelovanje pri obnovi severnega grajskega obzidja, ki se podira, in za nekatere nujne obnove na strehah. Lastnik prav tako skrbi za oživljanje gradu po drugi plati, saj bo v prihodnjih dneh tam spet koncert. Franciju Zidarju je doslej uspelo med drugim poskrbeti za južno grajsko obzidje in celovito obnoviti izjemen renesančni arkadni hodnik. Nekatera obnovitvena dela je opravil prav tako v grajski ži-tnici in na severnem palaciju gradu. Francija Zidarja, ki je kot direktor zavoda Kozjanski park nekoč vodil celovito obnovo gradu Podsreda, čaka na lemberškem gradu seveda še ogromno dela. In kako si zamišlja grad Lemberg po končani obnovi? »Cilj je, da postane pomembno kulturno, informacijsko, izobraževalno in poslovno središče. To naj bi bil nov produkt z novo ponudbo v širšem celjskem, slovenskem in tudi evropskem prostoru,« si je zamislil Franci Zidar. BRANE JERANKO Foto: BJ 0,55EUR/L H o J N I KCB DELOVNI ČAS: PON-PET: 7-17 SOB: 7-12 KONTAKT: rcj^rartudnafacebocto^^ № 041 617 220 Za skupno mizo V prihodnje vsaj dve srečanji vzgoje in izobraževanja na leto - Dobrodošla pomoč lokalne skupnosti CELJE - Na pobudo območne enote zavoda za šolstvo in mestne občine so prejšnji teden za skupno mizo sedli ravnatelji vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol ter direktorji drugih izobraževalnih ustanov, kot so ljudska univerza, Inkubator Savinjske regije in Regijsko študijsko središče Celje. Srečanje, ki so se ga v javnih zavodih izjemno razveselili, kar je pokazala tudi udeležba, saj je manjkala le peščica vodilnih, je bilo resda prvo, a so se na njem že dogovorili, da se bodo odslej redno sestajali. Znova naj bi se tako predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov celotne vertikale, od vrtcev do fakultet, ki delujejo v Celju, sestali že januarja, sicer pa naj bi v prihodnje v mestu pripravili dve srečanji ali celo tri na leto. V Celju sicer že leta delujeta aktiva ravnateljev osnovnih in srednjih šol, vendar tako osnovnošolski kot tudi srednješolski ravnatelji razpravljajo le o temah in vprašanjih, ki so značilni za posamezno raven izobraževanja. Tako je na primer prav aktiv srednješolskih ravnateljev zaslužen, da v Celju ob osipu generacij in posledičnem padcu števila dijakov ni bilo bolj številčnih odpuščanj učiteljev v posameznih šolah. Ravnatelji so namreč glede na potrebe v svojih šolah zagotovili dopolnjevanje učne obveznosti učiteljem z drugih šol. Kaj dovoljuje zakon? Kot je pojasnila predstojnica celjske območne enote zavoda za šolstvo Sonja Zajc, je bilo glavni razlog za sklic iskanje rešitev, kako s čim bolj učinkovitim povezovanjem z okoljem v zdajšnjih zaostrenih razmerah zagotavljati kakovostno vzgojo in izobraževanje. Ob tem so spregovorili tudi o formativnem spremljanju otrokovih dosežkov v vseh podsistemih vzgoje in izobraževanja ter o kakovostnem pretoku tako zbranih informacij ob njegovem prehodu iz enega podsistema v drugega. Usposabljanja učiteljev za forma-tivno spremljanje otrokovih dosežkov se bodo namreč v zavodu lotili v letošnjem šolskem letu, v prihodnjem pa naj bi zaživelo tudi v šolah. Kot so opozarjali prisotni, se zna zaplesti zaradi Zakona o varovanju osebnih podatkov, saj je vprašanje, ali obstoječa določila sploh dopuščajo takšen način dela. In prav ob tem izzivu je pomoč javnim zavodom obljubil župan Bojan Šrot. V strokovnih službah mestne občine bodo proučili zakon in v primeru, da veljavna določila spremljanje otrokovih dosežkov na šolskem polju in prenos teh podatkov med šolami opredeljujejo kot poseg v zasebnost, tudi predlagali spremembo veljavnih predpisov. Primeri dobrih praks Ko so ravnatelji govorili o razmerah v šolah, skoraj ni bilo slišati pritožb in negodovanja. Kljub temu da je slovensko šolstvo normativno zelo natančno urejeno, imajo šole še vedno dovolj prostora, da delo z mladimi organizirajo tako, da šola ne le uči, temveč tudi vzgaja, so poudarjali ravnatelji celjskih srednjih šol. Petino šolskega učnega načrta namreč lahko oblikujejo v šolah in posledica tega je, da se v nekaterih šolah dijaki učijo dveh ali treh tujih jezikov, v drugih dajejo poudarek sodelovanju z delodajalci, v tretjih spodbujajo odličnost z vzpostavitvijo različnih kodeksov obnašanja za dijake in učitelje. Dijaški start-upi Odpiranje šol v okolje in sodelovanje z njim sta tisto, kar lahko le prispeva k uspešnejšemu delu z mladimi. Kot je poudarila direktorica Inkubatorja Savinjske regije Saša La-vrič, pri slovenski mladini najbolj pogreša več samozavesti in veščin jasnega, argumentiranega in prepričljivega javnega nastopa. Kot eno od možnosti, da to mladi izboljšajo, je predlagala regijsko tekmovanje dijaških start-upov, na katerem bi se najprej na šolskih in zatem na občinskih tekmovanjih ter končno na regijskem pomerile skupine oziroma »podjetja«. Tekmovanje bi pripravili in usklajevali inkubatorji iz Rogaške Slatine, Celja in Velenja, ki bi mladim tudi pomagali pri tem, kako zastaviti poslovno idejo, jo razčleniti, podpreti s finančno konstrukcijo ter zatem jasno, prepričljivo in samozavestno predstaviti v javnosti. IVANA STAMEJCIC radiocelje Na selitev bodo morali še počakati Šmarska občinska uprava naletela na zaplete pri iskanju novih prostorov ŠMARJE PRI JELŠAH - Selitev občinske uprave bodisi v novo stavbo bodisi v Šmar-ski hram najverjetneje ne bo tako hitra, kot so si sprva zamislili v občini. Spomnimo, da se je občinski svet za iskanje trajne prostorske rešitve upravne stavbe zavzel, ker so nedavne meritve zavoda za gradbeništvo pokazale dodatno posedanje zgradbe na Aškerčevem trgu 12. Za selitev sta obstajali dve možnosti. Kot ena je bila predvidena novogradnja ni-čenergijske montažne stavbe nad dosedanjim zakloniščem, kjer ima trenutno začasne prostore upravna enota. Ta bi se morala sicer preseliti v prostore, ki jih je v državno last pred časom >pre-nesla< prav občinska uprava. A se državi, kot je povedala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Zlatka Pilko, kot kaže nikamor ne mudi. V občini pričakujejo, da bodo za nadomestne prostore znova prejeli vlogo za podaljšanje stavbne pravice, ki so jo upravni enoti enkrat že podaljšali. »V sosednji stavbi se nič ne dogaja, čeprav je bilo obljubljeno, da jo bodo obnovili in da se bo UE tja preselila do konca tega leta,« je dejala Zlatka Pilko. Prodajajo in kupujejo Zapleta se tudi glede morebitne selitve občinske uprave v prostore zapuščene stavbe v strogem središču kraja - v Šmarski hram. Zdaj so v občini ugotovili, da je lastnica te stavbe D. S. U., Družba za svetovanje in upravljanje, svoj 43-odstotni lastniški delež stavbe prodala enemu od podjetnikov. Ker slednji prostorov ni plačal, jih bo D. S. U. od njega skušala pridobiti nazaj. Po besedah Zlatke Pilko bo nato omenjena družba objavila ponudbo za odkup preostalega, 47-odstotnega deleža od denacionalizacijskih upravičencev. A to bi lahko trajalo precej dolgo, menijo v občini. Podaljšanje da, a le za plačilo Zlatka Pilko je še dodala, da tretje prostorske rešitve občinska uprava ne bo iskala. Še bolj zagnano si bo prizadevala za selitev v Šmarski hram, kar je podprl tudi občinski svet. Ta zapuščena stavba namreč kazi mestno središče in je naprodaj. Z no- Jub s programom Ekošola znova na Brdu pri Kranju Družba Jub se je tudi letos udeležila strokovne konference mednarodnega programa Ekošola, ki je bila konec septembra že tradicionalno na Brdu pri Kranju. Srečanja, katerega glavno sporočilo je, da mora naša skupna skrb za okolje in naravo postati tudi del življenja odraščajočih generacij, se je poleg predstavnikov sodelujočih podjetij udeležilo kar 450 koordinatorjev, mentorjev in ravnateljev iz vse Slovenije. Konference programa Ekošola se je poleg uglednih tujih in domačih gostov udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je sodeloval tudi na podelitvi štirih novih zelenih zastav ustanovam, ki so po metodologiji sedmih korakov prvič uspešno končale aktivnosti programa Ekošola. Ta danes vključuje več kot 700 slovenskih vzgojnih in izobraževalnih ustanov, med njimi vrtce, osnovne in srednje šole, centre šolskih in obšolskih dejavnosti ter domove, v katerih poteka vzgoja otrok in mladostnikov v sodelovanju z vzgojitelji, Šmarski hram po letih svoje slave žalostno propada. Ne kaže pa, da bi se občinska uprava lahko vanj preselila tako hitro, kot je načrtovala. vimi vsebinami pa bi ji občina morda lahko vdihnila novo življenje. Občinska uprava prav tako ne namerava kar tako podeliti stavbne pravice upravni enoti. »Ministrstvu za javno upravo bomo sporočili, da lahko pravico zadnjič za šest mesecev podaljšamo ob plačilu. Naš pogoj je še, da nam pomagajo uresničiti selitev v Šmarski hram,« je dejala Zlatka Pilko. Hram ima namreč več kot 2.500 kvadratnih metrov površine, občina pa jih potrebuje le 800. Zato bi moral ta prostor dobiti še druge uporabnike. Lastniki se, kot je dejala direktorica občinske uprave, pogovarjajo o tem, da bi se tja preselila še ena državna ustanova, in sicer šmarski center za socialno delo. Tega, da bi država ob postavljanju pogojev upravno enoto preselila v katero drugo občino, v Šmarju pri Jelšah ne pričakujejo. Kot enega od argumentov, da bi bilo to res nenavadno, navajajo, da so v državno last prenesli že več kot tisoč kvadratnih metrov površin. TINA STRMČNIK Foto: TS vodstvi šol in s starši. Na konferenci je bila prvič tudi okrogla miza, ki je prikazala primere dobrih praks v povezovanju in sodelovanju z družbeno odgovornimi podjetji, med katere sodi tudi družba Jub. Jub namreč svoj letošnji jubilej ob praznovanju 140. obletnice obstoja obeležuje tudi preko programa Ekošola, in sicer z barvami Jupol Junior, ki že od leta 2011 nosijo znak okoljska marjetica. Z njo Jub dokazuje, da te visoko po-krivne barve, namenjene predvsem dekorativni obdelavi sten v otroških sobah, igralnicah in učilnicah, izpolnjujejo najzahtevnejša merila glede standardov kakovosti, uporabnosti in varovanja okolja. To pomeni, da Jub pri proizvodnji teh notranjih barv izbira surovine in materiale, ki v najmanjši možni meri obremenjujejo okolje in so za uporabnika neškodljivi. Vsi izdelki, ki so opremljeni z znakom okoljska marjetica, so tako vodilo tudi potrošnikom, saj jim ob nakupu bistveno olajšajo izbiro. Promocijsko besedilo Predstavniki občin in izvajalcev so takole s čisto vodo nazdravili še enemu uspešnemu medobčinskemu projektu. (Foto: TT) Za boljšo oskrbo z vodo Z medobčinskim sodelovanjem in evropskim denarjem obnovili dotrajan vodovod TABOR - Od lanskega aprila do letošnjega septembra so občine Braslovče, Prebold in Tabor s pomočjo evropskega denarja obnovile skoraj osem kilometrov dotrajanega transportnega vodovoda. Prenovljen vodovod so namenu predale prejšnji teden na priložnostni slovesnosti ob vodnem rezervoarju pod Ribičevim kozolcem. Splošni cilji projekta so izboljšanje stanja vodooskrbe z zdravo in neoporečno pitno vodo, zvišanje kakovosti bivanja in skrb za okolje od zajetja Tonetov izvir v Občini Tabor do naselja Kaplja vas v Občini Prebold. Transportni vodovod na tem odseku, ki ga v Taboru napajajo kar trije izviri, je bil zgrajen v letih 1968 in 1969 z azbestnimi cevmi, zaradi dotrajanosti oziroma poroznosti materiala in okvar na stikih pa je bila izguba vode tudi do 40-odstotna. Občine so se za obnovo prijavile na osmi javni poziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ker za obnovitvena dela ni bilo treba pridobiti oziroma predložiti gradbenega dovoljenja, je bil postopek prijave poenostavljen. Kljub temu vse ni šlo gladko. Zaradi poznega prejetja sklepa in pogodbe o sofinanciranju je izbran izvajalec začel delati šele oktobra 2014. Celotna vrednost obnove je znašala približno 860 tisoč evrov (brez DDV), od tega je 80 odstotkov denarja prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Preostanek so občine, partnerice pri projektu, zagotovile iz lastnih proračunov. Višina zneska, ki ga je za obnovo prispevala posamezna občina, je bila odvisna od dolžne obnovljenega vodovoda v občini. Tako so s pretežno evropskim denarjem tri spodnjesavinjske občine obnovile skoraj osem kilometrov dotrajanih salonitnih cevi, ki so bile zamenjane s cevmi iz nodularne litine. S tem je zagotovljena kakovostnejša in varnejša oskrba s pitno vodo za več kot 4.600 občank in občanov občin Tabor, Braslovče in Prebold. LK Projekt »kanalizacija« končan Več kot 7.500 metrov kanalizacijskega omrežja, 220 hišnih priključkov, 4 naselja, 700 ljudi in 2 milijona evrov V občinah Polzela, Bra-slovče in Vransko se je uspešno končal projekt Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini - II. faza. Novo kanalizacijsko omrežje so pretekli teden uradno predali namenu v Ločici ob Savinji, kjer so investicijo predstavili vsi trije župani sodelujočih občin. Spodnjesavinjske občine so se za gradnjo kanalizacije enako kot tudi pri mnogih drugih projektih povezale in skupno nastopile na evropskem razpisu za sofinanciranje. Na osmem javnem pozivu so uspele pridobiti večino denarja za projekt, katerega nosilka je bila Občina Polzela. V občini Braslovče so zgradili kanalizacijo Male Braslov-če-Preserje, v občini Polzela kanalizacijo Polzela in Ločica ob Savinji, v občini Vransko pa je bil zgrajen drugi del kanalizacije Stopnik. Novozgrajeno kanalizacijsko omrežje v Braslovče in na Polzeli se priključuje na osrednjo čistilno napravo v Kasazah, medtem ko je omrežje v Stopniku priključeno na malo čistilno na- Ob uradni predaji nove kanalizacije v Ločici ob Savinji je zapela vokalna skupina Eros, novo pridobitev pa je blagoslovil polzelski župnik Jože Kovačec. Trak so prerezali župani Jože Kužnik, Branimir Strojanšek in Franc Sušnik ter v imenu izvajalcev Boris Sirše. (Foto: TT) pravo v Prekopi. Skupaj je bilo v okviru projekta zgrajenih 7.649 metrov kanalizacije, ki bo v štirih naseljih omogočala približno 220 novih hišnih priključkov. Tako se bo lahko na novo v sistem čiščenja odpa- dnih voda vključilo približno 700 oseb. Z javnimi naročili znižali cene Približno dva milijona evrov vredna investicija predstavlja nadaljevanje regijskega projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Na podlagi izvedenih javnih naročil so občine uspele pogod- bene cene še nekoliko znižati, tako da so bile nižje, kot je bilo to ovrednoteno v vlogi. Gradbena dela so občinski voditelji v skladu z Zakonom o javnem naročanju zaupali žalskemu gradbenemu podjetju Plima, ves čas gradnje so nad deli bdeli nadzorniki celjskega podjetja Paritet. Po sklepu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je Evropski sklad za regionalni razvoj za gradnjo kanalizacijskega omrežja prispeval približno milijon in pol evrov, kar predstavlja 70 odstotkov vrednosti celotne investicije. Boj za okolje in čisto vodo Kot so v en glas poudarjali župani, skušajo občine s tovrstnimi investicijami v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Žalec, ki v Spodnji Savinjski dolini upravlja s komunalno infrastrukturo, ohranjati naravne vire in eko-sisteme, izboljšati kakovost podzemnih voda kot vira pitne vode ter zmanjšati negativne vplive na okolje oziroma varovati okolje pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadnih voda. Sočasno želijo s posodobitvijo komunalnega sistema zagotoviti pogoje za gospodarski in turistični razvoj regije ter doseganje ciljev regionalnega razvojnega programa. Občine naredile svoje, na vrsti so občani Da bodo priključki in celotno omrežje tudi res služili svojemu namenu, morajo svoj vložek dodati še občani. Ti morajo pred priključitvijo pri komunalnem podjetju vložiti zahtevek za izdajo soglasja. Izdelava hišnega priključnega voda od priključnega jaška do mesta iztoka iz stanovanjskega objekta se lahko izvede v lastni režiji, vendar pod nadzorom upravitelja omrežja. Vodstvo žalske komunale ob tem vse lastnike stanovanjskih objektov, ki se bodo na novo priključili na javno kanalizacijsko omrežje, opozarja, da je treba sočasno z ureditvijo priključka obstoječo greznico izprazniti, očistiti in zasuti. Vse to za občane pomeni precejšen finančni zalogaj. LK Kablovod za elektriko pod zemljo CELJE, NAZARJE, LJUBNO - V Zgornji Savinjski dolini se pripravljajo na položitev zemeljskega kablovoda za električno energijo, ki bo položen med Nazarjami in Ljubnim. Gre za enajst kilometrov dolgo traso kablovoda pod zemljo, kar bo stalo več kot milijonov evrov. »Vremenske spremembe silijo družbo Elektro Celje, da uveljavlja nove zamisli razvoja distribucijskega omrežja,« odgovarja vodja kabineta uprave Elektra Celje Maja Ivančič. »Po novi zamisli razvoja so predvi- deni distribucijski vodi v zemeljski izvedbi in ne več v nadzemni, kot smo delali doslej,« dodaja Ivančičeva. V Elektru Celje omenjajo, da je to tudi posledica lanskega žleda. »Zaenkrat imamo na celotnem območju Elektra Celje 30 odstotkov srednje-napetostnega omrežja in 40 odstotkov nizkonapetostnega omrežja v zemeljski izvedbi,« odgovarja vodja kabineta uprave. V podjetju načrtujejo, da bodo vsako leto zamenjali približno dva odstotka nadzemnih vodov z zemeljskimi. »Na območju Zgornje Savinjske doline predvidevamo v bližnji prihodnosti umestitev treh takšnih distribucijskih vodov,« pravi Ivančičeva. Ti so predvideni na enajst kilometrov dolgi trasi med Nazarjami in Ljubnim ob Savinji. »Novi kablovodi bodo poleg bolj kakovostne oskrbe omogočili tudi večjo prenosno zmogljivost, ki bo zagotovila večletne potrebe po električni energiji za celotno zgornjesavinjsko regijo. S tem bo omogočen nadaljnji gospodarski razvoj doline,« obljubljajo v Elektru Celje. Zemeljski kablovod med Nazarjami in Ljubnim je velika naložba, saj jo ocenjujejo na 1,1 milijona evrov. Med dodatnimi stroški bo gradnja transformatorske postaje Ljubno-Loke. V Elektro Celje predvidevajo več kot dvesto tisoč evrov dodatnih stroškov. Za podzemno traso med Nazarjami in Šport centrom Prodnik (občina Ljubno) trenutno izdelujejo projektno dokumentacijo. Izdelujejo jo sami. V podjetju upajo, da bodo dosegli z lastniki zasebnih zemljišč čimprejšnje soglasje, saj je treba zagotoviti služnosti. Za ta del trase pričakujejo gradbeno dovoljenje do konca prihodnjega meseca, naložbo naj bi dokončali do konca leta 2017. Denar zanjo so predvideli v finančnih načrtih za leti 2016 in 2017. Med načrtovanjem naložbe se je pojavil zaplet zaradi arheološkega najdišča Raku-novo gradišče, kjer so traso morali spremeniti. Tako bo trasa ob tem najdišču. »Izvajani so pospešeni terenski pregledi zaprtih površin in arheološki izkopi,« je glede najdišča povedala Ivančičeva. BRANE JERANKO Občina in univerza za razvojni skok regije ZREČE - Župan mag. Boris Podvršnik in rektor mariborske univerze prof. dr. Igor Tičar sta pred dnevi v Zrečah podpisala sporazum o sodelovanju na področju trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja regije. Na ta način želita vzpostaviti spodbudno gospodarsko okolje, ki bi lahko imelo konkretne učinke v času nove razvojne perspektive do leta 2020. Razvojni projekti se bodo delili glede na različna področja sodelovanja. Občina ima razvojne interese na področjih prostorskega in urbanističnega načrtovanja, varstva okolja, prometne ureditve, trajne mobilnosti, turizma, informatike in sodobnih IT-rešitev, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter socialnega razvoja. Seveda je tudi mariborski univerzi v interesu, da s svojim znanjem, z raziskavami in s strokovnostjo pusti resen pečat v realnem okolju in postane osrednji člen povezovanja med akademsko sfero, gospodarstvom in razvojnimi potrebami lokalnih skupnoti. »Naša dolžnost je, da znanje in strokovnost s povezovanjem z lokalnimi skupnostmi združimo v spodbujanje razvoja Občine Zreče kot tudi širše vzhodne regije,« je ob podpisu sporazuma povedal rektor prof. dr. Tičar. V naslednji fazi sodelovanja bodo pripravili nabor projektov za skupno sodelovanje. »Pri tem bomo izhajali iz sprejete vizije in strategije občine, sprejetih strateških dokumentov, regionalnega razvojnega programa za Savinjsko statistično regijo za obdobje 2014-2020 in evropske razvojne perspektive 2014-2020,« je ob tem še pojasnil župan Podvršnik. StO V Promenadi najverjetneje brezplačno ROGAŠKA SLATINA - Minuli četrtek so namenu predali peto parkirno hišo v občini. S tem naj bi za nekaj časa končali večja vlaganja v parkirišča. Kot kaže bodo obiskovalci svoje jeklene konjičke v novi pridobitvi lahko pustili brezplačno, tam bo namreč najverjetneje uveden režim kratkotrajnega parkiranja oziroma modra cona. Parkirna hiša stoji ob zdra- poleg občine sta to še Javni vstvenem domu in lekarni. zavod Celjske lekarne in pod-Zanjo so projektni partnerji, jetje Gic gradnje, odšteli pri- bližno 800 tisoč evrov. Župan mag. Branko Kidrič je pojasnil, da zadnja študija prometne varnosti kaže, da imajo v Rogaški Slatini ob vseh javnih stavbah sicer dovolj parkirnih mest. Skupaj gre za več kot 1.800 parkirnih mest, od tega 400 v petih parkirnih hišah, kar naj bi zadostovalo vsaj za potrebe prihodnjih 10 let. Parkiranje v Promenadi bo najverjetneje brezplačno, a se bodo po besedah Kidriča o tem pogovorili vsi partnerji in dorekli ureditev širšega območja ob zdravstvenem domu. Ob parkirni hiši in zdravstvenem domu je zrasla tudi nova lekarna, ki naj bi po besedah direktorice JZ Celjske lekarne mag. Lilija-ne Grosek vrata odprla do konca letošnjega leta. TS Čim prej vsaj do trase CELJE - Podobno kot so to že storili občinski svetniki v Laškem, so se minuli teden s posebnim memorandumom o tretji razvojni osi na vlado obrnili tudi celjski mestni svetniki. Predlog svetniške skupine SMC, ki se je nanašal zgolj na nujnost gradnje osrednjega dela tretje razvojne osi, so na pobudo svetniške skupine sLs in ob podpori vseh drugih strank in list, ki so zastopane v mestnem svetu, še razširili. Tako so vlado pozvali, naj še enkrat prouči tudi različice trase med Velenjem in Celjem, in jasno zapisali, da sami podpirajo različico F6 mimo Pirešice oziroma traso, ki bo čim bolj povezala mesti Velenje in Celje. Kot je povedal vodja svetniške skupine SMC Gregor Gregorin, želijo z memorandumom doseči, da bi bili v prihodnjih dveh letih končani postopki umeščanja v prostor za traso osrednjega dela tretje razvojne osi. IS Razvrednotenje hrane pomeni ponižanje kmetov V imenu gostiteljev je zbrane tokrat pozdravil šentjurski podžupan Robert Polnar. Za druženje ob golažu in dobrotah s kmetij so poskrbeli člani PGD Ponikva in članice društev društev kmečkih žena z območja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur. ŠENTJUR - Ponikva je to nedeljo gostila 12. vseslovensko srečanje kmetov, ki je minilo pod Slomškovim geslom Najsrečnejše ljudi poštenje stori. Tradicionalno se je začelo v cerkvi sv. Martina, kjer je mašo daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, prisotni pa so bili tudi predstavniki evangeličanske cerkve. Kljub slabemu vremenu se je na Slo-mu zbralo približno tisoč obiskovalcev. Drugič v tem mandatu se jim je pridružil tudi predsednik države Borut Pahor. Osrednja govornica pred Slomškovo rojstno hišo je bila dr. Marta Ciraj. Bila je ena od treh pobudnikov, da so Slomška razglasili za zavetnika slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. V govoru je poudarila duhovno plat kmečkega življenja, zaradi katere je kmet še danes varuh vrednot in trdnosti v družbi. »Ker je s svojim delom tako blizu naravi, ker mu je kot obdelovalcu velikega dela zemlje dano pridelovati živež za ljudi in ohranjati stvarstvo, ima morda kmet še najbolj trajno pred očmi veliki um, ki je za vsem tem. Trdna skala, ki mu jo daje vera, je tudi upanje in svetilka prihodnosti. In v tej ljubezni in navezanosti na naravo mu je prav naš zavetnik Slomšek najlepši zgled.« Ob tem je spominila še na pomen nedelje, ki je izjemne- ga pomena za kmetov duhovni in telesni blagor. Četudi jo sodoben način življenja vedno bolj krati in omalovažuje. »Živimo v storilnostni družbi. Kljub brezposelnosti, kakršne že dolgo ni bilo, in kljub tehničnim pripomočkom, kakršnih zanesljivo v doslej znani zgodovini še nikoli ni bilo, je časa za počitek vedno manj.« Za pravično verigo od njive do mize Precej bolj oster je bil v svojih besedah predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki se je obregnil ob nizke odkupne cene hrane. »To, kar se dogaja zdaj, ko nizke odkupne cene ne pokrivajo stroškov pridelave, je nesprejemljivo in žaljivo. To razvrednoti naše delo, razvrednoti tisto, kar omogoča človeku življenje. Hrana je premalo spoštovana in to je neke vrste ponižanje za tistega, ki jo pridela. Ne gre za to, da potrošniku ne bi privoščili krompirja po nekaj centov, vendar ga za ta denar nihče ne more pridelati.« V nadaljevanju je vse navzoče pozval na miren protest prihodnjo soboto, s katerim bodo kmetje opozorili na nevzdržen položaj, v katerem so se znašli. »Sporočiti želimo, da želimo pravična razmerja v verigi od njive do mize,« je še povedal Zupančič. Predsednik Pahor je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil razumevanje za tegobe kmetov in spoštovanje do njihovega dela. In ker je ta dežela, ta zemlja, ena tistih stvari, ki nas vse druži, bi morali najti način, da bo na njej vsakdo našel človeka vredno življenje. StO Foto: SHERPA V zdravstveni postaji bodo obnavljali LJUBNO - V kraju, kjer je splošna ambulanta od spomladi znova del javne zdravstvene mreže, se pripravljajo na obnovo dela notranjih prostorov. Pred tem je tam imelo koncesijo zasebno podjetje, ki jo je odpovedalo. Obnova naj bi se začela še letos. Posamezniki na Ljubnem ob Savinji so si, potem ko je zasebno podjetje zaprlo vrata, oddahnili. Nekaterim bolnikom je namreč povzročalo sive lase, saj se je zgodilo, da zaradi zdravnikove odsotnosti bolniškega »sta-leža« niso mogli podaljšati. Zaradi tega bi jim lahko de- lodajalec odpovedal delovno razmerje. Prišlo je celo do pritožbe na zavod za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega zasebno podjetje občini najemnine ni redno plačevalo. Po odpovedi zasebnika se je občina povezala z zgor-njesavinjskim zdravstvenim domom. Ta je poskrbel, da dela na Ljubnem od marca zdravnica Irena Roščič, ki je prišla iz celjskega zdravstvenega doma. Med zdravstvenim domom in občino je prav tako prišlo do dogovora za obnovo dela prostorov ljubenske zdravstvene postaje. »Po obnovi bodo prostori skladni s predpisi in standardi, ki se pričakujejo za izvajanje zdravstva na primarni ravni,« odgovarja direktorica zdravstvenega doma Darja Es. Tako je treba med drugim poskrbeti za ločene prostore za opravljanje prevezovanja in sestrsko službo. Prav tako je treba urediti prostor za referenčno ambulanto, saj zdravnica želi, da bi ta začela delovati prihodnje leto. Tudi inštalacije v teh prostorih so dotrajane, poskrbeti nameravajo tudi za novo opremo. Občina naj bi tako vložila približno štirideset tisoč evrov. »Projekte je občinski svet že potrdil. Tako računam, da bi lahko dela delno opravili še jeseni in preostalo prihodnje leto,« odgovarja župan Franjo Naraločnik. Pred tremi leti sta bila obnovljena fasada in stavbno pohištvo zdravstvene postaje, pred tem streha. V isti stavbi so še otroška zobozdravnica iz javne mreže, zasebna zobozdravnica za odrasle, lekarna in zasebno stanovanje. BRANE JERANKO Dragi otroci in starši, vabimo vas k vpisu HERMANOVEGA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA V Otroškem muzeju Hermanov brlog. Na sedmih prireditvah se bomo srečali z lutkami, igro, glasbo, s plesom in poezijo za otroke. Cena abonmaja znaša 18 evrov in vključuje obisk sedmih prireditev. Možen je tudi obisk posamezne prireditve. V abonma se lahko vpišete v MnZC ali naročite po e-pošti na naslov info@mnzc.si. Napovedujemo tudi odprtje likovne razstave Etno oblačila in plesi mojega naroda v sodelovanju z Zavodom za ustvarjalni razvoj mladih v petek, 23. oktobra, ob 13.uri. Več info na: s: www.muzej-nz-ce.si. museumof recenthlstory\celje тглггг muzej novejšezgodovinel celje Zadolževanje pod lupo REČICA OB SAVINJI - Računsko sodišče je vzelo pod lupo zadolževanje občine. Gre za obdobje od leta 2009 do 2013, ko je občinski dolg narasel z 28 tisoč evrov na 1,2 milijona evrov. Dolg je sicer še vedno v okviru dovoljene meje. Po opravljenem pregledu je računsko sodišče izdalo občini mnenje s pridržkom. Na splošno je občinsko poslovanje zelo dobro ocenilo. »Računsko sodišče od občine odzivnega poročila ni zahtevalo, saj so bile razkrite nepravilnosti - kjer je bilo mogoče - odpravljene oziroma so bili sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi,« je zapisano v njegovem poročilu. Zmotilo ga je, da se je leta 2006 nastala občina v primeru plačila izgube Komunale Mozirje dolgoročno zadolžila tako, da predpisanega postopka za zadolževanje občin ni upoštevala. Pri plačilu obveznosti iz proračuna prav tako ni upoštevala zakonsko predpisanih rokov. Gre seveda za manjše kršitve. Tako je na primer občina kupila eno od trških stavb, za katero je bilo dogovorjeno plačilo v dveh obrokih, kar ni skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna. Med raziskovanjem zadolževanja je računsko sodišče ugotovilo, da je bil dolg rečiške občine leta 2009 kar 93 odstotkov pod povprečjem slovenskih občin. Nato je bil konec predlanskega leta že 45 odstotkov nad povprečjem teh občin. In kje se je občina zadolžila? Občina z 2.300 prebivalci je najela v obdobju 2009-2013 posojila pri republiškem skladu za regionalni razvoj in razvoj podeželja, pri Factor banki in pri Novi Ljubljanski banki. Gre večinoma za posojila, za katera velja 15-letni odplačilni rok. Najela jih je za različne naložbe, med njimi za gradnjo sekundarne kanalizacije in za gradnjo mostu čez Savinjo. Za primerjavo: rečiška občina je imela leta 2013 3,1 milijona evrov odhodkov in 2,5 milijona prihodkov. V letošnjem proračunu namenjajo Rečičani za odplačilo različnih dolgov malo več kot sto tisoč evrov. Občina se letos ni na novo zadolževala. »Menimo, da je Občina Rečica ob Savinji v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in z usmeritvami,« je zapisano v mnenju računskega sodišča, ki izvzema le opisane pomanjkljivosti. Pred nekaj dnevi se je z revizijskim poročilom seznanil občinski svet, ki je takšno poslovanje pohvalil. Svetniki so namreč zaradi stroge zakonodaje pričakovali več pripomb računskega sodišča. BRANE JERANKO VSI NAŠI MOJSTRI 11 RAZMIŠLJATE O PRENOVI, 1НШ1Ш jAifviDu Ш ODUČM STORITVI? Џ Preberite aktualno -ponudbo Ivi si pj/^ščite jjb oljše! Pestra ponudba in prijaznost V Cvetličarni Vrtnica bodo še posebej prisluhnili vašim željam Zdenko Krumpačnik kupci že dobra štiri leta prepoznavajo kot eno tistih cvetličark, ki svoje cvetje in drugo bogato ponudbo prodaja s prijaznostjo, posluhom za želje in pričakovanja, ki znajo biti izjemno raznolika. »Konkurence je vedno več. Velike trgovske družbe prodajajo že vse, od rezanega cvetja in lončnic. Tudi druge predmete iz dodatne ponudbe, ki jih imamo v cvetličarni, boste na policah trgovskih centrov nSTROJEPLIlSTIIIfl PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 ujuuuu.strojeplastika.sl našli po nižjih cenah. Takšnih cen cvetličarji nikakor ne moremo dosegati. Tudi pri upokojencih se pozna upad kupne moči, saj velikokrat potarnajo, da bi rade volje kupili več, če bi le lahko. Cvetje pa seveda ni nujno za preživetje,« pripoveduje Krumpačnikova, ki je živ dokaz za to, da kupci kljub vsem tem dejavnikom še vedno izjemno visoko cenijo nasvet za vsako posamezno rastlino in izjemno pripravljenost, da jim nekdo prisluhne in izpolni prav vsako željo. Pestrost ponudbe prav tako kupca prepriča v nakup. Sicer pa tudi sama ocenjuje, da v cvetličarno prihaja vedno več strank, ki se raje kot za ceneno odločijo za nakup kakovostne ponudbe. Prvi november po vaših željah V teh dneh, ko se pripravljamo na dan spomina na mrtve, Krumpačnikova že snuje tovrstno ponudbo. Če boste zavili k njej, boste lahko izbirali med klasičnimi in modernimi aranžmaji iz svežega in suhega cvetja, ki jih lahko dobite po naročilu ali v prosti prodaji. Na voljo bo več vrst rezanega cvetja, ponudila bo tudi lonč-ne krizanteme in nasadke iz rastlin, ki preživijo zimo in so lepi vse do pomladi. Na policah njene cvetličarne boste našli sveče in elektronske lučke po akcijskih cenah, zemljo, lubje in tudi pesek po naročilu. Za popestritev groba ali doma lahko izbirate tudi med figuricami angelčkov ali se dogovorite za ureditev groba. Tudi pri tej ponudbi velja brezplačna dostava na pokopališče pri nakupu nad 20 evrov. »Z veseljem se trudimo ustreči vsaki stranki in tudi veseli me najbolj, če je stranka zadovoljna,« pravi Krumpačnikova, ki pri snovanju svoje ponudbe sledi modnim smernicam in se občasno tudi sama napoti na Nizozemsko po ideje in prodajne artikle. »V nekaj mesecih se bomo preselili v sosednji samostojni poslovni prostor, kjer bomo ponudbo še razširili in jo popestrili. Zato se že veselimo srečanja z vami v naši novi cvetličarni,« napoveduje Krumpačnikova. Promocijsko besedilo Celo leto izdeluje vse vrste šopkov in aranžmajev, pri njej lahko naročite poročne šopke in dekoracije, ima tudi izkušenj z izdelovanjem žalnih vencev in aranžmajev. Seveda tudi aranžira darila, presaja rastline, ureja grobove in ob nakupu nad 20 evrov nudi tudi brezplačno dostavo po Celju in bližnji okolici. Cvetličarna Vrtnica Zdenka Krumpačnik s.p. Ul. Bratov Vošnjakov 1 3000 Celje 031/539 940 Za 1. november nudimo nagrobne aranžmaje modernih in klasičnih oblik, rezano cvetje, darilne bone, darilne šopke, dekoracije, pogrebne aranžmaje, vence, poročne dekoracije. ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI ASFALTK +386 3 7491 031 +3B6 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET SMLjflCl R.VK ЕШСА Tel.: 01 1 M 014 i J Gm/mbrviehf, WO Celje Ijskiservisflikca. DELOVNI ČAJ: fxm. - pet.: oil do-Murt;mir.: od, t. dr 19. une pokri-vala< zelo sorodno področje, torej turizem in kulturo. Občina je v upravljanje nekdanjega zavoda za turizem dala tudi Anin dvor, po besedah župana mag. Branka Kidriča pa sta si zavoda večkrat konkurirala pri oddaji njegovih prostorov. Opravljena analiza je pokazala, da bi združitev lahko prinesla tudi prihranek pri stroških za plače. »Ocenjujemo, da je z enega mesta lažje pokrivati vse vsebine. Tako je bolje organizirano predvsem sodelovanje s turističnimi ponudniki, turističnimi društvi, sodelovanje pri organizaciji različnih prireditev. Na enem mestu zdaj iščemo tudi sponzorje za različne dogodke,« je učinke povezovanja dveh zavodov v enega opisal slatin-ski župan. Združitev je pomenila prihranek pri materialnih stroških, saj zdaj zunanji sodelavec finančne storitve opravlja za en zavod, medtem ko je prej to delal za dva. Število zaposlenih je ostalo enako, eno delovno mesto manj je na račun skupnega direktorja. Prednosti državnega sofinanciranja V Rogaški Slatini ni več javnih zavodov, ki bi lahko svoje delo združevali, je dejal Branko Kidrič. Je pa močno naklonjen povezovanju, ki ga imajo občine na voljo v okviru medobčinskih inšpektoratov in redarstev. Ze doslej so bile v omenjen organ povezane tri občine, in sicer Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. Zdaj se jim želita pridružiti tudi občini Kozje in Šmarje pri Jelšah. Združitev naj bi veljala od 1. januarja prihodnje leto. Širitev, povezovanje in sodelovanje po besedah sogovornika prinašajo sinergijske učinke tako pri samem delu kot finančno. »Na področjih, kjer je možno sofinanciranje države za skupne zavode ali organe, je delo smiselno organizirati tako. Za medobčinski inšpektorat in redarstvo zaenkrat državno sofinanciranje še velja,« je zaključil Kidrič. TS fc' (m lEjI HSyr ft p zvočne slike kulture www.radiocelje.com 95.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 MHz VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radiocejjfe 14 KULTURA Celjski strop pod drobnogledom strokovnjakov Priprave na verjetno največji restavratorski podvig v zgodovini Pokrajinskega muzeja Celje »Plesen predstavljajo mikroorganizmi, kar pomeni, da lahko dolgo časa delujejo za sliko. Ko se razširijo, da jih lahko že vidimo, je čas za alarm. Vprašanje je, koliko let so že vplivali na posli-kavo,« je o stanju celjskega stropa dejala Katja Kavkler. Način restavriranja stropa še ni določen. Obstaja celo možnost, da bi poslikavo sneli, saj je narejena na platnu. Tudi po odkritju leta 1926 so strop sneli in prenesli v Celjski dom, kjer so poslikavo restavrirali in jo po letu namestili nazaj na svoje mesto. Za predhodne raziskave je ministrstvo za kulturo namenilo 20 tisoč evrov, vrednost restavriranja pa do dokončanja raziskav ostaja uganka. Plesen je napadla več kot polovico površine poslika-ve Celjskega stropa, najstarejšega s tempero na platno poslikanega iluzionistične-ga stropa v Sloveniji, ki je najverjetneje tudi edina takšna ohranjena poslikava v Evropi. Da bi to umetnino ohranili za prihodnje rodove, trenutno izvajajo predhodne raziskave, ki bodo podlaga za njeno re-stavriranje. Celjski strop Je nastal v zgodnjem 17. stoletju in še danes, skoraj 90 let po odkritju, vzbuja številna vprašanja. Mojstrovina, ki si jo letno ogleda približno 25 tisoč obiskovalcev, je na nek način simbol celjskega pokrajinskega muzeja in izjemen spomenik v Sloveniji in širše. Počasi, toda vztrajno so ga napadli mikroorganizmi. Obiskovalci Stare grofije lahko v zadnjih tednih tam že opazijo gradbene odre in srečajo strokovnjake restavratorskega centra. Po besedah direktorja Pokrajinskega muzeja Celje Staneta Rozmana bodo raziskave dale odgovor na vprašanje, kaj bo treba storiti, da bi delo ohranili. Pripravljen bo ustrezen restavratorski načrt, od denarja pa bo potem odvisno, kako hitro bo strop restavriran. Za raziskave približno leto Doc. dr. Katja Kavkler z naravoslovnega oddelka restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pojasnila, da so dosedanje raziskave pokazale, da je celjski strop, ki meri skoraj 143 kvadratnih metrov, žal v zelo slabem stanju. Plesen je napadla več kot polovico površine poslikave. V primernih razmerah se lahko plesen hitro še razširi, vpliva pa lahko tudi na materiale poslikave. Raziskave bodo v Stari grofiji trajale tri do štiri tedne, nato se bodo strokovnjaki z odvzetimi vzorci preselili v laboratorij restavratorskega centra. Da bodo prišli do odgovorov na vprašanja, bodo potrebovali še približno leto. Bo razrešena kakšna neznanka? Vmes bodo spremljali še mikroklimo v prostoru in vlažnost lesa, da bi dobili informacije o morebitnih vzrokih nastalih poškodb. O tem, kaj bodo razkrile raziskave, Katja Kavkler pravi: »Zanima nas, kako je bil iz materialnega in tehnološkega vidika izdelan strop. Zanima nas, kako je bil kasneje spreminjan, popravljan in kako so na poslikavo in na nosilne elemente vplivali mikroorganizmi in minevanje časa.« Raziskave bodo morda lahko postregle tudi z odgovorom na katero od vprašanj, ki že leta prevzemajo umetnostne zgo- dovinarje. Med drugim je namreč še vedno neznanka, kdo je avtor te mojstrovine. TINA STRMČNIK Foto: Pokrajinski muzej Celje Kmečka umetnost, ki je zaznamovala svet Razstava Hlebinske šole naivnega slikarstva v Šentjurju na ogled do konca novembra Pod okriljem Ipavčevih kulturnih dnevov so prejšnji petek v galeriji Zgornji trg v Šentjurju odprli zanimivo razstavo Hlebinske šole naivnega slikastva. Gre za eno najbolj prepoznavnih likovnih smeri na Hrvaškem, ki je nekatera tamkajšnja imena ponesla med svetovno znane umetnike. V Šentjur so prišli na povabilo domačega Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, s katerimi jih veže dolgoletno prijateljstvo. Šentjurski likovniki so razstavo organizirali v sodelovanju z Občino Šentjur in območno izpostavo jav- nega sklada za kulturne dejavnosti. Na ogled so postavili 23 slik in tri kiparska dela. Ob večini avtorjev, ki so se udeležili razstave, je prišla tudi županja Občine Hlebine Božica Trnski, v Šentjurju jih je poleg gostiteljev pozdravil tudi predstavnik hrvaškega veleposlaništva v Sloveniji. Kulturni program so pripravili Tamburaško društvo Rogatec in glasbeniki iz Hlebin. Kot je v nagovoru povedal predsednik Društva hlebinskih slikarjev in kiparjev naive Zlatko Kolarek, je izjemnega pomena tradicija, na kateri z vztrajnostjo in trdim de- lom gradijo generacije novih umetnikov. Na slovenski strani sta za dolgotrajno in plodno sodelovanje s Hlebinami najbolj zaslužna predsednik društva Dragan Podovac in podpredsednik Martin Čater. Prvobitno likovno občutenje narave Hlebinsko slikarsko šolo je v začetku 30. let prejšnjega stoletja v zagorski vasici ustanovil hrvaški slikar Krsto Hegedušić, najbolj znana predstavnika pa sta Ivo Generalič in Franjo Mraz. Gre za slikarsko tehniko tempere oziro- ma olja na steklo, s svojo značilno stilizacijo in tematiko je naiva nagovarjala predvsem kmečke mladeniče in na ta način dosegla svoj cilj - omogočiti umetnosti, da bi našla stik s preprostim ljudstvom. Zaradi ideološke neproblematičnosti se je naiva kot likovna smer razcvetela po letu 1945 in kmalu postala najbolj prepoznavna blagovna znamka jugoslovanske umetnosti. Z uspehom se je predstavljala tudi v evropskem in svetovnem merilu. Slovenski center naivne umetnosti so po tem vzoru postavili v Žireh. Ker gre pri naivcih v glavnem za umetnike samouke, ki ne sledijo likovnim zakonitostim in tradicijam, je v naivi svoj navdih iskal tudi modernizem 20. stoletja. Prvobitno umetniško ustvarjanje se v tem kiparstvu usmerja predvsem v lesno rezbarjenje. Naivno videnje sveta izhaja iz prvobitne navezanosti na naravo in se naslanja na ljudsko umetnost. Zato opazovalca še danes nagovarja na prav poseben način. V Šentjurju je tokrat redka priložnost za ogled tako bogate zbirke naivnih umetnin pri nas. StO Celjski godalci že četrt stoletja z lastnim abonmajem Celjski godalni orkester je posebnost med ljubiteljskimi ansambli, saj je eden redkih, če ne edini daleč naokrog, ki ima svoj lastni abonma. V torek, 20. oktobra, bo s koncertom v celjskem Narodnem domu odprl svojo jubilejno, že petindvajseto abonmajsko sezono. Vodenje orkestra, ki letos praznuje tudi 70 let ustvar- janja, je leta 1988 prevzel Nenad Firšt in le dve leti kasneje ansambel postavil pred težak izziv: ustvariti lastni abonma. To pomeni, da morajo godalci vsako sezono pripraviti pet različnih koncertov, kar je za sestav, ki združuje ljubiteljske glasbenike različnih starosti in poklicev, zahtevna naloga. A jo z veliko volje in vztraj- nosti uresničujejo že četrt stoletja. V tem času je Celjski godalni orkester pridobil veliko zvestih poslušalcev, ki se z navdušenjem podajajo na zanimiva glasbena popotovanja. Odlika orkestra pod Firštovo taktirko je namreč tudi to, da se loteva skladb iz najrazličnejših obdobij in občinstvu odkriva tudi manj znana, a dragocena dela iz svetovne zakladnice klasične in sodobne glasbe. Posebno pozornost namenja tudi slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Kar nekaj priznanih sodobnih slovenskih skladateljev je ustvarilo svoja dela posebej za ta orkester. Velja omeniti še sodelovanje s številnimi vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki, ki so z orkestrom nastopili kot solisti. V novo sezono se CGO spet podaja z zanimivim izborom skladb. Na prvem koncertu bo igral Pavane&Chaconne Henryja Purcella, St. Paul's suite Gustava Holsta in Concerto grosso IV Georga F. Händla. NK Koncert Celjskega godalnega orkestra bo v torek, 20. oktobra, ob 19.30 v celjskem Narodnem domu. Za abonma CGO in za izven. KULTURA 15 Ljubiteljski, a ne amaterski Pet tekmovalnih predstav in domači »štumfi« za sladico Prva ponovitev mladinske komedije Prekletstvo zelenih štumfov bo v četrtek, 22. oktobra, prav tako na domačem odru. Druga ponovitev bo 21. novembra ob zaključku letošnjih Novačanovih srečanj. Tudi to je za mlado igralsko zasedbo svojevrstno doživetje, pravi Cvetka Jovan Jekl, saj se bodo prvič potegovali tudi za priznanje igralka in igralec večera. (Foto: KUD Zarja Trnovlje) Jutri se bo s prvo tekmovalno gledališko predstavo začel tradicionalni, že 23. festival ljubiteljskih gledaliških skupin Novačanova gledališka srečanja 2015. Na odru Gledališča Zarja Trnovlje se bo predstavilo pet gostujočih gledaliških skupin. Na zaključku v drugi polovici novembra bodo imeli glavno besedo mladi domači ljubiteljski gledališčniki. Letošnji selektor, gledališki igralec in režiser Vojko Belšak je v tekmovalni del festivala uvrstil pet predstav ljubiteljskih gledaliških skupin iz Medvod, Portoroža, Notranjih Goric, avstrijskih Sel in italijanskega Sedeja. Prvi se bodo jutri vsako leto bolj zahtevnemu občinstvu predstavili gledališčniki iz Medvod s komedijo Michaela Frayna Hrup za odrom v režiji Branka Kraljeviča. Vse od nastanka leta 1982 farsa Hrup za odrom vznemirja in navdušuje gledališke ustvarjalce in gledalce. Prihodnji petek bodo oder zavzeli člani Gledali- Novačanova gledališka srečanja, festival ljubiteljskih gledališč, Gledališče Zarja Trnovlje vsako leto prireja v spomin na znanega slovenskega dramatika, novinarja, publicista, pesnika in pisatelja ter predvojnega politika Antona Novačana. Marsikomu je njegovo ime znano po njegovem najbolj znanem gledališkem delu Herman Celjski. Violinist Črtomir Ši-škovič in čembalist Luca Ferrini sta v začetku tedna odprla novo sezono koncertnega abonmaja Zavoda Celeia Celje. V prihodnjih mesecih tam pripravljajo še štiri vrhunske glasbeno-umetniške večere, znova bodo prostor za predstavitev namenili mladim. Novo sezono Koncertnega abonmaja v organizaciji Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celje sta odprla violinist Črtomir Šiškovič in čembalist Luca Ferrini. Ugledna umetnika letos praznujeta 20. obletnico sodelovanja, ki sta ga od začetka poimenovala po slavnem italijanskem glasbeniku slovenskega rodu Giuseppeju Tartiniju. Odkrila sta številne njegove rokopisne sonate, posebno pozornost pa po- Občinstvo vsako predstavo tekmovalnega programa ocenjuje z ocenami od 1 do 5. Na slavnostnem zaključku 21. novembra bodo razglasili predstavo, ki bo prejela priznanje in plaketo za najboljšo po oceni občinstva. Posebna tričlanska komisija občinstva bo vsakič podelila tudi priznanje za igralca ali igralko večera. škega društva Cuker teater iz Portoroža, ki bodo uprizorili komično farso Ivana Cankarja Slike po dolini Šentflorjanski, ki jo je reži-rala Ksenija Murari. Zgodba govori o človeku, ki si želi imeti, kar imajo drugi. Da bi to dobil, sklene pogodbo s hudičem. Kot tretji bodo nastopili gledališčniki iz Notranjih Goric s komedijo Feđa Šehovića z naslovom Kurbe. V drugi polovici letošnjih gledaliških srečanj se bo s satirično dramo s songi Opera za tri groše predstavila mlajša gledališka skupina Kulturno-prosvetnega društva Planina Sele. Predstava, ki jo je režiral Michael Kristof, je na nedavnih Linhartovih dnevih prejela posebno nagrado za glasbo. Kot zadnji v tekmovalnem programu bodo nastopili ljubiteljski igralci iz Sedeja s še eno komedijo Aulularia. Čeprav v domačih profesionalnih in ljubiteljskih gledaliških krogih še vedno odmeva uspeh Gledališča Zarja Trnovlje na zadnjih Linhartovih dnevih, tokrat domačini ne bodo nastopi- svečata tudi glasbi njegovih učencev. Takšen je bil tudi torkov spored v Celjskem domu. Tudi na preostalih štirih koncertih bo mogoče prisluhniti zanimivim mednarodnim glasbenim sestavom in duetom. Umetniški večeri Koncertnega abonmaja, ki jih zavod Celeia pripravlja v Celjskem in Narodnem domu, so oblikovani v sodelovanju vodilnih slovenskih glasbenikov z umetniki iz Italije, s Hrvaške, iz Avstrije in Nemčije. Nenad Firšt, umetniški vodja glasbene dejavnosti in producent glasbenega programa pri Zavodu Ce-lea Celje, je prepričan, da bodo zanimivi in tematsko zasnovani sporedi iz vseh glasbenih obdobij bogatili izbrane večere v mestu ob Savinji. Letošnja glasbena li v glavnem, tekmovalnem delu. »Zaradi morebitne pristranskosti občinstva,« v šali pripomnil podpredsednik Kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlje Živko Beškovnik. Bodo pa mladi nadarjeni celjski igralci svoje znanje in talent pokazali ob zaključku, ko bodo uprizorili sezona ponuja vpogled v zelo različne glasbene zasedbe, od dueta do kvartetov in kvintetov. Hkrati ponuja tudi vpogled v prav vsa glasbena obdobja, od baroka do sodobne glasbe 20. in 21. stoletja. Oder za mlade Tudi v novi sezoni se bodo lahko na glasbenem mladinskem odru v ciklu GM Oder predstavili uspešni mladi slovenski glasbeniki. »Te smo za predstavitev izbrali v sodelovanju s strokovno žirijo Glasbene mladine Slovenije, s katero sodelujemo že vrsto let,« je povedal Nenad Firšt. Na odru Celjskega in Narodnega doma ter Glasbene šole Celje bomo tako lahko od novembra do aprila spoznali različne glasbene sestave. LK mladinsko komedijo Prekletstvo zelenih štumfov. Veliko smeha z vsebino Letošnji izbor narekuje, da se bo občinstvo veliko smejalo. »A ne za vsako ceno,« zatrjuje Beškovnik. Komedije, ki jih bomo lahko videli na trnoveljskem odru, imajo vsebino, predvsem pa nosijo globoko sporočilo. Čeprav na komičen način izražajo trenutno stanje duha v družbi. »Zagotovo se bo marsikdo v dvorani tudi zamislil,« je prepričan sogovornik. Tako kot vsako leto so organizatorji tudi letos pripravili zanimiv spremljevalni program s krajšo slovesnostjo v spomin Antonu Nova-čanu. Za gledališke ustvarjalce in druge ljubitelje odrske umetnosti bo sredi novembra tudi celodnevna delavnica, ki jo bo vodil letošnji selektor Vojko Belšak, član igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Delavnica bo temeljila na improvizaciji in praktičnih vajah. »Udeleženci se bodo seznanili in soočili z različnimi pristopi in prijemi pri oblikovanju gledališkega lika ter z odrskimi situacijami, v katerih se igralec lahko znajde,« je še povedal Živko Beškovnik. LK Za uvod Tartini Pet vrhunskih glasbenih večerov in nova priložnost za mlade Za ogrevanje premiera Dva dni pred uradnim začetkom letošnjih 23. Nova-čanovih srečanj so člani KUD Zarja Trnovlje premierno uprizorili mladinsko komedijo Janeza Remškarja z nekoliko skrivnostnim naslovom Preklestvo zelenih štumfov. Predstavo je režirala Cvetka Jovan Jekl, ki je z dobro voljo, s pozitivno energijo in poštenim odnosom do dela in gledališča znala ukrotiti mladostniško vihravost. Zgodba govori o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu in drugih tegobah sodobnih najstnikov, ki jih dodatno zapletejo in popestrijo še neprevidne vile s svojimi čarovnijami. Kot je povedala režiserka, bo mladinska komedija nasmejala tudi tiste, ki štejejo že nekaj več let, a v srcu ostajajo mladi. Češka skozi podobe Hraniceane V sodelovanju s pobratenim mestom Hranice s Češke je v Veliki galeriji doma kulture v Slovenskih Konjicah še vedno na ogled umetniška razstava slik, fotografij in kipov avtorjev, ki ustvarjajo na območju Hranic in bližnje okolice. Razstavo nosi naslov Hraniceana 2015. Občina Slovenske Konjice je leta 2012 z mestom Hranice podpisala listino o prijateljstvu in odtlej je predvsem v sodelovanju s šolami skupaj izvedla že več uspešnih projektov. Tokrat jih nadgrajujejo z gostovanjem petih umetnikov v konjiški galeriji. »Ker je umetnost univerzalni jezik, ki ga govorimo vsi ljudje, skušamo svojim občanom na ta način omogočiti spoznavanje drugih kultur, podirati meje med državami in v glavah ljudi ter spodbuditi medkulturno sodelovanje različnih generacij,« je ob tem povedala Tjaša Kangler iz konjiškega Tica. Razstava bo na ogled v Veliki galeriji doma kulture do 26. oktobra. StO 16 KRONIKA Deklico iz družine iztrgale lovke sistema? O primeru iz Kriznega centra za mlade Celje obveščeni tudi inšpekcija in varuhinja človekovih pravic »Želiva si, da pride domov. Za nami so meseci trpljenja in agonije. Mislila sva, da nam bosta Krizni center za mlade Celje in Center za socialno delo Celje pomagala, da se bo hči vrnila k nama, zdaj pa vidiva, da delata ravno obratno,« v solzah pripovedujeta starša, ki ju je sistem potisnil v borbo za 14-letno hčer, ki je že od aprila v KCM Celje. Zaradi zaščite identitete mladoletnice podatke o njeni družini hranimo v uredništvu. Zgodba je zapletena, a kot pravi odvetnica dekličinih staršev Nuša Maček, hkrati šolski primer, kako uradne ustanove otroka odtujijo od družine. »Gre za nepravilnosti, ki bi morale biti razlog za odstop nekaterih tako na celjskem CSD kot v KCM,« je odločna Mačkova. Agonija se je začela 1. aprila, ko je deklica prišla v Krizni center za mlade Celje s socialno delavko OŠ Glazija. Razlog naj bi bil sum, da je šlo v družini za zanemarjanje otroka. Toda to ni dokončno potrjeno, kljub temu da je zadevo preiskovala policija. Ne deklica ne starši, ki so pričakovali, da bodo v kriznem centru ugotovili, da ne gre za nobeno zanemarjanje, niso niti v sanjah mislili, da bo sistem deklico dobesedno iztrgal iz družine. Deklica je danes še vedno v kriznem centru. CSD je po petih mesecih izdal začasno odločbo o odvzemu otroka, starši pa imajo od septembra stik z njo samo po uro na teden v kriznem centru, in še to pod nadzorom. Odločba se bere kot slaba kriminalka, kjer so uradniki obrnili vsako besedo staršev proti njim in iz katere sploh ni jasno, kaj je pravzaprav razlog za odvzem, meni njuna odvetnica Nuša Maček. Dodaja, da sta KCM in CSD storila niz kršitev, ki so družini povzročile nepopravljivo škodo. »Morate vedeti, da gre za deklico, ki je izjemno sugestibilna in dovzetna za vse, kar ji nekdo pove, in možno je, da je bila velikokrat zmanipulirana v krogu svojih prijateljev in tudi znotraj vseh teh postopkov. Ampak ne od staršev,« razlaga Mačkova. »Če bi KCM in CSD odreagirala tako, kot bi morala, že v prvih 21 dneh, se zdaj to ne bi zgodilo. Na začasno odločbo o odvzemu otroka smo se pritožili. O vsem, kar se je dogajalo oziroma se ni in bi se moralo, sem obvestila socialno inšpekcijo. Celotno zadevo bom predala tudi uradu varuhinje človekovih pravic, ki bo prav tako zahtevala vpogled v vso dokumentacijo o primeru. Nekdo bo za storjeno moral odgovarjati. To je dejstvo! Ta otrok ne sme biti žrtevzbirokratiziranega sistema,« ostro zaključuje odvetnica staršev 14-letne deklice Nuša Maček. Številne nepravilnosti? Za odvetnico je ta primer kaplja čez rob, ker sistem ne spoštuje evropskega prava, kjer je otrok na prvem mestu: »Naloga KCM je bila, da bi v prvih 21 dneh z otrokom in s starši odpravil morebitna nesoglasja v družini in ne da je postopek zavlačeval. Dokaz za to je, da sem dan pred iztekom njenega 21-dnevnega bivanja v kriznem centru pisala na CSD zahtevo, naj vendar obrazložijo, kaj vse so v tem času storili,« dodaja Mačkova. Starša namreč do avgusta nista dobila nobenega dokumenta ali zapisnika o tem, kaj se je v KCM dogajalo in zakaj je deklica sploh tam. Odvetnica trdi, da bo dokazala, da deklica v KCM ni prišla prostovoljno, ampak na pobudo delavke OŠ Glazija: »Ista delavka, ki jo je pripeljala v KCM, in vodstvo šole hkrati nista odreagirala - a bi morala - ko naj bi bila deklica v šoli že pred meseci žrtev psihičnega nasilja. Zato bomo s starši uporabili vsa pravna sredstva zoper šolo.« Našteva številne kršitve, ki jih je zaznala v delovanju kriznega centra, odkar deklica biva v njem. »Njena starša z namestitvijo v KCM nikoli nista soglašala, zato bi moral CSD deklici takoj zagotoviti posebnega zastopnika. To je naredil šele po petih mesecih bivanja v centru. Starša sta ves čas, torej od aprila, hodila v krizni center, kjer so jima stike z otrokom celo omejevali, omenjala sta, da želita, da jim krizni center pomaga, da bi se deklica vrnila v družino.« Tudi z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam odgovorili, da »otrok lahko biva daljše obdobje v KCM le, če se s tem strinjajo starši«. »Želiš v bolj prijazno družino?« Staršema, predvsem mami, naj bi CSD očital, da deklici izreka neprimerne besede in da jo žali. Vendar vsi, ki družino poznajo in s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da takšnih besed, kot so zapisane v odločbi o odvzemu otroka, starša ne uporabljata. Tudi zato ne, ker izhajata iz drugače go- CSD Celje odgovarja V CSD Celje trdijo, da je ves čas v ospredju želja otroka. »Vsa obravnava je usmerjena k cilju, da se razrešijo neustrezne oziroma neugodne situacije in da se otrok lahko vrne v matično okolje. Pri tem se pogosto pojavlja selektivno dojemanje družinskih članov o izrečenem. Ne moremo pa vplivati na občutke in čustven odziv staršev, čeprav ga slišimo in razumemo.« Zanikajo, da bi otroka ali starše obravnavali neenako glede na nacionalnost. Tako starša kot njuna odvetnica namreč menijo, da sta bila starša v tej zadevi obravnavana manjvredno zaradi svojih bosanskih korenin in pomanjkanja znanja o slovenski zakonodaji. »Šele ko se v procesu sodelovanja s starši ugotovi tako močno nasprotje interesov med otrokom in starši, se lahko določi otroku poseben skrbnik. Odločba o odvzemu otroka pa je zadnji ukrep, ki ga uporabimo v postopkih. Začasna odločba se izda, kadar je treba zaradi zaščite otrokovih koristi pred dokončanjem postopka ukrepati.« Glede na to, da se je deklica v kriznem centru po petih mesecih bivanja tam poškodovala, CSD dodaja, da so vsi takšni primeri ustrezno obravnavani in da so stiske otrok v KCM največkrat posledica razmer, zaradi katerih se otroci zatečejo v center. »Sočasne obravnave v različnih psihoterapev-tskih procesih niso v korist uporabnika, kar je tudi doktrina psihoterapevtskega dela,« še dodajajo v CSD. vorečega okolja. »So pa znali obrniti naše besede. Ko smo imeli stik s hčerko poleti, sva ji rekla, da bi šla v Bosno in Hercegovino in da lahko gre z nama. Na CSD zdaj trdijo, da sva jo s tem podkupila? Tudi pisno sva sporočila kriznemu centru, da želiva, da gre hči z nama. Niti odgovorili nama niso. Enako je bilo s številnimi drugimi izjavami. Rekla sva nekaj, v odločbi pa zdaj piše popolnoma drugače, kot da želiva hčerki škodovati,« razlagata starša. »Na drugi strani naju zanima, ali so izjave tamkajšnjih strokovnih delavcev, da >to ni Bosna, ampak Slovenija in tu veljajo zakoni< ter >najbolje je, da se mama odseli od očeta, da se lahko deklica poroči z očetom< in vprašanje hčeri vpričo naju, >če želi v bolj prijazno družino< primerne. To je trpinčenje in manipuliranje z otrokom in povzročanje bolečine nama. Povedala sva jim tudi, da je bila hči v šoli tudi žrtev spolnega nadlegovanja, a to nikjer ni zapisano. Niti v šoli niso odreagirali. Hčerke nikoli nisva udarila, nikoli je nisva zanemarjala. Ima vse, kar si želi, vedno smo se pogovarjali o vsem. Res pa je, da je dekle zelo dovzetno za vse, kar ji povedo drugi, in pade hitro pod tuj vpliv. Sama je jasno izrazila, da si želi domov, čeprav na CSD trdijo drugače. Če ne bi bilo tako, ali bi potem prihajala na obiske domov? Vedno pa se je morala vrniti v krizni center,« razlagata starša. In to, da je hči prihajala domov na obiske iz KCM, je dokaz, da je želela domov, pravi Mačkova: »V KCM otroku nimajo pravice reči, da >mora priti nazaj v center<. Ker je sama želela domov na obisk, bi to moral za KCM biti obvezno znak, da se doma ne počuti ogroženo. Tudi vprašanja, če želi v >bolj prijazno družino<, ji strokovno osebje nikoli ne bi smelo zastaviti, sploh pa ne mladoletnici, za katero je očitno, da je zelo dovzetna. S tem ji vendar vnaprej sugerirajo, da njena družina ni prijazna,« dodaja Mačkova. Poškodovala se je v KCM, ne doma Starši so krizni center prosili za zapisnike o tem, kaj se je na skupnih sestankih v KCM dogajalo. »Nikoli nama niso dali ničesar na vpogled niti nama niso razložili, kako lahko prideva do zapisnikov, čeprav sva prosila. Večkrat so nama odrekli stik z hčerko, ko sva že bila na vratih centra,« dodajata. In če to drži, sta CSD in KCM storila napako. »Starši imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se vodi na CSD. KCM pa jih je dolžan seznaniti z vsemi pravili, ki tam veljajo. Zelo pomembno je, da se v času otrokovega bivanja v centru omogočijo razgovori s starši, ki pripeljejo do rešitve nastalih težav,« so nam odgovorili z ministrstva. Šok za starše je sledil konec avgusta. Deklica se je namreč takrat namerno samopoško-dovala z rezanjem po rokah v prostorih KCM. In to kar dvakrat! Poleg tega naj bi imela stalne nočne more in slabosti, celo modrice na telesu. »Nihče nama tega ni povedal takoj, za poškodbe sva izvedela šele čez nekaj dni. Šele pred tednom sva naključno izvedela tudi, da hči jemlje tablete. Prej nikoli ni bila bolna. To lahko dokaževa z zdravstveno dokumentacijo,« v solzah dodajata starša. Z ministrstva so nam odgovorili, da mora KCM »takoj obvestiti starše, če pride do samoškodo-vanja v centru«. Zanimivo je, da samopoškodovanje deklice v odločbi o odvzemu, ki je bila izdana takoj po tem dogodku, ni omenjeno niti z besedo. Potrebovala bo večletno pomoč Starša pravita, da sta vodstvo KCM obvestila, da bi rada deklico peljala k psihoterapevtki, ki bi ji pomagala, a so jima v kriznem centru dejali, da »za to ni potrebe«. Sama sta se celo odločila za obisk družinske psihoterapevtke, saj so jima v KCM, kot pravita, vsadili občutek, da nista dobra starša: »Dali so nama pečat, da sva slaba starša. Boli, ker veš, da bi za otroka storil vse.« Psiho-terapevtka družinske psihoterapije Alenka Gabrovec bi deklici ponudila pomoč, vendar v KCM niso tega omogočili kljub želji staršev. »Dejstvo, da se je deklica samopoškodovala v centru, torej po večmesečnem bivanju tam, je po mojem mnenju odraz stiske, ki jo doživlja tam in ne doma. Nujno rabi psihološko pomoč - starša jo trenutno imata - da bo lahko nekoč, po letih obravnav, predelovanju travm, normalno zaživela. Kolikor vem, je deklica v oskrbi KCM obiskala le dva klinična psihologa z namenom diagnosticiranja, ne pa terapevtske pomoči. Žal mi je, da so zavrnili starše, ki so jo želeli pripeljati k meni, vsak dan je ključen,« dodaja Gabrovčeva. Deklico je pred 14 dnevi pregledala tudi izvedenka psihiatrične stroke, ko je CSD na to opomnila Mačkova, vendar ne gre za terapijo, ampak za pogovor, na podlagi katerega bo izdelano izvedensko mnenje o stanju otroka. Odvetnica pritrjuje Gabrovčevi in meni, da je bila deklici storjena ogromna krivica, posledično pa večmesečna travma, ki se bo še stopnjevala, saj se bodo vsi postopki samo še vlekli. SIMONA ŠOLINIČ KRONIKA 17 ■ V ■■ V ■ Iz garaže v razrez ali cez mejo Najbolj privlačni volkswagni Na Celjskem se je v zadnjih mesecih nekoliko povišalo število tatvin osebnih vozil. Celjski kriminalisti so letos sicer stopili na prste nekaterim tatovom, a v vseh primerih niso našli ukradenih vozil. Še vedno namreč velja, da ukradeno vozilo storilci največkrat preprodajo ali ga predajo v razrez, kar pomeni, da ga nekdo tretji v kriminalni verigi proda po delih. Daleč najbolj zaželena znamka vozil, ki jih na našem območju storilci ukradejo, je Volkswagen, sledijo znamke Renault, Škoda, Peugeot in Audi. To so tudi na trgu zelo priljubljene znamke. Kot pravi vodja oddelka splošne kriminalitete na PU Celje Milan Vogrinc, nekateri storilci lastnike vozil včasih celo dlje časa opazujejo. Tako vedo, kje nekdo avtomobil pusti, kakšne so lastnosti avtomobila in kdaj je najbolj ustrezen čas, da vozilo ukradejo. Torej gre za V celotni Sloveniji letno povprečno ukradejo približno 1.100 vozil. Izkušen storilec avtomobil s parkirišča ali iz garaže lahko ukrade, ne da bi ga kdo opazil, v pičlih petih minutah. Tatvine vozil se najpogosteje vrstijo v nočnem času. skrbno načrtovano tatvino. Organizirano pa ravno ni v vseh primerih. »Obstajajo primeri, ko gre za organizirane združbe, ki so usmerjene v tatvine vozil, včasih pa so storilci tudi posamezniki,« dodaja Vogrinc. Izberejo znamko in barvo V primeru načrtne tatvine gre največkrat za to, da tatovi vnaprej izberejo točno določeno znamko, izberejo celo barvo avtomobila. Takšne tatvine se dogajajo takrat, kadar imajo storilci tudi naročilo, kakšno vozilo morajo ukrasti, saj je takšna Takšnega vloma v vozilo, ki ga storilci nameravajo odpeljati, v praksi skorajda ni več. Storilci so bolj prefinjeni in uporabljajo orodje in tehnike, ki po vlomu na vozilu skorajda ne pustijo poškodb. Če gre avto v prodajo, mora biti brez praske. Čeprav imajo nekatera vozila vgrajena varovala ali varnostne naprave, so storilci spretni in jih znajo prelisičiti. Zato policija svetuje uporabo še dodanih varoval, kot so volanski drogovi in ključavnice za menjalnik ter ventil s ključavnico za blokiranje zavor. Varnostna naprava bi morala vedno imeti potrdilo o kakovosti. Dobrodošel nasvet je tudi graviranje identifikacijske številke na vse steklene površine v vozilu. Tatovi namreč ne marajo označenih vozil. »želja« naročnika. Nekoliko manj je tatvin višjih cenovnih znamk, kot se je to dogajalo pred leti, ko so storilci pred tem vlomili v hišo, celo omamljali lastnike, nato poiskali ključe in iz garaž odpeljali vozila. V takšnih situacijah in kadar ukradejo točno določeno znamko avtomobila, gre praviloma vozilo čez mejo, torej v tujino. Se pa zgodi kdaj klasičen vlom v hišo, kjer vlomilec le izkoristi priložnost, saj na- ključno opazi avtomobilske ključe in avto nato odpelje. Po naključnih krajah takšna vozila največkrat kasneje najdejo kje v drugem kraju, saj jih tatovi nekje enostavno pustijo. Kadar vozilo ukradejo zaradi delov, pristane v kakšni slovenski garaži, pojasnjuje Vogrinc. Starost ukradenih vozil na celjskem območju je glede na statistiko nekje od 8 do 9 let, kar pomeni, da tatovi ne ciljajo na nova vo- Brumec dobil tožbo proti policiji »na celi črti« Dokazal, da so ga nezakonito premestili Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo ministrstva za notranje zadeve oziroma slovenske policije na lansko odločitev celjskega delovnega sodišča, ki je obravnavalo odmeven primer nezakonite premestitve policista Davida Brumca iz Policijske postaje Velenje v Operativno komunikacijski center Celje. Brumec je namreč tožil policijo in tožbo tudi dobil. Zdaj mu je pritrdilo tudi višje delovno sodišče, ki navaja, da so ga premestili ne na podlagi pravih in utemeljenih de- Pridelek so mu zasegli Mozirski policisti bodo ovadili 59-le-tnega moškega z območja Nazarij zaradi pridelave konoplje. Že v petek so namreč v stanovanjski hiši, kjer moški sicer biva neprijavljen, in v njeni okolici opravili obsežno hišno preiskavo. Na podstrešju objekta poleg hiše so našli in zasegli več sadik konoplje, ki je že bila pripravljena za sušenje in nadaljnjo prodajo. Moški je imel tudi prostor, ki ga je opremil z napravami za gojenje te droge. Preiskovalni sodnik osumljenega še ni zaslišal, ko ga bo, bo odločil tudi, ali bo zanj odredil pripor. V zadnjih mesecih so celjski policisti na Celjskem odkrili več tovrstnih nasadov, prav tako se številka ovadenih zaradi pridelave konoplje v primerjavi z leti prej zvišuje. Samo lani je policija na našem območju zasegla skoraj 140 kilogramov konoplje in odkrila 31 nasadov te rastline. zila, ampak na že več let rabljena, saj gredo njihovi deli hitro in cenovno sprejemljivo zelo dobro v promet. V či- Policija takoj, ko dobi prijavo o ukradenem vozilu, podatke o tem pošlje vsem policijskim enotam v Sloveniji in o tatvini obvesti tudi policije v sosednjih državah. gavi garaži avtomobili pristanejo, je težko ugotoviti, saj gre za težje preiskave. Vsak del vozila nima svoje oznake, zato je sledljivost zelo težka. Se pa lahko oseba, ki kupi ukraden del vozila in je s tem seznanjena, znajde v kazenskem postopku, saj jo ovadijo zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. V praksi se zelo redko na primer zgodi, da bi kdo poklical na policijo in prijavil, da je na črnem trgu kupil del vozila, za katerega obstaja možnost, da je ukraden. Takšnega primera skoraj ni. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (TimE) lovnih potreb, ampak zaradi osebnih razlogov njegovih nadrejenih. Policija naj bi celo spremenila sistemizacijo delovnih mest izključno zato, da bi Brumca iz Velenja premestili v Celje, čeprav za to ni imel primernih izkušenj in pogojev. Brumec je bil v Velenju pomočnik komandirja za področje kriminala, v Celju pa danes še vedno opravlja delo telefonista na številki 113. Policija ga mora zdaj premestiti nazaj na njegovo prvotno delovno mesto v Velenje. SŠol Zasežen pridelek (Foto: PU Celje) Razlita nafta ogrožala voznike Šentjurski policisti iščejo neznanca, ki je sredi preteklega tedna z nafto onesnažil cestišče na cesti Dramlje-Šen-tjur. Cesta je bila namreč z nafto polita od konca naselja Trnovec do krožišča v Dolah. Onesnažen je bil tudi nasprotni vozni pas. Avtomobili, ki so vozili v smeri proti Šentjurju, so polito tekočino razvozili vse do Šentjurja, kar je predstavljajo tudi veliko nevarnost za prometno nesrečo. Gasilci so sicer cesto oprali, upravljavci ceste so jo tudi posipali. Policisti zato naprošajo vse, ki bi morda opazili, kako je do razlitja prišlo, naj pokličejo na 113. Podobno se je minuli teden zgodilo tudi na glavni cesti izven Strmce. Neznanemu vozniku, ki je vozil iz smeri Rimskih Toplic, je začelo iztekati dizelsko gorivo, ki je steklo tudi na nasprotni vozni pas zaradi naklona cestišča. 77-letni voznik avtomobila, ki je pripeljal po njem, je zaradi spolzke ceste in nepreglednega ovinka izgubil oblast nad vozilom in trčil v drugo vozilo, ki je pripeljalo nasproti. Oba voznika sta se lažje poškodovala, 68-letna sopotnica v avtomobilu 77-letnika pa huje. Umrl zaradi hudih poškodb v nesreči V sredo minuli teden se je na na lokalni cesti med Brni-co in Kasazami zgodila tragična prometna nesreča. 72-letna voznica avtomobila je v Brnici, najverjetneje zaradi neprilagojene hitrosti, zapeljala s ceste in trčila v drevo. Nesreča se je zgodila ponoči, voznica in njen 76-letni sopotnik pa sta po trčenju odšla domov. Očitno pa so bile poškodbe za moškega prehude, saj je v jutranjih urah doma umrl. To je letos štirinajsta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani je v enakem obdobju umrlo dvanajst ljudi. Požigalca še niso našli Kriminalisti po tednu dni še niso prijeli požigalca go-spodarsko-stanovanjskega objekta na Lopati pri Celju, kjer je zagorelo pred približno 14 dnevi. Kot smo poročali, naj bi nekdo ogenj podtaknil v delu objekta, kjer je bilo shranjeno seno, nato se je razširil na mansardni del in ostrešje ter pritlični del stavbe. Škode naj bi bilo za 250 tisoč evrov, poginilo pa je tudi več živali. Policisti so sicer že napisali kazensko ovadbo zaradi požiga zoper neznanega storilca. Kljub temu preiskava še ni končana. Te dni še vedno preverjajo možnost, ali je požar morda podtaknil kdo od nekdanjih najemnikov. Gre namreč za večjo kmetijo, kjer oddajajo bivalne enote. 18 ŠPORT V finalu Natkovega memoriala v Šoštanju so Hopsi (v rumenih dresih) premagali domačo Elektro z 88:60. Konjice so v boju za 3. mesto ugnale Celje z 72:64. Oster boj za vrh V ligo za prvaka želijo tudi Rogaška, Zlatorog in Hopsi V soboto se bo začela nova sezona 1. slovenske lige za košarkarje. V njej bo osem moštev, kar polovica prihaja s celjskega območja, polzelski Hopsi, šoštanjska Elektra, Rogaška in laški Zlatorog. Tajfun, Krka in Union Olimpija se bodo v domače prvenstvu vključili v mesecu marcu, ko se bo začela liga za prvaka. Vanjo bodo iz prvega dela sezone vodila prva tri mesta. Kar tri ekipe bodo izpadle v nižji rang, saj se je KZS presenetljivo odločila, da bo krčila 1. ligo. S štirimi Američani Polzelski klub je v pretekli sezoni preživljal težke trenutke, ko je trepetal za obstanek. Nato je pošteno zavihal rokave in napovedal boj za uvrstitev med najboljša tri moštva. Priprave so se začele šele pred slabimi tremi tedni. Ekipa je bila po odhodih praktično vseh igralcev iz prejšnje sezone dokončno sestavljena v preteklih dneh. Na klop se je vrnil Boštjan Kuhar, ki je v preteklosti znal razveseliti polzelske navijače. Pripeljal je tri 23 let stare ameriške košarkarje, organizatorja igre Roycea Woolridgea, centra Amrica Fieldsa in »štirico« Treya Mcdonal-da, ter 22-letnega branilca Averyja Dingmana. »Ko sem jih >kupoval<, so bili poškodovani. Zdravih si nismo zmogli privoščiti, bili so predragi. Če ne bomo imeli težav s poškodbami, smo lahko konkurenčni. Ciljamo na mesta pri vrhu. Zagotovo se nam bo poznalo, da nismo odigrali veliko prijateljskih tekem, tudi trenirali nismo v popolni sestavi,« pravi Kuhar. Na Polzelo sta se iz Laškega preselila Frano Marasović in Urban Durnik. »Franu se pozna, da je v Laškem igral malo. Manjka mu kilometrina. Z njim delam iz dneva v dan, mu poizkušam vrniti samozavest in moč ter izboljšati tehniko, ki mu definitivno manjka,« je dodal Kuhar. Žan Kosič je prišel iz Maribora. Na Polzeli ostajata Uroš Go-dler, ki je kapetan, in Jan Rizman. Hopsi bodo v soboto gostovali v Škofji Loki. Živčnost v Laškem Laščani so se presenetljivo odrekli Marasoviću. Center iz Trogirja (23 let, 214 cm) je v pretekli sezoni naredil korak naprej. »Oživel« ga je trener Predrag Milović, v Laškem se v preteklih sezonah z njim niso ukvarjali. Milović bi nanj računal tudi v novi sezoni, a so mu načrte prekrižali v vodstvu kluba, saj niso želeli podaljšati sodelovanja z njim. V Treh lilijah so bili v končnici prejšnje sezona bojda besni, ko je Tajfun postal državni prvak; izločil jih je v četrtfinalu. Uprava je zato želela končno storiti premik naprej, a čez noč je težko kaj bistvenega narediti. Morda pa se bo le vse skupaj sestavilo, čeprav naj bi bilo v Treh lilijah vzdušje v preteklih tednih klavrno. »Prvič moram povedati, da je okrog moje ekipe v času priprav in pred začetkom sezone ogromno negativne energije. Precej boljša je med igralci kot okrog njih. Verjamem, da bo vse drugače že v soboto po uvodni zmagi v Portorožu. Tujci trenutno še igrajo v tretji ali celo drugi prestavi. Še veliko dela je pred nami. Težko nam je po vseh odhodih in prihodih,« razmišlja Milović. Zlatorogu so v slovo pomahali Bojan Jovanovič, Igor Tratnik, Miha Lapornik, Saša Zagorac in že omenjeni Marasović. Novinci so Matej Krušič, Jakob Čebašek, Dejan Jeftić, Jamar Abrams, Branislav Đekić in povratnik v matični klub Daniel Vujasi-nović. Abrams je že dokazal svojo kakovost, medtem ko bo veteran in kapetan Goran Jurak tudi v novi sezoni s svojo nepopustljivo borbenostjo zagotovo moral vleči voz. Zlatorog je v pripravljalnem obdobju premagal Cibono in PAOK, potem pa v uvodnih krogih lige Alpe Jadran izgubil z Zagrebom in Prievidzo. Rebec, Fon, Remekun ... Tudi pri podprvaku Rogaški so močno premešali ekipo. Novinci so organizatorja igre Matic Rebec in povratnik Dejan Milašinović, ameriški center Cory Remekun, branilec Miha Fon, Milivoje Mijovič pa se je vrnil po poškodbi. »Po igranju v velikem finalu državnega prvenstva se je korenito spremenila udarna peterka. Verjamem, da smo našli prave zamenjave in da bomo kmalu ulovili pravo formo. Pričakujem, da se bo to zgodilo pred novim letom. Želimo se uvrstiti na eno od vodilnih treh mest in v ligo za prvaka,« je dejal trener Damjan Novakovič. Sandi Čebular se je preselil k Tajfunu, Žiga Dimec h Krki, Tadej Koštomaj bo igral za Celje, od Rogaške se je poslovil tudi Anže Pelc. Kljub številnim odhodom se zdi, da je Novakovič sestavil zelo dobro zasedbo. Če ne bo težav s poškodbami, potem je mogoče prav vse. V soboto bo v Rogaški Slatini gostovala domžalska Lastovka, ki jo vodi Konjičan Miloš Šporar. Usodna sezona? Pred košarkarji Elektre iz Šoštanja pa je vse prej kot zanimiva sezona. Če je ekipa v sezoni 2014/2015 srečno ostala med najboljšimi, je težko pričakovati, da ji bo to še enkrat uspelo. Izpadle bodo namreč kar tri ekipe, Elektra pa se ubada s hudimi finančnimi težavami. Če so si v preteklih sezonah v Šoštanju še uspeli zatiskati oči, pa se zdaj omenjene težave vidijo na vsakem koraku. Posledično je ekipa, ki že v pretekli sezoni ni bila kvalitetno selekcionirana, slabša in nekonkurenčna nasprotnikom. Športni direktor je postal Borut Cerar, trener prve ekipe pa Duško Ma-ličevič. Šoštanjčani bodo v soboto gostovali pri Helios Suns. MITJA KNEZ Foto: BOJAN ŠIŽGORIČ Spodnesli avstrijski trio Celjski hokejisti so prvič v ligi INL nanizali tri zaporedne zmage. Po Ka-pfenbergu so bili konec prejšnjega tedna boljši še od Kitzbühla s 6:3 in Zell am Seeja z 2:1. Zdaj z napetostjo pričakujejo jutrišnji obračun na Jesenicah. V soboto se je proti Kitz-bühlu s tremi goli izkazal Aljaž Ogrizek. Po en zadetek so dodali Davor Ra-kanovič, Nejc Kastelic in Blaž Knez. V nedeljo pa so gostje povedli v 9. minuti. V 2. četrtini je izenačil Žiga Grahut, v zadnjem delu, v 51. minuti pa je odločilni gol dal Niko Ne-meček: »Igrali smo z moštvoma, ki sta bila favorita proti nam, a je šest točk zavoljo naše bojevitosti ostalo doma. Malce težje je bilo prvi dan, Kitzbühel ima nekaj odličnih drsal- cev. Podpora s tribune je glasnejša, kar nas seveda veseli. Definitivno imamo letos še boljšo ekipo, tudi zaradi dodatka izkušenj. Jutri bomo odpotovali v slovensko hokejsko mesto, kjer se zlepa ne bomo predali.« Gorenjci s tekmo več in Celjani si delijo tretje mesto. Zdaj v pravem ritmu Trener Rok Rojšek ni skrival zadovoljstva: »Povezali smo dve tekmi z disciplinirano igro v obrambi od prve do zadnje minute. Večja napaka se nam je prikradla le v uvodu nedeljskega obračuna. Borili smo se, svoje je dodal vrhunski vratar. V napadu večinoma nikdar nismo imeli težav. V prejšnjih dveh sezonah so bila nihanja v igri naša stalnica. Tokrat smo celo stopnjevali ritem in imeli v zadnji tretjini proti Zell am Seeju razmerje v strelih 20:7. Ta vzpon me zelo veseli.« Na dveh od zadnjih treh tekem so se Celjani v zadnjih minutah branili z igralcem manj. Rojšek se noče vpletati v delo sodnikov, želi zgolj, da si tudi oni ogledajo posnetke tekem. Po Jesenicah bosta sledili še gostovanji pri Lustenauu in Bregenzer-waldu. »Na prvih dveh tekmah nas je drago stalo lovljenje tekmovalnega ritma. Zdaj smo dokončno v njem, zato smo optimistični,« je zaključil Rojšek. Na priprave slovenske reprezentance U-20 so vabila prejeli Nik Grahut, Miha Mercina in Žan Jezovšek. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Nejc Kastelic je zatresel mrežo Kitzbühla. novi tednik СРПРТ in Št. 41, 15. oktober 2015 ОГОП1 19 Še okrepili stroko za podmladek Celjske košarkarje vodi Uroš Grešak - Dirigent na parketu je Tadej Koštomaj Več kot tri leta in pol so minila od skupščine Košarkarskega kluba Celje in s tem formalne združitve moči celjskih košarkarskih zanesenjakov, ki želijo mestu vrniti dobro moško košarko. Trud predsednika Aleksandra Kolke je bil poplačan tudi s prihodom pokrovitelja, podjetja ECE Celje. V prejšnji sezoni si je celjsko moštvo obstanek v 2. ligi zagotovilo šele v dodatnih kvalifikacijah. Tokrat se želi temu izogniti. Znani bivši košarkarji Vodstvo kluba je sestavilo strokovni odbor. Predsednik je Elvir Ovčina, ki je tudi športni direktor kluba. 39-le-tni bivši košarkar iz Bosne in Hercegovine je igral tudi za Polzelo in Zlatorog. Preostala člana sta dolgoletni trener v Celju Husein Kahvedžić in Primož Kobale, ki je še v Celjani bodo v sredo štar-tali v Grosupljem, le tri dni kasneje pa se bodo predstavili svojemu občinstvu, in sicer proti mariborskemu Braniku. Klub iz Podčetrtka Terme Olimia bo pod vodstvom trenerja Borisa Zrinskega v soboto (19.00) pričakal Sežance, ki tudi ciljajo visoko. Konjičani s trenerjem Slobodanom Be-ničem se po treh sezonah vračajo v drugoligaško konkurenco in bodo najprej gostovali v Hrastniku. Tadej Koštomaj je bil najboljši strelec Natkovega memoriala v Šoštanju. minuli sezoni igral v celjskem dresu. Podmladek ima nova trenerja. Matic Močenik bo bdel nad kadeti, Jernej Kobale pa nad starejšimi pionirji. Preostali trenerji so Mitja Ne-rat (mladinci), Bojan Sušin (starejši pionirji), Husein Ka-hvedžić (mlajši in najmlajši pionirji), Peter Jovanovič (sedemletniki) in Borut Pre-sečnik (predšolski otroci). Petletni premor Člansko moštvo je prevzel Uroš Grešak. Diplomirani ekonomist je trenersko pot začel v Zrečah leta 1997. Tam je vztrajal do leta 2002, sredi naslednje sezone pa se NA KRATKO Bistveno z Gorenjem Celje, Flensburg: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so sami na vrhu lestvice 1. slovenske lige. V derbiju proti Gorenju so zabeležili že 57. zaporedno zmago v domači konkurenci, enajsto proti tekmecem iz Velenja. Pred zadnjo tretjino je še bilo izenačeno (17:17), potem pa so gostitelji »poleteli« in slavili z 28:24. V 4. krogu lige prvakov pa so na severu Nemčije v ponovitvi finala iz leta 2004 klonili s 30:20. Po zaostanku z 12:4 so se varovanci trenerja Branka Tamšeta zbrali in na odmor odšli z zmernim zaostankom treh golov. V nadaljevanju so Nemci znova pritisnili na plin in gladko dobili tekmo. Šime Ivić je dal štiri gole, Blaž Janc in Lucijan Fižuleto, ki je poživil igro z mesta organizatorja igre, pa po tri. Zmaga Ceraja Lizbona, Glasgow: Slovenski judoisti na tekmah svetovnega pokala lovijo norme za nastop na olimpijskih igrah v Riu. Na Portugalskem je Anka Pogačnik (Sankaku Celje) v kategoriji do 70 kg osvojila tretje mesto. Na Škotskem je Celjan Matjaž Ceraj zmagal v kategoriji nad 100 kg. Velenjčani rešujejo AZS Ljubljana: Vodstvo Atletske zveze Slovenije je trenutno »v rokah« velenjskih delavcev. Po odstopu predsednika Gregorja Benčine je vršilec dolžnosti predsednika postal do- sedanji podpredsednik Marjan Hudej, sicer predsednik AK Velenje, ki pa je že napovedal, da na januarskih volitvah ne bo kandidiral. Odstop direktorja Luke Steinerja ni bil sprejet, njegov oče Martin je predsednik strokovnega sveta AZS. Venka ustavil Kubanec Doha: Boksar Aljaž Venko je na svetovnem prvenstvu v Katarju tekmovanje končal v 2. krogu. Potem ko je 22-letni Konjičan v kategoriji do 75 kg s 3:0 premagal boksarja iz Bocvane Zibanija, je bil zanj usoden prvi nosilec te kategorije, Kubanec Arien Lopez. Venko je bil peti na letošnjih premiernih evropskih igrah v Bakuju. Celje pred Velenjem Ravne: 49. kros občinskih reprezentanc je bil na Koroškem. Celjski atleti so prepričljivo osvojili prvo mesto. Posamične zmage so pritekli Sebastjan Baš, Gaja Ahtik, Jan Vukovič, Zala Ahtik in Jan Kokalj. Drugi so bili Velenjčani, Šentjurčani so zasedli šesto mesto. Morali bodo z letalom Nyon: Klub malega nogometa Dobovec ni bil izbran med gostitelje elitnega dela futsal lige prvakov. Enaka usoda je doletela kaza-hstanski klub, česar so se mnogi razveselili, ker bodo prihranili potne stroške. Toda žreb ni bil ugoden. »Samo ne v Madrid,« je rotil predsednik Dobovca Slavko Pavlovič. In prav španski Inter bo gostil turnir (10. do 15. 11.), na katerem bosta poleg Dobovca igrala še francoski Kremlin in beloruska Lida. (DŠ) je preselil v laški klub. Tam je bil več sezon. S kadeti je bil prvak in podprvak. Vadil je številne današnje repre-zentante, tudi Žigo Dimca, Alena Omiča, Miho Lapor-nika, Alekseja Nikoliča in enega najboljših novincev v pretekli sezoni v NBA Jusu-fa Nurkića. 40-letni Grešak je košarko zaradi družine in službe zapustil pred petimi leti. Po dolgotrajnem nagovarjanju Aleksandra Kolke se je vrnil. Brez izkušenih ne gre V 2. ligi bodo predstavnike na našem območju imeli Celje, Konjice in Podčetrtek. Skupaj je v njej 12 ekip. Prvak bo postal prvoligaš, za kar bosta imeli možnost še druga in tretja ekipa. Zadnjeuvršče-ni ekipi bosta izpadli, moštvi, uvrščeni na 9. in 10 mesto, pa se bosta borili za obstanek s tretjeligašema. Največja igralska okrepitev je nedvomno Celjan Tadej Koštomaj, ki je minulo sezono končal v dresu državnega podprvaka Rogaške. »Med izkušenejšimi so še Benjamin Pungartnik, Luka Dimec in Ardijan Kra-sniqi, ki je bil med najboljšimi posamezniki v lanski sezoni. Sicer smo člansko ekipo precej prevetrili. V njej prevladujejo mladi košarkarji Uroš Grešak iz Celja in bližnje okolice. Gre za fante, ki so stari 20 let ali manj. Izkušeni jim bodo pomagali pokazati pravo pot,« pravi Grešak. Favoriti iz Podčetrtka Zanimalo nas je, ali je že možno predvideti trenutna razmerja moči. »Liga bo izredno izenačena. Po kakovosti bi morale izstopati Terme Olimia, saj imajo odlično zasedbo. Boj za vrh napovedujejo tudi Kranjčani, Konjičani in Grosupeljčani, ki so bili še v minuli sezoni v prvi ligi. Zaradi krčenja proračuna, ki pa je še vedno dvakrat večji od našega, so se podali v 2. ligo. Ostale ekipe bodo najbrž zelo ize- načene, natančen vpogled pa bo znan kasneje.« Bo treba znova trepetati za obstanek? »Želimo storiti korak naprej v primerjavi s prejšnjo sezono. Naš cilj je sredina lestvice, tiha želja pa uvrstitev na peto mesto. Obenem želimo igrati privlačno in borbeno košarko, ki bo na naše tribune privabila več gledalcev. Po drugi strani se zavedamo, da bomo morali biti predvsem pri naših mlajših košarkarjih potrpežljivi. Večina na takšni ravni namreč še ni igrala.« Tudi pred poukom V Celju torej želijo postaviti temelje za dolgoročen razvoj košarke, zato bo odslej močan poudarek na strokovnem delu z mladimi. »Smo eden redkih klubov, ki v štirih osnovnih šolah v Celju omogoča brezplačno spoznavanje otrok s košarko. Dodatno nudimo otrokom vadbo v klubu. Kadetom in mladincem pa smo omogočili tudi dodatne individualne treninge, trikrat tedensko v jutranjem času pred poukom. Naš cilj je, da otrokom ponudimo primerljive pogoje z najboljšimi klubi v regiji in jim tako omogočimo optimalen razvoj v domačem okolju,« je bistvo ob koncu izpostavil Grešak. DEAN ŠUSTER Foto: PETRA LUKACS Panorama ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 4. krog: Flensburg - Celje Pivovarna Laško 30:20 (13:10); Eggert 8; Ivić 4, Janc, Fižu-leto 3. Vrstni red: Veszprem 7, Kiel, PS G 6, Flensburg, Zagreb 4, Wisla 3, Celje 2, Bešiktaš 0. KOŠARKA Jadranska liga, 5. krog: Tajfun - Budućnost 61:80; Bolčina 16, Ponjavić 8; Marić 20. Vrstni red: Crvena zvezda, Budućnost, Cedevita 9, Union Olimpija, Igokea, Mega Leks 8, Skopje, Sutjeska, Partizan, Metalac, Tajfun, Krka 7, Cibona, Zadar 6. Jadranska liga (ž), 1. krog: Athlete Celje - Bu-dućnost 70:83; Prezelj 26, Gajić 19; Matović 25. NOGOMET 3. SL -vzhod, 8. krog: Šmarje - Dravograd 5:2 (2:0), Brežice - Mons Claudius 2:0 (1:0), Dravinja - Šmartno 3:2 (1:2), Lenart - Šampion 2:1 (1:1). Vrstni red: Brežice 20, Maribor, Videm 17, Šampion 16, Šmarje 15, Fužinar 13, Lenart 12, Mons Claudius 10, Dravinja 8, Šmartno 8, Do-brovce, Radlje 6, Dravograd 5, Podvinci 3. MNZ MČL Celje, 7. krog: Rogaška - Kozje 4:0 (3:0), Šoštanj - Žalec 4:0 (2:0), Ko- vinar - Zreče 0:3 (1:3), Vojnik - Šentjur 1:1 (0:0). Vrstni red: Rogaška 14, Šoštanj 13, Zreče 12, Žalec 8, Mozirje, Šentjur, Kozje 7, Kovinar 5, Vojnik 4. MALI NOGOMET 1. SFL, 5. krog: Dobovec -Ajdovščina 6:1 (3:0); Vrabel (7), Kordiš (13), Vojsk (20, 31), Mordej (21), Marot (39). Vrstni red: Maribor 11, Dobovec 10, Litija 8, Oplast, Bronx, Sevnica 7, Benedikt, Puntar 3, Ajdovščina 0. (MiK) Športni koledar Četrtek, 15. 10. zirje, Žalec - Kovinar, Rogaška - Šoštanj (17). ROKOMET 1. SL, 7. krog: Velenje: Gorenje - Trimo (19). 1. SL (ž), 4. krog: Zelene doline Žalec - Ajdovščina (18), Celje Celjske mesnine -Branik, Koper - Velenje (19). KOŠARKA 1. SL, 1. krog: Rogaška - Lastovka (19), Portorož -Zlatorog (19.30), Domžale Helios Suns - Elektra (20). 2. SL, 1. krog, Podčetrtek Terme Olimia - Sežana (19) 1. SL (ž), 1. krog, Celje: Athlete - Triglav (19). KOŠARKA Jadranska liga (ž), 2. krog, Rijeka: Kvarner - Athlete Celje (18). Nedelja, 18. 10. Petek, 16. 10. KOŠARKA Jadranska liga, 6. krog: Zadar - Tajfun (21). ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - PSG (17). NOGOMET 3. SL-vzhod, 9. krog: Videm - Šmarje (10.30), Šmartno - Podvinci (15.30). Sobota, 17. 10. Sreda, 21. 10. NOGOMET 1. SL, 14. krog: Celje - Maribor (17.45), Krško - Rudar (20). 3. SL-vzhod, 9. krog: Šampion - Radlje, Dobrovce - Dravinja, Mons Claudius -Fužinar (15.30). MNZ MČL Celje, 8. krog: Kozje - Šentjur, Zreče - Mo- ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 6. krog: Kiel - Celje Pivovarna Laško (18.45). KOŠARKA 1. SL, 1. krog, Škofja Loka: LTH Castings - Hopsi (20). 2. SL, 1. krog: Grosuplje -ECE Celje (21). 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC ODDAM MOTORNA VOZILA PRODAM HONDO 1,6 hrv 4 x 4, letnik 2005, prevoženih 109.000 km, odlično ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 523-268. š 164 KUPIM KUPIM PRODAM VIKEND hišo, primerno za stalno bivanje, v bližini Mozirja, prodam ali oddam. Telefon 070 777-281. p GRADBENO parcelo, od 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056. 2368 KIP 11 i OSEBNO vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. š 140 STROJI astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE ODDAM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p TRAKTOR kupim. Zraven kupim tudi kosilnico in ostale priključke. Telefon 031 851-485. p POSEST V CENTRU Celja (Savinova 7, Rimljanka) oddam ali prodam opremljen, klimatiziran lokal, 43 m2, z vodo, primeren za pisarno ali trgovino. Najemnina samo 150 EUR. Informacije: 041 450-465 ali mail: info@thedreams.ch. 2361 NUDIM NA vrhu Žusma, ob vznožju stolpa ljubezni, je za smešno ceno naprodaj gostinsko-stanovanjski objekt, možna nastanitev dveh družin. Dostop do objekta z dveh strani po asfaltirani cesti. Energetska izkaznica 201570-104-8030. Telefon 041 987-864. Š 145 GRADBENO parcelo na lepi, sončni legi prodam. Okolica Žalca. Telefon 041 689-748. 2310 BREZPLAČNO sobivanje v stanovanjski hiši, na podeželju, 15 km južno od Celja, nudim ženski ali paru. Pričakujem poštenje, čistočo, sodelovanje pri delu v in ob hiši. Telefon (03) 5733-317. 2365 STANOVANJE PRODAM CELJE, Teharje. Najbolj ugodno in najlepše prenovljeno dvosobno stanovanje, 64 m2, takoj vseljivo, ER: E, prodamo. Cena za takojšnje plačilo 42.800 EUR. Telefon 041 796-366. 2394 DVOSOBNO pritlično stanovanje, 70 m2, mirna lokacija, lepo, delno opremljeno, oddam. Telefon 041 720-568. 2343 OPREMLJENO sobo za eno osebo in stanovanje za dve osebi oddam. Telefon 041 650-737. 2386 STANOVANJE v Celju, Hudinja, 54 m2, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 051 666-973. 2403 I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o.. Slovenska 27, 1000 Ljubljana. PRODAM JEDILNO mizo, fiksno, velikost 180 x 90 cm in klubsko mizo, velikost 93 x 55 cm, prodam. Telefon 031 625-384. 2385 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420 111 AIDA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko PODARIM KOMPLETNO spalnico, dobro ohranjeno, podarim. Telefon 041 352-869.2356 AKUSTIKA MENJAM KROMATIČNO harmoniko, 120-basno, menjam za 8 metrov bukovih drv. Okolica Laškega. Telefon 041 766-216. 2372 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 2400 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE od 30 do 200 kg ter brejo mladico, krmljene z domačo hrano, prodamo. Možna dostava. Telefon 031 311-476. p KRAVO simentalko, staro 3 leta, za dopi-tanje, prodam. Telefon 031 640-437. 2334 MORSKE prašičke, srednja dlaka, prodam za 13 EUR. Telefon 070 570-980, Lara. 2341 KOZO, staro leto in pol, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 926-977. 2342 TELICO simentalko v 7. mesecu brejosti prodam. Telefon 059 960-638. 2377 TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ! Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra •dipLzdravstvenik Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@suielilipersonal.Gli * 004155 0101212 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staehllpersonal.ch KOKOŠI nesnice, ki že nesejo eno leto, cena 3 EUR, prodam. Telefon 051 397-982. 2354 TELICO simentalko za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Telefon 031 501-430. 2352 BIKCA simentalca, težkega od 140 do 150 kg, starega tri mesece in pol, prodam, cena po dogovoru. Okolica Šmartnega v Rožni dolini, telefon (03) 5777-357. 2356 BURSKO kozo z mladičema (samec in samica) in kozla, starega 2 leti, prodam. Telefon 051 205-375. 2357 TELIČKO limuzin, mesnate pasme, težko 250 kg, prodam. Telefon 041 996-166. 2371 KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, pred ne-snostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam. Telefon 051 822-360. 2398 KUPIM ЈИИПИШ astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto jo 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterje DVA prašiča, 130 kg, kravo za zakol in bikca, 180 kg, prodam. Telefon 031 249-801. Š 166 BURSKEGA kozla, starega dve leti, prodam. Telefon 031 431-140. 2373 BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. Telefon 5771-927. 2379 DVA prašiča, 130 kg, kravo za zakol in bikca, 180 kg, prodam. Telefon 031 249-801. Š 166 TRI teličke simentalke, stare 15 in 40 dni in tri mesece in pol, prodam. Telefon 031 840-282. 2380 KRAVO simentalko, brejo, kravo z mlekom in teličke, stare 4 in 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301. p DVE sanski kozi molznici ugodno prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935595. 2384 VOLA, 600 kg, ni krmljen s silažo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 217-743. 2387 TELICO simentalko, jalovo, težko približno 630 kg, prodam ali menjam za 300-kilogramsko teličko z doplačilom. Telefon 031 561-155. 2389 TELIČKI simentalki, 220 in 260 kg, stari 7 mesecev ter telico simentalko, brejo, staro 18 mesecev, vse pašne, prodam. Telefon 031 671-274. 2392 OSLA, starega eno leto, visoke pasme, prodam. Telefon 031 268-004. 2396 DVA kozla za pleme prodam. Telefon 068 613-593. 2395 TELIČKO simentalko, težko 230 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 236 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p PRAŠIČA, 140 kg, domače vzreje, mesnati tip, kupim. Telefon 031 400-386. 2378 PRODAM KAKOVOSTNO, doma pridelano lansko koruzo poltrdinko, v vrečah po 50 kg, ugodno prodam, lahko tudi dostavim. Telefon 031 609-043. 2340 HRUŠKE za ozimnico, neškropljene, po 1 EUR in zimski bio česen po 7 EUR/kg, prodam. Telefon 041 822-093. 2358 novi tednik SUHO seno in otavo v kockah ugodno prodam. Telefon (03) 542-1162, do 9. ure. 2369 SENO in otavo v kockah ter oves prodam. Telefon 041 372-051. 2382 KAKOVOSTNO belo vino, zvrstno, tudi analiza, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 748-3113, 041 585-004. 2391 JABOLKA bobovec, primerna za stiskanje ali za sokove, prodam. Telefon (03) 579-2253. 2393 SILAŽNE bale, večjo količino, 1 kos/18 EUR, prodam. Telefon 041 697-819. 2404 PODARIM NEŠKROPLJENA jabolka bobovec za žga-njekuho, približno 400 kg, podarim. Telefon (03) 579-4085. 2405 radiocelje I T 1 1 I 1 I J I Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in ^ I vse trgovine Tuš po Sloveniji. novi tednik / LET www.novitednik.com tednik@nt-rc.5i Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si simfer Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. -^ Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragego DANIJELA JERNEJCA iz Gorice pri Šmartnem 35, Ctlje (13. 3. 1953 - 7. le. 2010) st iskreno zahvtljujemo vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ga imeli radi ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospeehi župniku Srečku Hrenu in vsem, ki ste ga posprenuli na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Gregor, Tatjana, vnuk Sven, Katja kAliMRHP Poslovila se je naša draga ИИвРјтИ MARIJA KNEZ iz Šentjurja, Ulica Tončke Čečeve 14 Iskrena hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, spodbudne besede, lepe spomine, cvetje, sveče in svete maše. V naših srcih bo živela večno. Žalujoči vsi njeni p Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek! V SPOMIN Že 15 let smo brez: tebe, dragi TONČI VELENŠEK Žena Slava in hči Irena z družino p Srce je omagalo, tvoj dih je obstal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, babice, prababice, tašče in tete ANTONIJE KRAJNC iz Rifengozda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje,sveče, svete maše in ostalo pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Roku za opravljen cerkveni obred. Panebna zahvala osebju Splošne bolnišmce Celje za nudenje pomoči, dr. Zlatečanovi in patronažni sesiri Stanki za vso skrb in obiske na domu tea Komunali Laško za pogrebne storitve. Zahvaljujemo se1 sose du Cirilu za molitve in prinašanje svetega obhajila na dom. Vsem ,e enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni 2381 ja OSTALO PRODAM INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši, kot nov, v garanciji, 10 km/h, ugodno prodam. Dostava na dom. Telefon 041 517-900. p STISKALNICO, 30 l in invalidski voziček, dobro ohranjen, prodam. Telefon 5863027. 2357 HLODOVINO za drva, pol gabra, pol bukve, z dostavo, celjsko območje, prodam. Telefon 041 472-380. 2 3 6 4 DRVA, suha, suh rezan les, smreka, bor, debelina, 8,5 in 2,5 cm, prodam. Telefon (03) 5798-718. 2366 ODER za izdelavo fasade, za 300 m2, klasični, prodam. Cena po dogovoru. Telefon po 18. uri, 051 636-633. 2375 SUHA hrastova drva, cena 180 EUR/4 m, prodam. Telefon 031 298-697. l 232 DOMAČA jabolka, lepo obrana, tudi za prešanje in krave po izbiri prodam. Telefon 031 575-514. 2397 ALARMNO hišno napravo, novo, zapakirano, račun in garancija, prodam za 80 EUR. Telefon 041 930-122. 2402 KUPIM 66-letna vdova, Celjanka, išče prijetnega prijatelja, nealkoholika, z avtomobilom, za krajšanje dolgih večerov. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA V JESENI. 2390 MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, trosilec, drug stroj in manjše motorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2070 HLODOVINO iglavcev, sušice in bukovo hlodovino kupim. Telefon 031 649201. 233 6 ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p ZAPOSLITEV PODJETJE Bravus, Miroslav Marguč, s. p., Kajuhova 6, Slovenske Konjice, izdelava masivnih lesenih brunaric, zaposli delavca za ročno obdelavo lesa. Telefon 040 615-066. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GROB za žarni pokop oddam v Celju. Parcelo na Šmohorju, blizu koče, prodam. Informacije po telefonu 059 230-674. 2339 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5015, 041 531-976.2348 10 oroke Celje Poroči1 so se: Momta Nataša MEDVEiČEK P ETERKA iz Ljubljane in Jure KRAJNC iz Celja, Maja TAdNŠEK iz Celja ie Matej BAdANTIČ iz Županije Njive, Jelka ŠUHEL m Ervin RAJHj oba iz Večjega Brda. novi tednik Laško Poročili so se: Karmen JELENSKI in Damjan SLA-TINEK, oba iz Radeč, Aljoša DRNOVŠEK in Anton ZU-BAK, oba iz Zagorja ob Savi, Petra PONJEVIĆ iz Zagorja ob Savi in Iztok MOČIVNIK s Prevalj, Saša PLANTAN in Jure SKERBINEK, oba iz Trbovelj, Lea GRACEJ in Nejc HRASTNK, oba iz Šoštanja. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Urška VOK in Tomaž VIDMAR, oba iz Jarmovca. Žalec Poročili so se: Špela LIKAR iz Domžal in Jurij CU-DERMAN iz Kranja, Martina SKURNŠEK in Urban GOM-INŠEK, oba iz Griž, Dora JERIČ in Jure VASLE iz Ponikve pri Žalcu. Smrti Celje Umali so: Danijel KOŠTO-MAJ jz bobrne, 50 let, Leopoldina SOTOŠEK iz Celja, 80 let, Danijela KNEZ ie Celja, 86 let, Ivan OCVIRK iz epodnjih Grušovelj, 778 letg Stjepan HAJDINJAK iz Velenja, 81 lot, Bojan KR-ŠAN io Tab ooa,5 9 let, Darko MAVRIČ ie Šentjurja, 54 let, Danijel JERNEJC iz Celja, 62 let, Marija ČAKe iz Celj, 80 let. Šmarje pri Jelšah Umrla sta: ndvard Andrej ŠIPEC iz Rogaške Slatine, 91 let, Karl DEBELAK iz Kozjega, 81 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija HROVAT iz Primoža pri Šentjurju, 101 leto, Franc PLANKO iz Javorja, 74 let, Ana NOVOSEL s Proseniškega, 91 let. Žalec Umrli so: Frančišek DO-BRAVC iz Latkove vasi, 69 let, Mirko GRAČNAR iz Suhega, 76 let, Gotard FERME iz Limovc, 83 let, Karl KVE-DER iz Liboj, 76 let, Marija ROŠER iz Latkove vasi, 84 let. Mozirje Umrla sta: Julijana Katarina POLIČNIK iz Mozirja, 84 let, Elizabeta RAJŠTER iz Mozirja, 84 let. RA FRANCU! Skozi ciprese ko grobovih so sonce razliva. Šepetajoča molitev solze skriva. Tako odhajaš, tako odhajamo za teboj morda jutri, morOa danes, morda že nocoj. n večnost, dragi moj. Olga. Z žalostjo sporočamo, da je sklenil življenjsko pot FRANC RIHTAR Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 21. septembra 2015, v ožjem družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju. Vsi njegovi 2253 Kot sonce v življenju si sijala, dobroto in ljubezen vsem razdala. V srca naša si se naselila,, misel nate nikdar ne bo minila. Odslej boš kot zvezda svetleča in Bog naj te sprejme v nebesa. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice BARBARE KOVAČ rojene Videc iz Požnice 3 pri Svetini ki nas je v 93. letu zapustila v soboto, 11. septembra 2015, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo z molitvijo ohranjate v lepem spominu. Hvala zdravstvenemu osebju oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo Splošne bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Laško za oskrbo in lajšanje bolečin, gospodu župniku, pevcem, pihalni godbi, trobentaču, pogrebni službi in gospe Olgi za izrečene poslovilne besede ob grobu. Žalzjoči vsi njeni 2363 Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček). ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE HROVAT iz Primoža 27, Šentjur (6. 9. 1914 - 2. 10. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala osebju Doma starejših Šentjur za vso pomoč in nego, predvsem v zadnjih dneh. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred in obiske pri mami, govornici za lep poslovilni govor in gospodu Zagajšku za strokovno opravljen protokol. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi v cerkvi in na pokopališču. Iskrena hvala družinama Tanšek in Bombač za vso pomoč v teh težkih trenutkih. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni 2383 22 VODNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 15. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 16. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 17. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 18. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Tomaž Krajnc,11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 19. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Tomaž Krajnc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 20. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 21. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj-mo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. WHAT DO YOU MEAN - JUSTIN BIEBER (4) 2. DON'T BE SO HARD ON YOURSELF - JESS GLYNNE (6) 3. FIGHT SONG - RACHEL PLATTEN (5) 4. LOCKED AWAY - R.CITY (3) 5. WRITING'S ON THE WALL - SAM SMITH (1) 6. HERE FOR YOU - KYGO & ELLA HENDERSON (3) 7. TODAY'S THE DAY - PINK (2) 8. UMA THURMAN - FALL OUT BOY (4) 9. ZERO - CHRIS BROWN (2) 10. DEMONS - JAMES MORRISON (1) DOMAČA LESTVICA 1. SLADOLED Z VESOLJEM, PROSIM - NINA PUŠLAR (5) 2. PIKNIK - SIDDHARTA (4) 3. KONEC TEDNA - MANOUCHE (1) 4. DOBER DAN - ALYA (3) 5. NA POLJU ZLJOMLJENIH BESED -DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (2) 6. OD TEBE STRAN - KLEMEN BUNDERLA (2) 7. ZADNJI POLJUB - NUDE & URŠKA TEKAVC (6) 8. GOSPA MAGISTER - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (4) 9. SVETLOBA - UP N DOWNS (3) 10. PRAVE TIPKE - 6PACK ČUKUR (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HANDS OF LOVE - MILEY CYRUS HIGHER PLACE - DIMITRI VEGAS & LIKE MIKE FEAT. NE-YO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NAJLJUBŠA NAPAKA -ANJA RUPEL TAKI LJUDJE - ANDREJ ŠIFRER & TINA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Potep: Pravi trenutek 2. Šment: Na tebi je vse 3. Azalea: Vaška lepotica 4. Srčni muzikanti: Gospodar njenega srca 5. Fantje z vseh vetrov: Si rekla, da KINO Spored od 15. 10. do 21. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Everest - drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda 18.15, 21.20 nedelja: 20.20, 21.20 Everest - drama, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 20.00 sobota: 20.15 nedelja: 15.40, 18.15 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. 3D sobota: 16.00 nedelja: 17.00 Legenda - triler, kriminalka četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 21.10 sobota: 15.30, 20.50 Marsovec - akcijski. znanstvena fantastika, 3D od četrtka do srede: 21.00 Minioni - animirani, sinh sobota, nedelja: 13.40 Mun: Varuh lune - animirani sobota, nedelja: 14.00 Nerazumen človek - drama, romantični četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 20.50 sobota: 16.30, 20.40 Otello - opera, prenos v živo sobota: 18.55 Pan: Potovanje v deželo Nije - fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 13.50, 16.15 Pan: Potovanje v deželo Nije -fantazijski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.45 sobota: 15.40, 18.05 nedelja: 14.40, 18.50 Pot do slave - drama od četrtka do srede: 18.55 Pot do slave - drama, 3D od četrtka do srede: 15.50 Ribbit - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.25, 17.10 sobota, nedelja: 13.30, 15.25, 17.10 Utrip ljubezni - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek,: 16.40, 18.25, 20.40 sobota: 14.50, 16.40, 18.25 nedelja: 14.50, 16.40, 18.25, 20.40 sreda: 16.40, 20.40 Vrnitev v prihodnost 1 in 2 - znanstvena fantastika sreda: 18.30 Zmajček Kokos - animirana družinska pustolovščina sobota, nedelja: 13.45, 14.40 Idila - grozljivka petek: 22.30 sobota: 22.35 Škrlatni vrh - romantični četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.35, 18.00, 20.20 petek: 15.35, 18.00, 20.20, 22.40 sobota: 18.00, 20.20, 22.40 nedelja: 15.35, 18.00, 21.05 ČETRTEK 19.00 Nerazumen človek - drama PETEK 18.00 Moja sestra suhica - drama 20.00 Nerazumen človek - drama SOBOTA 18.00 Moja sestra suhica - drama 20.00 Idila - akcijska grozljivka NEDELJA 18.00 Idila - akcijska grozljivka 20.00 Nerazumen človek - drama PONEDELJEK 19.00 Moja sestra suhica - drama SREDA 19.00 Nerazumen človek - drama novi tednik KINO VELENJE PETEK 18.00 Pan: Potovanje v deželo Nije - družinska domišljijska avantura, 3D 18.30 Sprehod po gozdu - pustolovska komedija 20.15 Dajva se dol - komedija 22.00 Psi brezčasja - kriminalka SOBOTA 18.00 Ribbit - animirana komedija, sinh. 18.30 Dajva se dol - komedija 19.45 Pot do slave - pustolovska drama, 3D 20.30 Sprehod po gozdu - pustolovska komedija 21.30 Psi brezčasja - kriminalka NEDELJA 16.00 Ribbit - animirana komedija, sinh. 18.00 Pan: Potovanje v deželo Nije - družinska domišljijska avantura,3D 19.00 Dajva se dol - komedija 20.15 Pot do slave - pustolovska drama PONEDELJEK 18.00 Psi brezčasja - kriminalka 20.00 Mag - Najboljša zgodba Paula Coelha - biografska drama TOREK 19.00 Velenjčani pod arkadami - dokumentarni, premiera PRIREDITVE ČETRTEK, 15. 10. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka s Celjskim stropom javno vodstvo 17.00 Osrednja knjižnica Celje Zgodovina filma predava dr. Matic Majcen 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 19.30 Kulturni center Laško Babice, dedki in vnuki letni koncert Mešanega pevskega zbora Jesen Društva upokojencev Laško 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Glasbene šole Mikkelin (Finska) koncert 20.00 Branibor club Celje Hrvaški večer smeha nasmejali vas bodo trije odlični hrvaški stand up komiki PETEK, 16. 10. 18.00 Galerija Kulturnega centra Laško Herman Čater odprtje fotografske razstave in predstavitev njegovih knjig: Ne odreci se sanjam in Stanko 19.00 Celjska kulturnica Ne reži kuri peruti lutkovna predstava za odrasle; gostuje: Lutkarska skupina Mokre tačke iz Mokronoga 19.00 Gimnazija Celje - Center Ambientalno scenske predstave O. Wilde: An Ideal Husband premiera Have Fun Cluba Gimnazije Celje - Center 18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Portreti fotografska razstava Biserke Sijarić 19.00 Likovni salon Celje Boris Oblišaj odprtje samostojne razstave 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Soška fronta predava mag. Renato Podbersič 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Se kaj bojite kriminalk? pogovor o žanrski literaturi s Tonetom Frelihom 19.19 Knjižnica Velenje Ali je Biblija verodostojna - kaj pravi znanost o Bibliji? predaval bo Benjamin Hlastan 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Odprtje likovne razstave Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Michael Frayn: Hrup za odrom Novačanova gledališka srečanja; komedija v izvedbi KUD Fofite Medvode 19.30 SLG Celje_ Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk abonma Petek večerni in 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Musica Academica koncert šentjurskih študentov glasbe in glasbene pedagogike 19.30 Dom kulture Velenje Moška copata monokomedija v izvedbi Ranka Babića 21.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Legenda se vrača - Oliver Dragojević in Dupini koncert XX ne smem St. 41, 15. oktober 2015 VODNIK 23 21.00 Rdeča dvorana Velenje Parni valjak - 40 let koncert 22.00 Branibor club Celje Vlado Kreslin koncert SOBOTA, 17. 10. 10.00 in 12.00 Celjska kulturnica Smeškov lutkovni maraton lutkovne predstave za otroke 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Manca v svetu plesa plesna predstava, Plesni forum Celje, za cici abonma in izven 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ovčka, ki je prišla na večerjo otroški abonma Jurček 10.30 Dom kulture Velenje Pedenjped avtorski projekt Primoža Forteja 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Knjižnica Velenje Impro Pravljičarija: see you delavnica za odrasle, mlade in otroke 17.00 SLG Celje_ Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk abonma Sobota popoldanski in izven 19.00 Gimnazija Celje - Center Ambientalno scenska predstava O. Wilde: An Ideal Husband Have Fun Club Gimnazija Celje - Center 19.00 Kulturni dom Vojnik Moška copata monokomedija v izvedbi Ranka Babića 19.30 Kulturni dom Vransko Moje pesmi, moje sanje muzikal v izvedbi Gledališke skupine KD sv. Mihaela, Grosuplje 20.00 Dvorana Centra Nova Kapobanda koncert 21.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli_ Mombu & Oddateee & N'toko koncert 21.30 Mestna kavarna Metropol Cafe Mezclado koncert NEDELJA, 18. 10. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Nina Gabrovec, Tajda Krajnc - nagrajenki tekmovanj koncert za citrarski abonma in izven 19.00 Gimnazija Celje - Center Ambientalno scenska predstava O. Wilde: An Ideal Husband Have Fun Club Gimnazija Celje - Center 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Spevni tenor ob spremljavi zvokov virtuoza na klavirju izvajalca: Danilo Kostevšek, tenor in Ivan Ferčič, klavir PONEDELJEK, 19. 10. 11.00 Srednja zdravstvena šola Celje_ Slavnostna akademija ob 60-letnici Srednje zdravstvene šole Celje in 10-letnici dela v novi šoli program dijakov; slavnostni govornik predsednik RS Borut Pahor 17.00 Velenjski grad Mlado Velenje bere mlade bralce bo obiskal Boštjan Gorenc Pižama 17.30 Osrednja knjižnica Celje Flora Kozjanskega parka predava: Nada Vreže v okviru univerze za III. življenjsko obdobje TOREK, 20. 10. 18.00 Občina Podčetrtek - sejna soba Transsibirska železnica potopisno predavanje; od Moskve do Pekinga z Zoranom Furmanom 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Milenko Strašek: Tujec iz zakotja pogovor z avtorjem bo vodila Erna Ferjanič Fric 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ciklus: Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? Je svobodna družba sploh kdaj obstajala? predava: Tatjana Rozman, prof. 19.00 Grad Komenda na Polzeli Kako so nekoč živeli na območju današnje Občine Polzela predstavitev do zdaj zbranih zgodb s sliko, besedo in zvokom 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec iLutka romantična komedija, MG Ptuj in zavod Novi Zato, za gledališki abonma ponedeljek in izven 19.30 Dom kulture Velenje Kruh komična drama SLG Celje; Beli abonma in izven 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta; pripovedoval bo Frenk Špiler 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Osnove evropskega bontona predava: Bojana Košnik 19.00 Knjižnica Laško Dr. Rafael Cajhen: Film o živalih iz kočevskih gozdov 19.00 Kulturni dom Štore Moška copata monokomedija v izvedbi Ranka Babića 19.19 Knjižnica Velenje V šepetu trepet predstavitev knjige Nine Novak Oiseau 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec iLutka romantična komedija, MG Ptuj in zavod Novi Zato, za gledališki abonma torek SREDA, 21. 10. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev klavirja 18.00 Knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool mm i Vfirm v iivo tudi na vaši najljubši televiziji čsšitffi® vedeževanje in astrologija 090 77 77 ¥ ^r d .o o., У POKLIČITE ZDAJ IN IZYUTE (^Џц \ SUOJO PRIHODNOST l "dOOn. j Zattupite minute in se \ J z vedeževalkami oou" d.d.d., 2,19 (Jiflirt Društva vabijo ČETRTEK, 15. 10. 16.00 Celjski mladinski center MCC uči: Poklic prihodnosti: sistemski administrator računalništva predstavitev bo vodil Albin Novak 17.30 Hiša sadeži družbe Žalec Kažipot ali zemljevid našega uspeha delavnica Zvezda življenja 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Transmisijska meditacija 19.00 Celjski mladinski center MCC uči: Japonska v 14 dneh in 2500 km svoje izkušnje bo predstavila skupina tabornikov SOBOTA, 17. 10. 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Ploščad mestne tržnice Žalec Festival »Japka« 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 Staro Velenje_ Rokodelska tržnica zabavni program, predstavitev ter prodaja izdelkov domače obrti 9.00 do 13.00 Mestni trg Šentjur Tradicionalna prireditev Bučn'ce predstavitev izdelkov na stojnicah ter bogat kulturni program 9.30 do 16.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Postavitev družine delavnico vodi: Miša Šavor 10.00 Branibor club Celje_ Otroške ustvarjalne delavnice 19.00 Dom krajanov Grobelno Šrilanka potopis z Anjo Deučman PONEDELJEK, 19. 10. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, kuharske delavnice, družabne in športne igre... 18.00 Knjižnica Velenje 60 minut za dobro počutje - Vpliv hrane na možgane predava Sonja Bercko Eisenreich TOREK, 20. 10. 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Iz Turčije v Turčijo predavata: Mojca Plaznik in Uroš Plavec SREDA, 21. 10. 6.30 do 8.00 Celjski mladinski center Brezplačen zdrav zajtrk 17.00 Vila Bianca Velenje Velenje - mesto cvetja 2015 podelitev priznanj in nagrad ter odprtje razstave del članov Društva šaleških likovnikov OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 15. IN 21. OKTOBROM ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 15. oktober, Zgodovina filma ob 17. uri Predava MaticMajcen PETEK, LEVSTIKOVA DVORANA 16. oktober, Ayurveda, starodavni sislem zdi]ll|ajr ob 18. uri boljšega počutja Predava Monica Moha SOBOTA, 17. oktober,^ ob 9. uri ■Ž i unikatnih izdelkov O PONEDELJEJ^UN|VER|AŽATRETJEZlV|tENJSKO | 19. oktober, ob 17. 30 plJpa^lljanSkega parka ■■redava Nada vreM TOREK, ODDELEK GLASBA FILM 20. oknih Ali lahko danes še sploh kaj počnemo z filozofijo? ■ ob шНп Je svobodna družba sploh kdaj obstajala? ■ Predava mag. Tatjana Rozman ■ SREDAIKNJBUCA PRI MIŠKUKN| 21. oktober, Pravljične dogodivščin ob 17. uri pravljičarko Mojco B 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom od 3. leta dalje 19.19 Knjižnica Velenje Hrana, energija, zdravje predava: Katja Tomažič Dobrodelne prireditve SOBOTA, 17. 10. 10.00 do 12.00 Središče mesta Celje_ Obiskovalcem bodo v zameno za dobrodelni prispevek podarili unikatne dežnike, ki so jih poslikali priznani likovni umetniki. Izkupiček dogodka bo šel v dobrodelne namene. Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Se dobimo ob šestih. Pobude za skupnostne prakse in zelene prostore v Celju, do 18. 10. Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, do nadaljnjega Celjska kulturnica: samostojna razstava fotografij Katje Bidovec Odsevi ulic v ženskih očeh, do 30. 10. Likovni salon Celje: samostojna razstava Borisa Oblišarja, do 15. 11. Galerija Kvartirne hiše Celje: fotografska razstava v Kozjanskem parku mag. Tea Hrvoja Oršaniča, do 20. 10. Osrednja knjižnica Celje: razstava raziskovalnih nalog z izdelkom projekta Mladi za Celje v okviru dogodka Noč raziskovalcev, do 17. 10. Avla doma sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Življenja ne moremo zaobjeti Davida Hol-zingerja iz Avstrije, do preklica Celjski mladinski center: umetniška instalacija Andreje Pogačar Lovska soba, do 24. 10. Srednja zdravstvena šola Celje: razstava ob 60-letnici Srednje zdravstvene šole Celje, do 30. 10. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 31. 10. Knjižnica Laško: razstava 120 let Planinskega vestnika ter Fran Orožen in začetki slovenskega planinstva, do 20. 10. Grad Podsreda, galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu -Design studio Gry, do 31. 12. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Gorana J. Horvata Med peklom in rajem, do 11. 10. Dom kulture Slovenske Konjice: umetniška razstava slik, fotografij in kipov avtorjev, ki ustvarjajo na območju Hranic z naslovom Hraniceana 2015, do 26. 10. zvočne slike kulture sjr&' Sj g igiggg-' VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 13.IS rdtliOC !jf Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Med stojnicami podeželske tržnice. Prireditev je bila pod šotorom in je bila kljub slabemu vremenu odlično obiskana. Alma Karlin je oživela Od potujočih apostolov do golaža iz kotlička - Približno tristo porcij golaža je izginilo v komaj dvajsetih minutah ŠTORE - Občina je bila konec tedna v znamenju turistične prireditve Almini dnevi, ki jo pripravljajo na Svetini v spomin na svetovno popotnico in pisateljico Almo Karlin. Ta je pokopana na Svetini, ki je bila zanjo najlepši kraj na svetu. Prireditev je bila kljub slabemu vremenu odlično obiskana. Prvi dan Alminih dni je bilo potopisno predavanje teharskega župnika Mihe Hermana, ki je predstavil svoje stopinje po poteh apostolov. V obnovljenem Domu na Svetini so tako popotovali po njihovih poteh po današnjem sredo- zemskih deželah. V nedeljo je bilo med drugim na vrsti druženje z Almo Karlin, ki jo je igrala članica celjskega turističnega društva. V oblačilu, kot ga je nosila prava Alma, je brala odlomke iz njenih knjig. Za kulturni program je poskrbela Joškova banda, ki igra na ljudska glasbila, prav tako so zabavali Veseli jahači. Gre za člane štorskega konjeniškega društva. Na stojnicah so predstavili izdelke domačega lončarja in ponudbo domačih prehrambenih izdelkov - od peciva do klobas. Največ zanimanja je bilo za tekmovanje v kuha- Največjo pozornost je seveda vzbujala oživela Alma Karlin v starinskem oblačilu, kot ga je rada nosila. nju golaža v kotličku, kjer se je letos pomerilo devet ekip iz domače in bližnjih občin. Zmagala je ekipa učiteljic Osnovne šole Štore, na drugo mesto se je uvrstila ekipa ŠKD Pečovje, na tretjem so se znašle vzgojiteljice štorskega vrtca. Približno tristo porcij golaža je izginilo v želodcih obiskovalcev v manj kot pol ure. Prikaz različnih kmečkih opravil, ki so ga načrtovali, je zaradi slabega vremena odpadel. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Štore v sodelovanju z občino. BRANE JERANKO Foto: SHERPA S tekmovanja v kuhanju golaža v kotličku. Ekipa vzgojiteljic štorskega vrtca je sodelovala prvič in se je takoj uvrstila na tretje mesto. FOTO TEDNA »Ni vse lepo tudi dobro.« (Model Nana Highuci) Foto: SHERPA Grb za kmeta z obrobja mesta stran 27 Zabavno učenje naravoslovja stran 31 Zgodovinar s Teharjami v srcu Matej Ocvirk: od zgodb starega očeta do strokovnega raziskovanja teharske in štorske preteklosti - Teharje so za slovensko kulturo pomemben kraj Zgodovinar Matej Ocvirk. Raziskoval je primorske priimke na Teharjah in v Štorah, znamenite Teharčane, romske priimke, teharske občinske zdrahe ... »Stari oče je rad pripovedoval različne zgodbe. Pripovedoval je o nekdanjem vaškem življenju na Teharjah, o prisilni mobilizaciji v nemško vojsko in pobegu od tam. Nato je služil v novi jugoslovanski vojski, in sicer v obdobju prizadevanj za Trst,« pojasnjuje korenine svojega zanimanja za preteklost zgodovinar Matej Ocvirk. Letos je izšla njegova knjiga Primorske družine in priimki na Teharjah in v Štorah. V tamkajšnjem železarskem muzeju je bila letos poleti na ogled njegova razstava Znameniti Teharčani. »Zgodb mu ni nikoli zmanjkalo,« se spominja starega očeta vnuk zgodovinar iz stare teharske rodbine. Stari oče je pripovedoval tudi, kar je vedel o okoliških družinah, pri čemer si je med drugim zapisoval njihova matična dejstva. Na Teharjah, ki so seveda nasploh prežete z zgodovino. Po legendi naj bi bili Teharčani celo potomci Celjskih grofov, njihovih nezakonskih otrok. V slovenski kulturi so Teharje med drugim znane po Mlinarjevem Janezu in Pengarjevi Marjetki, ki nista zgolj lika iz prve slovenske opere Teharski plemiči. Prav tako sta upodobljena v povesti Ferda Kočevarja Žavčanina Mlinarjev Janez in romanci Stanka Vraza Postanak Tiharja. Plemiška občina V tem kraju so imeli nič manj kot tako imenovano plemiško občino, ki je obstajala do leta 1848, do konca fevdalizma v stari Avstriji. »V plemiški občini so imeli lasten urbar in svoj grb. Skrbeli so za obrambo celjskega gornjega gradu, Starega gradu,« pripove- duje odličen poznavalec teharske zgodovine Matej Ocvirk. Od kdaj so imeli te pravice, ni znano, saj so prvotne listine zgorele. Imeli so celo svoje sodnike, ki so bili hkrati župani. Za sojenje v primeru hujših kaznivih dejanj je bilo seveda treba poiskati pravico v sosednjem Celju. Teharska plemiška občina ni bila majhna, saj je obsegala kraje po Savinjski dolini, na primer Petrovče, Kasaze in Šešče. Nič čudnega za tiste čase, saj so bile razdrobljene tudi fevdalne posesti. Ozemeljsko sklenjena teharska občina je nastala šele leta 1849. Po letu 1870 se je začela na širšem območju nekdanje teharske občine pospešena industrializacija. To se je zgodilo v Štorah, ki so kot kraj nastale šele po letu 1900. V Štore so povezali Kresnike in Lipo, kjer so bili po drugi svetovni vojni zgrajeni delavski stanovanjski bloki. In lastniki tovarn na območju Teharij so bili Nemci, zato so se v tej občini začeli ostri narodnostni spori. Tudi celjski industrijski Čret in del današnje Teharske ceste sta nekoč spadala v teharsko občino. »Teharje je v vsakem obdobju izgubljalo naselja,« omenja zgodovinar Ocvirk. Izgubilo je tudi Osenco in Zvodno, ki sta bila priključena Celju. Dandanes so Teharje v bistvu predmestje Celja, ki ga objemata štorska in celjska industrija. Teharje in Štore so danes v različnih občinah. Po cerkveni upravni plati še vedno sestavljajo eno samo, teharsko župnijo. V znamenju Primorcev Zgodovinar Matej Ocvirk se je v svoji prvi knjigi lotil zanimivega poglavja teharske preteklosti, naselitve primorskih beguncev. »Starejši ljudje so veliko govorili o Primorcih. Med drugim so se razlikovali po značajskih lastnostih in po svoji prehrani,« je raziskal Ocvirk. »Njihov značaj je bil trdoživ. Bili so izrazito narodno usmerjeni,« je ugotovil teharski zgodovinar. »Nastala je prava primorska kolonija,« je ugotovil Matej Ocvirk. Med njo so bili orožniki, železničarji in učitelji iz krajev vse od tržaškega zaledja do Kobarida. Pribežalo je celo kmečko prebivalstvo. »Žal so imeli dvojno usodo, saj so jih leta 1941 izgnali tudi nacisti,« jih obžaluje. Najprej je imel namen, da bi o njih napisal članek. Nato je nastal obsežnejši opis več kot tridesetih primorskih družin in posameznikov z območja Teharij in Štor. Najbolj znan primorski vojni begunec iz nekdanje teharske občine je bil slovenski književnik Vladimir Pavšič z umetniškim imenom Matej Bor. »Kot je zapisal, mu je bilo v novem okolju težko, počutil se je kot prišlek, ki je zadihal in zaživel svobodneje šele v času gimnazijskih let v Celju,« je zapisal v svoji knjigi o Primorcih na Teharjah in v Štorah zgodovinar Ocvirk. Na začetku druge svetovne vojne je Matej Bor odšel za vedno k staršema v Ljubljano, ki so ju nacisti iz Štor izgnali. Primorskega porekla je bil prav tako upoštevan športni delavec Karel Jug, Bloudkov nagrajenec. Zanimivo je, da je bil v štorski hiši celo sosed Mateja Bora. Matej Ocvirk v svoji knjigi opisuje »Teharje je v vsakem obdobju izgubljalo naselja,« omenja zgodovinar Ocvirk. tudi primorskega vojnega begunca, duhovnika Henrika Peternela, zaslužnega za razvoj čebelarstva na Štajerskem. Po upokojitvi se je leta 1926 naselil v Bukovžlaku. Na nekdanjo primorsko kolonijo spominjajo na Teharjah in v Štorah še vedno nekateri primorski priimki. Vse od Lenardičev do Čehovinov. Znameniti Teharčani Med pomembnimi občani nekdanje teharske občine ni bil zgolj »Primorec« Matej Bor. Teh je toliko, da jih je zgodovinar Ocvirk letos predstavil na razstavi Znameniti Teharčani, ki je bila do sredine prejšnjega meseca na ogled v železarskem muzeju. Ocvirk je o njih zbral podatke in fotografije. Med dvanajstimi predstavljenimi so različni pomembni ljudje - od Mlinarjevega Janeza in njegove Marjetke do Alme Butia, ki je kot atletinja postavila več jugoslovanskih rekordov. »Bili so nekoliko pozabljeni, čeprav so bili prepoznavni v slovenskem in širšem prostoru. Delovali so na kulturnem, političnem in športnem področju,« je o znamenitih Tehar-čanih raziskal mlad zgodovinar. »Zanimiv je na primer duhovnik Mihael Stojan, Slomškov sodobnik, ki se je začel med prvimi na Slovenskem ukvarjati s posebno živalsko tematiko. Med drugim je napisal knjigo Miloserčnost do živali,« omenja avtor razstave. Zanimiv je prav tako teharski mlinar Anton Grabič, ki se je sam naučil pisati in brati ter je v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah objavljal svoje pesmi ter poročal o dogajanju na Teharjah. In še bi lahko naštevali. Matej Ocvirk ne miruje. Trenutno pripravlja gradivo za razstavo na temo nekdanjega bogatega društvenega življenja na Teharjah, kar raziskuje zadnja štiri leta. »V času med svetovnima vojnama je bilo tam petnajst društev, danes so le še štiri,« omenja Ocvirk. Romi, župani in še marsikaj Zgodovinar s Teharij piše tudi zanimive strokovne članke. Predlani je za rodoslovno revijo raziskal celo romske priimke na Slovenskem. »Njihovi priimki so povezani s tem, od kod so prišli. Značilni so trije naselitveni vali,« omenja Matej Ocvirk. Gorenjski Romi in delno celjski imajo nemške priimke (na primer Rajnhard), v Prekmurju madžarske (Baranja, Cener ...), na Dolenjskem hrvaške (Brajdič, Hudorovac ...). Po drugi svetovni vojni so se v velika mesta začeli priseljevati predvsem Romi s Kosova (Bečiri, Beriša ...). Rodo-slovje je Ocvirku še posebej blizu. Trenutno raziskuje hišna imena na območju Teharij in o njih načrtuje knjigo. Prihodnje leto naj bi izšla njegova knjiga o nekdanjih teharskih in štorskih gostilnah, kjer ni manjkalo niti umorov. »Romski priimki so povezani s tem, od kod so romi prišli. Značilni so trije naselitveni vali.« V celjski strokovni reviji Zgodovina za vse je pisal o Županovih zdrahah, tegobah in radostih, to je teharskih županih in občinskih volitvah od leta 1849 do konca Avstro-Ogrske. »Nasprotja se kažejo predvsem med slovensko in nemško usmerjenimi prebivalci,« pravi o tem času Ocvirk. Nemci so dosegli, da je bila v Štorah nemška šola, na Teharjah jim to ni uspelo. V Štorah se slovenščine niso učili. Med drugim je pregledal zapisnike občinskih sej, ki so bili v tistem jeziku, ki ga je uporabljala trenutno vladajoča stran. »Volilnih prevar so se posluževali na obeh straneh,« je ugotovil. Pred volitvami se je lahko po gostilnah tudi brezplačno pilo. Prav tako je prišlo do predvolilnih pretepov z najetimi pretepači, goljufali so pri štetju glasov . Zgodovina je seveda odlična učiteljica. »V politiki se pri uresničevanju predvolilnih obljub na splošno ni veliko spremenilo,« ugotavlja poznavalec različnih časov. BRANE JERANKO Foto: SHERPA »Vpolitiki se pri uresničevanju predvolilnih obljub na splošno ni veliko spremenilo,« ugotavlja poznavalec različnih časov. V slovenski kulturi so Teharje med drugim znane po Mlinarjevem Janezu in Pengarjevi Mar-jetki, ki nista zgolj lika iz prve slovenske opere Teharski plemiči. 26 INTERVJU Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje je letos že začel usposabljati prostovoljce, ki bodo delali v nastajajočem centru za pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem. Direktorica Zavoda za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje Alenka Vodončnik. V centru za pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem se obetajo svetovanja, izobraževanja za svojce, različne delavnice, treningi in skupine samopomoči za osebe z demenco. Cilj je multidisciplinarna obravnava. Predvsem pa je cilj naučiti družbo, kako živeti z demenco. Demenca, rak sodobne družbe Do celostne pomoči obolelim in njihovim svojcem na podlagi mnenj ljudi o tem, kaj potrebujejo Slovenija je tik pred potrditvijo nacionalnega programa o demenci. Program končno prinaša na papirju jasno zapisane usmeritve pri delu z dementnimi bolniki in tudi z njihovimi svojci v Sloveniji. Ne glede na to, da se o demenci v zadnjih letih govori vedno več, je ta bolezen še vedno pogostokrat tabu tema, zakoreninjena v številnih slovenskih družinah. Mnenje, da gre samo za bolezen starejših, so zadnji podatki o pojavnosti bolezni med ljudmi dobesedno porušili. Vedno več je namreč primerov, ko imajo demenco mlajši, in sicer tisti, ki prestopijo prag 30. ali 40. let. Pred očmi ljudi postaja demenca rak sodobnega časa. Nacionalni program o demenci bo Zavod za raziskave, izobraževanje mela in s tem lažje pomagala bolnim ter izboljšala tudi kakovost bolnikov in njihovih svojcev. Kot pravi direktorica ZRI Alenka Vodončnik, so prvi vmesni rezultati ankete, ki jo opravljajo, nakazali ravno tisto, kar so domnevali: demenca je hud udarec za bolnika, ki ob tem potrebuje in pogreša celovito pomoč. »Osebe z demenco želijo biti enakovredne ostalim, želijo, da imajo ljudje enak pristop do njih, da so enako prijazni ne glede na to, da se njihova osebnost zaradi obolenja spreminja in da imajo težave s spominom. Kajti za bolnike je najhujše, ko dobijo občutek, da so breme družini ali skupnosti, v kateri živijo. Ta občutek je zanje boleč. To, ali se nekdo zaveda, kakšna bolezen je demenca, čeprav ve za diagnozo in morda njegov spomin še ni tako okrnjen, je odvisno od posameznika. Nekateri sami, ko opazijo začetne bolezenske spremembe pri sebi, pravočasno začnejo iskati informacije. Spet drugi se ob teh prvih znakih in sumu, da gre za demenco, umaknejo vase, se zaprejo in ne želijo govoriti o tem. To je bolj nevarno. Kajti pravočasno soočanje z obolenjem lahko upočasni napredovanje bolezni in izboljša kakovost življenja.« Kaj pa svojci? Pri svojcih opažamo, da kljub temu, da se o demenci v zadnjih desetih letih govori več, še vedno nimajo dovolj podatkov. Še vedno je tudi med njimi veliko takšnih, ki se ne želijo pogovarjati o tem. Pogosto gre ravno za tiste, ki imajo doma svojca, ki že ima demenco. Številni negovalci dementnih oseb se srečujejo s težavami, kot je izčrpanost. Zato tudi oni potrebujejo programe, ki jim bodo pomagali. Vsak, ki ima doma dementno osebo, ve, kako boleče je gledati, kako se nekdo, ki ga imaš rad, osebnostno spreminja in te naenkrat ne prepozna več. Moram pa dodati, da smo bili pozitivno presenečeni septembra, ko smo v Celju pripravili stojnico, na kateri smo gostili tudi priznanega slovenskega nevrologa Zvezdana Pirtovška, ki že vrsto let spremlja razvoj medicine na tudi temeljna osnova za to, da bo v Celju zaživel center, ki bo namenjen pomoči dementnim osebam in njihovim svojcem ter oskrbovalcem oziroma negovalcem oseb, ki jim zdravniki diagnosticirajo demenco. Da bi v centru ponudili celostno pomoč, in trajnostni razvoj Celje v teh dneh med dementnimi bolniki, svojci in negovalci na Celjskem opravlja posebno anketo. Ta bo podlaga za obsežno študijo in analizo, kaj je na tem področju treba urediti in izboljšati, da bo družba demenco lažje razu- V centru za pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem se obetajo svetovanja, izobraževanja za svojce, različne delavnice, treningi in skupine samopomoči za osebe z demenco. Cilj je multidisciplinarna obravnava. Vabimo vas na HIŠNI SEJEM to tekmovanje lastnikov gozdov 17. oktober 2015 ob 9. uri predstavitev novosti podjetja UNIFOREST predstavitev prodajnega programa podjetij PROFI KMET, BIOMASA - KOSTANJ in ETIKS sejemski popusti do -30% UKSFORIS. PRODAJALNA PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovma@uniforest.si www.uniforest.si Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja in presojo. Najpogostejša oblika demence je alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot dve tretjini vseh vrst demence. Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji več kot 32 tisoč. Zanje skrbi vsaj trikrat toliko ljudi. Bolezen traja od 10 do 15 let in je z vidika javnega zdravstva ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo. Nastane zaradi bolezenskih sprememb možganskih celic. Medicina še ne pozna niti vzroka niti načina zdravljenja te bolezni. področju demence. Odziv ljudi, ki so prišli po podatke o tej bolezni, je bil velik. Torej zanimanje je in ljudje podatke potrebujejo. Se vam zdi, da je mlajši generaciji pri soočanju z vsem, kar demenca prinese bolniku in družini, lažje kot starejšim? Da. Naša družba je namreč še vedno tradicionalna. Kadar osebo doleti bolezen, je to razumljeno kot nekaj slabega ali o tem težko govorimo. Starejši demenco tudi dojemajo kot nekaj, kar pač lahko prizadene starejše od 70 ali 80 let, ker se sprijaznijo s tem, da telo pri teh letih ne deluje več tako kot v mladosti. Mladi pa so zaradi sodobnega načina življenja bolj odprti, hitreje spregovorijo o bolezni, pripravljeni so prisluhniti mnenjem drugih ali preizkusiti novosti na nekem področju. Mladi svojih občutij ne zadržujejo več toliko v sebi. Razlog za to je tudi več govora o demenci v družbi. Mladi se torej bolj približujejo trendom iz tujine? Imeti več informacij pomeni tudi poznati več oblik pomoči in iti korak dlje. Res je, da se Slovenija od tujine razlikuje glede dojemanja demence. Predvsem pa glede stanja, v katerem smo na področju obravnave te bolezni. Trendi namreč kažejo, da je trenutno od 10 do 20 odstotkov obolelih v državah Evropske unije in številka se na žalost povečuje. V Veliki Britaniji je trenutno 850 tisoč ljudi z demenco od 62 milijonov ljudi, kolikor jih tam živi. Do leta 2020 pričakujejo, da se bo številka dvignila na 1,1 milijona. Ampak kaj so v Veliki Britaniji naredili, da so stvari na tem področju pri njih bolj urejene kot pri nas? Sprejeli so demenco kot dejstvo. Ko to narediš, uvidiš, da lahko narediš ogromno že pred nastankom obolenja in na različne načine izboljšaš kakovost življenja, če oseba oboli. Dejansko so glede razmišljanja nekaj korakov pred nami. Ne samo da letno namenjajo ogromno denarja za spodbujanje pomoči obolelim in svojcem, ampak tudi omogočajo samostojno življenje dementnih oseb. Veliko delajo na področju njihove samooskrbe in kakovostne nege ter predvsem na moči ljudi z demenco, da lahko Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, ima na Celjskem dve društvi, in sicer v Rogaški Slatini in v Šentjurju. čim dlje skrbijo same zase. Tudi pri raziskavah o razlogih in vzrokih za demenco so dlje pred nami. Mi še vedno capljamo v ozadju. Raziskave so pri nas predvsem delne, izdelane le v okviru študij vladnih ministrstev. Premalo pa zajemajo socialne vidike in okoliščin oseb, ki živijo z demenco ali dementnimi svojci. V tujini so namreč takšne raziskave temelj za izboljšanje storitev. In niso namenjene same sebi ... ... tako je. V Sloveniji še vedno največ naredi društvo Spominčica, ki je tudi edina nevladna organizacija, ki se ukvarja s preučevanjem demen-ce in z nudenjem pomoči osebam z demenco in njihovim svojcem. Zato smo se tudi mi lotili pristopa »od spodaj navzgor«. Torej nas čaka najprej analiza stanja na terenu, ki smo ga izbrali v regionalnem območju občin Celje, Laško, Štore, Šentjur, Vojnik, Dobrna in Žalec. Nato pa bomo z analizo ugotovili, kaj ljudje pogrešajo, kaj želijo, a tega v okolju, v katerem živijo, ni na voljo. Nato jim je treba takšne storitve ponuditi. Na nek način boste prehiteli tudi zdravstveni sistem, ki si po mnenju ljudi pogosto vzame premalo časa za individualen pristop do obolelih. Sistem, v katerem živimo, si za to ne vzame dovolj časa. Pogrešamo neko načrtno delo z ljudmi. V centru, ki bo nastal, želimo celostno obravnavati tiste, ki potrebujejo pomoč. Tiste, ki se z demenco srečujejo vsak dan. Demenc je več vrst in nobena ni enaka drugi, ker je tudi vsak človek zgodba zase. Zato želimo, da bi bilo v centru ves čas pet strokovnih delavcev - zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevt ali delovni terapevt, psiholog in psihoterapevt. Želeli bi, da bi bil center v kakšnem domu za ostarele morda, kjer bi imel vsakdo, ki pomoč potrebuje, možnost dostopa do naših strokovnjakov. V obliki nasvetov in srečanj. Med ljudmi slišimo veliko zgodb, iz katerih je razvidno, da pogrešajo individualen pristop. In tega bomo ljudem ponudili. SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA PORTRET 27 Grb za kmeta z obrobja mesta »Zdaj bomo pospravili kosilnice, ki smo jih >prižgali< za prvomajske praznike,« opisuje delo na kmetiji Marjan Turnšek »Za kmeta niso bili nikoli rožnati časi. Res je, da se včasih malo izboljšajo, a kaj, ko se hitro spet poslabšajo. In zdaj je že kar nekaj časa zelo hudo,« opisuje razmere v kmetijstvu eden največjih kmetov v mestni občini Celje Marjan Turnšek. »A je res, da kmetovanja, ko se ga enkrat lotiš, ne moreš kar tako opustiti. Nikoli nisem hodil v službo, na domači kmetiji sem delal že kot otrok in ko sem zrasel, sem jo tudi prevzel,« še doda in pove, da bodo kmetje na to, da odkupne cene ne pokrijejo niti stroškov pridelave, tudi v Celju opozorili v soboto, ko se bodo srečali na Krekovem trgu. Mož, ki je ob letošnjem občinskem prazniku za svoje dolgoletno uspešno delo v kmetijstvu prejel bronasti celjski grb, je menda sploh prvi kmetovalec, ki je v Celju za svoje delo - in seveda tudi za svojo aktivnost v Krajevni skupnosti Ostrožno in enem od tamkajšnjih treh gasilskih društev, PGD Lokro-vec-Dobrova - prejel bronasti celjski grb kot eno najvišjih občinskih priznanj. Vpetost v kraj Trdna domačija v neposredni bližini gasilskega doma v Lokrov-cu je Turnškovo življenje zaznamovala že v zgodnjem otroštvu. Po eni strani se je že kot otrok zapisal delu na kmetiji, po drugi je oblekel gasilsko uniformo in vse do pred nekaj leti vztrajal tudi kot gasilec tekmovalec. Če se je kot fantič na športnem igrišču ob gasilskem domu, kadar ga oče le ni videl, podil za žogo, je kot mladenič in kasneje odrasel mož deloval v gasilstvu kot operativec in funkcionar ter se udeleževal tekmovanj. Gasilci so bili tudi prvi, ki so mu za prizadevno delo izrekli največ mov in pospravijo pritlične prostore svojih domov, so nas nejeverno gledali. Nihče ni verjel, da bo celo mesto pod vodo,« se spominja in v isti sapi dodaja, da je bilo povsem drugače že leta 1998 in tudi potem ob kasnejših poplavah. Pravi še, da so gasilci pomagali pri čiščenju, črpali vodo, in preprosto ne ve, kdo je bil bolj utrujen, ko je »Včasih smo se ob večerih srečevali ob prebiranju krompirja, >kožuhanju<, obtrgovanju korenja... Delo smo opravili in še prijetno smo se imeli ob tem. Danes za nič od tega ni več časa. In to je velika škoda.« priznanj; za 40 let delovanja je namreč prejel značko PGD Lokro-vec-Dobrova, še prej gasilsko odlikovanje in gasilske plamenice III., II. in I. stopnje in še mnoga druga priznanja. Je častnik II. stopnje, predsednik komisije za delo z veterani in aktualni podpoveljnik, še vedno pa se aktivno udeležuje požarnih intervencij. »Časa sicer nikoli ni dovolj, a če za kaj, potem si ga vzamem za delo v krajevni skupnosti, pri gasilcih in seveda tudi pri govedorejcih.« Voda presenetila Posredovanj v uniformi je bilo veliko, najbolj mu ostaja v spominu poplava leta 1990, ko je za 1. november po štirih desetletjih Celje spet »plavalo«. »Na terenu smo bili več dni, reševali smo, kar se je rešiti dalo,« se spominja in poudari, kako je takrat podivjana voda presenetila Celjane. »Z ekipo sem bil na Savinjskem nabrežju in kljub temu, da smo meščane nenehno opozarjali, naj gredo do- potem po nekaj dneh vendarle prišel domov. »Šele ko sem pogledal soprogo, sem se spomnil, koliko dela sem ji pustil doma. Za vse je bila sama.« Razdrobljena velikanka Turnškovi obdelujejo malo več kot 60 hektarjev zemlje, od tega je polovica njihove, drugo polovico imajo v najemu pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije. A kljub temu, da je površina obdelovalne zemlje za slovenske razmere že kar zavidanja vredna, gospodar pove, da parcele niso strnjene okrog domačije v Lokrovcu. Živinorejsko kmetijo, kjer je v treh hlevih trenutno privezanih več kot sto glav krav molznic, pitancev ter telic za nadaljnjo vzrejo, sestavljajo zemljišča od Levca, preko Lo-krovca, okrog Šmartinskega jezera in do Šmartnega v Rožni dolini. Njen sestavni del je domačija v Ločah, ki jo je gospodar podedoval po stricu in kjer ima v hlevu privezane bike. Za »začimbo« je konec 90. let vstopil še v konzorcij kupcev hmeljišč in skupaj s še štirimi družabniki obdelujejo 40 hektarjev v Šmarjeti. »Vreme je bilo letos kmetom naklonjeno, le hmeljarjem se še pozna lanska pretirana moča,« pove. Ker imajo doma tudi nekaj prašičev, zdaj Turnškovi razmišljajo še o tem, da bi na kmetiji uvedli tudi predelavo suhomesnih izdelkov. Brez računovodje ne gre Marjan Turnšek je že dolga leta aktiven v organih Kmetijske zadruge Celje in vse od ustanovitve leta 1992 tudi v organih kmetijsko--gozdarske zbornice v Celju. Sodelovanje z zadrugo pohvali in hkrati pove, da živino in vse svoje pridelke prodaja zadrugi. Tako vsak drugi dan v Lokrovec pripelje cisterna in počrpa 1.500 litrov mleka iz hladilnega bazena, Turnškovi zadrugi oddajo tudi vse ostalo, vključno s hmeljem. »Na kmetiji smo davčni zavezanci in zato moramo voditi poslovne knjige. Računovodski servis nas mesečno stane še 200 evrov,« na kratko opravi z birokracijo, ki jo je zadnja leta za kmete vedno več, brez računalnika pa si kmetije že leta ne more predstavljati. »Pred vstopom v Evropsko unijo smo si kmetje veliko obetali, sam sem verjel, da bo skupni trg za odkup mleka dovolj velik in da bodo zato končno vzpostavljene stabilne, dovolj visoke odkupne cene,« pove, zakaj se je pred dvema desetletjema odločil za gradnjo novega hleva. Zanjo je bilo treba najeti tudi posojila in Marjan pravi, da ga še danes glava boli, ko se spomni, kako težko je bilo odplačevati obroke. »Le molzišče v novem hlevu je stalo toliko, kot je bil takrat vreden nov mercedes,« se nasmeje ob tem, da avtomobil danes ne bi bil vreden nič več, molzni stroji pa še vedno dobro opravljajo svoje delo. Kavč v hlev? Pri Turnškovih so za delo trije, ob Marjanu in soprogi še sin Grega, ki mu manjka še nekaj izpitov do diplome v višji kmetijski šoli v Šentjurju in bo tudi prevzel kmetijo. Delo si sicer delijo, a kaj, ko ga je veliko. »V hlev gremo vsi trije, vsak v svojega, že pred sedmo uro,« pravi in dodaja, da je tako zjutraj kot zvečer pri živini za krepke tri ure dela. Še več ga je čez poletje, ko je treba čim prej zjutraj tudi s kosilnico na travnik, takrat morata pač dva opraviti delo treh. In glede na to, koliko glav živine je treba nakrmiti, je zelo veliko tudi travnikov, ki jih je treba pokositi. Ob tem seveda krma ni edina hrana, saj se Marjan zelo dobro zaveda, da »krave pri gobcu molzejo«. In seveda terjajo nenehno skrb. Ker pri Turnškovih vzrejajo tudi teleta, »Nazadnje mi je veterinar svetoval, naj si kar kavč postavim v kot hleva, da se bom vsaj malo naspal.« se zgodi, da imajo včasih v hlevu tudi po tri telitve v enem dnevu. »Nazadnje mi je veterinar svetoval, naj si kar kavč postavim v kot hleva, da se bom vsaj malo naspal.« Dež za odprtje Marjan Turnšek je že drugi mandat tudi podpredsednik Sveta KS Ostrožno in pravi, da je prav ta predel mesta lahko mnogim vzor za to, kako lahko ljudje sodelujejo in koliko se da narediti, če se le zbere prava ekipa zagnancev. Pri tem ima v mislih zlasti urejanje komunalne infrastrukture in prav v zadnjih mesecih je tudi »njegov« zgornji Lokrovec dobil kanalizacijsko omrežje, plinovod, obnovljen vodovod in del cestišča. »Škoda, da je bil spomladi ob odprtju dež,« pravi in doda, da to ne pomeni, da je zdaj vse delo opravljeno. V Lokrovcu sicer kmalu novih pridobitev ne načrtujejo, a »krajevna skupnost je velika«, se nasmeje Marjan in stresa podatke o tem, kje bi bilo treba še urediti cesto, kje pločnike, kje ... Čas za Kmečki praznik Marjan Turnšek že vsa leta deluje v Govedorejskem društvu Celje, ki združuje kar 140 govedorejcev z območja Celja, Dobrne, Vojnika in Štor, s pozitivnim razmišljanjem in neomajno voljo že tretji mandat društvo tudi vodi. Ker želijo v društvu načela in delovno disciplino prenašati na mlajše generacije, vsako leto v začetku avgustu pripravijo tradicionalni Kmečki praznik. Zadnja leta je na Dobrovi, pri Pušn šanku pr Tini, kjer je rodna domačija Turnškove soproge in kjer zdaj svojo gostinsko zgodbo plete njuna hči Tina. »Začeli smo na Brdcah pri Dobrni, nekaj let smo bili v Arclinu, zdaj pa se je za zelo primeren prostor izkazala Dobrova,« pravi in dodaja, da je za popestritev dogodka pred leti predlagal blagoslov traktorjev. »In se je več kot >prijel<, letos so jih kmetje iz cele regije, ne le iz >na-ših< štirih občin, pripeljali le malo manj kot sto,« pravi in dodaja, da traktor na kmetiji ni razkošje, ampak orodje, brez katerega ne gre. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA 28 PORTRET »Nisem šef, ampak organizator idej« Mladenič, ki so ga na letošnjem Linhartovem srečanju proglasili za odkritje festivala, študira psihologijo in cilja na AGRFT /1 m ■■■■■HHHH .' i IS^V) »Kot režiser nočem zganjati terorja, želim ustvarjati odprto vzdušje, saj lahko tako najlažje delamo. Nisem šef, ki bi zapovedal, kako bo.« Tako o sebi pravi prejemnik letošnjega matička za režijo na 54. Linhartovem srečanju Tomaž Krajnc. Svojo vlogo režiserja je zanimivo prevedel v organizatorja dobrih idej. Na vrh ljubiteljske gledališke produkcije se je letos zavihtel z Bla-zincem Martina McDonagha. Njegov naslednji projekt je režija Shakespearjevega Macbetha. Predstava Blazinec ima težko sporočilo, saj govori tako o zlorabah nad otroki kot o nasilju v družbi. Tomaža je besedilo med drugim pritegnilo zato, ker je njegova uprizoritev ponujala najrazličnejše izzive. Čutil je, da bodo že bralne vaje zelo poglobljene, da bo prišlo do izmenjave mnenj. Trnoveljska gledališka zasedba nasploh ni pristaš rešitev na prvo žogo, posveča se tehtanju možnosti. Vsak predstavi svoje izkušnje in to je na koncu tisto, kar pri uprizoritvi odtehta največ, meni sogovornik. Zaradi predstav kot je Blazinec, gledališče spodbuja razmišljanje o problemih družbe, pred katerimi si ljudje radi zatiskamo oči, opozarja letošnji prejemnik matička za najboljšo režijo. Kot pravi, pa ima gledališče še posebno moč, da človeka spod- budi k temu, da na problem pogleda iz nekega novega zornega kota, ki mu je do tedaj še neznan. Od igralca do režiserja Preden je sedel na režiserski stolček, je pod okriljem šolske gledališke skupine odigral nekaj vlog. Premiero je doživel v drugem razredu, ko je v uprizoritvi Pike Nogavičke upodobil Janeza. Kasneje je vse bolj jasno zaznaval svoje ideje, kako bi oblikoval predstavo. Režisersko priložnost je dobil v prvem letniku I. gimnazije v Celju pri Štokovi Božanski komediji. Ker še ni natančno vedel, kako se lotiti dela z igralci, takrat morda ni dovolj dobro vzpostavil svoje vloge režiserja, a enkrat je treba začeti, trezno odgovarja. »To je bila dobra izkušnja. Po tej predstavi sem videl, kaj je bilo narobe in kako bi moral uresničiti svoje ideje. Prav komunikacija z različnimi poklici \ V i < 1 Tomaž Krajnc se je kot gledalec z gledališčem srečal v predšolskem obdobju. Za razliko od ostalih malčkov je vso lutkovno predstavo negibno presedel, medtem ko je bilo preostalo občinstvo precej bolj živahno. Da se ga je predstava dotaknila, je bilo jasno, ko je ob prihodu domov obnovil celotno zgodbo. v gledališču, najprej z igralci, potem pa tudi s kostumografi, scenografi in >lučkarji<, je namreč izjemno pomembna,« pravi. In dodaja, da je bil drugi poskus z režijskega vidika že mnogo bolj posrečen. Psiholog, ki ga mika AGRFT Tomaž Krajnc v tem študijskem letu na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končuje dodiplomski študij psihologije. Po uspehu Blazin-ca in po številnih drugih potrditvah na področju ljubiteljskega gledališča ga seveda še vedno mika študij režije. Poigrava se z idejo, da bi se znova prijavil na sprejemne izpite na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ki jih takoj po končani gimnaziji ni opravil. Kako to? »Ne razmišljam, kako moram nekaj narediti, ampak predvsem, kaj želim sporočiti. S tem si avtomatično odgovorim tudi na >kako<. Verjetno pa se nevede največ naučim z obiskovanjem gledaliških predstav - veliko se naučim od tistih, ki so dobre in so mi všeč, še več pa od tistih, ki mi niso.« ki se je uvrstil v tekmovalni del 15. festivala slovenskega filma in osvojil tretje mesto v kategoriji Študijski filmi. Kljub temu da so omenjeno delo ustvarili gimnazijci, jim je k sodelovanju uspelo pritegniti tudi priznane gledališke igralce, in sicer Lučko Počkaj, Branka Završana in Barbaro Vidovič. Tomaž je zaradi spoštovanja do njihovega znanja in izobrazbe čutil malce zadrege. A so mu od začetka dali vedeti, da bo pod filmom naposled podpisan on, in so brez težav sledili njegovim zamislim. Do filma v 60 urah Kot režiser je sodeloval tudi pri gimnazijskem dokumentarcu Odsev preteklosti. Letos je s kolegi na fakulteti posnel kratek film v okviru seminarskega projekta. Poleti pa se je skupaj z ekipo celjskih ustvarjalcev prijavil na filmski maraton kratkih filmov Muvit. S kolegi so morali v 60 urah od prejema navodil napisati zgodbo, posneti dogajanje, film zmontirati in ga dostaviti. Kljub časovni stiski in neprespanosti je nastal Odločilen korak, ki ga ustvarjalci z veseljem pokažejo gledalcem. Njegov naslednji projekt je režija Shakespearjevega Macbetha. Besedilo sta priredila z Nejcem Jezerni-kom, ki je na letošnjem Linhartovem srečanju prejel matička za igralske dosežke. Tomaž napoveduje precej velik projekt, kjer bo zasedba štela 19 igralcev KUD Zarja Trnovlje Celje. TINA STRMČNIK, foto: SHERPA »Na to je najbrž vplivalo ogromno dejavnikov. Lahko pa rečem, da sem takoj začutil, da se s komisijo nisem najbolje ujel in razumel. Nismo bili ravno na isti valovni dolžini.« Imata pa tudi psihologija in gledališče mnogo skupnega, kar je mlademu režiserju zelo koristilo prav pri ustvarjanju predstave, ki je bila na Linhartovem srečanju brez konkurence. Ko se je učil za izpite pri psihologiji osebnosti, je zlahka videl vzporednice, kako iz znanstvenih odkritij črpati v gledališko predstavo. Odkrivanje sedme umetnosti Zakulisje filmskega sveta je spoznal ob ustvarjanju filmskega prvenca Razbiti spomini. Gre za kratek film dijakov I. gimnazije v Celju, Kot otrok sije ogledal številne lutkovne predstave. Se posebej ga je privlačilo zaodrje. »Takrat sem si predstavljal nek magičen svet, nadaljevanje pravljice na odru. Ko sem izvedel, da ni čisto tako, sem spoznal, da je v bistvu še bolj zanimivo.« Pri gledališču občinstvo vidi enako sliko kot režiser, pojasnjuje Tomaž. Pri filmu je povsem drugače. Gledalec vidi povsem nekaj drugega kot podobe, ki jih ima na kraju snemanja pred očmi režiser. Ta mora pretehtati in preračunati, kako bo vse skupaj izpadlo skozi objektiv kamere. Razmišljati mora o tem, kako kadrira-ti. »Iz tega vidika je vse skupaj verjetno malo bolj zahtevno, sploh pa meni, saj me bolj zanima gledališka režija,« pravi. REPORTAŽA 29 Cory s svojim vodnikom, gasilcem Tomažem Dražumeričem, med akcijo. Po reševanju sledi nagrada. Nova ženska med poklicnimi gasilci Cory, štiriletna labradorka, rešuje življenje skupaj s kolegi Celjski poklicni gasilci so drugi v Sloveniji, ki so v svoje vrste pred kratkim sprejeli posebno sodelavko. Štirinožna Cory, razigrana, prijetna in lepa, se v gasilskem domu počuti kot doma. Vsak dan pozdravi svoje kolege, se jim (dobesedno) malo prilizne in pocartlja z njimi, a ko sodeluje pri posredovanjih, pasja lepotica natančno ve, da rešuje ljudi. In to počne profesionalno in uspešno. Za Cory, tako ji je ime, je dolgotrajno usposabljanje za reševanje ponesrečencev. Nanjo ni ponosen samo njen lastnik in vodnik, celjski poklicni gasilec Tomaž Dražumerič, ampak jo spoštuje kar cela gasilska ekipa. Sodelovala je že v nekaterih iskalnih akcijah na našem območju, Celjani pa so jo lahko spoznali 26. septembra, ko so gasilci pripravili prikaz reševalne vaje pri Mestni občini Celje. Psička, kot je Cory, ima predvideno »delovno dobo« deset let. V tem času bo pomagala mnogim. Gre za psičko, ki je izurjena za reševanje izpod ruševin. »Ne išče z nizkim nosom, kot temu rečemo v praksi, torej ne gre po sledi, ampak išče vonj človeka, torej išče z visokim nosom,« nam razloži Dražumerič. Pravzaprav s smrčkom, ga popravimo. Njena pomoč je in bo nepogrešljiva v primerih porušitve stavb, večjih železniških in prometnih nesreč ali nesreč, kjer avtomobil zgrmi v prepad in ponesrečencev ne najdejo takoj. Ko psička zazna vonj človeka, se ustavi in gasilce opozori z glasnim laježem. Možnosti, da ponesrečenca ne bi našla, ni. Je pač profesionalka. Zaradi Cory se je skrajšal tudi čas posredovanja, saj išče hitro, a ker bo ves čas v gasilski enoti, bo tudi na kraj dogodka odšla z gasilci takoj po sprožitvi alarma. Torej, srečno, Cory. SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA, GrupA Cory naj bi v naslednjih mesecih izurili še za iskanje mrtvih oseb, torej bo možnost njenega posredovanja in pomoči v iskalnih akcijah še večja. Ker je trenutno njen vodnik samo Dražumerič, ki je tudi njen lastnik, bodo v poklicni enoti usposobili vsaj še enega ali dva gasilca, ki bosta prav tako lahko delala s Cory. Psička vsak dan pozdravi sodelavce. Takole se je sama postavila pred gasilsko vozilo. 30 REPORTAŽA Skupina plesalcev na glavnem odru v telovadnici Gimnazije Celje - Center. Dijaki so se morali vrstnikom predstaviti dvakrat, saj je bila športna dvorana pretesna, da bi si zaključno prireditev festivala lahko ogledali vsi hkrati. Festival Kosovelovih štirih Drugačen petek za dijake štirih celjskih srednjih šol - Že 8. festival 3-KONS V petek dopoldne je bil v Kosovelovi ulici v Celju že osmi, tradicionalni festival 3-KONS. Rdeča nit kulturno-družabnega dogodka štirih srednjih šol, ki si mestni prostor delijo ob Kosovelovi ulici - Gimnazije Celje - Center, ekonomske šole ter šol za strojništvo, mehatroniko in medije ter za gostinstvo in turizem - so bile ustvarjalne delavnice. Te so pripravili v posameznih šolah, ki so jih obiskovali dijaki sosednjih šol. Dopoldanski del festivala Kosovelovih štirih je zaokrožila skupna prireditev na glavnem odru v telovadnici Gimnazije Celje - Center, zvečer pa je sledila še projekcija kratkih dijaških filmov, saj je sestavni del prireditve že vse od leta 2008 tudi Dififest. »Letos je dogajanje na 45 različnih prizoriščih sooblikovalo 75 mentorjev in skoraj 2.500 dijakov, 250 dijakov je nastopilo na glavnem odru,« je festivalsko dogajanje v številke strnil Vid Burnik, koordinator prireditve iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. 3-KONS je kot skupen projekt leta 2008 povezal srednje šole za gostinstvo in turizem, takratno poslovno-ko-mercialno šolo in Gimnazijo Celje - Center, leta 2012 se je vanj vključila tudi srednja šola Sestavni del prireditve 3-KONS, festival Kosovelovih štirih je tudi Dififest, festival kratkega dijaškega filma. Nanj so za razliko od dopoldanskega kulturno--družabnega dogajanja povabljeni vsi slovenski dijaki, letos so bili organizatorji z odzivom mladih zelo zadovoljni. Na razpis so namreč prejeli 14 kratkih dijaških filmov, njihove projekcije pa so si obiskovalci lahko ogledali v petek zvečer v Mestnem kinu Metropol. za strojništvo, mehatroniko in medije. Ves čas v šolah sledijo istemu cilju; ob predstavitvi dijaške ustvarjalnosti želijo prav na ta način povezati mlade iz štirih šol, ki si delijo ploščad v Kosovelovi ulici, da bi se spoznali in sodelovali tudi v nadaljevanju šolskega leta. Dijaki so se tako v petek spoznavali s pravili fotografiranja, ustanavljali lastna podjetja, poslikavali stara, a vozna kolesa, se merili v športnih turnirjih, klepetali z živalmi, oblikovali nakit iz testenin in sveče iz parafina ... Ob tem so spoznavali tudi robotiko, govorili špansko, švedsko, finsko in kitajsko, se razvajali s koktaj-li in dobršen del dopoldneva preživeli tudi v kuhinji, kjer so bodočim kuharjem pomagali pripravljati prigrizke, nato so jih za skupno mizo tudi pojedli. Vsi so si ogledali tudi prireditev na velikem odru v telovadnici Gimnazije Celje -Center, ki so jo morali dijaki dvakrat ponoviti. Dogajanje je seveda spremljala tudi dijaška VI-televizija in mentor studijskega dela v delavnici Dušan Vešligaj je bil zadovoljen z odzivom mladih, ki so pokukali za kamere, v računalniške zaslone režije in seveda tudi v televizijski studio. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Pogled v studio VI-TV, kjer so bodoči medijski tehniki gostili dijake sosednjih treh šol. Dijaška televizijska ekipa je celotno festivalsko dogajanje seveda posnela tudi za svoj program. Priprava mini pic in mešanje koktajlov - dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem so najprej gostili vrstnike iz programa predšolske vzgoje sosednje Gimnazije Celje - Center. Za čiščenje, popravljanje in predelavo starih koles so poskrbeli dijaki ekonomske šole. Delovišče, na katerem so predstavili mednarodni projekt, v katerem sodelujejo, so si uredili v parku pri srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. REPORTAŽA 31 Skupino nadarjenih učencev iz petega in šestega razreda OŠ Frana Kranjca je pripeljala učiteljica Nevenka Brežnik (desno), ki uči tudi naravoslovje. Pravi, da je ta predmet v de-vetletki bolj prijeten, kot je bil nekoč, in da vsebuje veliko praktičnega nabiranja znanja. Humanoidni robot je malo zaplesal, zna pa tudi pobirati predmete in početi vse, kar delamo mi, če ga tako sprogramirajo strokovnjaki z Inštituta Jožefa Štefana. _ i •--/ Fizika je znana kot težek predmet, zato so Maja, Urška in Ana, študentke matematike in fizike s Pedagoške fakultete v Ljubljani, predstavile verižni eksperiment, s katerim želijo to vedo približati otrokom. Pri tem poskusu povežejo več različnih členov tako, da kroglice potujejo s pomočjo fizikalnih zakonov. Dragica Marinič je s šolarji iz OŠ Dramlje izvedla poskus izločanja DNK iz paradižnika. Zabavno učenje naravoslovja Laboratorij otroške vedoželjnosti v Tednu otroka navduševal mlade Kdo pravi, da je znanost dolgočasna? In kako lahko nekateri trdijo, da današnje generacije otrok ne zanima nič drugega kot računalniške igrice? Ves teden so v Laboratoriju otroške vedoželjnosti v celjskem Citycentru dokazovali ravno nasprotno: organizatorji so šolarjem in naključnim obiskovalcem predstavljali kemijo, fiziko in matematiko kot vede, ki ne zbujajo nujno le nelagodja, vsi, ki so se ob tednu otroka udeležili tega dogajanja v avli nakupovalnega središča, pa so dokazali, da jih vse to zelo zanima. Dopoldne so prihajali otroci iz vrtcev in osnovnošolci, ki so jih učitelji pripeljali na drugačne učne ure, popoldanski obiskovalci so bile družine. Več kot 350 otrok so našteli v času postavitve laboratorija, verjetno pa bi jih bilo še več, če bi bilo na voljo več prostora. Nekateri starši so prihajali celo z beležkami, da bodo lahko z otroki še doma ponovili katerega od poskusov. Organizatorji so si zapomnili tudi fantiča, ki je prišel vsak dan in si zapisoval vse, kar se je dogajalo, saj želi postati kemik. Zabaven laboratorij Zvezda G. Novljan iz podjetja Event plus si je zamislila to dogajanje, k sodelovanju pa povabila strokovnjake z Inštituta Jožefa Štefana, s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, iz Centra eksperimentov Maribor, Miho Zorca iz podjetja Knjigca ... Vse skupaj so postavili kot laboratorij, do katerega so obiskovalce že od vhoda pospremili obrazi najbolj pomembnih znanstvenikov zadnjih stoletij. Vse otroke so opremili z majicami, s priponkami in z zaščitnimi očali, da so se počutili kot v pravem laboratoriju. Na enem koncu so nato lahko sodelovali pri kemijskih poskusih, na drugem opazovali humanoidnega robota, vmes pa spoznali verižni poskus ali skušali narediti ražnjič iz balonov, ne da bi počili. Drugače kot v šoli »Naš namen je otroke navdušiti za tehniško znanost,« je povedala dr. Dragica Marinič iz Centra eksperimentov Maribor, ki ga na leto obišče več kot šest tisoč mladih. Naravoslovje tam spoznavajo malo drugače kot v šolah. »Ni res, da mladih nič ne zanima,« pravi Mariničeva, »obiskovalci se vračajo.« Imajo stalno zbirko eksperimentov s področja naravoslovja in tehnike in tako nadgrajujejo šolsko izobraževanje, predvsem pa mlade z igro in druženjem navajajo na samostojno delo. V Celju so šolarji na dan našega obiska naredili poskus izločanja molekul DNK iz paradižnika. Pozabavali so se lahko z elektriko na osnovi tuljave in plazma žoge Nikole Tesle, s kolesom so lahko sami proizvedli elektriko. Na oddelku kuhinjskih eksperimentov so spoznavali stvari, ki nas obkrožajo, a niti ne vemo, kako delujejo. Kako z vrtenjem jajca prepo- Dr. Pipeta in eden od kuhinjskih poskusov znamo, katero je kuhano in katero surovo? Kako ga spravimo v steklenico, ne da se ga dotaknemo? Vas zanima? Prihodnjič pač ne zamudite Laboratorija otroške vedoželjnosti! TC, foto: GrupA 32 FOTOREPORTAŽA Praznik jabolka je Oktoberfest /* na Kozjanskem Že 16. Praznik kozjanskega jabolka v Podsredo privabil več tisoč ljudi Sedmi naziv carjevič - priznanje lastniku, ki po oceni komisije najlepše skrbi za svoj sadovnjak - je prejel Franc Kostajnšek. Kot zadovoljno opažajo organizatorji, postaja Praznik kozjanskega jabolka ena najbolj odmevnih, najbolj obiskanih in že kar legendarnih okoljskih prireditev v državi. »Ne da bi se ravno hvalili, ampak tudi čez mejo nam daleč ni para,« je bil tik pred začetkom prvih prireditev zadovoljen direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič. In res so že na prvi pohodniški prireditvi zabeležili rekordni obisk. Zadnja deževna nedelja je žal res zdesetkala obiskovalce, a približno 120 ponudnikov je bilo na svojem mestu prav tako kot dan prej, ko je Podsreda pokala po šivih. Tako kot mnogi drugi je prireditev že davno vzela za svojo tudi Milenca Krajnc, ki se še dobro spominja negotovih priprav na prvi tovrsten dogodek. »Sanje danes žal že pokojnega sadjarja Francija Kotarja, da bi ta praznik postal Oktoberfest v Podsredi, so se uresničile. Še posebej zato, ker danes ne praznuje samo Podsreda, ampak celotno kozjansko podeželje.« V 70. letih, tik preden je pokrajino prerešetal potres, je bilo to območje v resnici sinonim za nerazvitost in zaostalost. Danes pa ima vse, kar imajo veliki. S tistim več v ljudeh in Rekordni olupek iz enega jabolka je s 535 centimetri še vedno tisti iz leta 2013, ki je uspel Martinu Magdalencu. »Štrudlmojstrci« sta letos postali Stanka Alegro in Fanika Vajdič, ki sta si zmago priborili že prvo leto ocenjevanja, to je pred šestimi leti. Pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Sožitje - Kozjanski park so dobili Vladimir Pečnik, Umetno kovaštvo, Osnovna šola Lesično, eko šola in Danica Cesar, Pridelki in izdelki z ekološke kmetije Cesar. neokrnjeni naravi. V tem letu, ko so v občini Kozje dokončali tudi obnovo gradu Podsreda, se še bolj odpirajo navzven. Obnovili so tudi kapelice kal-varije na stare Svete gore. »Od tam je čudovit pogled na kozjansko pokrajino, veličasten razgled na urejen trg Podsreda. Vse to so prepoznali tudi v Turistični zvezi Slovenije, kjer so trg razglasili za enega od treh najlepših v državi,« je županja veselo novico delila z obiskovalci. Sejemsko prireditev je sicer odprla ministrica za okolje Irena Majcen. Z roko v roki v zavetju narave Praznik kozjanskega jabolka je tudi osrednji praznik Kozjanskega parka. Ne gre namreč le za uspešen turi-stično-trgovski dogodek. Na Kozjanskem je jabolko več kot sadež. Za vsem tem je tudi dobra parkovna praksa urejanja in nege visokodebelnih travniških sadovnjakov. Skrb zanje je plod sodelovanja z ljudmi, rezultat pa je varovanje vrst in krajine. »Vsi dogodki so bili odlično obiskani tudi zato, ker je Kozjansko vedno bolj prepoznavno, jabolko pa je karizmatičen sadež, sinonim za ohranjeno naravo, urejeno okolje in zdravo hrano,« je Nazaj k sebi je vedno hvaležno potovanje Jesen je čas začetkov in čas za ohranjanje zdravega ravnovesja. Wellness Orhidelia vas vabi v nov dan za selfness z bogatim programom raznovrstnih brezplačnih vsebin. V kolikor še zbirate pogum, da obrnete nov list, je petek, 16. oktober, pravi dan. Uglasite svoje telo, čustva in dušo s pomočjo energij, s ciljem zavestnega pozitivnega kreiranja. Vse to v Termah Olimia, in sicer oktobra v sodelovanju z zdra-vilcem Jožetom Rakom. Še namig za pravočasno načrtovanje novembrske sprostitve: v podporo jesenski energiji bo v novembru naš gost pranoterapevt Tomislav Brumec. Promocijsko besedilo Samo iz domačih starih sort nastane res dober jabolčni sok. J V Kozjanskem parku ga naredijo hektolitre. FOTOREPORTAŽA 33 Stojnice se se šibile od dobrot. dodal Oršanič. Letos so začeli z blagoslovom kapelice, posvečene Frančišku Asi-škemu. Zavetniku narave so pri križevem potu kapelico obnovili prav pod okriljem zavoda Kozjanski park. 120 ponudnikov je za osrednji tržni dogodek svoje stojnice rezerviralo že pred meseci. Zanimanje pa ni pojenjalo vse do zadnjih dni. Kot je še pojasnil Oršanič, so imeli prednost bližnji ponudniki, gledano v koncentričnih krogih. Če bi imeli več prostora, bi se pa lahko razširili tudi v mednarodno okolje. Dober sloves jih je očitno že prehitel. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA nsko jabolko je matičen sadež, ki je postal inonim za neokrnjeno aravo in zdravo hrano. al '0 Stare sorte jabolk so vedno bolj cenjene. Sadike zadnja leta razprodajo, kot bi trenil. Na stojnicah je bilo mogoče dobiti vse, kar si človek domačega in dobrega sploh predstavlja. Pravo brezovo metlo na primer dobite komaj še kje. Če še kje, potem človek zagotovo dobi prava domača neškropljena jabolka prav v Podsre-di. Prav s tem namenom ljudje na Praznik kozjanskega jabolka prihajajo od blizu in daleč. 34 REPORTAŽA Najboljši taborniki v poznavanju zgodovine Celjskih Tekmovanje na Starem gradu je bilo razdeljeno v štiri starostne kategorije. ушжуаM "L.; i Jj*. štručka< in ta ritem postavi na glavo. Zato je pomembno prilagajanje novemu družinskemu članu. Potem gre lažje,« meni. Današnje mame morda nimajo takšne podpore preteklih generacij. Zakaj? »Nekdanje generacije niso toliko dojile zaradi tolikšne reklame za mlečno formulo. Zato nekatere babice v družinah morda nimajo pravih nasvetov, ker same nimajo podobnih izkušenj,« pojasnjuje sogovornica. Zato mladim mamicam polaga na srce tisto, kar je najpomembneje ob prihodu iz porodnišnice domov: »Dojenje ne pozna časa in števila podojev. Novorojen otrok je prvi mesec dojen nepredvideno, ni odmorov med dojenjem, ki bi bili časovno opredeljeni. V povprečju je to osem- do dvanajstkrat na dan in še to neenakomerno. Nekateri mame dojijo enkrat na dan v »skupku«, kar pomeni morda dve ali tri ure neprekinjeno, potem zaspijo. Takrat jih mame lahko pustijo spati dlje. Mame se morajo naučiti prepoznavati zgodnje znake otrokove lakote, kot so stiskanje vekic ali dajanje rokic v usta oziroma nagibanje k materini dojki. Kajti ko otrok že krepko joče, ga je k dojki težje pristaviti,« niza nasvete Skaletova. Imam dovolj mleka? Mamice imajo o dojenju, še posebej, če se z njim srečajo prvič, praviloma veliko vprašanj in skrbi. Največkrat ponavadi »kako brez tehtanja vem, da je otrok sit«. Skaleto-va miri: »Mama mora otroka opazovati, vedeti, da otrok redno odvaja, da je koža napeta in da ni dveh skrajnosti: da bi otrok ves dan prespal ali ves dan prejokal.« Pri večini žensk se tri do štiri dni po porodu pojavi tako imenovani spontani naval mleka, česar ženske ne pričakujejo. Imajo občutek napetih dojk. Tega se ne smejo ustrašiti, saj gre za normalen pojav, kjer pomaga pred dojenjem topel obkladek na dojkah, po dojenju pa hladen. »Možno je, da prsne bradavice postanejo občutljive. V raznih priročnikih piše, da dojenje ne sme boleti, vendar to ni realno. Občutljive bradavice lahko bolijo, a ne sme ta občutek trajati predlogo. Lahko tudi zakrvavijo. Včasih se pojavi tudi zastoj mleka v dojkah, kar ženska čuti kot napetost ali bolečino, morda se pojavi nekoliko višja telesna temperatura. Tudi takrat pomagajo topli obkladki pred dojenjem in hladni po njem,« še razlaga. Naslednje, česar mamice morda ne vedo, je, da otrok pri tretjem tednu, nato pri šestem tednu in v tretjem mesecu doživi spontan poskok v rasti, torej intenzivno raste. »Takrat želijo biti otroci večkrat podojeni, dojka pa posledično ustvari več mleka. Ker mame otroka torej večkrat dojijo, imajo občutek, da jih ne dohajajo oziroma da imajo premalo mleka. In ravno to so obdobja, ko mame največkrat posežejo po steklenički. Posledično manj dojijo in ker manj dojijo, imajo resnično manj mleka,« dodaja Skaletova. Vse v prid dolžini dojenja Poleg skrbi, ki jih mamice doživljajo pri dojenju, so mnogokrat deležne tudi vprašanja: »A še vedno dojiš?« Takšno vprašanje jih lahko tudi prizadene, še posebej, če dojijo otroka dlje, kot je to družbi sprejemlji- 4 Čeprav večina mamic, ko se po porodniškem dopustu vrne na delo, zna uskladiti dojenje s službo, saj otrok takrat ne doji tako pogosto, Zakon RS o delovnih razmerjih opredeljujejo njihove pravice. Doječe matere imajo namreč pravico do ure odmora med delom za dojenje, kar ni enako kot čas za malico. Kako z delodajalcem to uro razporedi v delovni čas, je lahko stvar njunega dogovora. Nekatere izkoristijo to pravico tako, da gredo iz službe uro prej. Poleg tega zakon omogoča, da doječe mame ne delajo v nočnem času ali v stiku z nevarnimi snovmi, ki bi lahko preko mleka škodovale otroku. M THERM AN A tirno OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. vershinin andrey dr. osteopat1je, ortoped, revmatolog TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 www.centerzdravja.net; e-pošta: versinin.andrej®gma1lcom imate težave s hrbtenico? Vas boli križ? se težko gibate? Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah Z vami bodo priznani specialisti medicine informacije: 03 574 2070 | zdravstvo@rimske-terme.si Rezervacije: 03 574 2011 | booking@rimske-terme.si RIMSKE TERME, Toplice 10, 3272 Rimske Toplice 03 574 2000 | info@rimske-terme.si | www.rimske-terme.si rimske "terme MDCCCXLVII 36 ZAKLJUĆEK NAGRADNE AKCIJE \ *** -s. Navdušite паз 3 p©t©pis©ml Z leve: Petra Gregore, Iztok Šeško in Marjana Kovačič v Novem Med bralci, ki so glasovali za potopis, smo izžrebali kupon Tatjane Žurej iz Trnovelj pri Celju, ki je prejela potovalno denarnico podjetja Optimist. Celjsko podjetje Optimist podeljuje nagrade za zmagovalce potopisov že vsa leta, odkar v Novem tedniku objavljamo ta nagradni natečaj. Iztok Šeško, lastnik podjetja Optimist, je takole opisal dejavnost podjetja: »Ukvarjamo se s prodajo usnjene konfekcije in galanterije, to so pasovi, denarnice, poslovne torbe in torbice. Ob tem ponujamo še potovalni program. Imamo zastopstvo za kovčke številnih priznanih blagovnih znamk in potovalne dodatke Go travel, ki jih ponujajo tudi v vseh državah sveta in na vseh letališčih. Ponujamo tudi Osprey potovalne nahrbtnike. K temu smo dodali še dežnike in poslovna darila. Ves ta program, ki ga lahko kupite v naši trgovini Optimist v Planetu Tuš, lahko najdete tudi na naši spletni strani www.optimist.si.« Kovčki dobili lastnice S potopisi so vas navdušile Marjana Kovačič, Petra Gregore in Bernarda Zalokar Tretje leto zapored smo našo poletno akcijo izbora naj potopisa končali tako, da smo najboljšim podelili nagrade. Letos so bile razpisane kar tri - potovalni kovčki različnih velikosti, a tudi enemu od bralcev, ki bo poslal kupon, smo obljubili darilo s pomočjo našega pokrovitelja akcije, podjetja Optimist. V poletnih številkah smo objavljali zapise z različnih koncev sveta, septembra pa ste bralci glasovali za tistega, ki vam je bil najbolj všeč. Največ vaših glasov je zbrala Marjana Kovačič iz Celja z reportažo o Provansi. Drugo mesto je zasedla Petra Gregorc z Ljubečne pri Celju, ki je predstavila potepanje po Irski, tretje mesto pa je osvojila Bernarda Zalokar iz Šentjurja, ki je podoživela pot v oddaljeno turško mesto Prvi dve nagrajenki sta se nam v petek pridružili v uredništvu, kjer jima je lastnik podjetja Optimist Iztok Šeško izročil obljubljena kovčka, medtem ko je bila Bernarda Zalokar zadržana in bo nagrado prevzela kasneje. Iz klepeta z obema nagrajenkama smo hitro razbrali, da so nagrade romale v prave roke, saj obe zelo radi potujeta. Za začetek na Tenerife Velik kovček bo Marjani Kovačič že kmalu prišel zelo prav, saj se odpravlja na obisk k hčeri, ki živi na Tenerifih. »Tja je šla z dvema kovčkom, zdaj pa Marjana Kovačič; »Ko človek sliši za Provanso, ime sproži asociacijo na Vincenta van Gogha, na pejsaže in impresije z njegovih slik... Če je človek po duši vsaj malo romantik, si z lahkoto predstavlja neko posebno pokrajino, kjer se prepletata davna preteklost s polji cvetočih sončnic (po van Goghu) z vmesnimi nežno vijoličnimi vrisi sivkinih polj, ki nežno burijo domišljijo... No, v resnici doživetje Provanse ni ravno takšno.« Petra Gregorc; »Na prepihu zahodnih vetrov Atlantskega ocena ali v zavetju Britanskega otočja, ob pravilu vožnje po levi strani cestišča, z vetrom v laseh, s kančkom irske sreče, z vrčkom Guinnessovega piva doživiš irsko deželo, tudi v planinskih čevljih in na kolesu, po dolgem in počez... Mavrica doživetij raziskovanja zelene irske dežele je zagotovljena, ne boste verjeli, v vsej svoji sončni lepoti.« ima že moža,« se smeji Marjana v veselem pričakovanju skorajšnjega snidenja s hčerko. Svoj potopis je poslala med zadnjimi. Kot pravi, se je odzvala na naše vabilo na Facebo-okovi strani. V Provanso, ki jo je v svojem potopisu opisovala, je doslej potovala že trikrat in če bi lahko izbirala, bi živela kar tam: »Tako je lepa, raznolika in zgodovinsko bogata, da jo je težko opisati z eno besedo. Diši po rožmarinu in sivki, vonjave so čudovite,« pripoveduje s posebnim zanosom in z zasanjanim pogledom. Sebe opiše s tremi besedami: »Berem, pišem in potujem.« Zaljubljena je v Francijo. Zato tudi niti za trenutek ne razmišlja, ko jo povprašamo, kateri kraj se ji je doslej ob vseh potovanjih najbolj vtisnil v spo- min: »Pariz. Vedno samo in zgolj Pariz. Nosim ga v srcu od otroških let. Utrip mesta je nekaj posebnega, je čarobnost, izpolnitev otroških sanj.« Zato verjetno ni naključje, da je svojemu prvemu srečanju s francosko prestolnico namenila celo poglavje v svoji drugi knjigi, saj je prav tisto potovanje prispevalo velik delež k njeni ozdravitvi po bolezni, ki jo je doletela. Ni klasična popotnica, s svojih potovanj ne nosi najbolj prodajanih spominkov, temveč prinese kamenčke, rožice, pesek ... in v srcu lep spomin. Veliko potuje, enkrat letno kam dlje, večkrat pa zgolj za nekaj dni. Ponavadi potuje z avtomobi- lom, s pomočjo interneta si izdela natančen načrt potovanja. Zanimajo jo ljudje v krajih, kamor potuje, narava, mesta, arhitektura, zgodovina, stare cerkve. Z nahrbtnikom po svetu Petra Gregorc še ne ve točno, kam se bo podala z novim kovčkom, saj ima veliko želja. Če bo šla kam po Evropi, bo srednj e velik kovček kot naročen za takšno pot, sicer pa si najpogosteje oprta nahrbtnik in dežele odkriva peš ali na kolesu, podobno kot je bilo to na Irskem. Tam se je potepala s prijateljico Manco Čujež, ki je k potopisu prispevala veliko odličnih fotografij. Petra pravi, da je naš razpis zasledila že prejšnja leta, a nikoli ni našla časa, da bi pripravila reportažo s kakšnega potovanja. »Irska je tako slikovita, da se mi je zdelo prav, da jo predstavim v letošnji akciji.« Službeno ji sicer ni treba veliko potovati, čeprav dela pri projektih pridobivanja evropskih sredstev za področje po- deželja in turizma v regiji. So pa zato pogostejša potovanja v lastni režiji, ko si kupi letalsko vozovnico in zemljevid ter začrta pot. Najraje si ogleduje naravne znamenitosti, po možnosti peš ali s kolesom. Tako je bilo tudi na Irskem, kjer pravi, da so jo presenetili sončno vreme, prijaznost domačinov in razvitost turizma. Tudi sicer je hoja ena njenih najljubših rekreacij, saj je tudi planinska vodnica. Ob koncih tedna prostovoljno vodi mlade planince po okoliških hribih ali se v družbi kolegov odpravi v naravo. Posebej sta je ostala v spominu popotniški treking v severnem delu Indije in obisk Peruja. Želi spoznati tudi Novo Zelandijo in Avstralijo, v Evropi pa Islandijo in Portugalsko. S pisanjem se ni posebej mučila, saj je podobne zapise že pripravljala, pri čemer ji je v pomoč to, da po vsakem potovanju pripravi album s fotografijami in z zapisi ter drobnimi spominki in zemljevidom opravljene poti. MRL, TC, foto: GrupA Bernarda Zalokar; »Ko turška družina sprejme medse goste, jim želi izpolniti vse želje in potrebe, in to naredi zato, ker ji je v čast in ponos, da je bila izbrana za gostitelja. To je pomenilo, da so nas člani družine gostili v svoji hiši, nam posodili avto, nas spremljali na vseh ogledih, nas učili turščino, nam razkrivali recepte tipičnih lokalnih jedi... predvsem pa dokazali, da so kljub drugi veri, navadam in življenju na drugi celini ljudje s srcem, prijaznostjo, z dobroto in ljubečim odnosom.. « PODLISTKA 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE amra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Herman Potočnik Noordung (1892-1929) Študij in čas pisanja knjige Problem vožnje po vesolju Herman Potočnik se je v zimskem semestru leta 1918/19 vpisal (vpisna št. 686/1918) na strojništvo na tehniško visoko šolo na Dunaju. Prvi del študija strojništva je končal 20. julija 1921 s t. i. prvim državnim izpitom (1. Staatsprüfung, protokolna št. 1123/1921). V študijskih letih 1920/21 in 1921/22 je študiral elektrotehniko. Pri tem velja opomniti, da sta bila prva dela strojništva in elektrotehnike skupna. Potočnik je 5. marca 1925 opravil t. i. drugi državni izpit (II. Staatsprüfung) iz elektrotehnike (protokolna št. 781) in takrat dobil pravico do naziva »inženir«. Že v času študija je Herman Potočnik sodeloval v univerzitetnem društvu za letalsko tehniko, ki je imelo tudi svoj raketni odsek. Zagotovo je že poznal vso dotedanjo literaturo, ki mu je bila zanesljiva opora pri razmišljanju in pisanju knjige Das Problem der Befahrung des Weltraums (Problem vožnje po vesolju). Leta 1927 se je včlanil v Društvo za potovanje po vesolju - Verein für Raumschiffahrt (VfR), ki je bilo ustanovljeno 5. julija tega leta v Breslauu (zdaj Wroclaw na Poljskem) v skupini, ki sta jo vodila Johannes Winkler in Max Valier. Društvu so se priključili številni pomembni teoretiki potovanja po vesolju tistega časa (Hermann Oberth, Guido von Pirquet, Wernher von Braun ...). Vseh članov je bilo približno 500. Izdajali so mesečno glasilo Die Rakete, ki je nesporen dokaz, da je Potočnikova knjiga izšla že oktobra 1928 in ne šele leta 1929, kot je natisnjeno na notranji naslovnici knjige. V oktobrski številki revije leta 1928 sta namreč že bila objavljena opis in krajša ocena knjige. Januarja 1929 je bilo v reviji na treh straneh objavljeno še eno od poglavij (Bivalno kolo). Velik molčeči neznanec Po zapisu prof. dr. Herberta J. Pichlerja, ki si je s prijatelji v avstrijskih uradih in na mednarodnih kongresih 25 let prizadeval za prepoznavnost in pomen Hermana Potočnika - »velikega molčečega neznanca« - je bil Potočnik tedaj, ko je pisal to knjigo, na zdravljenju tuberkuloze v bol- Ščitni ovitek z ilustrirano naslovnico prve izdaje Potočnikove knjige Das Problem der Befahrung des Weltraums der Raketen-motor. Ohranil se je v zelo redkih primerih. Vir: Tehnična univerza v Dresdnu, Univerzitetna knjižnica. nišnici Hochzirl na Tirolskem. V zvezi z izdajo Potočnikove knjige je morda pomemben podatek, vpisan v osnovni vojaški evidenci. 13. marca 1928 mu je bilo namreč odobreno potovanje v tujino. To dovoljenje je potreboval kot častnik v pokoju. Z gotovostjo lahko zapišemo, da je tedaj odpoto- val v Berlin, da je založbi oddal rokopis za izdajo knjige. Hermana Potočnika pa niso zanimala samo vprašanja, povezana z osvajanjem vesolja. V dveh poljudnoznanstvenih člankih je razmišljal o koristnosti raziskav o izkoriščanju razlik v temperaturi morja na različnih globinah (Pridobivanje energije iz toplote morja. Umetno hlajenje tropov) in o zamisli nemškega inž. Börner-ja o ladji posebne vrste s pogonom na premcu (Novi tip ladje. Ladja na škrge po inženirju Boernerju). Prispevka sta izšla v reviji Der getreue Eckart, ki je sicer bila bolj naklonjena literaturi in likovni umetnosti. Izhajala je na Dunaju, v Berlinu in Leipzigu. Psevdonim Noordung Članka in prav tako tudi knjigo Problem vožnje po vesolju je Potočnik objavil pod psevdonimom Hermann Noordung. Doslej je bilo zapisanih že nekaj razlag psevdonima Noordung. Prvo domnevo, da zato, ker je bil naklonjen nemštvu (morda je prav zaradi tega prestopil v evangeličansko skupnost), je v pismu dr. Avgustu Mundi zapisala Hermanova svakinja Ilse Potočnik Jasper. Morda je imel Potočnik pomisleke zaradi svojega vojaškega statusa kapetana (stotnika) v pokoju, ki je knjigo izdal v Nemčiji. Zgodovinar astronavtike Willy Ley je o tem leta 1963 menil: »Mogoče je mislil, da bi njegovo češko ime v Berlinu in na Dunaju zbudilo pomisleke, in je hotel poudariti, da ni pisal kot avstrijski častnik (v pokoju), ampak kot privatna oseba.« Premetanka psevdonima Noordung je nemška beseda Ordnung - red, s katerim je imel morda v mislih vesolje in univerzalni red, ki v njem vlada. 27. avgusta 1929 ob 14. uri je Herman Potočnik umrl v bolnišnici (Wilheminenspital, dunajsko 16. okrožje) zaradi kronične tuberkuloze. Tri dni zatem je bil pokopan na evangeličanskem pokopališču, ki je del centralnega dunajskega pokopališča Simmering. 16. septembra je bil v prisotnosti brata Adolfa Potočnika pri notarju narejen zapisnik - smrtovnica z navedbo pokojnikovega premoženja. Celotna vrednost premoženja je znašala 347,75 šilinga. Stroški pogreba so bili 439 šilingov. Predstojnik katedre za astronavtsko tehniko tehniške univerze v Münchnu, višji prof. dr. Harry O. Ruppe, je leta 1976 zapisal: »Življenje Hermanna Potočnika je podobno zvezdnemu utrinku, zažarelo je le kratek čas v svetlem blišču.« PRIMOŽ PREMZL Nadaljevanje prihodnjič ALBUM S CELJSKEGA Celjan Jože Zupanc kot vojak na vojaški vaji starojugoslovanski Jože Zupanc (tretji z leve v predzadnji vrsti) je bil nekaj tednov pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo vpoklican na vojaško vajo, ki je trajala od 12. marca do 13. aprila 1941. Ob razpadu kraljeve voj- ske so se vojaki napotili proti domu. Skupaj z drugimi vojaki je Jožeta v Zidanem Mostu zajela nemška vojska in vse odpeljala na lokacijo sedanje vojašnice na Mariborski cesti. Jožetu so sorodniki uspeli pretihotapiti civilno obleko, ki mu je ob slabem varovanju in veliki množici ujetnikov v vojaških in civilnih oblačilih omogočila pobeg. Kot mizar se je nato 22. aprila 1941 zaposlil pri obrtniku Antonu Speglitschu in s tem je bil od 30. julija 1941 vpisan v »re- gistru« vojnih obveznikov. V nemško vojsko je bil prisilno mobiliziran od 23. junija 1943 do 24. decembra 1944. Na ruski fronti je bil težko ranjen in nato pred božičem leta 1944 odpuščen. Prispeval: Roman Zupanc (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik. kulturnozgodovinska RAZSTAVA 38 MLADI ZA MLADE Učenci vozili avto V OŠ Primoža Trubarja Laško smo imeli učenci četrtih in petih razredov tehniški dan na temo prometa. Obiskali so nas iz podjetja Jumicar iz Lukovice. Tudi učenci četrtega in petega razreda PŠ Vrh nad Laškim smo se udeležili tega dneva. V lepem petkovem jutru, ko je bila v dolini še megla, smo se z avtobusom odpravili v Laško. V šolski telovadnici smo imeli uro predavanja o prometni varnosti. Mentor nam je povedal, kako se moramo obnašati kot udeleženci v prometu. Najpomembnejša stvar je, da ostanemo živi. Pogosto nam odrasli rečejo, da moramo hitro in pazljivo iti čez cesto. Mentor pa nas je podučil, da moramo mirno hoditi in opazovati promet, saj bomo le tako ostali živi. Po predavanju je sledil najboljši del tehniškega dneva. Učen- ci ponavadi spoznavamo cestnoprometna pravila le kot pešci ali kolesarji. V tem dopoldnevu pa smo spoznali, kako nas vidijo vozniki, kako težko je pravočasno vozilo ustaviti, kako pomemben je varnostni pas, predvsem pa, da se vozniki kljub previdnosti včasih ne morejo pravočasno odzvati, če se otroci neprevidno in nepričakovano vključimo v promet. Na igrišču nas je pričakal postavljen poligon v obliki prave ceste in križišč. Vsak učenec je prevzel vlogo voznika in dogajanje v prometu doživljal z voznikovimi očmi. Imeli smo kar nekaj težav ... Ta dan nam bo ostal v lepem spominu. Zahvaljujemo se Občini Laško, da nam je omogočila to prijetno izkušnjo. Učenci PŠ Vrh in učiteljica Jasna Lapornik ^m ■ I ■ v v ■ Gibanje na vec načinov Na POŠ Tabor smo 23. septembra izvedli športni dan za učence 1. tri-letja. Za organizacijo je poskrbela Stanka Tom-inšek Kužnik ob spremljevalnih učiteljicah Martini Puntar in Darji Savinek. Delavnico teka je pripravila Tekaška šola Živko pod mentorstvom Anice Živko, osnove košarke je predstavil Primož Kobale iz Košarkarske šole Ris, judo so vadili z predstavnikom iz Judo kluba Shido ter ples z Miro Les. Vtisi učencev Pri teku mi je bilo najbolj všeč preskakovanje ovir ter hoja po piramidah. David Lukman, 3. b Pri košarki mi je bilo najbolj zanimiva igrica Zajci in lovca. Tim Drnolšek, 3. b Všeč mi je bila košarkarska tekma, ker smo zmagali. Zala Lukman, Gaja Miklavžič, Pia Eva Gojz-dnikar, Mark Marn, Lan Turnšek, Taja Vecej, 3. b Pri judu je bila nadvse zanimiva borba v dvojici na modri blazini. Janina Kvas, 3. b Na plesni uri je bilo zanimivo učenje hip -hopa. Mark Marn, 3. b Iz reciklirane odpadne embalaže Tetra Pak izdelujejo papirne robčke, brisače, lepenko Pomembno je, da odpadno embalažo Tetra Pak stisnemo, saj tako zavzame v kuhinji in zabojniku na ekološkem otoku bistveno manj prostora. S tem zmanjšamo število odvozov in tako prispevamo k manjši obremenitvi okolja. Prav tako je pomembno, da v zabojnike odlagamo popolnoma izpraznjeno embalažo, saj umazana ali neizpraznjena otežuje nadaljnjo reciklažo. RAD IMAM ZELENO. ODLOŽIM V RUMENO Odpadno embalažo Tetra Pak® odloži v rumeni zabojnik ali rumeno vrečo. 4 koraki pravilnega ravnanja z odpadno embalažo Tetra Pak: • Stisnjena odpadna embalaža Tetra Pak zavzame do 20-krat manj prostora kot embalaža, ki je ne zložimo! 1 S pravilnim ločevanjem omogočimo reciklažo odpadne embalaže Tetra Pak. Iz nje nastanejo novi izdelki iz papirja, kartona in plastike, kot so kartonska embalaža za jajca, papirnate vrečke, papirnate brisače, toaletni papir, fascikli, lepenka in drugi. 1 S pravilnim ločevanjem skrbimo za gozdove in ohranjamo naravo. 1 V slovenskih vrtcih in šolah že devet let poteka projekt Eko-paket o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo Tetra Pak. Več: www.eko-paket.si,www.ekosola.si. Izpraznjena embalaža Tetra Pak (imenujemo jo tudi kartonska embalaža za mleko in sokove ali sestavljena embalaža) spada v rumeni zabojnik ali rumeno vrečo za odpadno embalažo. S tem omogočimo njeno recikliranje in izdelavo novih izdelkov. Priporočljivo je, da prazno embalažo Tetra Pak izperemo z vodo in stisnemo. Če ima pokrovček, jo tudi zapremo. Najprej jo ločeno zbiramo v vrečah ali zabojnikih za odpadno embalažo doma, zatem jo odnesemo v zabojnik za odpadno embalažo (ali odpadno plastiko) pred hišo ali na najbližji ekološki otok. Komunalna podjetja zbrano odpadno embalažo prepeljejo do sortirnic, kjer na sortirnih linijah ločijo posamezne vrste odpadne embalaže, na primer pločevinke, različne vrste plastik (PET-plastenke, folije, jogurtovi lončki ...) in tudi odpadno embalažo Tetra Pak. Zbrano in sortirano odpadno embalažo nato prepeljejo v recikliranje. V Sloveniji recikliramo tretjino odpadne embalaže Tetra Pak Na svetu vsako leto reciklirajo več kot 650 tisoč ton odpadne embalaže Tetra Pak. Najbolj uspešni so v Belgiji in Luksemburgu, kjer reciklirajo kar 80 odstotkov odpadne embalaže Tetra Pak. V Sloveniji znaša delež recikliranja 30 do 35 odstotkov, z doslednim ločevanjem in zbiranjem odpadne embalaže »od vrat do vrat«, s tem pa tudi odpadne embalaže Tetra Pak, pa smo pri tem vse bolj uspešni. Najbolj pogost način recikliranja odpadne embalaže Tetra Pakje v papirnicah, kjer v postopku predelave pridobijo reciklirani papir ali karton. Preostanek pri recikliranju (polietilen in aluminij) prav tako lahko ponovno uporabimo. Promocijsko besedilo BRALCI POROČEVALCI 39 Srečanje potomcev Justine in Jakoba Hladnika V soboto, 5. septembra, se je v Konjeniškem domu na Proseni-škem zbralo 88 potomcev družine Hladnik. Začetnika velike družine sta Justina in Jakob Hladnik, ki sta se vzela daljnega leta 1933. Rodilo se jima je deset otrok. Štirje fantje in štiri dekleta so Hladnikovo ime, voljo do dela in veselje do petja širili naprej. Njuni otroci Marica, Tončka, Silvo, Janez, Zinka, Jaka, Franci in Ivica so s svojimi življenjskimi sopotniki in sopotnicami Hladnikovo sorodstvo povečali kar za 23 vnukov. Vnuki ravno tako niso bili od muh, saj imajo že 46 pravnukov in celo tri prapravnuke. Tako je skupaj s partnerji v rodovnik družine Hla-dnik zaenkrat vpisanih 112 imen. Kljub slabemu vremenu je bilo dobre volje med vsemi navzočimi sorodniki na pretek. Srečanje je bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju, odkrivanju, kje smo pristali in kaj smo postali, pa tudi obujanju spominov. Očka in mama, kot so ju klicali njuni otroci in vnuki, bi bila zelo ponosna na svoj rod. Do tega srečanja pa ne bi prišlo brez požrtvovalnosti vnukinj Simone in Maje, ki sta morali pokazati vse svoje organizacijske sposobno- sti, da smo se potomci Hladnik znova povezali in ponovno odkrivali. Ob koncu naj zapišem lepe misli iz vabila na to doživeto srečanje: »Vsaka družina ima edinstveno zgodovino, ki jo sestavljajo posebni dogodki, drobni spomini in zanimive zgodbe.« SZ Škrjanček poje v Cankarjevem domu To je naslov, ki si ga za zapis o članicah Ženskega pevskega zbora Rimljanke, ki deluje pod okriljem KD Anton Aškerc Rimske Toplice, zlahka privoščimo. Povsem legitimno, saj se jim je izpolnila želja, da bi zopet pele v slovenski prestolnici. Nastopile so namreč na 40. srečanju upokojenskih zborov, ki je bilo v sredo, 30. septembra. Vznemirjene in z močno tremo so junija nastopile na regijskem tekmovanju upokojenskih pevskih zborov v Celju. Njihov trud je bil poplačan, saj so bile izbrane za nastop v Cankarjevem domu. Pevke, ki delujejo malo več kot desetletje, so vajene nastopov v kraju in izven njega. Vedno so pripravljene nastopiti in za vsak nastop se z zborovodkinjo Polono Tanšek Aškerc skrbno pripravijo. Pred Prešernovim spomenikom so skupaj z MPZ KD Anton Aškerc Rimske Toplice prepevale pred devetimi leti. Toda v Cankarjevem domu? To pa bo velik zalogaj! Tako pevke kot tudi vodja zbora so se spraševale, ali jim bo uspelo. »Seveda nam bo!« je rekla Polona, »a delale bomo več, kot smo vajene.« »Bomo,« so se strinjale vse in ob koncu poletja se je začelo. Vaje so se kar vrstile, vmes so že skoraj »scagale«, malo je ponagajalo zdravje, trema jih je dajala ... 30. septembra so bile pripravljene. A na avtobusu na poti v Ljubljano so bile redkobesedne. Prireditev je z uvodnim govorom pozdravil predsednik ZDUS Anton Donko. In začelo se je zares. Prvi zbor, drugi zbor ... Na vrsti so bile. Prihod, postavitev, uglasitev ... Pesem Pojdem na ravno polje je izzvenela in po aplavzu poslušalcev je sledila pesem Škrjanček poje, ki še nikoli ni zvenela tako ubrano in suvereno. Nasmejan obraz zboro-vodkinje in kimanje. Odlično so se odrezale. Prireditev je pozdravila ministrica za kulturo in pohvalila vse, ki vztrajajo in gojijo lepo slovensko pesem. Srečanje sta zaključila zbora iz Trsta, ki sta dvorano spravila na noge. Aplavzu ni hotelo biti konca in del tega dogajanja so bile tudi naše pevke. Ko smo jih povprašali, kako je bilo, je ena od pevk rekla: »Po vaji nisem imela več treme. Vedela sem, da znamo in zmoremo.« In to so tudi dokazale. Pot domov je bila sproščena in seveda spremljana s pesmijo. Veselo. Glasno. Tako, kot mora biti, če je avtobus poln pevk ŽPZ Rimljanke. Želja se jim je uresničila, odlično so zastopale PZDU Celje na srečanju in na to so lahko ponosne. MS Po poti zbledelih markacij Planinska sekcija Društva upokojencev Šentjur je imela v sredo, 23. septembra, pohod po poti zbledelih markacij na vrh Resevne. Po tej poti so hodili prvi ljubitelji narave iz Šentjurja in okolice. To so bili leta 1951 ustanovni člani društva: Franc Gradišnik kot prvi markacist, Jože Gaberšek in družine Dobrotinšek, Šešerko, Voga, Oset, Klima iz Hru-ševca in še nekateri takratni člani. Pohodniki so se tokrat zbrali pred osnovno šolo v Hruševcu ob osmi uri in odšli v vasico Podgorje mimo kmetije s starim priimkom Gregorc in kmetije Laščak ter dalje po gozdni poti. Zaradi podrtega drevja so pot malo spremenili in v loku prišli pod skalami mimo kmetije Ploštanj in dalje mimo spomenika na vrh Resevne. Namen pohoda je bil dosežen, kajti cilj je bil, da dosežejo vrh ob 11. uri in proslavijo 20-le-tnico položitve temeljnega kamna za razgledni stolp. Vodja pohoda je predstavil takratno dogajanje in vsem donatorjem, zapisanim na ploščah, so se zahvalili za prispevek, da je zrasel tako čudoviti objekt. Za to je zaslužen predvsem takratni dolgoletni predsednik društva Ivan Straže. Brez dobrega, korektnega in poštenega sodelovanja takrat vodilnih služb v občini Šentjur, v tovarni Alpos in mnogih služb v Celju in v Ljubljani ne bi bilo nič. Potem so se pohodniki še ustavili pri koči na pijači in nadaljevali pot v dolino do vinske kleti na zaključek pohoda. V kleti sta jih pričakala Jurij Malovrh, predsednik društva in takratni župan, in Franc Salobir, takratni župan Občine Dobje. Na mizah so bili razstavljeni načrti in vsa dokumentacija objekta in slike, ki so nastajale ob gradnji. Po ogledu načrtov so prisedli k polnim mizam in se okrepčali s hrano - prispevek občine ob praznovanju občinskega praznika Občine Šentjur - in pijačo, ki sta jo prispevala Malovrh in Straže. Za prijeten zaključek pohoda so še v kleti zapeli ob spremljavi harmonik Francija in Ivana. Srečanje in druženje sta bila tako prijetna, da so se dogovorili, da bo zaključek pohoda naslednje leto pri Salobirju v Dobju. SI 40 BRALCI POROČEVALCI Zmagala celjska dijakinja Mojca Slemenšek, dijakinja Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je zmagala na 9. Mednarodnem tekmovanju učencev kmetijskih in vrtnarskih šol v Varaždinu. Tekmovanje, ki je bilo 25. septembra v mestnem muzeju v Varaždinu, so naslovili Cafe de Paris. 13 tekmovalcev je moralo upoštevati tudi nekatera pravila glede oblike, stila in velikosti. Za izdelavo namizne dekoracije so imeli na razpolago rezano cvetje, okroglo mizo s premerom 60 cm, okrasno posodo s premerom 22 cm in debelejšo aluminijasto žico. Tekmovanje je trajalo 90 minut. Aranžmaji so nastajali pod budnim očesom strokovne komisije z Nizozemske, s Hrvaške in iz Slovenije. Prvo mesto je dosegla debitantka v cvetličarskih tekmovanjih Mojca Slemenšek, njena mentorica pa je bila Ana Sotošek. Mojca je dijakinja drugega letnika programa cvetličar in se je šele v šolskem letu 2015/16 začela spoznavati z oblikovanjem v cvetličarstvu. Želimo ji še veliko uspeha in prijetnih trenutkov s cvetjem. AS Zmagovalni aranžma Mojce Slemenšek Nagradni izlet v Kvarner 17. september je bil za učence 2.c razreda I. osnovne šole Žalec prav poseben dan. Učiteljici Andreja Čuk in Cvetka Pušnik sva jih odpeljali na hrvaško obalo. Da so otroci neusahljiv vrelec energije, ustvarjalnosti, idej in razigranosti, je potrdilo tudi tokratno delo otrok. Proti koncu šolskega leta, ko se v učilnice naseli že vonj po poletju, smo se z učenci takratnega 1.c-razreda odločili sodelovati na likovnem natečaju, ki ga je razpisal Zavod Zaupanje. Tema natečaja je bila Mala barka, čoln na morju. Ravno prav mikaven naslov za konec šolskega leta, ko smo bili vsi z eno nogo že na morju. Otrokom sem temo podrobneje predstavila, se z njimi veliko pogovarjala, kako bodo preživeli svoje prve najdaljše počitnice, jih spodbujala k ustvarjanju. Nastali so čudoviti raznoliki izdelki na to temo. Na Bledu je nastala bogata razstava učencev iz vse Slovenije. Komisija je izdelke ocenila in določila prvo oziroma glavno nagrado učencu 1.c-razreda. To ni bila nagrada samo zanj, ampak je nudila enodnevni izlet na hrvaško morje celemu razredu. Veselje in navdušenje sta bila nepopisna. Bon za glavno nagrado nam je v šolo in v razred prinesel sam predstavnik hrvaške agencije. Čestital je nagrajencu in nas vse skupaj prijazno povabil na izlet. Ob njegovem odhodu je vsak učenec prejel še veliko riževo čokolado. Poslovili smo se z dogovorom, da bomo nagrado izkoristili, ko se bomo septembra vrnili v šolske klopi. Celo poletje je učence spremljala misel na jesenski izlet. Zamisel smo uresničili. Avtobus nas je zjutraj odpeljal izpred postajališča I. osnovne šole Žalec. Ob prihodu na cilj nas je pričakala hrvaška vodička. Povedala nam je nekaj osnovnih podatkov o Opatiji, nas popeljala do morja in otro- škega igrišča. Najbolj zanimivo je bilo seveda morje. Čofotali smo v njem in drobni kamenčki so nas prijetno žgečkali po podplatih. Po želji smo lahko izkoristili tudi otroško igrišče v neposredni bližini. Ko smo se naužili morja in igre, so nas v bližnjem lokalu pogostili z bogatim kosilom. Tudi za potešitev žeje je bilo poskrbljeno. Čakala sta nas še poučen sprehod ob obali in seveda sladoled, saj se nismo mogli vrniti z morja brez poletne pregrehe. Prijetno utrujeni smo se v popoldanskih urah odpravili na avtobus, ki nas je čakal v senci primerno ohlajen. Vožnja se je začela in marsikoga zazibala v spanec. Ob prihodu v Žalec so nas pričakali starši, bratci, sestrice in otroci kar niso mogli nehati pripovedovati, kaj vse so doživeli na tem enodnevnem izletu. Skupna misel vseh je bila: »Še bi šli.« CVETKA PUŠNIK, I. osnovna šola Žalec V šesto desetletje z optimizmom V Ekomuzeju hmeljarstva in pivo-varstva Slovenije v Žalcu je bilo tudi letos ob občinskem prazniku srečanje abrahamovcev. Udeležilo se ga je več kot 80 tistih, ki so ali bodo v tem letu dopolnili petdeset let, vseh pa je v občini 342. Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki jim je iz lastnih izkušenj dal nekaj nasvetov za lepo in prijetno hojo proti novim jubilejem. Pobudnik teh srečanj je bil prejšnji župan Lojze Posedel. Za kulturni program je poskrbela Glasbena šola Rista Savina Žalec. Ravnatelj glasbene šole mag. Gora-zd Kozmus je bil letos na sprejemu v dvojni vlogi, kot organizator kulturnega programa in kot povabljenec. Šola se je predstavila z dvema odličnima zasedbama tolkalcev, ki sta zaigrali vsaka po dve skladbi in navdušili poslušalce. Prva skupina deluje pod mentorskim vodstvom Antona Alatiča, druga pa pod vodstvom Dejana Tamšeta. Med družabnim srečanjem je na klavirsko harmoniko igral Gojko Jevšenak. TT Srednješolci o pomenu ohranjanja vrednot Na Starem gradu v Celju je bila konec septembra prireditev z naslovom Ni izgovora, tudi ti zmoreš. Gre za že tradicionalni dogodek Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC. Njen namen je več kot 700 dijakov spodbuditi k iskanju novih priložnosti na njihovi poklicni poti. Svet podjetništva ni enostaven, spreminjajo se tudi okoliščine in vrednote, ki mlade vodijo do uspeha. Letos sta s svojimi izkušnjami dijake tako skušala motivirati povabljena gosta, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Elido Bandelj in direktor podjetja Mik Celje Franci Pliber-šek. Prireditev je bila sicer v znamenju vpisa v zlato knjigo, kamor so vpisali 17 najboljših dijakov šole - zlatih maturantov in odličnih ves čas šolanja ter na zaključnem izpitu. Posebno pozornost so zbrani namenili kodeksu sožitja, ki opozarja na pomen ohranjanja vrednot, kot so strpnost, poštenost, prevzemanje odgovornosti, upoštevanje bontona, pozdravljanje ... »Želimo postati šola odličnosti, ki jo ženejo ambicioznost, inovativnost, ustvarjalnost in etičnost. Etika je ključna zgodba za dobro delo in življenje,« je ob tem povedal ravnatelj Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Ludvik Aškerc. K spoštovanju kodeksa sožitja je zavezana vsa šola, v njenem imenu pa so ga tokrat podpisali dijaki prvih letnikov. MZP (\a vašo popolno (L \jobvešcenost OPONEDELJKOVO OpOrfnO DOPOLDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 -radio cclje — 95.1 I 95,9 1100.3 I 90.6 MHz www.radtocelje.com BRALCI POROČEVALCI 41 Povsod s fotoaparatom Zmagovalka Julija Luc z zlato piko in s priznanjem Fotografski krožek imamo na naši OŠ Polzela že vrsto let. Obiskujejo ga učenci od šestega razreda dalje. Učimo se osnov fotografiranja. Z veseljem fotografiramo šolske prireditve. Sproti na spletni strani objavljamo fotografije dogodkov na naši šoli. Mesečno objavljamo naše fotografije, ki so tematsko obarvane. Vsako leto pripravimo razstavo naših fotografij na našem panoju na stopnišču šole. Radi se udeležujemo fotografskih natečajev. Leto za letom smo uspešni na Pikinem fotografskem natečaju. Letos je zlato piko za najboljšo fotografijo prejela Julija Luc. Na natečaju Bistvo je očem skrito, srcu odkrito pa je bila najboljša uvrstitev na skupno tretje mesto med šolami. Najpomembnejše od vsega je to, da smo radi v družbi fotoaparata in da uživamo v naravi. Če nam pri tem uspe še dobra »fotka«, ni s tem nič narobe. Povabljeni na ogled naših mojstrovin na naši spletni strani: http://fotografiospol-zela.weebly.com/ DANICA GOBEC, mentorica krožka Zmagovalna fotografija letošnjega Pikinega fotografskega natečaja Tetka jesen v vrtcu V Vrtcu Šmarje pri Jelšah nas je na prvi jesenski dan obiskala tetka Jesen. Prišla je odeta v pisana oblačila, s polno košaro jesenskih plodov, sadjem in poljskimi pridelki. Ob glasbeni spremljavi je otrokom povedala svojo pravljico o jeseni, otroci pa so jo presenetili s svojim znanjem in petjem pesmi. S seboj je tetka Jesen prinesla še pisma z nalogami za vse otroke (se naučijo pesmico, naberejo jesenske liste ...). Prinesla je ježka, ki je imel na bodicah sadje, s katerim smo se posladkali. Dejavnosti so potekale tudi na igrišču. Otroci so s strokovnimi delavkami naredili tetko Jesen, jo okrasili z gozdnimi plodovi, s poljskimi pridelki in sadjem. Zapeli in zaplesali smo ob njej. Nekaj otrok se je igralo in zabavalo ob štafetnih igrah (prevažanje buč v samo-kolnicah, prenašanje krompirja ...). Posebno doživetje za otroke sta predstavljala ličkanje koruze in luščenje. Presenetljivo vztrajni in spretni so bili pri delu. Najmlajši so tetko Jesen občudovali ali razvijali spretnosti na najrazličnejših igralih. Otroci in odrasli smo uživali ob praznovanju. Za uspešen dogodek so zaslužni vsi zaposleni. MARTA KOTNIK PIANETTUS PLANET NORI DO POLNOČI POPUSTI IN NAKUPOVANJE DO POLNOČI, NEPOZABNA ZABAVA ZA VSE GENERACIJE! füfSMHBI17l00 Stilsko svetovanje in stilska preobrazba Etiketa Magazin z modnimi in lepotnimi strokovnjaki mitja rami ftineeu etiketa 10.00 - 13.00: Astrologinji GORDANA IN DOLORES Brezplačna ličenja v Tuš drogeriji v sodelovanju z dekorativno kozmetiko Revlon Pred premiera filma HOTEL TRANSILVANIJA 2 v Cineplexxu стшх/ NAJ SVET KINA. Blogerska delavnica z Majo Bulc Raspopović 18.00: RIBIČ PEPE ČUKI, nagradne igre in animacije ter zabava z DJ Kukyjem do polnoči encmon1 ф SLIM Д0/јј8*и>№» Lcüшкаиа #pharmaFruif h мЛде. v/t мЛде. wt trust- MD? Ф QPTimisr , li'.'M'.'A'J Disco Fest pre-party: RADA MANOJLOVIĆ na Disco Planetu Disco Fest party: NINA PUSLAR na Disco Planetu SOB I 17. 10. RNTENH B Eigriliš lil, Cisll v Tnivli 10). 3000 Clll w.planet-tus.si planet.celje 42 VRTNARIMO pnM^ik fnl^e-Vrtn^rke Iz sejančka do drevesa September nam je bil vr-tičkarjem ravno toliko naklonjen, da se je na zemlji dalo postoriti vse, kar je bilo pred zimo še treba. Glavnina letošnjega dela na vrtu je tako že za mano. Sama namreč rada pohitim, ker podobno kot večina mojih vrtnin na vrtu uživam v vročem in suhem vremenu, pozno jeseni pa ga raje opazujem od daleč, po možnosti skozi okno iz tople dnevne sobe. V zemlji ostaja pastinak, ki je menda pravšen za v lonec šele, ko pomrzne. Izkušnje so pokazale, da ohrovtu nizke temperature ne škodijo, pri nas tudi zadnji por včasih z vrta zbezamo celo izpod snega... Tam, kjer sem z gredic spravila pridelek, je zdaj v zemlji motovilčevo seme. V kotu vrta še vedno bogato rodijo in celo cvetijo feferoni, nasproti njih vztraja buča. Glede na to, da je za zemljo najslabše, če na vrtu sameva, sem se odločila, da jo bom kar pustila - z nje pa vsakih nekaj dni še vedno odtrgam kakšno bučko... Pričakovala sem, da bo zadnji konec tedna vsaj toliko suh, da bi v zemljo spravila še srebrnjak, saj si pri nas spomladanskih piknikov nihče več ne zna predstavljati brez mlade čebule. A je dež tako namočil zemljo, da nisem tvegala. Opravilo, ki me torej še čaka, čeprav bom, zmrzljivka, kakršna sem, ob tem morala malo stisniti zobe. Sem si pa vseeno, vsaj malo, le dala opraviti z zemljo. Nekaj prgišč sem je potrebovala, ko sem v tri cvetlične lončke posadila drobcena stebelca. Danes v višino merijo pet centimetrov, v nekajmesečnih presledkih se bodo selila v večje lončke in lonce in če ne bom imela preveč smole, bo vsaj eno čez dve leti našo družino že razveseljevalo s sadeži zaenkrat še neznanega okusa. Prijazna in izkušena vrtičkarica mi je namreč podarila sejančke drevesnega paradižnika in čeprav sicer prisegam na avtohtone vrtnine, me je zamikalo ... Priznam, da so bili sprva navdušeni tudi vsi preostali družinski člani. Drobcene sadike tamarilla oziroma drevesnega paradižnika so nam vsem neznansko všeč, a odkar sem omenila, da njihov »oče« nekje na Šentjurskem metri v višino že štiri metre, navdušenje kopni. Saj razumem, tudi sama ne vem, kje in kako ga bomo prezimovali. Ta-marillo namreč prihaja iz Brazilije in glede na poreklo je še večji zmrzljivec, kot sem sama. Pisana jesenska okna Tudi jesen ponuja široko paleto možnosti Ko se jesenske noči ohladijo in ko jutranja megla naredi svoje, začnemo pospravljati korita z zasaditvami, ki so nam prinašala obilo ponosa in veselja v toplejših mesecih leta. A kljub temu se nam cvetju na oknih ni treba odpovedati. »Zelo aktualne so mačehe, v zadnjem času spet zlasti viseče. Mačehe so >ice baby< ali >ledeni otrok<, kar pomeni, da dobro preživijo zimo in so posebej lepe spomladi. Takrat se začnejo prevešati čez korito, postanejo košate in se razrastejo. Tako imamo v zgodnji pomladi, preden je čas za novo zasaditev, na primer s pelargonijami ali surfinijami, ves čas lepo,« predlaga Alen Kovačič, svetovalec v Vrtnem centru Arboretum Volčji Potok - Medlog. Za zasaditev lahko uporabimo raznobarvne hebe, resje, jesensko eriko, okrasno zelje, ciklame, zadnje čase so zelo priljubljene tudi hojhere. Ciklame in okrasne paprike »Pri ciklamah moramo upoštevati, da preživijo zgolj do minus 5 stopinj Celzija, zato je pametno korito zasaditi z več rastlinami, ki kasneje, ko ciklama propade, zapolnijo njeno mesto,« svetuje. Enako naredimo z okrasno papriko. Lepo prezimijo tudi različne vrste trave, ki v takšni zasaditvi takoj pritegnejo poglede. Pri mini lončnih krizantemah moramo upoštevati, da zasajene v lončku prej propadejo, kot če jih ob drugih rastlinah posadimo v korito. Več rastlin v eno korito Pri jesensko-zimski zasaditvi moramo upoštevati, da lahko v 60-centimetrsko korito zasadimo tudi po pet rastlin, da bo polno, ker čez zimo ne rastejo in se ne razraščajo, medtem ko spomladi lahko zasadimo na primer samo tri bršljinke. Za okras lahko na zemljo v zasaditvi dodamo lubje, kakšno okrasno bučo ... Kovačič pravi, da se jeseni na kompozicijo ni treba prav posebej ozirati. Zadaj naj bodo posajene višje rastline, spredaj nižje. Sicer pa je jesen letni čas, ki mu pristoji tudi asimetrija. »Pomembno je, da poskrbimo za dober odtok vode. Jeseni, ko nastopijo hladne noči, ni več treba toliko zalivati, zato je dobro, da tudi vlaga ne zastaja. Glinena korita jeseni zaščitimo z debelejšim filcem. Ovijemo ga okrog korit in zavežemo. Je dekoracija in hkrati toplotna izolacija,« pravi Kovačič. Uporabimo lahko tudi juto. Jesenski pozdrav pred hišo Ko izbiramo, kako bomo okrasili sprednjo stran hiše, je najpomembneje upoštevati, kakšno hišo imamo. Če smo doma v običajni hiši, Kovačič svetuje, da posadimo hojhere, vmes postavimo buče, malo koruze in že bo nastal domač jesenski kotiček. Uporabimo lahko tudi staro vedro ali kakšen drug predmet. »Če imamo bolj moderno hišo, naj bo zasnova bolj minimalistična. Uporabimo lahko tri lepa korita, ki jih nasadimo vsakega z eno rastlino in jih postavimo na različno višino. Izpadlo bo elegantno, obenem pa zelo lepo,« niza zamisli Kovačič. Drobnih dekorativnih malenkosti, ki jih lahko dodajamo, prav zdaj narava ponuja v izobilju. Uporabimo šipek, želod, kostanj, storže ... MRL, foto: GrupA Okrasno zelje se obdrži dolgo. Ko se pojavi mraz, zakrkne in dobi ivje. Dokler ne pride do otoplitve, ostane, kakršno je. Šele po otoplitvi propade. Malo drugače Setveni koledar Čas za presajanje je do 18. oktobra in 31. oktobra od 11. ure naprej. 15. ČE cvet 16. PE 17. SO ------- 18. NE list do 10. ure, od 11. ure plod 19. PO plod 20. TO plod do 11. ure, od 12. ure korenina; mlaj ob 15 uri 21. SR korenina do 9. ure,------- Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel: 01/754 07 43. Posoda je pletena iz šib vinske trte, znotraj je plastificirana s folijo, da ne prepušča vlage. Zasajena je z reso, s ciklamo, z dvema kareksoma (dve travi) in s hojherami. Gre za lepo barvno pestro zasaditev, ki se dolgo obdrži. Dodali so tudi kos razbitega glinenega lončka, ki popestri zasaditev. Takšen aranžma ne potrebuje drugega kot malo vode enkrat tedensko, če je pod streho. Namig strokovnjaka »Ko zasadimo posodo z jesensko-zimskimi rastlinami, vmes po skupinah v zemljo vtisnemo čebulice nizkih tulipanov, hijacint, krokosov ali drobnocvetnih narcis. Spomladi, ko smo že naveličani zime in mraza, je to prva stvar, ki pokuka iz naše zasaditve,« svetuje Alen Kovačič. ŽIVALSKI SVET 43 V znamenju mačk Na mednarodni razstavi v Celju uspešni tudi slovenski razstavljavci Felinološko društvo Celje se tudi letos ni izneverilo tradiciji in je konec tedna pripravilo vsakoletno mačjo razstavo na celjskem sejmišču. Kot pravi predsednica društva Tatjana Malgaj, je ob velikih naporih, ki jih zahteva organizacija, včasih pomislila tudi na to, da razstave ne bi bilo. A ko je uspešno izpeljana in če so razstavljavci zadovoljni ter obljubijo, da bodo prišli tudi naslednje leto, je to spodbuda, da ne bo odnehala. V soboto in nedeljo so tako pasemske mačke razstavljavcev iz Avstrije, Italije, Švice, s Hrvaške, iz Srbije in Slovenije zapolnile dvorano sejmišča in se pomerile za naslove najlepših. Ker so to mačke, ki se ne sprehajajo prosto po dvoriščih, jih imajo ljudje redkokdaj priložnost videti. Zato so se mnogi radovedno sprehodili med kletkami. Hladnokrvne in nervozne Nekatere mačke so razstavne ceremonije kar dobro prenašale in se niso posebej obremenjevale, ko so se jih želele dotikati številne tuje roke. Druge so bile bolj v stresu in so se skušale čim bolj zavleči v kakšen skrit kotiček kletke ali so za to izbrale kar svoje stranišče in spale. Oprema in dekoracija kletk sta bili vseh vrst: notri posteljice in stranišča, okrog pa zavesice, ki so dajale mačkam malo intimnosti in jih varovale pred prepihom, zraven so bili ponekod okraski v obliki kvačkanih prtičkov, pentelj, igračk ... Na ocenjevalnem prostoru si je stroga ekipa mednarodnih sodnikov ogledovala in ocenjevala ter izbirala najlepše primerke. Pri tem je upoštevala standarde in pravila FIFe - mednarodne felinološke organizacije, katere članica je od leta 1988 tudi Zveza felino-loških društev Slovenije. Nagrade večinoma v Italijo Na letošnji razstavi je bilo mogoče opaziti veliko mačk Naziv najlepše domače mačke si je prislužila črno-bela najdenka Društva Poživ iz Velenja, za katero so prostovoljci na razstavi našli novega skrbnika. Prispevke za oskrbo brezdomnih mačk je društvo zbiralo tudi tako, da so se obiskovalci lahko fotografirali z Lidijo, kot so poimenovali simpatično muco. Svojo stojnico je imelo tudi celjsko društvo proti mučenju živali. V soboto je največ glasov obiskovalcev prejel mlad samec pasme maine coon (na sliki) Tjaše Plečnik, članice FD Celje, v nedeljo pa sta zmagala ragdoll Tine Testen ter maine coon Franja Kovačiča, prav tako člana FD Celje. Barbara Hančič iz Trbovelj vzreja mačke pasme turška angora, ki jim pripisuje podobnost s psi, saj so rade z lastnikom vsepovsod, še najbolj jim ustreza razgled z rame. Najbolj zanimive so bele, ki imajo različne barve oči, ta na fotografiji modro in rjavo. pasme maine coon in eden od samčkov je v soboto zmagal po zaslugi glasovanja obiskovalcev. Ti so lahko oba razstavna dneva glasovali za svojega favorita. Videti je bilo mogoče tudi prelepe primerke britank, eksotskih mačk, pasme ragdoll, svetih birmank, perzijk, kartuzijk, turške angore, pasme devon rex ... in zato se je bilo zelo težko odločiti za najbolj prikupno. Sodniški kriteriji so seveda drugačni, saj ocenjujejo mačke glede na standarde pasme, in tako je postala najlepša odrasla mačka sobotne razstave (Best of best) sveta birmanka lastnice in rejke iz Italije. Tudi za srednjedolgodlake pasme mačk, ki so bile na razstavi najbolj številčno zastopane, je večina nagrad šla v roke italijanskih razstavljavcev. Največ nominacij so si slovenski rejci prislužili za kratkodlake mačke. Najboljši rezultat med vsemi našimi razstavljavci je dosegla rejka Milena Hribar. Njena dva odrasla samec in samica pasme devon rex sta dosegla naziv Best in Show, samec pa je oba dneva zasedel drugo mesto med odraslimi mačkami v izboru Best of best. S siamski-mi in orientalskimi pasmami je v soboto in nedeljo zmagala avstrijska rejka Iris Gruber, sicer članica enega izmed slovenskih društev. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Kratkodlaka inačica perzijskih mačk so eksotske, ki sta jih razstavljali sestri Žanet Dejanovič in Sabina Zavrl z Mihom. Menda so to nezahtevne muce, ki rade zlezejo v naročje. Avstrijska rejka Iris Gruber je zmagala s siamskimi in orientalskimi pasmami. veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. www.vb-sentj ur.si DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! 44 BUKVARNA / PISMA BRALCEV Kurt Vonnegut ml.: Mati noč Ljubi, dokler še lahko. Dobro ti bo delo. Potem ko sem pred mnogimi leti prvič naletela na enega od romanov Kurta Vonneguta ml., mislim, da je bil to Zajtrk prvakov ali Zbogom, plavi ponedeljek, ki je bil v slovenščino preveden že leta 1977, sem želela prebrati še ostale. Pritegnili so me Vonnegutov črni humor, neobičajen stil pisanja in »odštekanost« zgodb. V Zajtrku prvakov se je lo- in tako kot Klavnica 5 sega v til mitov o Ameriki kot sanjski deželi, ki jih razbija v prepletu z znanstvenofantastično zgodbo. Tovrstne zgodbe so bile sicer nekakšna rdeča nit njegovih pripovedi tudi v drugih romanih, na primer v Sirenah s Titana. Elemente tega žanra najdemo celo v romanu Klavnica 5, ki ima hkrati kritično družbeno in zgodovinsko noto. Dogaja se namreč v Dresdnu med zavezniškim bombardiranjem ob koncu druge svetovne vojne, ki ga je avtor sam doživel kot vojni ujetnik. Nekateri menijo, da je prav to dogajanje zaznamovalo njegovo avtorsko pot. Pred kratkim mi je prišlo v roke delo Mati noč, ki ga je pisatelj sicer napisal že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pri nas pa so ga prevedli šele v letu pisateljeve smrti (2007). To delo je manj lahkotno kot sicer večina njegovih romanov čas druge svetovne vojne oziroma nacizma. Pripoveduje zgodbo Howarda W. Campbella, Američana, ki je poročen z Nemko. Ona je igralka, on pa spreten avtor antisemit-skih radijskih oddaj in sploh propagande, ki je bila osnova nacističnega vzpona. V bistvu ga ne zanima, kaj ta njegova dejavnost pomeni in kakšne posledice prinaša. Po naročilu ameriške obveščevalne službe se visoko povzpne v nacistični hierarhiji, zato da lahko ob propagandi pošilja tudi skrivna sporočila. Po vojni se skrije v Ameriki in ugotovi, da ga imajo skrajne desničarske organizacije še vedno za svojega ideološkega voditelja in da je navdihoval mnoge. Nazadnje se sam preda Izraelcem, svojo zgodbo pa piše iz zapora, kjer mu sodijo zaradi zločinov proti človeštvu, in čaka, kakšna bo sodba. Zdi se, da ga bo rešilo pismo ameriškega vohuna, ki je med vojno edini vedel za njegovo dvojno vlogo. Ob obetu, da bo spet svoboden človek, se Campbellu vzdigu-je želodec ... Kot pravi v spremni besedi Branko Gradišnik, skuša avtor najti odgovor na to, kaj se lahko zgodi, če predobro služiš svoji domovini. »Kot vse kaže, odgovor priporoča previdnost. Kolikor bolj namreč služiš idealu, toliko bolj verjetno boš ob tem pozabil samega sebe. In ko se enkrat pozabiš, se težko spet najdeš,« zaključuje. Sam avtor v uvodu ironično ugotavlja, da bi bil verjetno nacist, če bi se rodil v Nemčiji in bi »tolkel Jude in Cigane in Poljake«. Po njegovem mnenju se te zgodbe drži nedvoumen nauk, in sicer: ko si mrtev, si mrtev. »Zato ljubi, dokler še lahko. Dobro ti bo delo,« svetuje bralcem. V tem stilu je napisana večina Vonnegutovih del. O O avtorju: Kurt Vonnegut ml. (1922-2007) velja za enega najboljših sodobnih ameriških avtorjev, ki ga mnogi uvrščajo med pisce znanstvene fantastike, čeprav je bil hkrati ves čas oster kritik ameriške družbe in politike ter prepričan pacifist. Po vojni je študiral antropologijo, vendar je študij zaradi zapletov glede izhodiščne teze za diplomo končal šele leta 1971. Prvo novelo, Klavirski avtomat, je objavil leta 1952, sledili so romani Sirene s Titana, Mačja zibka, Klavnica 5, Zajtrk prvakov, Jetniški tič... Poleg novel in kratkih zgodb je pisal tudi drame, eseje, kritike in scenarije za televizijske igre. Po njegovi knjigi Zajtrk prvakov je leta 1999 Alan Rudolph posnel istoimenski film, glavni lik je upodobil Nick Nolte. njegovi ironiji pričajo tudi izjave, kot je bila tista, da bo tožil neko cigaretno podjetje, ker so mu na zavojčku obljubljali, da ga bo kajenje ubilo, pa je bil pri 83 letih še kar živ . Dve leti kasneje je res zapustil ta svet - a ne po krivdi cigaret - njegovi romani pa še vedno navdušujejo. TC Cuprablau Z Škropljenje sadovnjakov po obiranju Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic oziroma 4 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Zahvala Pohvala Bolnišnici Topolšica Pred časom sem imela hude težave z zdravjem. Prepeljana sem bila v vašo bolnišnico na zdravljenje. Iskrena hvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju v vseh etažah, kjer sem preživela kar osem tednov. Bili ste prijazni, potrpežljivi, znate prisluhniti, se tudi nasmejati, predvsem pa ste predani svojemu poklicu. To pa je tudi največ, kar lahko daste bolnemu človeku. Hvala vam, da sem z vašo pomočjo okrevala in se vrnila domov. MARTA ARZENŠEK, Šentjur Skrbno osebje Zahvaljujem se vsem na Oddelku za splošno in abdo-minalno kirurgijo v Splošni bolnišnici Celje, ki so tako lepo skrbeli zame. Vsem lep pozdrav in še enkrat hvala za vse. IVAN DEBELAK, Braslovče Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z v odmerku 2 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka). Ilrablau Z zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto. CuprabliurZ pospešuje olesenitev lesa, odpadanje listja, s tem zmanjšuje možnost zimske pozebe, ki lahko poveča napad jablanovega raka (Nectria galligena). Cuprablau Z uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphrina deformans) in rožičavosti češpelj (Taphrina pruni). Breskve in češplje poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Hkrati pripravek .Cuprg^au Z zatira tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). www.cinkarna.si Kontaktni številki: 051 367 008 / 031 504 512 NAMIG ZA IZLET 45 Kranjskogorska potepanja Malo po ravnem in malo po okoliških hribih t ti:',- ; v, ' jgjgfip у - 1 »I1Hštrudla< bi lahko vsak dan pojedel v Bruslju,« je morda evropski poslanec Franc Bogovič razlagal Janku Požežniku, direktorju celjskih poklicnih gasilcev in državnemu svetniku ter njegovi partnerki Ivi Zorenč, novi direktorici Razvojne agencije Savinjske regije. Verjetno sta mu svetovala, naj se ga naje, vsaj kadar je doma. Jabolka in »štrudl« Še več pomembnih ljudi kot v Lembergu se je konec tedna zbralo na Prazniku kozjanskega jabolka, ki očitno postaja ena najbolj odmevnih in najbolj obiskanih okoljskih prireditev v državi. Zato seveda ni smela manjkati ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, pridružili pa so se ji tudi nekdanji minister in evropski poslanec Franc Bogovič, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, župani z območja Obsotelja in drugi. Tokrat so nazdravljali le z jabolčnim sokom. NC, foto: GrupA V filmu igra tudi Celjanka Hana Volfand, zato sta si premiero ogledala tudi ponosna dedek Jože in oče Rok Volfand. Skupaj imajo 250 let Nedavno je novinar Vili Einspieler (desno) slavil 60. rojstni dan in voščiti so mu prišli tudi številni prijatelji. Z odlično avtorico otroških knjig Lilo Prap sta vrstnika, medtem ko sta nekoliko poškodovani gledališki igralec Igor Sancin (levo) ter slikar, literat in glasbenik Bori Zupančič pet let starejša. Skupaj štejejo kar 250 let! Vse najboljše! NC, foto: SHERPA Franjo Debelak (levo), župan Bistrice ob Sotli, je že pravi veteran v primerjavi s šmarskim županom Stanislavom Šketom in Milenco Krajnc, županjo Kozjega. Morda jima lahko da kakšen nasvet in ju »potolaži«, da županska vloga pomeni tudi to, da ob koncu tedna večinoma nisi doma. V kolikor seveda tega nista že sama ugotovila ...