PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo LCD3 OU liF Leto XXV. St. 60 (7254) TITOVO POROČILO IN GOVOR NA PRVI DELOVNI SEJI KONGRESA ZKJ Tito predlaga močnejše osrednje vodstvo ZKJ ki naj zagotovi enotnost in avtoriteto Zveze Ustanovi naj se izvršni odbor petnajstih članov - Vsi komunisti morajo voditi brezkompromisno borbo proti vsem sovražnikom jugoslovanske stvarnosti Jugoslavija odločno zavrača koncepcijo o omejeni suverenosti - Sile imperializma onemogočajo reševanje mednarodnih vprašanj TRST, četrtek, 13. marca 1969 IZJAVE PREDSTAVNIKA EGIPTOVSKE VLADE ene parti.je, oziroma ene države, je v neposrednem nasprotju z interesi razvoja socializma in z napori, da se vzpostavi trajen mir na svetu, je izjavil Tito ob burnem odobravanju delegatov in ostalih navzočih v polni dvorani Doma sindikata. Zveza komunistov Jugoslavije ne soglaša s poskusom, da se ustanovi neko novo mednarodno središče, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Na prvi delovni seji 9. kongresa ZKJ, ki ji je Predsedoval Edvard Kardelj, predsednik Zveze Josip Broz Tito v svojem pismenem poročilu, ki je bilo že prej razdeljeno delegatom, in v govoru na današnji seji, opozoril na splošne smernice nadaljnjega družbenega razvoja, na vlogo Zveze komunistov v tem razvoju in nakazal najvažnejše naloge o katerih naj bi kongres zavzel jasno •tališče. Tito se je v svojem pismenem Poročilu na kratko ozrl na spremembe, ki so nastale v družbenogospodarskem in političnem sistemu med 8. in 9. kongresom, na naloge zveze v nadaljnjem razvoju družbeno-gospodarskega sistema na osnovah samoupravljanja, na vlogo družbeno-politlčnc skupnosti, na vlogo in naloge komunistov v Socialistični zvezi, v sindikatih, med mladino, na vlogo borcev narodnoosvobodilne borbe v nadaljnji socialistični graditvi, na družbeni položaj in na vlogo tiska v nadaljnjem družbenem razvoju ter na po-fnen uvajanja splošne ljudske o-brambe kot jamstva neodvisnosti In enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije. Konec svojega pismenega sporočila in začetek svojega govora na današnji seji je Tito posvetil ntednarodnim odnosom in zunanji Politiki Jugoslavije. Tito je ugotovil, da je položaj na svetu še vedno zelo zapleten. Poleg prejšnjih nerešenih vprašanj so se nakopičila nova, ki obremenjuj jejo mednarodne odnose. Razvoj mednarodnih odnosov po mnenju Tita označujeta dve tendenci: na eni strani vedno večje zahteve po ^postavitvi takih odnosov med državami, ki naj bi zagotovili mir in enakopravnost vseh, ki so jasno ki bi zaviralo revolucionarni raz- je v tem, da upošteva in da z de- voj in oviralo ustvarjalne pobude posameznih komunističnih partij in naprednih gibanj. Nauki iz preteklosti, posebno izkušnje KPJ, jasno kažejo negativne posledice talcih odnosov v mednarodnem in revolucionarnem delavskem gibanju. Naš notranji razvoj, dvig življenjske ravni, uspehi, ki smo jih dosegli v izpopolnjevanju socialističnega sistema samoupravljanja, dosledna politika enakopravnosti narodov in utrditev enotnosti naših socialističnih skupnosti, je naš najboljši in učinkovitejši prispevek h krepitvi mednarodne revolucije, mednarodnega revolucionarnega in naprednega gibanja, je poudaril Tito ob aplavzu v dvorani. Moč socializma, je poudaril Tito, iiiuiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiitimiimiimuiiiiiiiiiimiiiiniiiiiillliMiiiiiii ZASEDANJE SENATA IN POSLANSKE ZBORNICE Počasna razprava o zrelostnem izpita Nenni je senatni komisiji za zunanje zadeve s pismom sporočil, da po Nixonovem obisku nima kaj novega povedati Prišle do izraza v politiki in naporih narodov in držav Alrike, Azije, Latinske Amerike, na drugi strani odpor sil imperializma in hegemo-nizma, ki z uporabo sile In raznimi drugimi pritiski povzročajo napetost v mednarodnih odnosih in onemogočajo rešitev obstoječih mednarodnih vprašanj. Napori Sovjetske zveze in ZDA, da sc izogneta medsebojni konfrontaciji, so Pozitivni, loda njih sporazum ne 'bi smel biti na škodo malih in srednjih držav. Jugoslavija se je v svoji zunanji politiki vedno zavzemala in se zavzema za popuščanje mednarodne napetosti in za politi-. bo aktivne miroljubne koeksistence, *a miroljubno reševanje mednarodnih sporov ob spoštovanju neodvisnosti, enakopravnosti in suverenosti držav. V skladu s tem svojim načelnim stališčem je Jugoslavija obsodila napad Izraela na arabske države in jasno povedala, da ne soglaša z akcijami, katerih smoter in onemogočiti ljudstvu Češkoslovaške, da sama odloča o svoji lastni poti pri graditvi socializma. Tito je poudaril, da ho Jugoslavija tudi v bodoče nadaljevala svojo dosledno politiko sodelovanja z vsemi državami na osnovah enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja in z napori za popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih. Kot Primer dobrih odnosov Jugoslavije 1 drugimi državami in z različnim družbeno-političnim sistemom je Tito omenil odnose z Italijo, Avstrijo, Francijo, Veliko Britanijo in drugimi državami v Evropi in ugotovil, da se odnosi Jugoslavije z drugimi državami vedno boljšajo, bar dokazuje tudi dejstvo, da je Jugoslavija sklenila sporazume o Ukinitvi vizumov s štirimi državami. Odnosi Jugoslavije s socialističnimi državami so različni. Z Romunijo je Jugoslavija razvila zelo Plodno in vsestransko prijateljsko Sodelovanje, v odnosih ž Madžarsko so znaki obojestranske, želje bo dobrososeducm sodelovanju. V naporih Jugoslavije po razvoju sodelovanja z Bolgarijo so nastale težave zaradi politike Bolgarije, ki ?anika obstoj makedonskega naroda 'P spodbuja teritorialne aspiracije. Sodelovanje z Bolgarijo, kakor si 8a tni želimo, je poudaril Tito, je nemogoče, dokler bo Bolgarija nadaljevala lako politiko. Vojaška intervencija na Češkoslovaškem je negativno vplivala na ‘azvoj odnosov Jugoslavije s Sovjetsko zvezo je poudaril Tilo in ugotovil da je načelno stališče, ki ga Je zavzela Jugoslavija ob interven-ciji na Češkoslovaškem dalo povod SZ in ostalim državam varšavskega pakta za široko protijugoslovansko gonjo. Po besedah Tita Je intervencija sil varšavskega pak-’ ts v nasprotju s splošnimi načeli JPednarodnsga prava m OZN. Ta •Ptervericija je prizadejala hud uda-r°c interesom miru, svobode, posebno še, ker so .io izvedle socia-dstične države, in to v imenu zaščite socializma. Jugoslavija, je poudaril Tito, odločno zavrača koncepcijo o omejeni 'suverenosti', ki Je v nasprotju z osnovno pravico Vsakega naroda do neodvisnosti ter * načeli mednarodnega prava. Nova konferenca nevezanih in drugih držav, ki se zavzemajo za Politiko aktivne miroljubne koeksistence, bo po besedah Tita nov ko-rak v naporih za zmanjšanje mednarodne napetosti. Tito je poudaril, ?a pri tem ni važen datum, kdaj P° ta sestanek. Čeprav je v mednarodnem delavskem gibanju mnogo nerešenih JPrašanj in težav, se po mišljenju Tita vendar lahko ugotovi, da so Ce v vsem gibanju okrepile sile. ki Se zavzemajo za enakopravne odnose med gibanji in partijami, za Pravico vsake partije in gibanja, da odloča program in politiko v skladu z interesi lastnega delavskega razreda. Vsak poskus, da se partijam in gibanjem vsilijo stališča RIM, 12. — Senat je danes odobril povečanje dotacijskega fonda pri blagajni Juga za 660 milijard ter ga tako povečal od sedanjih 1640 na 2300 milijard. Vladni zakonski načrt, ki ga je novembra predložila še Leonejeva vlada, je določal povečanja za 560 milijard, toda sedanja vlada je dodala še 100 milijard. Odbit pa je bil amandma komunistov, da bi se določilo 150 milijard za prizadete po potresih. Daljši govor Je imel minister za blagajno Juga Tavianl. Za vladni zakonski načrt so poleg levega centra glasovali tudi liberai ci; proti so glasovali senatorju KPI in PSIUP, medtem ko so se vzdržali MSI in neodvisni levičar Mamilo. Zunanji minister Nenni je s posebnim pismom sporočil senatni komisiji za zunanje zadeve, da ne bi imel po NixonoVem obisku kaj novega povedati k temu, kar je ze povedal o zunanji politiki v senatu ob drugih priložnostih. Zahtevo, naj bi minister po Nixonovem obisku poročal v komisiji, so postavili Bufalini in Calamandrei (KPI), Valori (PSIUP) in Caret-toni (neod. lev.). Vsebino Nennije-vega pisma je sporočil predsednik komisije Pella, ki je dostavil, da je po njegovem mnenju umestno, da se vabilo ministru ohrani, čeprav bi ministrov odgovor prišel kasneje. Calamandrei, Salati in Valori so izrazili svoje začudenje nad ministrovim pismom, demokristja-jani in socialisti pa so ga opravičevali. V poslanski zbornici so poslanci zelo na dolgo govorili o zakonskem odloku 15. februarja, ki spreminja predpise o zrelostnem izpitu. Od 18 vpisanih govornikov jih je go vorilo šele pet. Očitno nameravajo poslanci MSI diskusijo zavlačevati. Danes so najprej potegnili na dan «neustavnost» dekreta. Ko pa je prišlo do glasovanja, je Almirante zahteval verifikacijo legalnega števila, kar je spet zahtevalo več kot eno uro. Z dviganjem rok je bil misinski zaviralni manever z veliko večino odbit. Liberalec Giomo je dejal, da je proti dekretu vlade, ki je ta ukrep sprejela s premišljenim namenom, da bi si ((pridobila lahko popularnost pri študentih in njihovih družinah«. Nat-ta, ki se je skliceval na poročilo manjšine, ki ga je predložila KPI je zatrjeval, da dekret predlaga sredstva, ki so absolutno neprimerna za vprašanja italijanske šole. Nicosia (MSI) je bil dosleden v tem, da je izrekel hvalo Gentilejevi šolski reformi. Za Agnellijem (Fiat) in Luraghi-jem (Alfa Romeo) je danes pred komisijo za industrijo v poslanski zbornici govoril ing. Carlo Pesen-ti (Lancia). Natančno je razložil položaj tovarne Lancia. V komisiji za promet pa so govorili o/vprašanju obveznega zavarovanja avtom « bilov. Danes pristanek kabine «Apollo 9» HOUSTON, 12. — NASA je urad no javila, da bo vesoljska ladja «Apollo 9» pristala jutri ob 18.48 po srednjeevropskem času v Atlantskem oceanu. Pristala bo mnogo pozneje, kakor je bilo prvotno določeno, in sicer približno 480 km južno od predvidenega kraja, kjer je vreme sedaj ugodnejše. Kabina še bo začela spuščati med svojim 152. krogom okoli Zemlje. Glavna enota ameriške mornari- mokratičnim reševanjem povezuje različne nasprotujoče si interese, ki izvirajo iz različnih pogojev in nacionalnih poti ter oblik socialistične prakse in procesa v posameznih državah. Na tej osnovi se gradi intemacionalizem. Vsako vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in partij, vsako vsiljevanje rešitev in »modelov« od zunaj lahko samo zavira socialistični preporod v svetu in je potemtakem v nasprotju s smotri socialističnega internacionalizma. Največji del svojega pismenega referata in dobršen del svojega današnjega govora je Tito posvetil aktualnim notranjim vprašanjem, posebno gospodarskim in nadaljnjemu izvajanju gospodarske družbene -reforme. Da bi lahko brez omahovanja in dosledno izvajali sklepe, ki bodo sprejeti na tem kongresu, ne smemo pozabiti, je poudaril Tito ob navdušenem odobravanju delegatov, da je Zveza komunistov Jugoslavije revolucionarna organizacija, v kateri ni prostora za oportunizem in nedisciplino v izvajanju sklepov, ki jih je večina sprejela po izčrpnem vsestranskem proučevanju. Na tem kongresu, je poudaril Tito, moramo pogledati, ali smo izpolnili vse naloge, in če jih nismo, moramo ugotovili vzroke zakaj jih nismo. Nakazati moramo pota nadaljnjega razvoja ter sprejeti ustrezne sklepe, ki bodo obvezni z o vse člane Z veze komunistov Jugoslavije, da jih disciplinirano izpolnjujoč. V nadaljevanju svojega govora je Tita podal kratek pregled pozitivnih sprememb v družbeno - gospodarskem napredku Jugoslavije in je pri tem ugotovil, da je bilo v času po 8. kongresu precej nebud-nosti, liberalizma, podcenjevanja potrebe ostrejše borbe' proti raznim reakcionarnim elementom in konservativnim in dogmatičnim silam, ki so skušate z raznih strani kompromitirati sistem gospodarskega in družbenega samoupravljanja. Medtem ko se po eni strani nekateri zavzemajo za politiko «trde roke», po drugi strani razni nacionalistični elementi, ustaši, belogardisti, povezani z ostanki najreakcionarnih skupin iz cerkvenih krogov, razpihujejo nacionalizem in šovinizem ter vodijo odkrito borbo proti socialističnim in družbenim odnosom in graditvi socializma. Čas je, je izjavil Tito ob aplavzu delegatov, da vsi komunisti vodijo brez kompromisno borbo proti vsem sovražnikom naše stvarnosti, kajti to smo dolžni že zaradi žrtev, ki so padle za to, kar danes imamo. Tito je posebno poudaril napredek v razvoju socialistične demokracije in svo- __________ bode na vseh področjih družbene- oddajala neposredno kroniko o pri- j ga delovanja in izjavil, da bi bila stanku «Apolla 9». I napaka, če bi se opustil kurz na- bila ukaz, naj odpluje na določen kraj, kamor bo prispela nekaj pred pristankom kabine. Na kraju pristanka bodo tudi helikopterji. V Cape Kennedv so danes začeli priprave za odhod ladje «Apollo 10«, ki jo bodo izstrelili sredi maja in bi morala ponesti prve ameriške vesoljce na Luno. Ravnatelj NASA je na tiskovni konferenci izjavil, da bo naloga prvega Američana, ki bo stopil na Luno in ki bo verjetno Edwin Aldrin, predvsem zbrati nekaj kamnov in jih prinesti na Zemljo. Poleg tega bo bližini kabine «LEM» postavil a-parat za merjenje ((sončnega vetra« (dotok protonov, elektronov itd.) Vesoljec bo zbral v posebni posodi deset ali dvanajst kilogramov kamnov. Zatem bo namestil seizmograf, ki. bo ostal na Luni, da bi meril morebitne potrese in bo ugotovil tudi gostoto padanja meteoritov. Poleg tega bo namestil kakih deset metrov od vesoljske ladje reflektor Laser, ki bo odbijal žarek Laser Zemlje ter bo s tem omogočil natančnejše merjenje razdalje med Zemljo in Luno. Poleg tega b-Jo mogli z njegovo uporabo ugotoviti, ali se zemeljski kontinenti premikajo, in v kakšni meri. Vesoljec bo tudi slikal Lunina tla. Italijanska televizija bo popoldne daljnjega poglabljanja socialistične demokracije. Toda, je poudaril Tito, potrebno je jasno povedati, da socialistična demokracija ni demokracija za protisocialistične elemente, da jim ne bomo dovolili, da v imenu svobode in demokracije rovarijo proti našemu samoupravnemu sistemu, proti jugoslovanski skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Kot eno najtežjih vprašanj, ki zahtevajo rešitev, je Tito omenil vprašanje nezaposlenosti, ki se mora rešiti na osnovah intenzivnega gospodarjenja. BOŽO BOŽIC (Nadaljevanje na 2. strani) Egipt ima pravico do samoobrambe na drugi strani Sueškega prekopa Za ZAK je nedopustna vsaka ideja izraelske navzočnosti ob prekopu - Demonstracije arabskih študentov na zasedenem ozemlju - Favzi prišel iz Londona v Madrid črta ustavitve ognja ostala izraelska meja.» V Antanti je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da je bil danes med izraelskimi in jordanskimi enotami ob reki Jordan nov spopad, ki je trajal petnajst minut. Arabski študenti na ozemlju, ki so ga zasedli Izraelci, so danes izvedli vrsto demonstracij proti o-kupatorju. V Gazi so demonstranti metali kamenje na izraelska vozila in postavili bloke na cestah. Podobne demonstracije so bile tudi v drugih krajih. V Nablusu je več tisoč arabskih študentov med demonstracijo vzklikalo Naserju in metalo kamenje na izraelske vojake. Izraelska vojska je uvedla policijsko uro. V Hebronu so aretirali dva saboterja, ki sta postavila eksplozivni naboj na železniško progo iiiimiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiii je zame nedopustna. Zdi se mi, da sc moramo upravičeno vprašati, ali je druga stran prekopa izraelska meja. Toda, če je egiptovsko ozemlje, bi rekel, da ni izraelska meja.» Zajat je nato poudaril, da bi bil po spopadu junija 1967 moral slediti ustavitvi ognja ukaz Izraelu, naj zapusti zasedeno ozemlje. »Nimamo namena, je dodal, dopustiti, da bi ta ustavitev ognja morala trajati 99 let, in tudi ne, da bi KAIRO, 12. — Egiptovski uradni predstavnik Zajat je izjavil na tiskovni konferenci, da ima Egipt vso pravico voditi vojaško politiko samoobrambe na drugi strani Sueškega prekopa, da prepreči zbiranje izraelskih sil za pripravo napada. Zajat je dodal, da Izraelci zbirajo na tem področju raketne enote. Pripomnil je, da gre prav gotovo za pripravo napada, in Egipt ima pravico, da napad prepreči. Poudaril je: «Ne bomo se dali vezati po dejstvu, kdo strelja prvi.» Nato je Zajat dejal: «Vsaka ideja izraelske navzočnosti ob prekopu, pa naj bo izvršeno dejstvo ali normalna stvar, KITAJCI SE DAUE ZAOSTRUJEJO SPOR S SZ Nadaljujejo se demonstracije pred poslaništvom SZ v Pekingu Zelo ostra kampanja v kitajskem tisku in odločna reakcija v sovjetskem tisku Protest Mongolije, ker so Kitajci pridržali skupino mongolskih delavcev Tel Aviv-Jeruzalem. Naboj ni eksplodiral. Iz maščevanja so Izraelci razstrelili njuni hiši. Svet arabske zveze je na svojem zasedanju v Kairu objavil resolucijo, ki pravi, da so proučili poročilo glavnega tajnika in zadnji razvoj stanja na Srednjem vzhodu. Proučili so tudi spomenico organizacije za osvoboditev Palestine ter poslušali poročili egiptovskega ln jordanskega ministra in drugih a-rabskih ministrov. Svet ie noudaril pravico palestinskega ljudstva do osvoboditve palestinskega ozemlja in do samoodločbe in poudaril obveznost arabskih držav, da okrepijo svojo obrambo na vseh frontah z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Poudarili so potrebo spopolnltve vojaških naporov na političnem ln informacijskem sektorju. Prav tako so poudarili, da je treba finančno in vojaško podpirati organizacijo za osvoboditev Palestinp Naserjev osebni predstavnik Favzi je danes odpotoval iz Londona v Madrid, kjer ga je sprejel španski zunanji minister Castiella. Prinesel je Naserjevo poslanico za generala Franca, ki ga bo sprejel jutri. Kakor je znano, vodi Španija prijateljsko politiko do Arabcev in ni priznala Izraela. Francoski zunanji mintater Debro je danes poudaril na seji vlade, da vse dotlej, dokler ne bodo velike države, ki imajo posebno odgovornost, dejansko prevzelo v roke vprašanja Srednjega vzhoda, se bo napetost samo večala, kakor dokazujejo dogodki. PEKING, 12. — Pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu se nadaljujejo protisovjetske demonstracije. Prejšnji teden so demonstracije bile štiri dni zaporedoma in ta teden so se zopet začele včeraj. Vse ulice daleč naokoli so natrpane z demonstranti, ki vzklikajo proti Sovjetski zvezi. Do sedaj ni bilo incidentov. Pekinški radio in tisk pa nadaljujeta ostro protisovjetsko kampa- njo. Pekinški radio je danes javil, da je kitajsko ladjevje v Severnem kitajskem morju zaostrilo nadzorovanje na področju pomorskega oporišča Port Artur in na drugih področjih ob obali severnbvzhodne Kitajske, «da preprečijo sovjetske napadalne ambicije«. Radio je dodal, da je kitajsko ladjevje pripravilo podrobne načrte, »da prepreči morebitna nova sovjetska izzivania«. Agencija Nova Kitajska pa je objavila izjavo kitajskega zunanjega ministra, ki trdi, da so sovjetske obmejne straže prišle na otok Cempao šestnajstkrat od 23. januarja 1967 dalje. Agencija trdi, da so sovjetski vojaki večkrat ranili kitajske obmejne straže ter se polastili pušk in streliva. Dalje pravi, da je namen tega ((zaostriti obmejni spor z namenom, da bi zasedli kitajska ozemlja«. Ista agencija pravi, da je «700 milijonov Kitajcev, vojakov in civilistov, manifestiralo svoje veliko o-gorčenje spričo fašističnih grozo dejstev sovjetskih revizionističnih renegatov, ki so pognali veliko število tepistov, da organizirajo nebrz iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiinHiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiliMiiiiiiii GOVOR FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA JE NALETEL NA ENOTEN ODPOR Z vseh strani ogorčene reakcije na neutemeljene de Gaullove izjave Lecanuel obsoja generalove apokaliptične vizije» - Stališče sindikatov - Danes začetek francosko-nemških posvetovanj PARIZ, 12. — Kot je bilo pričakovati, je celotno francosko javno mnenje, z edino izjemo golistov, odločno reagiralo na včerajšnji televizijski govor predsednika de Gaulla, ki je, kot je znano, podal popolnoma neutemeljeno in neresnično sliko francoskih dogajanj od maja lani. Skoraj vsi francoski listi v bi- stvu poudarjajo, da skuša de Gaulle spremeniti referendum o reformi senata in ustavni reformi v pravi plebiscit, ter da je popolnoma potvoril najbolj očitna dejstva. Skupni zaključek je, da je odgovornost za krizo v samem režimu in v pomanjkanju vsakršne politične debate v njem. Tudi zmerna sredinska opozicija obsoja včerajšnja generalova izvajanja. Predsednik in tajnik demokratičnega centra, Jean Leca-nuet in Pierre Abelin, zavračata de Gaullovo tezo o »zaroti«. Gre nasprotno — po njunem mnenju — za «zaroto napak, ki jih je o-blast nakopičila v zadnjih letih«. Sredinska voditelja poudarjata tudi nasprotja med »apokaliptičnimi vizijami« generala in vsebino referenduma, ki naj bi bil, po izjavah samega de Gaulla, zgolj tehničnega značaja. Jasno pa je, da so predsednikove izjave najbolj prizadele sindikalne predstavnike, ki so priredili včerajšnjo splošno stavko, in proti katerim je general sprožil celo vrsto nesmiselnih obtožb. «Ko neki državni poglavar — je izjavil generalni tajnik CGT Seguy — primerja sindikalno stavko v podporo zahteve po zvišanju plač in pokojnin zaroti, pomeni, da sam prizna bankrotiranje svoje politike. Ob zaključku za naš narod tako važnega dneva — je še dodal — v _________ ____ . trenutku, ko CGT predlaga ponov- ce, ladja »Guadalcanab. je že do- ni začetek. pogajanj na resnih te- meljih za dosego konstruktivnih rezultatov, odgovarja državni poglavar z zlonamernimi in gratuitnimi obtožbami proti sindikalnim organizacijam, ki so pozvale delavce k stavki. Predsednik CFDT Jcanson poudarja, da je general ozmerjal milijone delavcev, ki so stavkali, z «agitatorji, zarotniki, agenti razkroja in prevrata« itd. Vsakdo pa vidi — nadaljuje Jeanson — da je tovrstna dramatizacija tako pretirana, da ji je nemogoče verjeti. Nekoliko bolj umerjena je bila reakcija generalnega tajnika «For-ce Ouvrier« Bergerona, ki pa je odbil generalove trditve, da je bil položaj v začetku prejšnjega leta ugoden. Na današnji seji francoske vlade je minister za družbene zadeve Maurice Shuvnan podal obračun včerajšnje stavke. Poudaril je, da je bila udeležba pri stavki večja v javnih in nacionaliziranih podjetjih. Dodal je, da je težko reči, koliko je bilo oseb, ki so. »dejansko« stavkale, se pravi tistih, ki so se namerno vzdržale dela, ne da bi jih v to prisilila ukinitev prevozov ali električnega toka. Glede stališč vlade do zahtev sindikatov je po vladni seji glasnik Le Theule dejal, da je vlada pripravljena omogočiti odprtje pogajanj med sindikati in delodajalci, da pa ne misli nakloniti novih poviškov plač, razen tistih, ki so bili že določeni. Na Elizeju je bila pod predsed- ljalna seja o posvetovanjih, ki jih bo imel predsednik z zahodnotiem-škirn kanclerjem Kiesingerjem jutri in pojutrišnjem. Seje so se udeležili ministrski predsednik Cou-ve de Murville, zunanji minister Debre, finančni minister Ortoli, generalni tajnik zunanjega ministrstva Alphand in francoski veleposlanik v Bonnu Seydoux. Gen. Goodpaster poveljnik sil NATO VVASHINGTON, 12. — Predsednik Nixon je imenoval generala Andre-wa Goodpasterja za novega vrhovnega poveljnika atlantskih sil v Evropi v zameno za generala Lem-nitzerja, ki bo zapustil aktivno službo zaradi starosti. General Good-paster je sedaj pomočnik poveljnika ameriških sil v Vietnamu. Kakor je tradicija, bo postal tudi vrhovni poveljnik ameriških sil v Evropi. V petek Nixonova tiskovna konferenca VVASHINGTON, 12. - Predsednik Nixon bo imel v petek ob 18. uri po srednjeevropskem času tiskovno konferenco. Domneva se, da bo spo ročil svojo odločitev glede ameriškega programa o protiraketni o-brambi. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da se bo Nixon sestal z voditelji kongresa obeh strank še pred tiskovno konferenco, da bi dana Izzivanja pred kitajskim poslaništvom v Moskvi«. Agencija pravi, da so bila včeraj po vsej Kitajski «ogromna zborovanja« in da je to gibanje zavzelo »obseg, kakrš nega ni nikoli imelo v preteklosti« Pekinški tiskarji pa so se na svojem zborovanju obvezali, da bodo tiskali vedno večje število rdečili knjižic z Maocetungovlml mislimi, j(da bolje pomagajo revolucionar nim narodom sveta, da bi asimilirali njegove misli m da bi dokonč-) no uničili ter odstranili z obličja zemlje gnilobo revizionizma ;n reakcije«. Sovjetski tisk pa objavlja danes slike sovjetskih vojakov, ki so padli med spopadom s Kitajci in ki so jim kitajski vojaki razmesaril obraze. Neki časopis poroča, da je zdravniški pregled ugotovil, da je devetnajst ranjenih sovjetskih vojakov bilo še pri življenju, ko so jih Kitajci ubili s streli od blizu ali pa z bajoneti. «Literaturnaja gazeta« piše s tem v zvezi med drugim: »Nemški te'-vanšizem in kitajski maoizem se lahko združita v hudičev sporazum če jima zgodovina da časa, Ljudje naših časov morajo biti vedno pripravljeni na vsako stvar.« Clar-kar pravi, da je to tezo potrdil sam bonski finančni ministef Strauss v svoji knjigi «Izziv in odgovor«. V tej knjigi piše med drugim: «Rdeča Kitajska je zainteresirana z navzočnostjo močne sile na zahodni meji sovjetskega vpliv nega področja v Srednji Evropi, dočim je v našem interesu, da so Sovjeti blokirani na svoji vzhodni meji v Aziji. Zato se naši in kitajski Interesi začasno in delno ujemajo.« Isti list pripominja: »Iz tega, kar Strauss pravi o Maoce tungu, se zdi, da se hoče pokazati v Pekingu kot pol maoista. Zdi se skoraj, da ima Strauss več simpatije do Pekinga kakor do ZDA ki so zanj potencialen konkurent Nemški minister misli to, kar je mislil Hitler, in v ta namen si išče zaveznika na vzhodni meji Sovjetske zveze.« Agencija Tass poroča iz mongolske prestolnice, da je mongolsko zunanje ministrstvo odločno protestiralo pri kitajski vladi, ker so kitajske oblasti preteklo noč protizakonito pridržale skupino delav cev mongolskih železnic na neki kitajski obmejni postaji, ko so se ti vračali z dela. Mongolsko zunanje ministrstvo ugotavlja, da so Kitajci pridržali mongolske delavce osem ur. Dalje pravi, da so organizatorji tega izzivanja spodbujali nekatere Kitajce, naj žalijo LR Mongolijo in mongolsko ljudstvo. Grozili so, da bodo ubili vse delavce, ki so prišli na kitajsko ozem lje v skladu z mednarodnimi spo razumi. Kitajska mora prevzeti so odgovornost za posledice tega izzivalnega dejanja. in na osrednji planoti,, kjer je prišlo do silovitih spopadov med osvobodilnimi silami in ameriško saj-gonskimi enotami. Tudi dejavnost strateških bombnikov »B-52« se je okrepila. Severovzhodno od prestolnice in okrog Kontuma so ameriška letala izstrelila v zadnjih 24 urah preko 1300 ton bomb. Predsedstvo jušnovietnamske republike je danes poročalo o nekaterih spremembah v sajgonski vladi. Notranji minister general Tran Thien Kiem je bil imenovan za namestnika ministrskega predsednika z nalogo, da vodi »program pomiritve«. Dosedanjega ministra za poljedelstvo Thai Tona je nadomestil Cao Van Than, profesor Le Minh Lien pa je bil imenovan za ministra za šolstvo na mesto pokojnega Le Minh Trija, ki je bil 6. januarja v Sajgonu žrtev atentata. Nguyen Van Vang je bil imenovan za ministra za revolucionarni napredek na mesto generala Thanga, ki je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. V washingtonsklh diplomatskih krogih poročajo, da so ZDA opozorile Sovjetsko zvezo na ukrepe, ki jih mislijo sprožiti, če bodo »komunistične« sile še naprej bombardirale južnovietnamska mesta. Po teh vesteh je bil govor o tem problemu na sobotnem sestanku med ameriškim državnim sekretarjem Rogersom in sovjetskim veleposlanikom v VVashingtonu Dobrininom. Janez Stanovnik pri podtajniku Zagariju RIM, 12. — Podtajnik v zunanjem ministrstvu Mario Zagari je danes sprejel v Farnesini izvršnega tajnika ekonomske komisije OZN za Evropo prof. Janeza Stanovnika. Med prisrčnim pogovorom sta pretresla glavne probleme dejavnosti komisije, perspektive njenega nadaljnjega dela in potrebo nove njenih organov in sistemov dela. V Bratislavi plenum CK KP Slovaške - BRATISLAVA, 12. - V Bratislavi se je danes začela plenarna seja CK KP Slovaške Na dnevnem redu so glavni problemi političnega položaja na Slovaškem, procedurni problemi in kadrovska vprašanja. Na plenumu, na katerem je prisoten tudi tajnik CK KP Slovaške Strougal, so izvolili tri delovna komisije, od katerih se ena ukvarja s problemi tiska. Uvodno poročilo je imel tajnik KP Slovaške Gustav Husak. VVASHINGTON, 12. — V diplomatskih krogih poročajo, da se bo Nixon sestal z Brežnjevim in Kosiginom še to pomlad, verjetno aprila, v Moskvi aii v kaki drugi evropski prestolnici, n. pr. na Dunaju. Glavni argument srečanja bi moral biti problem razorožitve. stvom generala de Gaulla priprav-j govoril z njimi o tej zadevi. Osvobodilne sile so bombardirale deset oporišč Spremembe v sajgonski vladi SAJGON, 12. — Po osemnajstih dneh koordiniranih napadov, med katerimi je bilo vsako noč z raketami in minometi bombardiranih od trideset do petdeset vojaških oporišč v vsem Južnem Vietnamu, so osvobodilne enote preteklo noč znatno omejile bombardiranje. Ameriški glasnik je poročal, da je bilo med včeraj zvečer in danes zjutraj bombardiranih samo deset pošto jank v različnih predelih države! Vendar poročajo istočasno o za ostritvi bojev okrog Sajgona, v ust i ju Mekonga, v pokrajini Tay Ninh ZASEDANJE EVROPSKEGA PARLAMENTA Amendola je predlagal revizijo rimske pogodbe Poudaril je, da Evropa šestih ni sposobna voditi vloge tretje sile STRASSBURG, 12. - Evropski parlament je izvolil davi osem pod predsednikov, ki sestavljajo novo predsedništvo. Danes se je v parlamentu začela debata o evropski skupnosti. Prvi komunistični poslanec, ki je govoril v tej skupščini, je bil Amendola. Predlagal je temeljito spremeni bo skupnosti na podlagi revizije rimske pogodbe, ki naj zagotovi politiko realnega gospodarskega sodelovanja ob spoštovanju avtonomne politike vsake države in vsakega parlamenta. Bivši predsednik francoske vlade, liberalec Pleven je predlagal konferenco državnih poglavarjev šestih držav skupnega tržišča, katere naj bi se udeležil tudi predsednik izvršne komisije. Golist Deloncle pa je dejal, da bo krizo skupnosti moč rešiti, samo če bodo stremeli po konkretnih in uresničljivih stvareh. Po njegovem mnenju je vprašanje razširitve skupnega tržišča resna ovira za delovanje skupnosti. Francija noče, da bi to, kar se je zgradilo v enajstih letih, bilo uničeno za nekaj, kar bi se lahko izkazalo kot privid Odločitev o razširitvi bo mogoča šele tedaj, ko bo svet ministrov skupnosti temeljito proučil njene posledice. Francoski socialist Vals pa je dejal, da bi za premaganje sedanjega zastoja bilo potrebno kmalu storiti kaj »revolucionarnega« kakor npr. skleniti, da je treba evropski parlament (izvoliti na podla gi splošnega glasovanja. Italijanski komunistični poslanec Amendola je imel pozneje tudi tiskovno konferenco, da obrazloži to. kar je govoril na zasedaniu. Dejal je, da so se komunisti uprli graditvi evropske gospodarske skupnosti, ker je tedaj in z načinom, kako je nastala, predstavljala nov dejavnik cepitve in nasprotij v srcu Evrope v njeni celoti. Toda komunistična opozicija ni pomenila ignoriranja obstoja gospodarskega in političnega sodelovanja med državami v evropskih deželah. Skupnost je nastala v ozračju hladne vojne in jc delovala v Evropi kot orodje politike, za ohranitev in okrepitev gospodarskih, političnih in vojaških blokov. Zato se je zapletla v krizo atlantske politike in NATO. «Danes, je nadaljeval Amendola, smo mi navzoči prvikrat v tej skupščini, ki je med svojo dejavnostjo že določila svoje pravilnike in običaje, o katerih nismo mogli diskutirati in jih odobriti. Na vsak način se obvezujemo, da bomo dosledno spoštovali te določbe, čeprav si na podlagi naših izkušenj pridržujemo pravico postaviti na podlagi določenega postopka predloge za njihovo morebitno spremembo.« Na koncu je Amendola izjavil, da mala Evropa šestih ni sposobna voditi vloge tretje sile. Potrebno je, da obstoječe diskriminacije padejo in da imajo države vse Evrope možnost biti udeležene pri procesu enotnosti ob spoštovanju njihove avtonomije v skladu z njihovo zgodovino in njihovimi tradicijami. Titovo poročilo na kongresu ZKJ (Nadaljevanje s 1. strani) Ko je poudaril važnost novih u-stavnih sprememb, posebno pomen in novo. vlogo sveta narodov in potrebo, da se v Zvezo komunistov pritegne čim več delavcev, neposrednih proizvajalcev in mladine, je Tito na koncu svojega govora predlagal, da se zaradi učinkovitosti reševanja raznih vprašanj in nalog, zaradi sedanjega političnega položaja na svetu organizira močnejše osrednje vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije, ki bi po svoji sestavi bilo sposobno zagotoviti enotnost Zveze in njeno avtoriteto. Zvezi komunistov, je poudaril Tito ob navdušenem odobravanju delegatov, je potreben močan izvršni organ, v katerem ne bo ne prvega ne drugega ne tretjega. V izvršnem odboru predsedstva zveze naj bi bila iz vsake republike po dva, iz vsake avtonomne pokrajine po en voditelj, tako da bi v izvršnem odboru bilo skupno s predsednikom petnajst članov. To bi bil učinkovit organ, v katerem bi bili tudi nekateri mladi tovariši, kajti Zvezi komunistov je potrebna kontinuiteta. Na ta način bomo ostali kolektivno vodstvo ZKJ, ki bo lahko z uspehom reševalo svoje naloge, skupno nosilo odgovornost pred Zvezo komunistov, pred delavskim razredom in narodi Jugoslavije, je zaključil Tito. Kongres je nadaljeval svoje delo popoldne v sedmih komisijah. B. B. Delo v komisijah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Titov predlog o sestavi novega vodstva Zveze komunistov: petnajstčlanskega izvršnega odbora, predstavlja eno izmed bistvenih novosti kongresa in v tej zvezi tudi določeno senzacijo. Pri dolgotrajnem pripravljalnem delu se namreč o tako sestavljenem vodstvu ni govorilo in je menda šele včeraj padel sklep, da se bo opredelilo sodelovanje vse šestih republik v najvišjem in čimbolj »močnem* vodstvu Zveze komunistov. Vendar pa v bistvu tudi pri tem ne gre za nekaj izjemno novega, saj odraža dejansko prakso, ki traja vsa leta, ko so vedno bila posvetovanja na mednacionalni ravni in ko so republike sodelovale pri odločanju. Prelomnica je v tem, da tudi na zunaj in formalno prihajajo v najvišjem vodstvu do izraza mednacionalni odnosi, da je Jugoslavija federacija šestih republik. Popoldne se je pričelo delo v komisijah, ki jih je sedem, in je zato povsem nemogoče vestno slediti delu teh komisij in se moramo nujno omejiti samo na nekatere zanimive primere. Milentije Popovič je v komisiji za društveno politiko in za mednacionalne odnose govoril tudi o stalni skrbi za zaščito enakopravnih narodov. Zaradi tega imajo republike veliko odgovornost za samoupravljanje ter z neposredno socialistično demokracijo ustvarjajo možnosti za polno uveljavitev nacionalnih interesov. Vendar uspeh nacije ni zapiranje v svoje ozke meje — kot to žele nacionalisti — temveč v enakopravnem sodelovanju in povezovanju, v razvijanju in v solidarnosti. Kiro Hadži Vasilov je v komisiji za mednarodne odnose ugotovil, da je prišlo do nove sile idej socializma v kapitalističnem svetu in do okrepitve revolucionarnih sil. Pri tem je še posebno zanimiv pojav revolucionarnega mladinskega vala. Poudaril je tudi, da so ideje marksizma in socializma zajele vedno širši krog znanstvenih, umetnostnih in kulturnih ustvarjalcev v kapitalističnem svetu. Vse to dokazuje, da vpliv buržoazne ideologije na zavest ljudi celo v kapitalističnih državah ni še nikoli padel tako nizko kot danes. V tej zvezi je govornik polemično ugotovil, da so čudni alarmi v nekaterih socialističnih državah o nevarnosti buržoazne ideologije v socializmu. Ironično je vprašal: zakaj bi se morale socialistične države bolj bati buržoazne ideologije, kot se kapitalistične boje socialistične ideologije? Nadaljeval je, da so prepričani, da se mora socializem v idejni borbi ofenzivno zoperstaviti, tako da v svobodnem stiku s kapitalističnim svetom dokaže svoje uspehe. Da bo tako lahko naredil, mora obvladati svoje slabosti in mora sprostiti svoje sile. Borba za socializem v vedno večji meri zajema svet in o-snovna predpostavka je, da revolucionarne socialistične sile vsake dežele odkrivajo najustreznejša sredstva in metode borbe, kar se v mnogih državah imenuje: lastna borba za socializem. Latinka Perovič je glede idejno političnih osnov ugotovila, da je Zveza komunistov že pred leti razbila dogmo o nespremenjenih družbenih odnosih in o vlogi komunistične partije. Korenine teh idej so predvsem v povezovanju države in partije, tako da pride do izredne koncentracije ekonomske in politične moči v rokah partije v odnosu do njenega aparata. V bistvu gre pri tem za vprašanje revolucionarne avantgarde. Kdo je resnični subjekt socializma: državni stroj ali združeni delovni ljudje. In dalje, da sodobni socializem je zamišljen kot prodor novih proizvodnih sil in mora biti povezan z osvobojenjem dela, z demokracijo, sodelovanjem v odločanjih in vedno bolj razvitimi človeškimi potrebami. BOGO SAMSA VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Novi župnik v Landru in Lazah Zamenjava župnika v Landru, ki sledil je Jožeta Cramarja, nekda-je bila te dni, spada med tiste, ki, njega dušnega pastirja v Reziji in kažejo, kakšno personalno politiko izdajatelje rezijanskega katekizma i • i _ .1 . • . i nn r-v i; i’ T"lr*r» Novo »admiralsko* vozilo turinske tovarne Fiat 130 z določenimi smotri zasleduje nadškofijska kurija v slovenskih župnijah Beneške Slovenije. Landar ni velika župnija, saj ima samo nekaj nad 500 duš. Toda lega Landarja je pomembna za zgodovino beneških Slovencev in pa tudi zato, ker leži v Nadiški dolini v sredini drugih slovenskih duhovnij. Okoli dvajset let je bil za župnika v tej župniji don Wulter Zaban. Na- iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiiiifiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiia OD DANES BO ŽENEVA V SREDIŠČU ZANIMANJA LJUBITELJEV MOTORNIH VOZIL Na 39. mednarodnem avtomobilskem salonu vrsta novosti in prikaz dejavnosti na svetu 74 tovarn iz 12 držav ho razstavljalo najnovejše modele ŽENEVA, 12. — Jutri zjutraj bodo odprli v Ženevi 39. mednarodni avtomobilski salon, to je spomladanska razstava, ki ima že po tradiciji izredno vlogo za prikaz dela svetovne avtomobilske Industrije. Tudi letos ženevski salon potrjuje, da je v središču zanimanja. Na površini 33.000 kvadratnih metrov bo prikazalo letošnje Izdelke kar 1221 razstavljavcev iz 21 držav in sicer s področja turističnih, športnih in tekmovalnih avtomobilov. Prisotni bodo tudi izdelovalci karoserij, koles in motornih koles, morskih vozil in pritiklin. Za razstavo se je prijavilo 74 avtomobilskih tovarn iz 12 držav in sicer Avstrije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Japonske, Holandske, švedske, Švice, ČSSR, SZ in ZDA Med temi je kar 11 italijanskih znamk In sicer Alfe. Romeo, Autobianchi, Abarth in ATS (športna in tekmovalna vozila). Dino (ki se prvič predstavlja kot samostojna znamka), Ferrari, Fiat, Iso, Lamborghini, Lancia in Maserati. Karoseri-stov bo tudi 11 (10 Italijanov in 1 Švicar) in sicer Bertone, Frua, Ghia, Lombardi, Michelotti, Moretti, Pininfarina, Siata, Vignale in Zagato. Na razstavi bo seveda precej novosti. V slavnem Izhajajo iz italijanskih tovarn in med temi je treba v prvi vrsti omeniti Fiat 130, ki bo prav v Ženevi v hudi konkurenci tujih tovarn prestal ognjeni krst. To vozilo, ki se odlikuje po elegantnih potezah, ima poleg živahnega motorja, ki potegne do 180 km na uro, nekaj privlačnih izboljšav kot volan, ki ga je moč urediti tako v višini kot v dolžini, možnost gretja zadnje šipe in po naročilu tudi električna naprava za odpiranje in zapiranje stranskih šip. Drugo novost bo predstavila Lancia s fulvio coupe 2000 s karoserijo, ki je izšla izpod rok Pdmlnfarlne. Hitrost 185 km na uro. Tudi Maserati bo prvič prikazal ženskemu občinstvu absolutno novost «Indy» (pomanjševalnica za Indianapolis). Gre za zelo bogat coupe z motorjem 4136 kub. cm, ki potegne do 250 km na uro. Francije in Nemčije. Peugeot se bo predstavila s coupe in kabriolet modela 504, ki ju je narisal Pininfarina, Renault pa bo prisotna z novo vrsto vozila «R 16», ki se od prejšnjih razlikuje po avtomatičnih prestavah. Največ modelov bo prikazal nemški opel s kapitanom, admiralom in diplomatom ter BMW z limuzino 2800 kub. m. Porsche pa bo tokrat prikazal na odseku športnih in tekmovalnih vozi! model 17, ki bo prav gotovo delal preglavice najhitrejšim evropskim in ameriškim dirkalnim avtomobilom. Model 917 ima 12 batov, 4500 kub. cm. in lahko vozi Druge novosti pa prihajajo iz's hitrostjo 320 km na uro. llllllllltllMIHMMIIIItllllllllflllllllltlllllHIIIIIUIIIIIIIIIIII MU* lllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIllIllll 11111111111111111 OBSODBA J. E. RAYA NI PREPRIČALA NIKOGAR Napovedujejo nov proces pod obtožbami zarote Zgražanje tiska in javnega mnenja zaradi «miniprocesa» Kingovega morilca Gigliolo Cinqueti in novinarja Alessandra Mossottija so v Milanu nagradili zaradi uspešnega udejstvovanja na njunem področju s srebrnim Pirandellom MEMPHIS, 12. — «Miniproces» Jamesa Earlyja Raya, ki so ga kar brez sodne razprave po njegovem priznanju krivde, da je ubil črnskega voditelja Martina Luthra Kinga obsodili na 99 let zapora, ni prepričal nikogar. Iz vseh ameriških slojev prihajajo kritike predvsem, ker je Ray ob koncu procesa jasno izjavil, da ne soglaša z njegovim branilcem, ki je trdil, da ni bilo za umor Kinga nobene zarote. Ray se je s priznanjem krivde rešil električnega stola in bo, če se bo v zaporu vzorno vedel, lahko prišel na svobodo čez 30 let. Toda Američani, predvsem pa temnopolti ljudje, ki so sledili Kingova vdova, Kingov naslednik če je bil umor sad zarote. Tisk, Kingova vdova, Kingov naslednik Abernathy, poslanci In drugi bodo sedaj začeli pritiskati na predsednika Nixona, da odredi preiskavo. Raya so sinoči, preoblečenega v policaja, da bi preslepili morebitne atentatorje ali «ugrabitelje«, premestili v državne zapore Tenesseeja v Nashville. Bliskoviti proces ni prepričal niti ameriški pravosodni departma, ki resno premišljuje o možnosti novega procesa. Ne sicer več pod obtož-bo umora, pač pa pod novimi obtožbami, pred katerimi se bo moral Kingov morilec zagovarjati skupno z drugimi osebami. Kdo so te še ni znano. Vsekakor morajo biti, pa čeprav so bili porotniki in seveda Rayev zagovornik, ki Je priznal, da je obtoženec rasist, prepričani, da aiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiniiMiiiiiHiiiiniuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuuiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ni bilo nobene zarote in da je Ray ukrepal na lastno pest. PRED PARIŠKIM SODIŠČEM Obsodba Florentincev na zaporno kazen ZARADI PRECEDENSOV Izgon Rive iz Libanona v resni nevarnosti? BETRUT, 12. — Zadeva, v katero je zapleten italijanski indu-strijec Felice Riva, je začela delati libanonskim pravosodnim organom precejšnje preglavice. Na vsak način čakajo na dokumentacijo, ki jo bodo preučili preden se bodo odločili za izročitev Rive italijanski pravici. Med Italijo in Libanonom obstaja sporazum na diplomatski ravni za ekstradicijo, toda res je tudi, da poslanski zbornici obeh držav tega še nista potrdili. V Beirutu pravijo, da ne bodo gledali na pravne ali proceduralne norme, pač pa se bodo ravnali po precedensih. Prav primer iraškega generala Taymurja Bakhtiarja, ki ga zahteva pravica njegove države, katerega pa še niso izročili, bo verjetno precej odločal o, izročitvi Rive. Riva se sklicuje, da se hoče italijanska pravica maščevati nad njim iz političnih razlogov, kar seveda dokumentacija preiskovalnega organa italijanskega sodišča ostro zanika. Dokumentacija, ki jo bodo po diplomatski poti dostavili libanonskemu pravosodnemu ministrstvu, je že pripravljena in navaja vse dokaze .krivde industrijca, ki je obtožen qarri4fhega bankrota. V zvezi z begom Rive v Libanon so številni poslanci zahtevali od zunanjega, notranjega in pravosodnega ministrstva pojasnila, zakaj so Rivi pustili potni list, Italijana sta iz protesta prisilila medtem ko tega jemljejo drugim *----------------------------za manjše krš:tve, brez odlašanja. V PRESENEČENJE CITATEUEV Pravda objavlja v nadaljevanjih odlomke romana Šolohova MOSKVA, 12. - Pravda je v presenečenje vseh začela objavljati v nadaljevanjih odlomke iz zadnje knjige šolohova «Oni so se borili za domovino*. Pred časom se je govorilo, da nihče noče objaviti novega dela šolohova, sedaj pa so se odlomki nepričakovano pojavili na straneh Pravde Posebno zanimiv je odlomek o razgovoru med nekim Strelcovom in direktorjem postaje traktorjev. Prvi telefonsko javi prijatelju, da pričakuje obisk brata, bivšega generala, ki so ga med Stalinovimi čistkami poslali iz vojske in ga zaprli. Direktor kolhoza meni, da so pač spoznali njegovo nedolžnost in nadaljuje, potem ko je seveda skrbno zaprl vrata pisarne, da je Stalin končno spregledal kakšne vrste človek je bil njegov brat in da mogoče začenja razumeti kakšen človek je bil Berja. Direktor pravi med drugim dobesedno: «Mislim, da Stalin počasi odpira oči.* Strel cov se čudi: »Misliš, da vlada z zaprtimi očmi?* «Prav tako, ne sicer vedno, vendar od 1937 leta dalje,* mu odgovori direktor, ki prekine razgovor, ker mora iti na ogled kolhoza Berja, kar mu posebno ne ugaja. «Da se razumemo,* se opravičuje prijatelju, «gre za kolhoz kot vsi drugi z dobrimi ljudmi. Vendar bi rad vedel, kdo je ti- NIC NOVEGA V AKTIH «ZADEVE MARKOVIČ*? Ponovno večurno zasliševanje filmskega igralca Alaina Delana Simbolični odgovor na «lažne» glasove: Pompidou in žena na večerji pri de Gaullu PARIZ, 12. — Alaina Delana, ki bc moral dva dni ostati na razpolago sodnim oblastem, ki vodijo preiskavo o skrivnostni smrti Sie-vana Markoviča, so danes v Versaillesu zasliševali kar tri ure. Filmski Igralec, ki se je pripeljal do sodne palače s svojim belim fiatom 125, je izjavil, da nikakor ni utrujen, kot so nekateri namignili, in da je pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja, ki mu jih bo zastavil preiskovalni sodnik. Ob izhodu iz sodne palače je Dc-lon, ki ga je varoval pravcati zid policijskih agentov, stopil v avto in se odpeljal. Novinarjem ni rekel ničesar. Nasprotno pa je preiskovalni sodnik Patard izjavil, da je skušal z zasliševanjem proučiti stike med Alainom Dclonom in Steva-nom Markovičem in med Delonom in Marcantonijem, ki je pod obtožbo sodelovanja pri umoru Jugoslovana že nekaj mesecev v zaporu. Novinarji so zasačili Delona v ve- sti kreten, ki mu je prisodil to ime.» Ukem versajskem hotelu, kamor je šel na kosilo. «Sodnik — je rekel filmski igralec — zelo dobro in pošteno opravlja svoj poKlic. Poleg t.ga je zelo vljuden. Ni nič novega v aktih te zadeve.* Zasliševanje Delona se je nadaljevalo popoldne. Francoski pravosodni minister je objavil poročilo «o lažnih vesteh, ki so jih ob robu Markovičeve zadeve razširili z namenom, da škodujejo nekaterim osebam*. Jasno je, da s tem pravosodno ministrstvo misli na Pompidouja ln njegovo ženo. Znano je namreč, da so zagovorniki Marcantonija predlagali preiskovalnemu sodniku zasliševanje bivšega prvega ministra in njegove žene. Zakonca Pompidou sta bila danes na zasebni večerji gosta predsednika republike de Gaulla na Elizeju, kar si nekateri razlagajo kot simbolični odgovor na «lažne.» glasove. TOKIO, 12. — Že drugič v osmih dneh je snežilo v Tokiu, zaradi če- sar je nastala v mestnem prometu pravcata zmeda. Zaradi neprehodnih cest so morali zapreti vse šole. Odpovedali so pristanek letala, ki vozi na progi Seul - Tokio, medtem ko so za štiri ure zakasnili odhod letala proti Tajpehti. Že trideset let ni bilo takega snežnega meteža. V kratkem se je nabralo na cestah kar 30 cm snega, zaradi česar je zastal ves promet. AMIENS, 12. - Včeraj so v A-miensu usmrtili z giljotino 28-letne-ga kmeta Jeana Oliviera, ki je junija 1907. leta ubil 11-letno dekletce in njenega 10-letnega bratca. Porotniki niso hoteli priznati morilcu nobene olajševalne okolnosti. Olivier je najprej zadavil dekletce in jo nato posilil ter ubil tudi bratca, ki je prisostvoval zločinu. Njegovi zagovorniki so poslali predsedniku republike prošnjo za pomilostitev, vendar nanjo niso dobili odgovora. pilota grškega letala, da je ponovno pristal na Orlyju PARIZ, 12. — Pariško sodišče je obsodilo Florentinca Umberta Gio-vineja in Maurizia Panichija, ki sta 8. novembra lani prisilila pilota letala Boeing Onassiseve družbe «01ympic Airways» iz protesta proti grški vojaški vladi, da je ponovno pristal na Orlyju, na osem oziroma na pet mesecev zapora, in sicer brez pogojnosti, kot je predlagal sam državni tožilec. Obsojenca še nista sklenila, če bosta proti kazni vložila priziv. Prirodoslovno društvo Slovenije se obrača k mladini Pred nedavnim je imelo Slovensko prirodoslovno društvo v Ljubljani občni zbor, m katerem je bila ena izmed zelo važnih točk razprave ideja o poživitvi in poglobitvi dela z mladino Ustanovili so posebno komisijo, ki bo imela za nalogo pritegovati mlade sile i razne prirodoslovne krožke po posameznih krajih v Sloveniji in pri njih vzbujati zanimanje in ljubezen do prirode. Delo z mladino bodo posamezni člani društva opravljali zlasti po šolah, kjer bodo ustanavljali posebne mladinske krožke. Vsak tak krožek naj bi imel tudi svojega posebnega mentorja, Ki bi pomagal pri delu krožka in usmerjal njegovo dejavnost. Sicer je že do zdaj delovalo nekaj takih krožkov z mentorji in na občnem zboru so lahko ugotovili, da je bilo njihovo delo zelo spodbudno in koristno, kar je tudi napotilo občni zbor, da razširi to akcijo pritegovanja mladine v krožke. V kratkem bo komisija za delo z mladino objavila tudi svoj program, ki naj postane osnova za poživljeno delo društva. Da bi si pridobili čim-več mladine in da ki so jih preizkusil: ob poletu v soljske ladje «Apollo 9» okrog Ze*** lje. Ti nahrbtniki jim bodo P0*** gali, da bodo lahko ostali tri 11 zunaj vozila, s kateiim se bodo sP stili na Mesec. Mesečeve obleke bodo na Zem*J težke 27 kilogramov, nahrbtniki P 31 kilogramov. Kei je na Mesec gravitacija šestkrat manjša, w tam obleke in oprema težke s®n okrog 9,5 kilograma. u Vesoljci bodo nosili na Mese ^ poseben najlonski kombinezon vodnim hlajenjem. Voda iz nam nika bo krožila po obleki v P?3® nih všitih ceveh. Čez ta kornb*11 ^ zon bodo oblekli porozno oblo&°’*0 v kateri bo kisik pod pritiskom-«harnkomom» sn narpHili za , «barokomoro» so naredili za ga vesoljca posebej po meri. uu£. žena je s plastjo impregniranih s klenih vlaken. . u. Čez to obleko bodo vesolje* . lekli še posebno izolacijsko ob*® iz steklenih vlaken, sedmih sloJ, aluminijziranih folij, šest slojev s klenih vlaken in dveh slojev ** • prena, še dodatno obloženega z ^« Ionom. Ta vrhnja obleka jih b° tila pred meteorji. ni Na kolenih, laktih in ramen*** Pj bodo imeli vesoljci — podobno srednjeveški vitezi — še P°se°(,-zaščitno kovinsko oblogo, da se leka ne bi kje obdrgnila. Rokavice so tako izdelane, o® e. do lahko vesoljci kaj prijeli ® mi prsti, obložene pa so s sn*® . sko snovjo, da bi bile čimbolj P ne. . :ey Čevlji so iz 25 izolacijskih s in imajo silikonsko gumijaste FL plate in sloj vtkanih kovinskih Čelada za sprehor po Mesecu dva vizirja, ki naj zaščitita ve?Vjj) pred premočno sončno svetlobo. jg. izjemno visoko temperaturo ob t sečevem dnevu — ki traja c®auatr tedna — in pred meteoriti, od * ^ rih padajo nekateri na Mesec s trostjo do 100.000 kilometrov na : Vesoljska obleka ima tudi Pr ,jCi žepov. V njih bodo nosili v napravo za ugotavljanje radio® nosti, sončna očala, dve nalivn* jjj resi, avtomatično svetilko v 0 nalivnega peresa, škarje, kontr j in druge liste ter še druge P mete. CEHOSLOVAKI 0 «MAKEDONSKEM VPRAŠANJU* RENESANSA BOLGARSKEGA ŠOVINIZMA PRAGA, marca. — Renesansa bolgarskega šovinizma — v teh ‘reli besedah je vsebovana ocena udeležencev razprave na filozof-?ki ■ fakulteti v Brnu o na.novej-5' kampanji v Bolgariji. Povod ‘a razpravo je bila brošura »Makedonsko vprašanje*, ki jo je ko-bec preteklega leta izdal zgodo-Tfflski inštitut Bolgarske akademije znanosti. Brošura je bila tiska-v 200.000 izvodih, preučujejo jo 'j, partijskih, frontovskih in mla-fbnskih organizacijah, poslana pa 1® bila mnogim znanstvenim ustavam in posameznikom v svetu. Prejeli so jo tudi vseučilišni pro-‘esorji v Brnu. Mnogi so brošuro 'Tr>ili in tako izrazili svoj pro-spričo neznanstvenega prikopa k zadevni problematiki, a ‘Unec preteklega tedna so organi-arali tudi javno razpravo in jo bapovedali z lepaki ter v brnskih časopisih. Nanjo so povabili tudi jugoslovanske in bolgarske dopis-bike v Pragi. Prorektor filozofske fakultete, Pr(*f. dr. Milan Jelinek, je pojasnil, kako je do razprave prišlo jar poudaril, da je politična reši-tako imenovanega makedonskega vprašanja notranja zadeva Jugoslavije, Bolgarije in Grčije. °da z znanstvenega gledišča je Jb°č pojasniti nekatere probleme. "k brošuri se na primer zanikuje ?.bstoj makedonskega naroda, hkra-J). Pa se napada Jugoslavija zara-“I šovinizma in politike, ki baje Judi k raznarodovanju bolgarskega ?apoda. Razsrdila me ie ta bro-sUra, ker postavlja trditve brez jUgUmentov, vrnil sem jo tistim, *’ so mi jo bili poslali, je dejal bfof. Jelinek, ki je navzlic temu Predložil, da se razprava ohrani j1* znanstveni ravni in da se pri ^bi ne daja duška čustvom. Docent, dr Dorovsky: Več knjig ^.zadnjem času dokazuje, da ne ].°&taja maKedonski narod. Objav-jjjbe so bile v deželah z raz ični-družbenimi sistemi, toda vse .*Uša;o dokazati bolgarski ali gr-i j1 znač-J Makedonce. Brošura, J* jo je konec 1. 1958 izdala Boljka akademija znanosti, je namena v zajedljivem st;lu, odlikuje u Po diletsn‘izmu v obdelovanju jbvilnih zgodovinskih de;stev (obsuje dimitrovske Bolgarije je enojno 0/flf,beno za levičarsko sek-a«ko). Zame pomeni to glas re-I .e*an?e bolgarskega šaviovzma. Iz-stališča srbske buržoazije, Ftrjujoč. da jih je povzela tudi 1 0,Punistična partije Jugoslavije. Purovsky je navedel pisanje zna-] j^b Bolgarov v preteklih stoletjih |dejal, da so v preteklosti skupil sovražniki (zlasti Turki) in pa u«ja slovanstva povezovali Bul-Jr.r® in Makedonce. Toda šele z v '[britvijo republike Makedonije Jugoslaviji so Makedonci prvič Wi uresničiti svojo narodnost. je svoj čas priznala tudi dimi-; Jevška Bolgarija. V resoluciji 10. Zbirna CK Bolgarske komunistič- ne partije, leta 1946, je bilo rečeno, da se je pretežni del makedonske nacije narodno in državno organizma! v okviru FLRJ in da je združitev ostalih delov makedonskega ljudstva treba izvesti na platformi Ljudske republike Makedonije v FLRJ. V duhu teh zaključkov so makedonski učitelji odhajali v Pirin-sko Makedonijo in je prihajal tisk iz Makedonije v Bolgarijo. Po letu 1948 pa se je zaradi Informbi-roja odstopilo od resolucije 10. plenuma, vendar se še naprej omenja Makedoni.a. Na 16. plenumu je govor o avtonomiji pirinskega o-koliša ter o kulturni avtonomiji Makedoncev v tem okolišu. Zatrjuje se, da je treba po šolah poučevati makedonski jezik, popularizirati makedonske osebnosti in okrepiti — borbo proti velikobol-garskemu šovinizmu. Danes pa avtorji brošure zatrjujejo, da so vsi Makedonci Bolgari. Profesor dr. Josef Kolejka: Kot pripadnik slovanskega naroda obžalujem, da med Slovani prihaja do sporov. Vendar pred obstojem teh sporov ni smeti zapirati oči. Izražam pa svoje nasprotovanje spričo, dejstva, da so še učenjaki oziroma osebe, smatrajoče se za to, ki si upajo danes — v drugi polovici 20. stoletja — še zanikovati obstoj sosednega naroda in za njegov jezik trditi, da je ume. ten. čudim se, da so še lahko učenjaki, ki trde, da ne obstaja narod, ki že 25 let državno eksistira in ima že nekaj stoletij staro tradicijo o samostojni državi. Profesor Jelinek: Nesmiselno in neznanstveno je zanikovati obstoj makedonskega naroda in kot dokaz za to navajati podobnosti v v jeziku. Če ima neka etnična skupina jezik, ki ga govori, če književniki v tem jeziku pišejo svoja dela, če ga smatrajo za svoj predstavniški instrument, potem je to samostojen jezik in za takšen ga je trebe priznavati. Ničesar ne men;a dejstvo, če je makedonski jezik bo'garsko-mskfdnnskpga ali makedonsko-bolgarskega tipa in če se kot tip jezika razlikuje od tipa jezika zahodnejših jugos Avarskih narodov. Makedonščina in bolgarščina sta dva samostojna, enakopravna ’ezika, čeprav sta v marsičem bližja drug drugemu kot nekateri drugi jeziki, na primer češki in slovaški. Zanikovati obstoj makedonskega jezika je neznanstveno in nesmiselno, po drugi strani pa to 'zapleta odnose in neti nacionalizem. Dr. šaur je v času, ko so v statistikah' «izginjali» Makedonci iz Bolgarije, bil lektor na sofijskem vseučilišču. V razpravi je do neke mere skušal pojasniti ta pojav: Običajno si bolgarski državljani — zaradi neinformiranosti — zamišljajo položaj v Makedoniji T. BUTORAC (Nadaljevanje m 6. strani) UH Primavera V vseh centrih VITTADELLO se nadaljuje velika prodaja pomladanskih moških oblek bajna CENA ZA POMLAD: Lir 19.000 ekskluzivna obleka VITTADELLO gladki tweed, pastelne barve in za dečka tir 1.950 kratke blaee v merah od 26 do 38 Ur 2.500 dolge hlače v merah od 36 do 12 Lir 7.500 volnena jopa, modni vzoree Lir 9.900 dežni plašč iz bombažnega blaga Lir 11.000 volnen dežni plašč Lir 11.000 obleka iz volnenega blaga s kratkimi hlačami VITTADELLO POMENI: Nova POMLADANSKA CENA Violinist Aleksander Zupančič je pričel violinski študij v šoli Glasbene matice ter se sedaj pod vodstvom svojega profesorja tiskarja Kjudra pripravlja na diplomo. Med njegove številne javne nastope štejejo tudi koncerti ob sodelovanju orkestra Glasbene matice v Trstu ter v Beogradu, Dubrovniku in na Reki. Zupančič, ki je bil tudi v gim-. naziji vedno odličen učenec, je sedaj slušatelj tržaške univerze. Nastopil bo tudi v nedeljo. MODNI KOTIČEK Za pomlad in poletje - značilna bela barva Glede dolžine kril se kosata dve tendenci: Francoska je za krajša krila, italijanska pa za daljša Vse, kar je svetlega, barvitega in pisanega, to bo v modi letošnjo spomlad in jesen. Še za nobeno pomlad, ali poletje niso veljale te besede tako, kot za bodoča letna časa, ki se nam bližata. Le oglejte si izložbe, človeku se zdi, da občuduje lep cvetličnjak, ali travnik, ko je najbolj posut z lepim cvetjem. In koliko je povsod bele barve. Beli so plašči, kostumi, jopice, obleke in čevlji, bela je v veliki večini tako spomladanska, kot poletna garderoba. Pa nikar ne mislite, da velja ta živobarvnost samo za mlada de- ...................um.nun.mmnimimmimmmmmmmmmimmmimmimmmmimimmmmimmmmi PABERKUJOČ PO NEKEM URADNEM POROČILU Kaj vse ne žrtvuje človek za tako imenovano obrambo v Štiričlanska ameriška družina je v povojni dobi dala za vojsko in vojno v poprečju 15 milijonov lir Predzgodovinska doba človeka se začeoja baje že takrat, ko so poznejši antropologi imenovali človeka — homo sapiens, torej mi slečega človeka, bitje torej, ki zna misliti, ki. ne dela le po nagonu. Koliko pa je človek res razumno ali misleče bitje, je vprašanje zase. Saj je res, da s tem še ne mislimo reči, da človek, sam za se, ne zna misliti. Nasprotno, ves napredek na svetu, in tega zares ni malo, je plod razuma Če pa vzamemo v poštev nekatera dejstva, se povsem upravičeno vpra samo, če človek res zasluži, ali bolje še zasluži vzdevek «homo sapiens* Svoje dvome bomo pod krepili s primerom, ki se v glavnem nanaša na ZDA. To pa iz enostavnega razloga, ker imamo na voljo v glavnem podatke o tej veliki in bogati deželi. Ne mnogo bolje bi bilo, če bi upoštevali podatke kake druge velike ali tudi manjše države, za katero pa, žal. podatkov nimamo Zato naj bralec to upošteva. Predstavniki FAO svetovne organizacije za kmetijstvo,1 se trudijo, kako bi človeštvu zagotovili več hrane Druge organizacije tožijo, da je na svetu tretjina (okoli ena miljjaida) ljudi podhranjenih in vse kaže, da bo v bodoče se huje V istem času človeštvo meče v nerentabilne in celo pogubne namene velikanska, že neverjetna sredstva. Konkretni podatki: Pred nekaj dnevi je obrambno ministrstvo ZDA objavilo sporočilo, iz Katerega izhaja, da znaša premoženje «ameriškega obrambnega sistema* 202 milijardi dolarjev. Od tega 100 milijard odpade na vrednost orožja, 43,8 milijarde na vrednost opreme 38,7 na nepremičnine, 20 milijard pa na «razno». Od celotnega »vojaškega premoženja* v znesku 202 milijardi, 79,9 milijarde odpade na »premoženje* mornarice, 72,8 na vojno letalstvo, 45,9 na pehoto, 3,9 milijarde pa na «ostalo». Ameriška agencija UPI je ob teh podatkih zapisaia, da je vsak državljan ZDA pri tem »premoženju* soudeležen s 1000 dolarji, ali 620.000 lirami v naši valuti. V povojnem času — od 1945 do konca letošnjega leta — pa je za «obrambo» vsak ameriški državljan prispeval v poprečju že 6000 dolarjev, ali v naši valuti že obilne tri milijone in pol lir, štiričlanska družina pa le malo manj kot 15 milijonov, torej toliko, kot pri nas velja kar čedna manjša enostanovanjska hiša. Kolikor bi se komu te številke zdele pretirane, bomo navedli nekaj konkretnejših podatkov, ki izhajajo iz istih virov. ZDA so od konca vojne do danes potrošile za vojsko in vojno 110o milijard dolarjev. To je veliko, zelo veliko. To je toliko, kolikor znaša šestletni nacionalni dohodek vsega tako imenovanega sveta v razvoju, ki praktično obsega dve tretjini vsega človeštva V številkah bi ta strošek znašal 682.000 milijard lir. Če pa so ZDA v povojnem času dale za «obrambo*- 1100 milijard dolarjev, premoženje ameriškega obrambnega sistema pa znaša danes «le» 202 milijardi, kam so šla ostala sredstva? Kam je šlo 898 milijard dolarjev? Precej tega je prav gotovo šlo za «pomoč» nerazvitim, kot v Wa-shingtonu označujejo tudi vojaško pomoč raznim zavezniškim državam. Veliko, zelo veliko več pa je šlo ne več za vojsko, pač pa za vojno, saj skoraj ir bilo po vojni vojaškega ali kakršnega koli zapleta na svetu, Kjer bi se ne bile vmešale ZDA, ali vsaj njena »povsod pričujoča* CIA. In tako smemo reči, da je precejšen del tistih 898 milijard dolarjev bilo porabljenih v korejski in vietnamski vojni. Na Koreji je na račun tega orožja ostalo brez strehe 600.000 družin, milijon ljudi pa je izgubilo življenje. Gornje podatke pa lahko dopolnimo še z milijonom invalidov, ki bodo vse življenje »uživali* blagodati te zares »velikodušne* pomoči ZDA Kaj pa Vietnam? Že pred časom smo poročali da je medna- rodni Rdeči križ sporočil, da je bilo pred prekinitvijo bombnih na-napov na Severni Vietnam v Južnem in Severnem Vietnamu doslej pohabljenih nad 750.000 otrok pod 14. letom starosti. Koliko je bilo mrtvih in koliko domov- požganih, nihče še ne ve. Vsekakor zelo veliko, saj so ZDA same sporočile, da so samo nad Severni Vietnam odvrgle že nad milijon ton bomb. če k temu dodamo bombe, ki so jih odvrgle na Južni Vietnam, nadalje, če upoštevamo še napalmske uombe, ki so opustošile ne le posamezne vasi, pač pa cela področja, vštevši cplo same velika pske gozdne komplekse, je povsem razumljivo, da je ves ta «vojaški material* veliko stal, kar pa je šlo iz že omenjene velikanske vsote Vsekakor moremo v te stroske prišteti tudi stroške, ki so jih ZDA imele pred nekaj leti v Dominikanski republiki, kjer so tudi »varovale* in «obvarovale» za njih «edino zveličavno* »demokratsko* ureditev, Fiavzaprav imajo »homnies sa-pientes* iz Bele hiše in Pentagona še drugo opravičilo, za tolikšne stroške: Oni pravijo, da so pokli cani in celo dolžni varovati mir na svetu pred nekom, ki da grozi, da bo ta mir porušil. Seveda je tudi na drugi strani skupina ljudi, ki je tudi prepričana, da mora varovati mir na svetu. Zato se tudi tam prav nič ne varčuje, ko gre za tanke, bombnike, križarke, oprostite... za — «obrambo». In to na vseh vzporednikih tega našega starega pla neta, ki mu ponosno pravimo Zemlja (z veliko začetnico!). In tako se stroški za »obrambo* vsega sveta pred vsem svetom povzpnejo na lepo vsoto 200 milijard dolarjev ali 124 tisoč milijard lir na leto. Kaj vse bi se s temi sredstvi moglo napraviti, ne bomo govorili, ker bi se marsikomu naježili lasje in bi se kdo tudi izpisal iz druščine tistih, ki se še vedno imajo za «homines sapientes*, ali misleča bitja. Raje bomo navedli nekaj primerjav, ki pa so še — poraznejše: V letošnjem proračunskem letu so ZDA namenile za «obrambo» 80 milijard dolarjev kar je približno 10 odst njihovega nacionalnega dohodka. Leta 1929 je ista država namenila »oorambi* 1 milijardo 77 milijonov, kar pomeni, da se je «obramba» od tedaj »podražila* za 74-krat. Seveda se je od tedaj povečal tudi nacionalni dobokel, vendar pa ne za 74 pač pa le za 10-krat ln še en primerjalen podatek: med obema vojnama so svetovni izdatki za «obrambo» znašali letno od začetnih 3,5 do. 4,2 milijarde dolarjev, v lanskem letu, kot smo ze videli, pa 200 milijard. Kakor vidimo, so se »obrambni* stroški od let med obema vojnama do danes povečali za 47 oziroma 57-krat, vzeto v svetovnem merilu seveda, kajti za ZDA smo že rekli, da so se ti izdatki povečali za 74-krat. V splošnem velja, da «homo sapiens* iz leta v leto žrtvuje vedno več za «obrambo* in «mir». In vse kaže, da bo v tem nadaljeval. Morda celo tako dolgo, dokler se ne bo v tem »miru* zadušil, ali bolje rečeno, dokler ga ne bodo sredstva za ohranitev miru, ki jim sicer pravimo atomske bombe, tanki, križarke, topovi in podobne »igračke*, kakršne so strojnice in brzostrelke, res docela — umirile, ali umorile. In kot je nekdo rekel, bi ob taki katastrofi ostal le kak «primerek», ki bi si moral iskati streho v kaki jami, kot je to počel naš davni prednik, Branje za nižješolce klela. Tu ni razlike med mladimi in «štarimi». Gre le za pravo izbiro blaga, krojev in barvnih kombinacij, pa si bo lahko prav vsaka privoščila kaj belega. In kakšni bodo kroji? Kaj bo pravzaprav letos v modi? Na to vprašanje bi že nekoliko teže odgovorile. Če hočemo bili iskrene, moramo priznati da je bilo na vseh modnih revijah ki so prikazovale letošnjo spomladansko in poletno modo, toliko različnih tendenc, da je težko reči, kateri od teh bo sreča bolj naklonjena. Na vsak način drži, da ostajajo v modi zelo kratka krila. Po navodilih jrancoskV' modnih ekspertov naj bi bila ta zelo kratka (ta- j ko, kakih dvajset in tudi več centimetrov nad koleni), po mnenju italijanskih modnih ekspertov pa bi bila takšna krila pretirano kratka in že neokusna. Verjetno bo zmagalo bolj zmerno gledanje ter se bodo še naprej ženske oblačile v takšna krila, ki bodo njihovi postavi najbolj primerna. Nečemu pa se bomo morale vendarle privaditi in to je nošnji klobukov, ki. smo se lih celo pozimi že tako odvadile. Kako prijetno je bilo pozimi nositi ruto na glavi ter so bile z njo rešene vse skrbi glede klobukov in vsega, kar je z njimi v zvezi No. sedaj so klobuki zelo v modi in to še posebno klobuki s širokimi krajci, tako da jih ni mogoče prezreti. Mlada dekleta so nad njimi zelo navdušena, kot so pač vedno nad vsako novostjo; manj mlade ženske pa dosti manj, saj zahteva klobuk posebno obleko in tudi druge rekvizite, ki k temu spadajo. Modni eksperti so prepričani, da bodo «zlomili» odpor žensk proti klobukom ter da jih bodo začele ženske nositi že zaradi tega, da zavarujejo svojo kožo ter da zasenčijo oči, ki bodo pri letošnjem lepotičenju še bolj močno poudarjene z vsemogočimi črtami, sencami, pudri itd. «zenska brez klobuka je kakor vrt brez cvetja,» je izjavil eden najbolj znanih modnih klobučarjev v Parizu Obleke bodo enostavnih krojev, skoraj vse s pasovi, krila bodo močno zvončasta ali nagubana; rokavi bodo Ozki in gladki, ali pa zelo, zelo široki; obleke bodo imele nekoliko bolj bogate ovratnike, pa tudi bolj bogate izreze. Čevlji bodo še vedno udobnih oblik ter bodo imeli nizke ali največ srednje pete. Visoke pete bodo le za bolj svečane priložnosti. Barve čevljev bodo zelo različne ter se bodo v glavnem ujemale z barvo oblek in plaščev. Odreči se bo torej treba klasičnim rjavim, črnim in belim čevljem ter se bo treba sprijazniti s čevlji vse drugačnih barv in barvnih odtenkov. Še vedno bodo v modi šali,. ki jih bodo posebno mlada dekleta nosila ovite okoli vratu z veliko brezbrižnostjo Bolj bodo ti šali pisani in dolgi, (tako, da bodo segali do polovice hrbta), bolj bodo po modi. Pričeske bodo še vedno zelo bogate in močno nakodrane. Tu si bo marsikatera pomagala z lasuljo ali z umetnim vložkom las. dragotin L vresnik ..............................................■mmiimmmmimiimmmmmmmM Josephine Baker dokončno na cesti? Novi lastnik je nekoč slavno pevko sredi noči pognal iz gradu PERIGUEUX, 12. - Vsak poraz je pekoč, še huje pa peče, če doživlja poraz človek, ki so se mu nekoč vsi klanjali, človek, ki mu ni{iče ni nikoli odrekel pa tudi če je šlo za veliko zahtevo. Zato je tem bolj razumljivo o-gorčenje, ki ga je doživela slovita črnska pevka izpred druge svetovne vojne Josephine Baker, ki bo končno morala zapustiti grad, v katerem je skupno v svojo številno družino preživela toliko let. Sicer je za bežen trenutek nekdanja velika pevka požela zmago, vendar pa le za bežen trenutek, za samo tri ali štiri dni — do 15. t. m. Velika črnska varietejska pevka Josephine Baker je po drugi svetovni vojni prisvojila več o-trok, tako da je v gradu Milan-des imela okoli sebe pravo »zbirko* vseh ras. Vzela je za svoje belopolte, temnopolte, rdečepolte in tudi druge otroke in jim skušala ustvariti prijetno življenje v bratstvu. Računala je, da sredstva ,ka si jih je prizlužila s svojo umetnostjo, ne bodo nikoli u-sahnila. Zgodilo pa se je, da je njeno bogastvo kmalu pošlo m začela se je njena krčevita borba, kako ohraniti ta skupni dom in kako nuditi otrokom in tudi mladeničem primerno oskrbo in vzgojo. Ko druge ni bilo, se je vinila na oder im spet služila. Toda tudi ta pot ni bila dovolj in obrnila se je na javnost, ki ji je nekajkrat priskočila na pomoč, ko so se posamezni petičniki spomnili umetnice iz mlajših let in ji pomagali. Toda leta tečejo in so tudi za nekoč slavno črnsko u-metnico tekla in opravila svoje. Spomin na veliko Josephine je splahnel in ljudje, ki jih je ona nekoč zabavala, so pozabili na to in od nikoder ni balo več prispevkov ne zanjo, ne za njene posinovljence. Poleg tega si je pred davnimi leti grad Milandes le najela in torej ni bil njen, sedaj pa ga je bivši lastnik prodal. Novi lastnik pa je grad kupil zase in se vanj vselil. Nekdanja slavna pevka je s pomočjo sodnikov izselitev nekaj časa zavlačevala in tudi sedaj ji je sodišče šlo na roko. Toda le za tri ali štiri dni, kajti 15. tega meseca bo morala grad zapustiti. Pred tem pa je prišlo do zares žalostnega dogodka. Čeprav je sinoči lilo kot iz škafa in čeprav je bilo sredi noči, je morala Josephine Baker iz gradu. Služinčad in administrator novega lastnika gradu Jeana Jolyja, so Josephino pognali iz hiše. Sredi noči je tavala okoli gradu v sami spalni srajci in copatah. Sedem ur je skušala priti kakorkoli v grad, tudi po stranskih vratih, toda povsod so pred vrati stali ljudle novega gospodarja. Samo oh sebi se razume, da je pevko to hudo prizadelo in jo moralno pobilo. Ko se je sedem ur močila na hladnem dežju, je obnemogla in so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki u-gotovili, da je prehlajena in da jo trga po hrbtu. Najhuje pa je z njenimi živci, ki da so povsem odpovedali. To je povsem razumljivo, če pomislimo na veliko preteklost te nekoč tako slavne pevke, ki jo je zaradi njene slave moral prenašati sam Hitler, ki se kljub svojemu rasizmu ni upal pevke zapreti ali jo pognati iz Pariza, kjer je tudi med vojno nastopala in bila celo povezana s francoskim odporniškim gibanjem. Novi lastnik je grad, kot smo že rekli, kupil zase. Vanj se je vselil in nekoč slavno pevko z vsemi otroki potisnil v en sam prostor gradu, ostale sobe in sobane pa je dal preurediti m jih zasedel. Že v tem kratkem »so žitju* je prišlo med pevko in novim lastnikom ter njegovim osebjem do številnih sporov in vzdušje je postajalo vedno bolj neznosno. Sedaj pa se je zadeva tako zapletla in čeprav se je pev- ka obrnila na sodišče, češ da je Jean Joly sicer res lastnik gradu, da pa nima pravice je izga sijati, ji je sodišče šlo le toliko na roko, da ji je izselitev le odgo-dilo. In kam nato? Kam naj se Josephine Baker sedaj z vso svojo številno družino obrne, Po sinočnjem «afrontu» nekda nji veliki umetnici zares ne bo lahko. Morda je res, da je bila nekoč nekoliko nepremišljena, aa je sredstva_ včasih tudi razmetavala, misleč, da bo «vreča vedno polna*. Toda njena zamisel o »veliki družini vseh narodnosti in ras* je vendarle plemenita in ker je z vseh celin zbrala po kakega zapuščenega otroka in poskrbela zanj, bi bilo zares nečloveško, da bi jo sedaj vsi pustili na cedilu. Toda petični ljudje, ki so se nekoč v pariških lokalih naslajali ob pesmi in plesu velike črnskp urpetnice, so na te svoje užitke I prav gotovo že zdavnaj pozabili in s te strani verjetno ni pomoči. Kaj pa oblast, kaj razne socialne ustanove? Birokratski mlini so tako počasni, da do 15. tega meseca še ne bo rešitve in Josephine Baker se bo znašla resnično in dokončno na cesti in z njo skupina kakih deset mlajših in že nekoliko odraslih posi-novljeneev iz velike mednarodne družine. m, * ■55»; zaklad na obali L Bojan, Jure in Mišo so šli kar sami na morje taborit. V svoji otroški domišljiji so hoteli pravzaprav postaviti kar piratsko gnezdo. Toda na samotno obalo, kjer so se utaborili, sta prišla še dva skrivnostna tujca. «Pirati» niso vedeli, da gre za dva bivša nemška vojaka, ki sta prav tu med vojno zakopala naropan zaklad. Sedaj sta ga prišla odkopat. Stvar pa ni potekala tako preprosto in trije dečki so imeli nemalo zasluge, da sta roparja padla miličnikom v roke. — Zgodbo je napisal znani mariborski časnikar in pisatelj Dragotin I. vMvMvJ Vresnik, ki je znal najti pravi način pripovedovanja, privlačen za starostno stopnjo od 11. do 12. leta. Knjiga je izšla v Knjižnici Sinjega galeba. Prav tam je izšla knjiga Skrivnost pozabljenega vodnjaka (za starostno stopnjo od 11. do 13. leta) Williama May-na ter knjiga Mala Sampan, avtobiografska zgodba iz Kitajske polpretekle dobe. Avtorica ču Čung čeng je knjigo tudi ilustrirala. Nekoliko zahtevnejša knjiga je primerna za starostno stopnjo od 13. do 15. leta. Knjige se dobe v Tržaški knjigami. 5JI7 E L E WlZ 11R ČETRTEK, 13. MARCA 1969 TRST A ' 7.15, 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne: 12.00 Beseda in glasba; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Pac-chiorijev ansambel; 17.20 Razku-štrane pesmi; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.50 Harmonikar Larcan-ge; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Znane melodije: 20.00 Šport; 20.35 Cajoli: »Mestece*, drama; 21.55 Komorne skladbe deželnih avtorjev; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12 25 Tretja stran; 13.15 Juke bux; 13.45 Domači avtorji; 14.25 Duo Russo Safred. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.3C, 16.00, 19.15 Poročila; 710 Jutranja glasba; 3.00 Prenos RL; 10.15 Ansambel M. Dovžana; 10 45 Pesmi; 11.00 Kulturne aktua.nost: ;l F> Plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 13.50 Turistične informacije, 15.30 Po pularne skladbe; 16 40 Popoldan v elasbi: 17 00 R Hrghes »Perico lo*; 17.20 Današnji gostje: 18.00 in 19.30 Prenos RL. 19.00 Orke ster Percv ^aith. 22.1, Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7 00. 8.00. 13 00, '5.00, '20.00 Poročila; 8.50 Jutrarje pesmi: 9.06 Zvočni rak; 10 05 šola, 10.35 in 11.08 Ura glasbe; ,1.30 Baritonist P. Cappuccilli. 12.05 Kontrapunkt: 13.15 Preizkušajo se diletanti: 14.45 Ital. pesmi, 15.4-5 Plošče; P. Munteanu; 15.30 Klavirske skladbe; 16.15 Sodobna glasba; 17.20 Francoščina; 17.45 Vivaldijev koncert; 18.15 Gospodarstvo; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.30 Wagner: »D vascello fantasma*. FILODIFUZIJA 8.00 Skladbe za klavir; 8.40 Poli-fonske skladbe; 9 00 Sibelius, Dahi, Grieg; 10.2Q Brahrr.s, trio op. 101, Franck, kvintet; 11.15 Simf. kon cert; 12.30 Sopranistka L. Gencer; 13.30 Milhaud, suita: 14.05 L. Ros si: »Giuseppe, figlin di Giacobbe* SLOVENIJA 6.00, 7 00, 10 00 13 00. 15 00, 19.30 Poročila; G 50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola: 9.25 Iz zakladnice resne glasbe; 10 15 Pri vas doma. 12.10 R. Savin: iz opere »Matija Gubec*; 12.30 Kn.etijski nasveti, 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Pri poročajo vam..; 14.05 «Mladina poje*; 14 25 Operetne melodije, 14.45 »Mehurčki*: 15.40 Pianistka M Lampičeva; 16 00 Vsak dan za vas; i7 05 Simf koncert; 18.15 Iz naših studiov; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noc, otroci!; 19.15 Poje Lidija K >drič; 20.M Do mače pesmi; 21.00 Literarni ve čep; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Komorni glasbe hi večer; 23.05 S. Grolmes: Pesmi ITAL TELEVIZIJA 10.30, 11.30. 15.00 Sala; 12.30 Človek in podeželje, 13.00 Belež ke s potovanja; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše: 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla- 16.00 Program za najmlajše; 17.05 cJjno: 13.45 Kmetijska oddaj«; 19.15 Tl.. _.... ■ „ . .. _ u mII ■ 1,.«: ... ..l i o ir * • Program za mladine- 19.13 Rossi ni jeva, življenje: 2015 Operetna glasba: 21.00 Koncert 22.00 Po litična tribuna II PROGRAM 7.30, 8 .,0. 1.3 30 ' 4.30, 19.30 Poročila; 8 40 Orkester; 10.00 Gersh winovo življenje- 10 40 Telefonski pogovori; 13,00 Pisan spored; 13.35 Patty Pravo; H 00 Juke box: 14.45 Popevke in ritmi- 15 15 Iz ital. konservatorijev; 16 00 Aktualnosti; 17.05 Brecht: «L'eccezione e la regola»: 19.0(1 Peve, med množi co; 20.11 Glasbeno tekmovanje; 21 10 M. Moretti; »I due fanciulli*; 22.10 Pisan spored. 22.40 N. Ro tondn. III PROGRAM 10.00 Koncert; 11.15 Bartokovi kvarteti; 12 20 Koncert; 13.00 Mozart; 14.30 Plošče; 15.05 Tenorist Kulturni spored; 19 45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik, 21.00 G. Neveux: »Vidocq»; 22.00 Poli tiena tribuna; 23 O'1 Dnevnik. II. KANAL 15.00 Kol. dirke; 19.00 Nemšči na; 21.00 Dnevnik, 21.15 »A che gioco giochiamo?*; 22.30 Film; 23.00 Boks: Tomasoni Cooper. JUG. TELEVIZIJA 20.00 in 23 15 Dnevnik, 9.35 in 14 45 TV v šoli: 10 30 in 15.40 Nemščina: 1100 Angleščina: 16.10 Splošna izobrazba: 17.00 Poročilo o delu IX. kongresa ZKJ, 17.45 Srečni metulj: 13 00 Beethoven in Schubert: 18.15 Po Sloveniji. 18.45 M. Djurdjevič- Humoreska, 19.45 Cikcak: 20.30 3—2—1: 20.35 Lučka — zgodba: 21.05 Glasbena oddaja; 21.25 Poročilo o delu IX kongresa ZKJ; 22.25 VVojeek - film. ..................................................kihih...mm........immmmmm......mm.............h OVEN (od 21 3. de 20.4 ) Vaši na^ črti se bodo lepo razvijali. Prišlo HOROSKOP bo do iskrenega razgovora z drago osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugodne _______ okoliščine vam bodo omogočile po , ,, r, klicni uspeh. Počutili se boste Umir Ponudbo' Razveseljiv uspeh v družini. DEVICA (od 23.8 do 22.9.J Ugoden trenutek za obnovitev stare zveze. V čustvenem pogledu se ne spuščajte v pustolovščine. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V jene in srečne DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ognite se v svojem delu preveliki drznosti. Zadoščenje za one, ki ljubijo umetnost. IMK (od 22 6. do 22.7.) Ne zanfr marjajte starih prijateljstev. Vaša širokosrčnost bo zelo cenjena. LEV (od 23 7 do 22.3.j Možno je, da boste danes prejeli zelo ugodno vašem delu ne bo slo vse najbolj gladko. V pogledu čustvenega vprašanja, si zagotovite podporo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V teku današnjega iutra posvetite vso skrb rešitvi neka Len h stranskih vprašanj. Skušajte bolje razumeti mlajše. STRELEC (od 2211. d<> 20.12.) Odstranite iz svoje poslovne dejavnosti vse čustvene elemente Skušajte vplivati na svojo okolico. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dogodki se bodo razvijali v vaš prid, vendar ne mislite, da ste nepogrešljivi. Ugodno vzdušje VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Z vztrajnostjo boste premagali težko-če. Nepričakovano srečanje RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sledeč programu, ne sklepajte zavezništev z oblastiželjnimi osebami. 13. marca 1969 Vreme včeraj: Naj višja temperatura 11.5, najmižja 6.8, ob 19. uri 9.5 stop., zračni tlak 1014,5 nestalen, veter 6 km severozahodni, vlaga 91%, nebo pooblačeno, padavine 0,6 mm, morje mirno, temperatura morja 8.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 13. marca KRISTINA b Sonce vzide ob 6.22 in zatone 18J07 — Dolžina dneva 11.45 — “ na vzide ob 4,06 in zatone ob u-1 Jutri,; PETEK, 14. marca MATILDA SEJA DEŽELNEGA SVETA Ponoven umik deželnega odbora glede Slovencev v Beneški Slovenij Nezadovoljiv odgovor odbornika Stopperja svetovalcema Štoki in Lovrihi glede odpusta farmacevtke Kacinove - Drugi odgovori Enotni akcijski odbor na Opčinah t naj še bolj razvije svojo dejavnost Narodna zavest na Opčinah se je po znanih dogodkih okrepila, toda nadaljnji uspehi so odvisni v prvi vrsti od Opencev samih Na včerajšnji seji deželnega sveta so obravnavali samo vprašanja in interpelacije svetovalcev, na katera so odgovarjali pristojni odborniki. Predsednik deželnega odbora Berzanti je odgovoril na vprašanje komunistov Baracettija in Lov-rihe, ki sta hotela zvedeti, ali je bi! odgovor odbornika Stopperja na interpelacijo misovskih svetovalcev glede priznanja obstoja beneških Slovencev njegovo osebno tolmačenje, ali pa izraz političnega stališča deželnega odbora. Med razpravo o deželnem proračunu je namreč predsednik Berzanti sprejel resolucijo komunistov, ki se je nanašala na gospodarske ukrepe za izboljšanje položaja v Nadiških dolinah in tudi na zaščito narodnostnih značilnosti prebivalstva. To je takrat razburilo misovce, ki so vložili interpelacijo, na katero je Stopper odgovoril, da je šlo le za priznanje potrebe po gospodarskih ukrepih. Resolucija komunistov je namreč poudarjala gospodarski zastoj Nadiš.kih dolin in poudarjala, da, biva v njih strnjena slovenska skupnost ter zahtevala od dežele, naj neposredno ali no svojih organizacijah da pobudo za načrtni, gospodarski in družbeni razvoj pod- f Berzanti je v sedanjem odgovoru rekel, da odbor dobro pozna to področje in ve, da je eno najbolj zaostalih v deželi. Zato je sprejel resolucijo svetovalcev Baracettija in Lovrihe in se obvezal, da bo pospeševal gospodarski razvoj v teh krajih v okviru načrtovanja ter po ustanovah ERSA in ESA za razvoj kmetijstva in obrti. Očitno je, da n! odbor, ko je sprejel omenjeno resolucijo, nameraval obravnavati vprašanja narodnostnega izvora prebivalcev Nadiških dolin, marveč je sprejel le izključno gospodarsko obveznost, ki jo predvideva tudi gospodarski načrt z» razvoj dežele. Svetovalec Baracetti je odgovoril, da ni zadovoljen z odgovorom, saj potrjuje, da je odbbr popustil nasproti nacionalistični in fašistični desnici in njeni raznarodovalni politiki nasproti Slovencem v Furlaniji. Glede tega je omenil svetovalec stališče socialistov (deželnega tajnika Fortune, tajnika videmske socialistične federacije itd.) in stališče Sovenske skupnosti, ki zagovarjajo pravice Slovencev v Furlaniji. če torej odbor odgovarja 'takole, pomeni da socialistov in niti Slovenske skupnosti nič ne upoštevajo. Na koncu je svetovalec poudaril, da se je treba še naprej boriti za spoštovanje ustave in deželnega statuta, kar se pravic Slovencev tiče. Odbornik Stopper je odgovoril svetovalcema Stoki in Lovrihi o odpustu farmacevtke Kacinove na Opčinah, Rekel je. da je težko ugotoviti objektivno resnico zaradi nasprotujočih si verzij prizadetih. Na vsak način je iz poizvedovanja razvidno, da poklicni položaj dr. Kacinove ni bil v skladu z zakonskimi predpisi, ker ima sicer doktorat tržaške univerze z dne 16. julija 1968 ln državni izpit pri tržaški univerzi z dne 25. novembra 1968, da pa še ni vpisana v lekarniško zbornico. Zato je niso mogli vzeti v službo kot farmacevtko ker je vpis v zbornico pogoj za opravljanje poklica. Ker je bila dr. Kacinova odstranjena prve dni iz službe, ni moč govoriti o «odpustu». marveč o pomanjkljivi spopolnitvi delovnega odnosa. V tem času pa je pokrajinski zdravnik pozval Kacinovo, naj se vpiše v zbornico. Nadalje je težko ugotoviti resničnost trditve dr. Kacinove, ki pravi, da je bila odpuščena, ker se je pogovarjala s klienti lekarne po slovensko. Poudariti je treba, da delata v tej lekarni ze dolgo časa dve uslužbenki, ki znata slovenski jezik. Tl dve uslužbenki, t. j. dr. Elvira Chersovani in gospa Karla Malalan, sta izjavili, da sta lahko govorili v raznih primerih oba jezika, ne da bi ju za to kdo grajal. Na vsak način so ugotovili v poizvedovanju, da je vladala v lekarni napetost in se je pokazal tudi nejasen položaj pri upravljanju lekarne, kar bo proučilo odborništvo za higieno in zdravstvo sporazumno s pokrajinskim zdravnikom. Na vsak način naj so se dogodki razvijali kakor koli, je deželni odbor vedno stremel za razvojem mir nega sožitja s slovensko manjšino ter ponovno izraža mnenje, da bi se delovni in socialni odnosi med narodnostnima skupinama vedno razvijali v ozračju sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Oba svetovalca sta odgovorila, da ju odgovor ne zadovoljuje. Sveto valeč Stoka je rekel, da ni težko ugotoviti, kako so se stvari razvijale, ker na Opčinah vsi vedo, da so farmacevtko odpustili, ker je govorila slovensko Zato je obžaloval dejstvo, da Stopper ni obsodil ravnanja lekarnarja. Svetovalec Lovriha je rekel, da ni nobenega dvoma o tem, kako so se stvari razvijale, saj ve to vsa vas. Rekel je, da je odgovor Stopperja pravzaprav žaljiv za Slovence, ker postavlja v dvom resničnost njihovih trditev. Zato naj bo Stopper drugič, ko obravnava vprašanja Slovencev, bolj previden, in naj jih bolj poglobi. 2e drugič mu je namreč sedaj spodrsnilo v zvezi s temi vprašanji. Odbornik za kmetijstvo Comelli je odgovoril svetovalcu Stoki glede poljskih poti v tržaški pokrajini. Omenil je zakonodajo v zvezi s prispevki za gradnjo poljskih poti in rekel, da se lahko dosežejo u-godnejši rezultati, če se ustanovi v ta namen konzorcij, Težave so še posebno velike na tržaškem področju, razen Mačkovelj in Barko-velj, kjer bi lahko občina s svojim posegom omogočila zgraditev pomožnih poti. So tudi težave urbanističnega značaja. Nekatere občine na tem področju so se za stvar že zanimale in bodo neposredno poskrbele za zgraditev poti. Odbornik Masutto je odgovoril na vprašanje svetovalca Ge-fterja Won-dricha glede gradnje avto ceste Trst . Benetke in rekel, da jo bodo letos dokončali. Odbornik Stopper je odgovoril na vprašanje svetovalca Zorzenona (KPI) o delovnih sporih v goriški pokrajini Isti odbornik je odgovoril svetovalcu Riz-ziju (PSIUP) glede sindikalnega spora v mehaničnih delavnicah «Meteor» v Ronkah ter na njegovo vprašanje o stavki elektriških varilcev v ladjedelnici v Tržiču Stopper je odgovoril tudi komunistoma Pascolatu in Baracettiju glede delovnih razmer rudarjev v Rablju. Odbornik Devetag pa je odgovoril svetovalcema Rizziju in Bergomasu glede slabega ravnanja z gojenci v goriški zavodih «Le-nassi« in <(Fatebenefratelli». Drugi odgovori so se tikali Furlanije. Na javnem sestanku, ki ga je v Prosvetnem domu priredil Akcijski odbor openskih političnih in prosvetnih organizacij, so prisotni sprejeli sklep, da se Akcijskemu odboru — za katerega so bili vsi mnenja, da mora še nadalje obstajati in delati —- poveri naloga, da sestavi posebno izjavo, ki naj bi povzela bistvene zaključke dolge razprave, v katero so posegli številni prisotni. Sestanek, ki se je pričel ob 21. uri, je v imenu odbora začel občinski svetovalec Dolfi W!lhelm. ki je prečital poročilo o delu Akcijskega odbora. V njem je v skopih besedah opisal dejavnost in pobude odbora, o katerih je naš dnevnik stalno poročal. Po poročilu se je razvila razprava, v katero so najprej posegli prisotni člani Akcijskega odbora, med temi najprej dr. Robert Hlavaty. Ocenil je najprej sadove dosedanjega odborovega dela in omenil primer dr. Kacinove, zaradi katerega je odbor tudi nastal. Wilhelmovi misli, da odbor res ni žel stvarnih uspehov, a je hkrati že sama enotnost openskih Slovencev proti diskriminacijam velik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiini mini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii SOGLASNO MNENJE NA SESTANKU V PROSVETNEM DOMU NA VČERAJŠNJEM SKUPNEM SESTANKU V SEŽANI Ustanovitev študijskih skupin za razna področja zaščite Krasa V tržaški delegaciji so bili obč. odbornik Ceschia ter strokovnjaka prof. Mezzena in prof. Poldini - Osvojen predlog za enotno monografijo o Krasu Po načelnem sporazumu o skupnih naporih za zaščito Krasa, ki je bil sklenjen med obiskom tržaškega župana inž. Spaccinija pri predsedniku koprske skupščine Kocjanom, je prišlo včeraj že do prvega sestanka zastopnikov obeh občin in strokovnjakov v Sežani. V tržaški delegaciji so bili občinski odbornik za splošne zadeve, šport in turizem Duciano Ceschia, ravnatelj prirodoslovnega muzeja prof. Renato Mezzena in docent botanike na tržaški univerzi prof. Livio PolčLifii; V^kftprsflti' delegaciji pa so bili načelnik sveta za gospodarstvo pri. > kopri ki- -- ob činski skupšči ni Mitja Logar, ppmpčmjt, upravnika Zavoda za raziskovanje Krasa v Postojni dr. Peter Habič ter biolog dr. Egon Pretnar. Gostom je izrekel dobrodošlico načelnik sveta za gospodarstvo pri koprski občinski skupščini Logar. Izrazil je zadovoljstvo, da se nadaljujejo razgovori; ki jih je začel župan Spaccini o specifičnem problemu, ki je skupen, kar bo lahko dovedlo do uspešnejšega sodelovanja, zlasti na tehničnem in znanstvenem področju. Odbornik Ce-schia je pripomnil, da taka sre Čanja dokazujejo obojestransko politično voljo, da se takoj po začetni fazi preide k obravnavanju posameznih problemov Dejal je, da je problem zaščite Krasa zelo važen z znanstvenega in človeškega vidika in da je Kras naravna povezava prebivalstva na obeh straneh meje. Nato je na kratko opisal dosedanje delovanje, študije in razstave o Krasu, omenil predlog o krašklh rezervatih in zadevni osnutek poslanca Belcija ter orisal zadevni program tržaške občinske uprave, Pri tem je poudaril politično voljo, da se Kras zaščiti, kar je prišlo že do izraza pri sestavljanju petletnega gospodarskega načrta, pri odklonitvi predlogov za industrijsko cono na Krasu in pr: programskem dogovoru levega cen tra. Tržaška občina se je tudi za vzela za izdelavo medobčinskega regulacijskega načrta. Člani gospodarske delegacije so orisali delovanje svojih zavodov in strokovnjakov. Omenili so, da imajo skoraj vse občine že izdelane in odobre ne regulacijske načrte. Iz njihovega poročila je bilo razvidno, da je delokrog zelo obširen, saj obsega področje od Koprskega do Cerkniškega jezera, in da so opravili že obsežne študije, zlasti o nekaterih posameznih vprašanjih. V ii Dr. Egon Pretnar, prof. Livio Poldini, prof. Renato Mezzena in občinski odbornik Luciano Ceschia gledajo Ust z barvnimi risbami kraških zaščitenih cvetUc. Take Uste bo natisnila in razposlala tržaška občina zlasti po šolah Sledila je plodna diskusija in delegaciji sta se dogovorili, da se ustanovijo študijske ekipe v obliki podkomisij, ki naj bi izdelale elaborate, na podlagi katerih bi politični forumi predlagali primerne zakonske ukrepe. Prav tako je bil sprejet predlog koprske delegacije naj bi to sodelovanje rodilo skupno enotno monografijo o Krasu, študijske skupine ali podkomisije nai bi bile tako sestavljene: skupina za proučevanje biološke zaščite, za arheološko zaščito za hidrološke raziskave, za podzemeljski svet, za zaščito etnografskih in kulturnih dobrin in skupina za proučitev primernih zakonskih in upravnih u-krepov. V OBRAMBO TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA Jutri enotna stavka industrijskih delavcev Ob 10. uri bo sindikalno zborovanje na Trgu sv. Antona jutri ob 6, uri zjutraj se začne, skem svetu. M se je zaključila vče- 24-uma stavka vseh delavcev in dustrijske in obrtne stroke, ki so enotno proglasile vse tn sin-fekalne organizacije. Delavci bodo stavkali v obrambo tržaškega gospodarstva z zahtevo po uresničenju sklepov CIPE iz lanskega oktobra, po naročilih za ladjedelnico Sv. Marka in po ustanovitvi nove tovarne državnih udeležb, ki naj bi vzpodbujala razvoj tržaškega gospodarstva. Ob 10. uri bo na Trgu Sv Antona enotno zborovanje, na katerem bodo govorili voditelji treu sindikalnih organizacij. Stavka b« še enkrat potrdila, da se ne bodo delavci nikoli sprijaznili s sedanjim položajem, ko jih je v ladje delnici Sv. Marka že nad 300 izven proizvodnje tako da prejemajo komaj 60.000 Ur na mesec, ter da bodo nadalje odločno zahtevali, da CIPE izpolni svoje obljube. Da je položaj res težak in napet, je pokazala tudi dolgotrajna m burna razprava o gospodarskem položaju in o ladjedelstvu v tržaškem občin- V soboto pohod za mir v Vietnamu Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama bo priredil v soboto, 15. t. m. pohod za mir v Vietnamu na temo «Amerikanci, proč iz Vietnama!« Zbor bo ob 17, uri na Trgu Duca degli Abruzzi pred domom pristaniških delavcev. Povorka bo potem krenila po nabrežjih do ribarnice ob 17.30 pa bo na Trgu Venezia zborovanje, med katerim bodo govorili Jole Burlo, prof. Fausto Monfalcon, Dario Va-rin in Vito Svetina. Odbor poziva meščane naj se množično udeležijo te manifestacije v podporo junaškemu vietnamskemu ljudstvu in vietnamskim partizanom v njihovi borbi za svobodo in neodvisnost njihove domovine in v podporo svetovnemu gibanju, tudi v Ameriki sami, ki zahteva prenehanje ameriške agresije v Vietnamu. jine Chientaroli, tržaški podžupan Lonza, italijanski znanstveni zastopnik pri CERN Fidecaro, podravna telj centra za teoretsko fiziko prof. Budini, dr. Savona in dr. Stasi. Na seji so opozorili predsednika Berzantija, da bi bilo treba ustanoviti odbor predstavnikov krajevnih ustanov, ki naj bi uskladili pobude za pospešitev izbire za zgraditev jedrskega pospeševalnika v Doberdobu. Predsednik Berzanti je dejal, da se strinja s tem predlogom ter je zagotovil, da bo tudi dežela poslala svojega zastopnika v ta odbor. Prof. Fidecaro pa je izrekel željo, da bi dežela še nadalje posredovala pri osrednjih državnih organih, da bi se zavzemali za zgraditev pospeševalnika v Doberdobu. Berzanti je v zvezi s tem povedal, da se bo glede pospeševalnika sestal s predsednikom vlade Rumor-jem. moralni uspeh, je dodal tudi nekaj drugih primerov, ki so prav tako sad zavzemanja odbora, oziroma akcije, ki jo je sprožil. Tako se danes — je omenil dr. Hlavaty — tudi v italijanskih trgovinah na Opčinah govori slovensko. Glede stikov z oblastmi je dr. Hlavaty bil mnenja, da sl je — kljub polemikam, ki so nastale pozneje — imel tržaški župan priložnost ustvariti jasno sliko razmer in izrazil upanje, da bodo kljub vsemu tudi težnje openskih Slovencev zadovoljene. «Toda to — je poudaril — ni odvisno samo od oblasti, odvisno je predvsem od nas«. S tem v zvezi je dr. Hlavat.v navedel področja, kjer bi Akcijski odbor, ki mora še nadalje obstajati, lahko delal in vodil «akcijo prebujanja« in seznanjanja javnosti z nekaterimi osnovnimi vprašanji. Omenil le najprej vprašanja dvojezičnih napisov. In tu — je dejal — ni samo vprašanje občinskih napisov s krajevnim imenom, temveč tudi vprašanje napisov na gostilnah, trgovinah in drugih obratih. žalostna ugotovitev je — je poudaril — da ima.jo na Opčinah slovenske napise le malokateri, nekaj brivcev pa morda še kdo. In vendar je večji del openskih gostiln in trgovin v rokah openskih domačinov — Slovencev, Dolžnost vseh bi bila postaviti poleg italijanskih tudi slovenski napis, ki je — končno — sedaj prost takse. To ne samo zaradi narodnostne zavesti. temveč celo iz gospodarskega vidika, saj bi se trgovcem samim izplačalo. Drugo je vprašanje priimkov. Dr. Hlavaty je omenil nekaj primerov, ko so prosilcem vrnili prvotno slovensko obliko priimka v nekaj mesecih brez posebnih stroškov. Akcijski odbor bi moral stvar pogreti in poiskati oblike stvarne pomoči tistim, ki bi se za to zavzeli. Omenil je še vprašanje govorjenja v javnosti in potrebo, da se oblika enotnega nastopanja vaščanov preko podobnih akcijskih odborov razširi tudi na druge kraške vasi. V razpravo so nato posegli Marino Košuta, prof. Elza Antonac, Danilo štubelj, Egon Kraus in mnogo drugih vaščanov. Vsak je uvodno poročilo obogatil z lastnimi predlogi ali Izkušnjami in tako dokazal, da je potreba po nadaljnjem obstoju Akcijskega odbora živo občutena. Sestanek je zaključil Dolfi tvilhelm. ki je ugotovil — v odgovoru nekaterim posegom — da smo Slovenci «v žalostnem položaju, kljuft izrazom dobre volje krajevnih oblasti«. Posebno je poudaril važnost enotnih nastopov in pozval vse, naj se še nadalje zavzemajo proti vsakršni diskriminaciji. Vzgojna predavanja v Šempolaju Osnovne šole v Šempolaju, Nabrežini in Devinu ter srednja šola v Nabrežini prirejajo v tem tednu za starše in za mladino vzgojne večere s predavanjema: V ŠEMPOLAJU: danes, 13. t. m. ob 20. uri «Družina in njeni problemi« (predava prof. Ivan Theuer-schuh); v petek, 14. t.m. ob 20. uri: ((Domače branje, dodatno izobraževanje otroka in mladostnika« (predava prof. Stane Mihelič). Bolnišnica opravlja zelo koristno delo. Pred osmimi leti je sprejela skupno 1.400 bolnikov, lani pa štirikrat več, to je 6,000. Za letos pa računajo, da bodo zdravili 7.000 otrok. Povprečje zdravljenja pa .ie najnižje v Italiji to je 11 dni. Bolnišnica razpolaga z več kot 500 posteljami v dveh pediatričnih oddelkih z odsekom za tbc in nedonošene, v inštitutu za otroške bolezni medicinske fakultete, v kirurškem in ortopedskem oddelku in v raznih drugih oddelkih. Razpolaga tudi s številnimi službami zfc anestezijo, radiologijo, radioterapijo itd. ter z raznimi posvetovalnicami. GLASBENA MATICA - TRST V nedeljo, 16. t.m. ob 16. uri v Kulturnem domu KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Solisti: NEVA MERLAK - CORRADO — klavir RUDA RAVNIK — harfa ALEKSANDER ZUPANČIČ - violina Dirigent: OSKAR KJUDER Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29 (tel. 29779) ter eno uro pred začetkom kon- r»ri V*1orrairvi Tfn 1 + 11 mean HntTIfl. Trije ranjeni v trčenju pri Proseku Pri Proseku se je včeraj zvečer, malo po osmih, pripetila prometna nesreča, ki pa na srečo ni imela hujših posledic. Avto, ki ga je vozil mlad oficir, se je namreč zaletel v nasproti prihajajoči fiat 500, pri katerem so se potniki obeh vozil lažje ranili. Giuseppe Ficocelli, 28-letni oficir v italijanski vojski, ki živi na Opčinah, se je včeraj zvečer namenil v Križ. Ob njem je sedela 21 ■ letna študentka Mendola Liliana iz Ul. Belpoggio 21 Na ovinku pri proseškem pokopališču je oficirjev fiat 124 zaneslo, verjetno zaradi prevelike hitrosti, na levo stran ceste. Prav tedaj pa je v nasprotni smeri prihajal fiat 500, v katerem je bil 20-letni ladijski mehanik Bru no Bergamasco iz Slivnega 27. Fi-cocelli je zavrl in skušal zaviti proti desni, vendar brez uspeha. Trčenje ni bilo silno in je potnike le z vso silo vrglo proti vetrobranu, zaradi česar so se vsi trije pobili po obrazih in opraskali po kolenih. Z rešilnim avtom, ki je kmalu nato prihitel na kraj nesreče, so ob 21. pripeljali v bolnišnico vso tri. Medtem ko so Bergamasca, ki si je močneje pretresel možgane zadržali v bolnišnici, na nevroki rurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 10 dni, so Mendolo in Ficocellija odpustili s prognozo o-zdravitve v dveh tednih. Oba sta po obrazu in spodnjih se pobila udih. Gledališča Verdi Slovensko gledališče v Trstu Danes, 13. t. in. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE v podajanju gledališkega umetnika STANETA RAZTRESENA t soboto, 15. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih V torek, 18. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE v podaiantu gledališkega umetnika STANETA RAZTRESENA V torek. 18. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini premiera «BESEDA IVANA CANKARJA» Nastopata: Mira Sardočeva in Stane Starešinič Izbor iz Cankarjevih del: Janko Kos Kostumografija: Anja Dolen- čeva Scena: Demetrij Cej Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: A d r i j a n Rastja. V sredo, 19. t. m. ob 16. uri «Burlo Garofolo» specializirana deželna pediatrična bolnišnica Deželni odbor je na predlog odbornika Devetaga in po ugodnem mnenju pokrajinskega sveta za zdravstvo sklenil, da se otroška bolnišnica nBurlo Garofolo« klasificira za specializirano deželno pediatrično bolnišnico, že januarja pa .ie ministrstvo za zdravstvo priznalo bolnišnici kvalifikacijo ((znanstvenega zavoda«. Prav v preteklih dneh je minister Ripamonti podpisal zadevni odlok. Doslej .ie imela takšno kvalifikacijo samo bolnišnica ((Gasilni« v Genovi. Gre torej za važno priznanje. iiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii SINOČI V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA Ljudska prosveta SPD «Igo Gruden« - Nabrežina priredi v soboto, 15. tjm. ob 20.30 v društvena dvorani nastop gojencev šole Glasbene matice (solisti in mali godalni orkester). Operna Sezona je pred zaključkom in v soboto ob 20.30 bo premiera zadnje opere na sporedu, Puccinijeve «Manon Lescaut« za red A v parterju (n ložah ter za red B na geleri-jah in balkonih. Dirigent Pietro Argento; v glavnih vlogah nastopajo: sopranistka Gianna Galli (protagonistka), tenorist Giorgio Merlghl, baritonist Alberto Rln-aldi, basist Maro Pardini ter še Bruno Sebastjan, Vito Susca, Liliana Ziliotto, Franco Taino, Rai-mondo Botteghelli, Eno Mocchiuttfl, Enzo Viaro in Claudio Steiner. Režija Enrico Fr gerio, scene Franco Zeffirel-li, zborovodja Gaetano Ric-citelli. Prj blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Teatro Stabile Ponovitve Shavvovega dela «V začetku« v izvedbi bocenskega gledališča se v Avditoriju nadaljujejo do vključno nedelje. Začetek današnje predstave ob 20.30. Vstopnice so v prodaji v Galeriji Protti, abonenti imajo 50 odst. popusta. v Kulturnem domu — OKOLIŠKI ABONMA Neil Simon ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih PEVSKI priredi ZBOR IZ soboto, 15 REPNA marca PREŠERNOVO PROSLAVO z naslednjim sporedom: ob 20. uri v galeriji Kraške hiše otvoritev razstave posvečene spominu Srečka Kumarja, ob 20.30 kulturni spored v dvorani gostilne Križman. Ob tej priložnosti bomo P°' imenovali naš zbor po Srečku Kumarju. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO SLAVEC V RICMANJIH vljudno vabi na VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC v podajanju gledališkega urh®, nika STANETA RAZTRESEN* v soboto, 15. t. m. ob 20. "ri v prostorih prosvetnega štva v Ricmanjih. dru- Včeraj-danes raj v poznih nočnih urah. Stavka uslužbencev Rdečega križa Sindikat uslužbencev Italijanskega rdečega križa sporoča, da se danes ob 8. uri prične stavka osebja te ustanove, ki bo trajala za nedoločen čas. Stavko so proglasih v skladu s sklepi sindikatov CGIL UIL in CISNAL. Stavko so moral1 napovedati, ker niso vsa dosedanja pogajanja rodila nobenega uspeha Sindikalne organizacije se zaveda jo, kakšne nevšečnosti bo povzročila stavka prebivalstvu, a so jo morali oklicati, da bi od ustanove končno dosegli pravilno uveljavljanje pravilnika o staležu iz leta 1965, ohranili sedanje prejemke dosegli ureditev položaja dnevničar jev in preustroj raznih služb usta nove. Stavke se ne udeležuje sindikat CISL. Zasedena tudi inženirska fakulteta Medtem ko se nadaljuje zasedba filozofske fakultete, so včeraj študentje zasedli tudi inženirsko fakulteto na novi univerzi. Sklep o zasedbi fakultete .ie bil sprejet na skupščini študentov, ki so sklenili, da bo zasedba ((delovnega« značaja. V posebni resoluciji so med drugim pozvali akademske oblasti, naj ne ovirajo študija in drugega raziskovalnega dela, ki se bo vodilo med zasedbo. Na deželi sestanek o jedrskem pospeševalniku Včeraj je bil na deželnem odboru sestanek, na katerem so proučili razvoj položaja v zvezi z načrti za zgraditev jedrskega pospeševalnika v Doberdobu. Sestanka so se udeležili predsednik Berzanti pre-fektumi komisar na pokrajini Mo-linari, predsednik goriške pokra- RAZTRESENOV RECITAL PRVIČ V cDOMAČI HIŠI» ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. marca 1969 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 62-letn' Ferdtnando Sferza, 84-1 etni Costantino Protegdi-co, 88-letna Lucia Cuppo vd. Ienco, 72-letni Amilca-re Prencis, 88-letni Cesare De Giorgi, 68-letmi Antonio Ghersa, 76-letna Giustina Santin, 63-letni Virgilio Franca, 81-letna Maria Bari.ch vd, Toscano, 53-letna Olga Ursic por. Makarovich, 76-letna Maria Petelin vd. Sta-nich, 17 ur stara Rossana Lubiana, 84-letna Lodovica Miiller por. Sollinger, 77-Ietna Elfri-d-i Velicogna vd. Domini, 92-letna Emma Krasna vd. Mathis. govodjo. Interesenti naj vid jo prošnjo na upravni od" HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH, BazOW*J /loži- „dbor do 25. t.m. Pogoji so na ogle na društvenem sedežu v ura nih urah. HRANILNICA IN POSOJILNIC* NA OPČINAH vabi svoje člane na redni °olL zbor, ki bo v nedeljo, 16. t. ; ob 10. uri v društvenih prost rih v Bazoviški ul. št. V lepem scenskem okolju in svetlobnih učinkih je izvajalec skupno z glasbenim spremljevalcem Tuliom Možino, pri- i čaral vso lepoto slovenskih balad in romanc Čeprav je član SG Stane Raztre- I lo kontinuirani kot glasbeni pod-sen nastopil s svojim recitalom ton) je verz tekel gladko, melodioz- «Slovenske balade in romance» že v Gorici in Doberdobu, v Dolini in v Križu, lahko imamo njegov sinočnji nastop v veliki dvorani Kulturnega doma za uradno premiero tega, po sami zamisli, po izboru, režiserski postavitvi in seveda v prvi vrsti izvedbi, zelo lepega gledališko - koncertnega večera. V «domači hiši*, ki nudi vse tehnične možnosti za lepo scensko okolje in svetlobne učinke, je dobil recital svojo polno odrsko in vsebinsko vrednost, in razumljivo je, da je prav okolje ustvarilo izvajalcu listo razpoloženjsko izhodišče, ki je eden izmed glavnih pogojev za polno sprostitev in uveljavitev vseh izvajalskih odlik od plemenitosti govora do naturnega obvladanja danega prostora. Ob diskretni glasbeni spremljavi Tulija Možine na kitaro (res škoda, da ti vložki niso daljši ali ce- no in odločno, kakor pač zahteva njegova vsebina. Ne preveč številno, toda zato toliko bolj pozorno občinstvo, je celotni recital spremljalo z velikim užitkom in nagradilo Staneta Raztresena in Tulija Možino s toplim aplavzom in cvetjem. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občitie je v razdobju od 3. do 9. t.m zabeležil na področju tržaške obči ne naslednje primere nalezjivih bo lezni: škrlatinka 25, tifoidna mrzli ca 1, meningitis hrbteničnega mo/-za 2 (1 izven občine), ošpice 148 (2 izven občine), norice 27 (1 izven občine), kožni spuščaji 1, oslovski kašelj 6 (1 izven občine), vnetje priušesne slinavke 32, rdečke 30 (1 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 6 (1 izven občine), akutni sklepni revmatizem 3, garje 1 (izven občine). Nazionale 16.00 «11 matrimomio per-fetto«. Fran Noss-ack, Ingrid Back. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattactelo 16.00 «Brucia ragazzo bruoia«, Techn color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 ((Salamandra«. Technico lor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Fenice 16.00 «La prima volta di Jen-nifer«. Joamme Woodward, James Olson. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16,00 «Rosemary's Baby». Mia Farrovv, John Cassave-tes. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Rltz 16.00 ((Bullitt«. Steve McQueen, Jacqueil'.ne Bisset, Technicolor. Alabarda 16.30 «Odia II prossimo tuo«. Clyde Garner, Nicoletta Macchia-velli. Technicolor. Moderno 16.00 «Uomim| d'amianto contro 1’in-ferno«. John Wayne, Jim Hutton. Technicolor. Filodrammatico 16.30 ((Silvia e l’a-more«. A. Infanti, S. Ross. Prepo-1 vedano mladini pod 18. letom. Technicolor. Aurora 16.30 «La signora net cemen-to». Frank Sinatra. Technicolor. — Prepovedano mladimi pod 14. letom, Cristallo 16.00 «11 laureato«, Anne Bancroft, D. Hoffman. Technicolor, Capitol 16.30 «Zum, zum, zu-m«. Dolores Palumbo, P. De Filippo, L. Tony. Technicolor lmpero 16.30 «1 giova-ni tigri«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «Riusciranno i nostri eroi a ritrovare 1’amico mi-steriosa-mente scomparso im Africa?« Alberto Sordi, Nino Manfredi. Technicolor. Astra 16.30 «Le tolll notti del dott. Jerryl». Louis Jerryl, Techn-.color. Ideale 16.00 «Dio perdona, io no«. Terence Hill, Frank Wolff, Gina Rovere. Technicolor. Abbazia 16.00 «L’affare Goshenko«. Montgomery Clift. Hardy Kriiger. Technicolor, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFEsculapio, Ul. Roma 15. IINAM, Al Camello, Viale XX, Settembre 4 AUa Maddalena, Ul, dellTstria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 130) Busoltn-, Ul. P. Revoltella 41. Piz-zul-Cignola, Korzo Italija 14. Pren-dini, Ul. T Vesellio 24 Serravallo Trg Cavana 1. Športno društvo Polet Prl^e izi«t nedeljo, 23. marca, avtobusni jj. v Planico. Odhod z Opčin J® j^r-Vpisovanje v trgovini s. če™ . čela Malalana na Proseški ub SOŽALJE Ob smrti Lazarja Kocjanih'*^, rekata uredništvo in uprava I’rl , skega dnevnika ženi, hčerki i>’ s cem iskreno sožalje. SOŽALJE Vodstvo SPD Igo Gruden Sokol izreka iskreno sožalja ^ ni Gruden ob žalostni izgubi-lju se pridružujejo člani PcVS zbora. Darovi in prispevki Žene iz Ricmanj so na proslavi 8. marca nabrale 10.000 lir, od katerih darujejo 5000 lir za domačo godbo na pihala (n 5000 lir za prosvetno društvo ((Slavec«. Sporočamo žalostno vest, ^ je nenadoma zapustil naš drag ded in praded Anton Guštin OV l°' Pogreb bo danes, v cetrtek’j{epiii1- uri iz hiše žalosti v Velikem Žalujoči otroci z dru*'" in drugi sorodnik' [91$ Veliki Repen, Sežana, 13. marca KINO «|R|S» PROSEK danes ob 19.30 Cinemascopc barvni vohunski film: CARNET PER UN MORTO Igrajo: J. C. Bercq, M. Tolo, P. Pradier. Za vedno nas je včeraj zapustil naš dragi LAZAR KOCJANČIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v petek, 14. marc" ob 15.45 iz hiše v Ul. P. Cossa 1 (Skedenj). Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Marija, vnuki"! Vera in vnuk Marko, zet Stanko Oblak in drugi sorodniki- Trst, Truške, 13. marca 1969. Sporočamo žalostno vest, da je 12. marca preminila ALOJZIJA GRUDEN roj. PERTOT Pogreb brežini. bo danes ob 16.30 izpred hiše žalosti jša- i Duša" Žalujoči mož Janez, sinovi Avgust, Ivo in dr. ,^o z družinami ter Ladi in Antek in drugo soroo- Nabrežina, 13. marca 1969. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Potrdilo o platani prometni taksi je zapadlo že pred enajstimi leti Zaradi ponarejenega potrdila in njegove uporabe pred sodnikom lastnik avta in prekupčevalec Pred tržaSkim sodiščem (pred-) jansko vrednost ter splošne pogoje sednik Corsi, tožilec Tavella, zapis- j iporabe. jukar Rubini, obramba Ferluga za Tako je sum za ponareditev pitr-PlPpa, Civello za Baldassareja) sta dila padel na Baldassareja, ki pa s« morala zagovarjati 23-letni Gio- se je krčevito upiral vsakršni ob-Vanni Pippa s Furlanske ceste tožbi. Moški je dejal, da se uk-10'/5 in 34-letni Bruno Baldassare varja s preprodajo rabljenih vozil, lz Ul. della Fornace 1. vendar pa je njegova dolžnost sa- , Dogodivščina, ki je pripeljala o-pred kazenske sodnike, je pre-^eJ nenavadna in zadeva ponarejanje potrdila o plačani prometni faksi, ki ga morajo vsi avtomobili nalepiti na vetrobran. 5. maja 1 1966 zvečer so policisti Ustavili v Ul. Oriani avtomobilista, se je z neprižganimi žarometi P®ljal v- smeri proti Trgu Garibal-V1- Prekršek prometnih predpisov I® bil na dlani ter so zato poli-C)sti hoteli pregledati vse dokumente neprevidnega šoferja. Nj ?voje presenečenje so ugotovili, da le obstajalo določeno nesoglasje Jbed navedbo meseca plačane taks 3 ”a potrdilu na vetrobranu ter podatki, ki so jih našli v prometni "bjižici. Medtem ko je bil na potr-mlu naveden kot rok zapadlosti mesec december (1. 1966) pa je mio razvidno iz prometne knjižice, ®a je bila taksa plačana samo do decembra 1. 1955. Policisti so vljudno povabili voz-mka (šlo je za Giovannija Pippa) m| policijsko postajo. Agenti so -e Peljali naprej, osumljeni voznik pa z& njimi. Ko so prišli na postaj ) Ja so ugotovili, da je potrdilo na jetrobranu izginilo brez sledu. Po-barali so šoferja in ta jim je izja-da je potrdilo odvrgel na po-proti postaji. Po dolgi preiskavi fo ga našli v notranjosti avtomobila («alfa romeo 2000»). Po natančnejši preiskavi so ugotovili, da je nekdo prilepil nad napisom «feb-nraio» drug napis «dicembre» ki je ml izrezan iz že nekega zapadlega Potrdila. Povrh tega so ugotovili ®a je bilo potrdilo izdano za neki nrug avtomobil, katerega evidenčne tablico so tudi ugotovili. Tako se je Pippa znašel v preceja- Na vprašanje, zakaj je prilepil na vetrobran ponarejeno potrdilo 0 Plačani taksi, je odgovoril, da P tem sploh nič ne ve. Pred nekaj dnevi je bil izročil vozilo že °menjenemu Baldassareju, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem rabljenih avtomobilov. Tudi jm se ga je hotel namreč znebiti m Baldassare bi ga moral pregledati in potem ugotoviti njegovo de- mo pregledati delovanje raznih me haničnih delov vozila. Vprašanja lastništva vozila in sploh vse podobne zadeve pa prepušča kupcem oziroma prodajalcem. Kljub tej izjavi so policijski organi sumili, da je ponareditev morda res izvršil prav Baldassare ter so v skladu s tem prepričanjem tudi uvedli kazenski postopek. Pippa so obtožili le uporabe ponarejenega potrdila, medtem ko so Bal dassareja obtožili ponarejevanja kar dveh potrdil ter natolcevanja na škodo Pippa. Dokazi, posebno glede krivde Baldassareja, pa so stali na zelo trhli podlagi. Sodniki so včeraj obsodili namreč samo Pippa na 2 meseca zapora, medtem ko so oprostili Baldassareja zaradi pomanjkanja dokazov. Pri razsodbi je igralo verjetno pomembno vlogo dejstvo, da je Baldassare prišel na obravnavo ter se osebno zagovar jal, medtem ko je Pippa, ki je sedaj v priporu v Brescii, menil, da bi bila njegova prisotnost na o- Z OBČNEGA ZBORA KMEČKE BANKE bravnavi odvečna. Pred tržaškim prizivnim sodiščem j (predsednik Zumin, generalni prav dnik Franzot, obramba M. Riatel) je bila včeraj ponovna obravnava proti skupini avtoprevoznikov m šoferjev iz južne Italije, ki so bili obtoženi, da so za pogonsko gorivo svojih vozil uporabljali gorivo, ki je določeno v druge namene (in ki je seveda bolj poceni). V bistvu gre za gorivo, ki ga država prodaja po znižanih cenah za potrebe kmetijstva in ki bi ga prevozniki ne smeli uporabljali v druge namene (se pravi za prevoze blaga po cestah). V precepu sta se znašla dva prevoznika iz nekega kraja blizu Neaplja- Del Vecchio Nicola in Del Vecchio Diego ter štirje drugi obtoženci. Sodnike je zanimalo vprašanje, če sta Del Vecchio res zemljiška posestnika ter s tem upravičena, da prejemata gorivo po nižjih cenah Tržaško kazensko sodišče je že lani spoznalo glavna obtoženca in tudi druge za krive. Prva dva je obsodilo na šest mesecev zapora ter 1,3 milijona lir globe. Prizivni sodniki so potrdili to razsodbo. Nezakonito uporabo goriva so organi finančne straže odkrili, ko sta tovornjaka prihajala iz tržaškega pristanišča. PO RAČUNSKIH STROJIH, KAVI IN VOLNENEM BLAGU Nova presenečenja v zvezi s tatvinami v pristanišču Krivci so med zaslišanjem priznali še krajo televizij skih aparatov in 500 tuljav z magnetofonskim trakom Banka krepi svoje rezerve za gradnjo novega sedeža Povečanje vlog lani za 23% in naložb za 36,6% • Podpora slovenskim šolani - Zdravo poslovanje zasluži še večje zaupanje naših ljudi Med zasliševanjem osumljenih o-seb v zvezi s krajo računskih strojev, o kateri smo že pisali, so a-genti letečega oddelka tržaške kvesture prišli na sled novim členom v verigi podvigov tatinske skupine, ki je zadnje čase delala v tržaškem pristanišču. Med zasliševanji je namreč trojica (od skupnega šte- Velika množica ljudi je včeraj Opoldne spremila na zadnji poti Jjftve tragične prometne nesreče pri Trebčah, v kateri so izgubili življenje zakonca Pietro in Anita Otta-^ani in njuna hčerka 7-letna Tiziana, 3-letni'sinček Daniele pa še ved-J0 ni povsem izven smrtne nevarnosti v bolnišnici. Krste so bile na katafalku v kapelici glavne mrtvašnice zasute z rožami in ob 15.30 se je iz kapele razvil pogrebni sprevod; tri,krste na treh mrtvaških vozovih, številni venci, potrti svojci in za njimi nepregledna množica, ki se je nemo in z bolečino poslovila od žrtev, ki jih človeška skupnost plačuje kot davek motorizirani civilizaciji. Mlade ljudi živo zanimajo vprašanja o vesolju, o zgradbi zemlje, o rastlinah in živalih, o človeku. Naši šolski mladini odgovarjata na vsa ta vprašanja bogato ilustrirani knjigi M1TCHELL v W ILSON V ČLOVEŠKO TELO BERTHA PARKER ZAKLADNICA NARAVE Idealno dopolnilo k vašim šolskim knjigam! Uiaika liniigauui TRSI Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 vila pet priprtih oseb, ki jih sedaj zaslišujejo) priznala krajo 250 kg volnenega blaga. Na splošno presenečenje so trije osumljenci priznali še nadaljnjo krajo televizijskih sprejemnikov in drugega radiotehnične-ga materiala, o katerem do sedaj ni bilo ne duha ne sluha. Trojica je namreč priznala, da je pred časom ukradla tudi štiri televizijske sprejemnike in 500 tuljav z magnetofonskim trakom. Volneno blago so agenti letečega oddelka /e našli v nekem skladišču, medtem ko upajo, da bodo v kratkem času staknili tudi skrivališče, v katerega so po uspeli tatvini skrili televizijske sprejemnike in tuljave z magnetofonskim trakom. Preiskava o kraji računskih strojev, ki so bili namenjeni v Irak, se torej iz dnevs^vjlaji kaže v novi luči. Ne gre ia preprosto enkratno krajo, temveč za dobro organizirano tolpo, ki je delovala v območju tržaškega pristanišča in izkoriščala priložnosti, ki so se ji nudile. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki ga vodi dr. Pe-trosino, nadaljujejo preiskavo, ki postaja iz dneva v dan zanimivejša. Udarec debele veje mu je pretresel možgane Malo pred poldnem se je včeraj ponesrečil 65-letni upokojenec Ama-bile Cuschio iz Ul. San Gabriele 12. Pred hišo, v kateri stanuje s sinom, raste nekaj dreves. Cuschio je splezal na eno izmed teh ter se lotil obrezovanja vej. Ko je ravnokar žagal debelejšo vejo, se je zlomila In ga oplazila po obrazu ter ga vrgla na tla. Pri padcu si je Cuschio pretresel možgane zaradi udarca težke veje. Očetu je na noge pomagal sin, ki je takoj poskrbel za njegov prevoz v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v dveh tednih sprejeli na nevrokirurški oddelek. V nedeljo, devetega marca, je bil na sedežu Kmečke banke v Gorici redni občni zbor, na katerem je upravni svet podal poročilo o delovanju banke v I lu 1968. Kot znano je Kmečka banka z letom 1968 zaključila 60. leto svojega obstoja. V uvodu pravi poročilo, da je namen zavoda pomagati ljudstvu na Goriškem. Stalno s sedežem v Gorici je banka živela v zelo hudih časih. Preživela je dve svetovni vojni z naknadno spremembo meja in državne suverenosti, med vojnama pa dobo fašističnega raznarodovanja. A kljub temu ji je uspelo doseči ugleden položaj, da tako Izvršuje posle ljudske zadružne banke. Zadružno poslovanje je doseglo v vsakem oziru zadovoljiv uspeh, Njeno premoženje znaša 53.055.800 lir, s predlagano razdelitvijo čistega dobička pa kar 62.355.800 lir. Sam čisti dobiček, ki predslavlja razliko med dohodki in Izdatki, doseže 10.058.895 lir. O uspešnem delovanju priča še predvsem znatno naraščanje vlog, ki znašajo skupno 1.107.458.186 lir, kar odgovarja povišku 23 odstotkov proti prejšnjemu letu; to jc celo nad državnim poprečjem. Največji del vlog je bilo vezanih. Naložbe pa so v istem času dosegle vsoto 679 milijonov 694.597 lir ali 36,6 odst. večjo kot v preteklem letu. Zatorej razmerje vloge—naložbe z vrednostnimi oaplrjl znaša 77,1 odst. Vrednostni papirji presegajo 179 milijonov y nominalni vrednosti. Položeni so za 80.479.125 lir pri raznih zavodih v jamstvo in za 63 milijonov 744.578 lir kot obvezna rezerva pri banki dTtalia. Račun banke v višini 267.054.272 Mr, vštete. menice v inkaso in gotovina za obvezno rezervo, omogoča lažji odnos z drugimi zavodi. Sklad za odpravnine uslužbenoev doseže 26 milijonov 819.000 Ur, naloženih v državnih vrednostnih papirjih. Na dan varčevanja je banka razdelila po šolah nagrade in učni material v vrednosti pol milijona, da bi mladino spodbujala k varčevanju. Iz čistega dobička je polro-. šila še nekaj za drugo dobrodelne namene. Vsekakor jc dodelila, kot smo že omenili, lz preko 10 milijonov čistega dobička kar 9.300.000 navadni rezervi, da bi še bolj ojačila svoje premoženje in v predvidevanju naložbe za gradnjo novega sedeža; članom, ki jih je 82, pa je šlo 5 odst. na delež. Poleg bilance daje poročilo bežen pregled gospodarskega razvoja v letu 1968 s poudarkom na razmere v gorlškl pokrajini, kjer Kmečka banka posluje. Kar se tiče posoškega gospodarstva, velja leto 1968 kot dokaj ugodno. Dober je poljedelski in vinski pridelek. Industrija prikazuje normalen napredek v kovinsko-meha-ničnem, tekstilnem, slaščičarsko-li-kerskem področju, v gradbeništvu in papirnicah; še vedno pa je odprto pereče vprašanje kemične to-vadne Solvay v Tržiču. Zadovoljiv je potek v avtoprevozništvu. Skozi mednarodni prehod pri Rdeči hiši gre preko 700,000 ton blaga. Tudi v trgovinskem poslovanju je bil potek normalen. Kot vedno je bil za krajevno trgovino bistven dotok kupcev z onkraj meje, saj so zabeležili na posošklh mejnih prehodih preko 12 milijonov oseb. Značilno je, da od teh prehodov odpadeta dve tretjini na italijanske državljane, ki v prejšnjih letih niso dosegli niti polovice jugoslovanskih prehodov. Medtem ko je krajevni promet lepo napredoval, se je mednarodni trgovski promet v ožjem smislu precej skrčil. Skrčenje prometa je v glavnem posledica omejRev, ki jih je EGS postavila na uvoz jugoslovanske živine In mesa sploh. Končno moramo beležili napredek v turizmu, ki donaša letno 10 milijonov deviz. Tu je opaziti izboljšanje hotelske opreme, do česar je prišlo s pomočjo dežele ln s kreditnimi olajšavami. Hranilne vloge pri bankah in na pošti so se povišale. Poročilo se končuje z ugotovitvijo, da je še nadaljnji razvoj posoškega gospodarstva možen le v deželnem merilu in v trgovski povezavi z vzhodom, predvsem pa s sosedno Jugoslavijo. Iz teh podatkov je razvidno, da je v okviru goriškega gospodarskega razmaha tudi Kmečka banka zabeležila precejšen napredek; zatorej je prav, da ji nudimo vse naše zaupanje, pa najsi, gre za trgovske posle na splošno kot za hranilne vloge in posojila v primeru potrebe Naši varčevalci jn poslovni ljudje bi se morali torej v, še večji meri obračati do nje, tako bi zagotovili sebi in banki vedno večje zaslužke. S tem ji tudi izrekamo svoja voščila, da bi bila prihodnja leta enako ugodna za njeno poslovanje. Socialisti v Tržiču zahtevajo zase župana Včeraj je imel sekcijski odbor PSI v Tržiču sejo katere se je udeležil tudi pokrajinski sekretar stranke Del Lago. Ob tej priliki so poudarili, da zahtevajo za odpravo občinske krize zanesljive garancije, da se bo izvajal dogovorjeni program levega centra. Ena takih garancij naj bi bila izvolitev socialističnega predstavnika za župana v Tržiču. Popoldne so se sestali tudi predstavniki krščanske demokracije in proučili te zahteve na katere bodo dali tekom današnjega dne svoj odgovor. OB 100-LETNICI DOMAČE ČITALNICE Kulturna prireditev v četrtek v Štandrežu l\a sporedu je predavanje prof. Bednarika, nastop domačih zborov in recitacije dijakov Vsa domača prosvetna in druga društva v Štandrežu se že precej časa pripravljajo na dostojno proslavo 100-letnice otvoritve prve slovenske čitalnice v Štandrežu, ki je bila leta 1869 ustanovljena kot tretja vaška čitalnica v neposredni o-kolici Gorice. Kot nekak uvod v osrednjo proslavo te pomembne kulturne obletnice za največje slovensko naselje na Goriškem, kar je še vedno Štan-drež, ima pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki obeh prosvetnih društev, kmečkega društva in športnega društva »Juventina* na svojem programu najprej kulturni večer, ki bo v četrtek, 20. marca ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu. Na tem večeru bo profesor in goriški zgodovinar Rado Bednarik govoril o 100-letnici domače čitalnice in o njenem pomenu za narodni preporod v Štandrežu ter o či-talniški dobi na splošno. Njegovo predavanje bo poživljeno s številnimi diapozitivi. Za tem bosta nastopila pevski zbor «0. Župančič* in zbor društva «štandrež», ki bosta zapela vsak po nekaj pesmi. Vmes pa bodo domači dijaki recitirali več priložnostnih pesmi. Prireditelji vabijo zlasti domačine, da naj se polnoštevilno udeleže te skupne kulturne manifestacije, ki bo prvi prikaz našega narodnega preporoda v prejšnjem stoletju, ki je dal osnovo tudi za vse večji poznejši preporod v narodno osvobodilni borbi. iitiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiminiiimniiiiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKAiAiimmAuniimimmmMUuuumimiiiiMmiiiiiiuiiiiiMuuiiiiiiiiimiiiiiiiN SINDIKALNE VESTI Sporazum za odpravo conskih razlik pri plači Zalo jutri nc bo stavke na Goriškem Uspela stavka kmetijskih delavcev V KRIZI NA GORIŠKI OBČINI Zaostritev pri pogajanjih med socialisti in demokristjani? Včeraj se je zaključila tridnevna stavka občinskih uslužbencev Dražba redkih vin naše dežele Deželni odbor organizacije Agri-turist je sklenil, da bo skušal valorizirati pridelke naše pokrajine. S tem namenom pripravljajo draž bo izbranih in redkih vin naše de žele, ki bo v soboto, 12. aprila z •začetkom ob 16. uri. Vina, ki jih bodo prodajali na tej dražbi niso v trgovini ter bodo med njimi tudi nekateri izredno redki vzorci. Vse podrobnejše informacije in pojasnila lahko dobijo prizadeti v Gorici na Korzu Italija 17, tel. 51-70 pri deželnem tajništvu Agriturist. Izleti potovalnega urada «Aurora» avtobusni izlet v Planico in Kranjsko goro z bivanjem v hotelu «Pri-sank») Vožnja, hrana, prenočišče v sobah s prho, vstopnica in skakalne tekme — 7.800 lir. enodnevni avtobusni izlet v Planico na skakalne tekme. Vožnja (do skakalnice), vstopnica in cestnina — 2.200 lir. avtobusni izlet na Rab. Vožnja, hrana, prenočišče v sobah s prho, izlet na Barbat — 9.800 lir. avtobusni izlet v Ptuj, Maribor in Rogaško Slatino. Vožnja, hrana, prenočišče in pokušnja vin — 9.800 lir avtobusni izlet na Bled in v Bohinj. Vožnja, hrana, prenočišče v de-pendansi hotela »Toplice* (sobe s prho) in ogled blejskega gradu — 8.500 lir. izlet z letalom v Moskvo in Leningrad. Od Ljubljane do Ljubljane — 115.000 lir. Vizum posebej 2.500 lir avtobusni izlet na Mali Lošinj. Vožnja, hrana, prenočišče v sobah s orho, izlet na Veli Lošinj, zimski bazen na razpolago — 12.000 lir. avtobusni izlet na Plitvička jezera in na otok Rab. Vožnja, hrana, prenočišče v sobah s prho, prevoz na Rab — 14.000 lir. križarjenje z ladjo «Liburnija»: Benetke, Korčula, Pirej (Atene), Carigrad, Dubrovnik, Benetke — 135.000 lir in 6.000 lir pristaniških taks. Informacije in prijave sprejema potovalni urad «AURORA» Trst, — Ulica Cicerone 4, telefon 29-243 Dne 22.—23. marca Dne 23. marca Dne 6.—7. aprila Dne 6.—7. aprila Dne 6.—7. aprila Dne 23.—27. aprila Dne 25.—27. aprila Dne 25.-27. aprila Dne 10.—24. maj‘a Včeraj je bil tretji in zadnji dan stavke občinskih uslužbencev v Gorici, ki so jo organizirale tri sindikalne organizacije CGEL, CISL in UIL. Stavka je popolnoma uspela, saj so stavkali skoro vsi delavci in uradniki. Včeraj dopoldne je skupina kakih 100 stavkajočih demonstrirala po glavnih goriških u- licah s transparenti, kakor jih vidimo tudi na naši sliki. Zahtevali so zmožno občinsko upravo, izvedbo organika in stalno namestitev za vse občinske uslužbence in podobno. Demonstracije so potekle brez incidentov in danes se je delo v občinskih uradih zopet normaliziralo. Kriza na Goriškem je še vedno odprta in vsi znaki kažejo, da se bu še zaostrila, kajti v zadnjih dneh je prišlo do ostrejših nastopov tako socialistov kot demokristjanov. Da se je na pogajanjih med dvema strankama govorilo o goriški Hranilnici in o njenem upravnem odboru lahko razberemo iz tiskovnega poročila gorlške sekcije PSI, ki ga je ta izdala včeraj, v katerem sc poudarja solidarnost s stališčem, ki so ga v občinskem svetu zavzeli socialistični svetovalci. To pomeni, da ni bil do sedaj dosežen nikak sporazum. Poročilo sekcije PSI, ki je bilo izdano pred zasedanjem pokrajinskega komiteja iste stranke, ki je bil sinoči v Gradiški, pravi, da se je odbor zahvalil socialističnim odbornikom za delo, ki’ šo' ga A "leh lelih napravili v občinskem svetu za dosego nekaterih naprednih programskih točk. ObsojeTO j6 bilo stališče KD, ki je s svojim stališčem v zvezi z delovanjem upravnega odbora Hranilnice razbila skupno platformo, na kateri je bilo osnovano sodelovanje rried dvema strankama In ki je nujna za vsako demokratično sodelovanje. Ce ne bo KD pristala na pravilno in demokratično upravljanje v raznih ustanovah, ni moč sodelovali z Isto stranko niti v občinski upravi. Zaradi tega, nadaljuje poročilo, ni za socialiste sodelovanje mogoče. Ni moč zahtevati od socialistov sodelovanje predno sc na tej ravni ne doseže popoln sporazum. Krščanska demokracija medtem molči. Menijo, da so v njej prevladalo težnje o politiki trde roke do socialističnega partnerja v levi sredini. Kljub zunanji enotnosti obstajajo v tej stranki nesoglasja, kajti po več kot enem mesecu, odkar sc jo zaključil pokrajinski kongres, niso bili demokrščanski voditelji zmožni porazdeliti mest v pokrajinskem odboru stranke. Socialisti so medtem Izrazili svojo solidarnost s stavkajočimi občinskimi uslužbenci, ki so včeraj zaključili svojo tridnevno stavko. Včeraj jo skupina okrog sto stavkajočih šla v povorki po mestu s piščalkami in žvižgala pred trgovinami ali uradi, v katerih delajo nekateri občinski odborniki, žvižgali so tudi pred prefekturo. Danes so občinski uradi spet odprti in brez dvoma bo v teh dneh na županstvu obilo dela. Ponovno bo odprto tudi pokopališče, ki je bilo tri dni zaprto tudi za občinstvo. Prevoze posmrtnih ostankov je posredovalo pogrebno podjetje iz Gradiške, ki je trupla pustilo v mrtvašnici glavnega pokopališča. Delavci bodo zato imeli obilo dela s pokopi ljudi, ki so umrli v teh treh dneh. Posledice stavke se opažajo tudi na dvoriščih stanovanjskih hiš, kjer so se nagrmadili kupi smeti. Mestni stražniki so v vseh treh dneh stavke odpirali sematorje na mestnih križiščih, jih zvečer zapirali, čez dan pa jih ni bilo na spregled. Kontrolno službo nad mestnim prometom so v teh dneh izvrševali orožniki ali policisti, katerih služba v mestu je bila ojačena. Razstavni salon v Novi Gorici Turistično društvo v Novi Gorici je že pred nekaj meseci uredilo v svojih prostorih v Delpinovi ulici 19 v Novi Gorici «Mali razstavni salon*, kjer že razstavljajo domači upodabljajoči umetniki. Sedaj si prizadevajo, da bi v tem salonu; 'razstavljali tudi upodabljajoči umetniki iz zamejstva, da bi na ta ■ način še bolj. -navezali medsebojne stike. Za take razstave je izdelan poseben pravilnik, ki u-rejuje vse podrobnosti v zvezi z razstavami. Bodočnost Benetk v predavanju v klubu «Simon Gregorčič» Vodstvo kluba «Simon Gregorčič» obvešča, da bo prihodnje predavanje posvečeno zelo aktualni temi: ohranitvi Benetk, tega edinstvenega spomenika na svetu, ki je danes v zelo veliki nevarnosti. O tem problemu bo predaval umetnostni zgodovinar prof. Sandi Sitar. Predavanje bo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 jutri. M. marca ob 20.30. Predvajani bodo tudi ustrezni diapozitivi. «IVAN0V» v izvedbi tržaškega gledališča Predvčerajšnjim je Stalno tržaško gledališče uprizorilo v Gorici dramo Čehova «Ivanov». Predstava je bila tokrat v Verdijevem gledališču in občinstvu je kar dobro delo, da se je vsaj za enkrat preselilo iz aštaVce športan v «tempelj umet-nosti». Predvsem sta prišla do izraza odrski prostor in scenerija, pa tudi akustika je bila mnogo boljša. Režiser Costa se je ob nlvanovu» znašel pred vprašanjem «čehoviz-ma», to se pravi konvencionalnosti, s katero so nam Čehova stregla in nam ga še danes strežejo gledališča, še bolj pa kino in televizija. Prisluhnil je Stanislavskega imperativu, da je treba Čehova «knji-go» znova odpreti in jo na nov način brati. Novo branje je Costa na odru zagovarjal ne kot za vsako ceno protikonvencionalno interpretacijo, pač pa odkrivanje tega, kar je v drami takorekoč zamolčano. Zato se je izognil pretirane- lIltmillllliMmmnmllllililUlllUllinilHIiillI.liiiiMMmiHniilillHlllMMiiiliilluiiiiMlHItmm.im NA OSNOVI DAVČNIH PRIJAV mu verizmu, se pa po drugi strani ni odpovedal ostrini. Tako je npr. zelo posrečeno poudaril ^obiske» kot zborsko pošast, ki uklepa že strtega Ivanova. Bosetti je v vlogi Ivanova precej prepričljivo in dosledno poudaril svojo razbitost, vendar pa se nam je zdelo, da je bila njegova sunkovitost nekoliko pretirana. Zelo markanten je bil M. Pišu. Ot-tavia Piccolo je bila brez dvoma najbolj prisrčna, prav posrečen tudi Savorani s svojo «grleno» jezičnostjo. Številno občinstvo je bilo že zaradi prostora samega «praznično» razpoloženo, bilo pa je hkrati globoko prevzeto in je igralce nagradilo z obilnim ploskanjem. M. R. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 16. marca ob 15. in ob 18. uri v KATOLIŠKEM DOMU V GORICI DANILO GORINŠEK RDEČA KAPICA vesela pravljica v treh dejanjih Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma v Gorici Včeraj popoldne so podpisali sporazum med zvezo industrijcev V Gorici in Tržiču ter predstavniki treh sindikalnih organizacij CISL. CGIL in UIL za odpravo conskiH razlite pri plačah v industriji. Sporazum predvideva z veljavnostjo odi preteklega I. marca količnik 98 za plače na Goriškem v primerjavi s plačami v Milanu, od marca 1970 pa se plača Izenači na količnik 100. Sporazumeli so se tudi za vključitev v plačo 41 točk sedanje draginjske doklade. O tej zadevi se bodo po-drobneje dogovorili na prihodnjem bližnjem sestanku. Spričo doseženega sporazuma se delavci v industriji na Goriškem ne bodo udeležili jutrišnje vsedržavne stavke za odpravo conskih razlik v plačah. Včerajšnja stavka kmečkih delavcev je doživela popoln uspeh. Stavkali so skoro vsi delavci pri večjih kmetijskih posestvih na Gori- škem. Včeraj popoldne se je sestalo pokrajinsko vodstvo CISL, ki je proučilo položaj v kmetijstvu s posebnim ozirom na mezde, stanovanjske pogoje in zaposlitev v okviru proizvodnje in socialne reorganiza rije v kmetijstvu. Stavka v sanatoriju v Gorici Danes je tretji in zadnji dan stavke tudi v sanatoriju v Gorici Stavko so organizirale vse tri glavne sindikalne organizacije. Stavka li so skoro vsi navadni uslužbenci in na 116 delavcev jih je delalo samo 7. Stavkajoči uslužbenci zahtevajo povišek mezd, izvedbo reforme tudi po sanatorijih ter razne druge pogodbene in mezdne izboljšave. V Novi Gorici so imeli lani 1360 «milijonarjev» /milni družinski odbitki pri odmeri davka V občinski upravi za dohodke v Novi Gorici so zbrali prijave občanov, ki so lansko leto imeli več kot dva milijona starih dinarjev osebnih dohodkov. Prispelo je 1.360 prijav, medtem ko jih je lani za dohodke v letu 1967 bilo 1.100. To kaže, da osebni dohodki, se pravi zaslužki, naraščajo. Novogoriška občina je znana po stabilnem gospodarstvu in po osebnih dohodkih, ki so poprečno višji kot v ostali Sloveniji. Prijavljenci imajo določene olajšave, ker od prijavljene osnove odbijejo po pol milijona starih dinarjev za nezaposleno ženo, vsakega otroka ali drugega nepreskrbljene- ga člana ožje družine. Zaradi teli olajšav bo občina dobila manj davkov, kot jih je bilo lani, čeprav se je število prijavljencev povečalo. Na račun dajatev iz osebnega dohodka bodo na primer zbrali kakih 20 milijonov starih dinarjev, v primerjavi z 29 milijoni v preteklem letu. Najvišji osebni dohodek dosežen lani je v novogoriški občini znašal nekaj nad 7 milijonov starih dinarjev. Dosegel ga je ravnatelj in znani strokovnjak v industriji nekovin. Po višini osebnih dohodkov so mu sledili inženirji in drugi strokovnjaki z raznih področij, zdravniki in pripadniki drugih konjunkturnih poklicev oziroma dejavnosti. Gorica CORSO. 17.15—22: »Galileo«, C. Cu sack in L. Castel; film je v bar vab. VERDI. 17—22: «Bora, bora«, H Politoff in C. Pani; italijanski kJ nemaskopski film v barvah, mla dini pod 18. letom prepovedan MODERNISSIMO. 17—22: «Sapev« no solo uccidere«, K. Morris it A. Steel; italijanski kinemaskop ski film v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «La rivolti zione sessuale«, L. Antonelli in G Girola; italijanski film v barvati mladini pod 18. letom prepove dan. CENTRALE. 17—21.30: «A colpo s; curo», E. Costantine in N. Nori francosko-angleški film. Tržič AZZURRO. 17.30: «1 mercenari d Macao«, J. Palance in F. Lama! EXCELSIOR. 16.00: «La notte de Tagguato«, Gregory Pečk in E. M Saint. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Con le spalle a muro«, D. Mc Calhoun in T. St« wens. Kinemaskope v barvah. l\oro Gorica «Soča» — Nova Gorica: n Pet mašč« valcev«, italijansko-španski filr ob 18 in 20.15. »Svoboda* — Šempeter: ccUsodr plen«, francoski barvni film — o 20.15. Deskle: «Vohunska koža«, francosk barvni film — ob 19.30. Renče: «Operacija grom«, amerišk barvni film — ob 19. Kanal: Prosto. Prvafina: Prosto. Šempas: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan tn ponoči Je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 35-38 TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redento-re» — Ul Rosselli 23 — tel. 72330. SOŽALJE Našemu tovarišu, članu tajništva in zborovodju prof. Silvanu Križ-mančiču izreka ob prerani smrti dragega brata iskreno sožalje SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Borovci na končni lestvici osvojili sedmo mesto Gasilci so napredovali v A ligo, Godioz in GRDA pa sta izpadla Bitossi prvi na cilju tudi v drugi etapi Konec prvenstva moške B lige in | Nastopi se vrstijo tudi sredi tedna, napredovanje v prvo ligo tržaških Tako je bilo ta teden na sporedu gasilcev sta glavna dogodka tega tretje kolo, ki je zabeležilo tudi tedna v tržaškem odbojkarskem' zmago zgoniškega Krasa. Ta si po svetu. Gasilci so v zadnjem kolu gostovali v Padovi, kjer so se s svojimi sovrstniki pomerili v izredno napeti tekmi, ki je trajala cele fr, ure. Po zagrizeni borbi se je kontno s ret a nasmehnila našim someščanom in tako bomo lahko spet videli v Trstu najboljše italijanske ekipe. Čelana je v tem kolu katastrofalno izgubila v Modeni, tako bi tržaška šesterka vseeno napredovala v prvo ligo tudi v primeru poraza s Pagninom. Bor je nekoliko nerodno zaključil prvenstvo. V zadnji tekmi je prepustil . obe točki gostujočemu CIAM. Borovci so bili proti koncu prvenstva nekoliko izven forme in obveznosti raznih igralcev so jim preprečevale treninge in tako so I Opčin, so se vrnili domov le s točko v žepu. Uporabili smo besedo »le«, na tretjem mestu lestvice. Vesna — Primorje Derbi za Križane Nedeljski derbi med Vesnb in Primorjem se je zaključil v korist Križanov. Številni gledalci, ki so prihiteli ria ta dvoboj, morda niso Odnesli najboljših vtisov. Priznati NOGOMET POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Po zmagi nad Celtjcom Milan v polfinalu Italijani so premagali Škote z 1:0 s Pratijevim golom v 12' p.p. igranja Tamburin (Don Bosco), ■> nedelji Del Bene (Primorje), 1 ne' deljo Saksida (Tecnoferramenta). Ban (Don Bosco) in Vattovani (Zaule). Spremljevalec Vesne Bogateč pa je bil diskvalificiran do 24. 3. 1969. SKUPINA «L» Izidi: Union — Tecnoferramenta 3:2 Vesna — Primorje 2:0 Gretta — Viani 1:2 COOP — Zarja 0:0 Lib. Opčine — Primorec 2:2 SKUPINA «M» Izidi: Flaminio - Roianese 0:1 Breg — Esperia 4:0 Don Bosco — Zaule L,2 Virtus — Campanelle 1;2 30 29 21 20 20 14 13 13 13 11 10 6 29 H 21 20 1« 16 13 12 12 10 7 1 Lestvica skupine «L» Primorje 17 14 2 i 39:12 Vesna 17 14 1 2 41:14 Union 17 10 1 6 35:23 Tecnoferram. 16 8 4 4 25:18 Inter SS 16 7 6 2 25:17 Gretta 17 6 2 9 30:45, Viani 16 5 3 8 28:29 Primorec 17 5 3 9 25:30 Zarja 17 4 5 8 20:27 Lib. Prosek 16 4 3 9 23:33 COOP 17 3 4 10 16.39 Lib. Opčine 17 1 4 12 22:42 Lestvica skupine «M» Breg 16 14 1 i 43:15 Flaminio 15 9 3 3 36:11 Lib. Barkovlje 16 8 5 3 32:18 Campanelle k; 8 4 4 15:13 S. Sergio 16 6 4 6 19:17 Giarizzole 16 6 4 6 20:19 Don Bosco 1« 5 3 7 16:20 Virtus 15 4 4 7 18:20 Zaule 16 3 6 7 19:26 Edera Esperia Roianese 15 14 16 5 7 15:17 3 10 14:32 6 9 15:16 Dravi nastop mladink V 12. kolu ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva bodo odigrali drevi v Trstu na stadionu «1. maj* naslednje tri tekme: OMA - Sokol Bor — OMA Sokol — Zarja Srečanja se bodo začela ob 19.30. GLASGOVV, 12. — Enajsterica Milana se je danes presenetljivo uvrstila v polfinale mednarodnega nogometnega tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Ta njen uspeh je prišel tem bolj nepričakovano, ker j‘e nastopila precej okrnjena, razen tega pa je bil tudi neodločen izid iz prve tekme v Milanu bolj naklonjen Škotom, kot pa Italijanom. Španskemu sodniku De Mendebi-lu sta se ekipi predstavili v naslednjih postavah: CELTIC: Fallon, Craig Gemmel, Clark Mc Neil Brogan; Johnstone, Wallace, Chalmers, Murdoch, Hughes. MILAN: Cudicini, Anquilletti, Schnellinger; Maldera, Malatrasi, Rosato; Hamrin, Lodetti, Prati, Ri-vera, Scala. Gledalcev: 80.000. Tekma se je odvijala v hladnem vremenu, na trdem igrišču in med igro je celo lahno snežilo. Za to tekmo lahko mirne duše rečemo, da jo je odločila v svojo korist milanska obramba. Domačini so bili namreč izredno nevaren nasprotnik, ki se je zagrizeno pognal v bitko že v začetku prvega polčasa in je nato vztrajno pritiskal na italijanska vrata prav do konca srečanja. Posebno v drugem polčasu so bili napadi Celtica izredno nevarni in često je vrata gostov reševala poleg požrtvovalnosti tudi dokajšnja sreča. Odločilni in edini gol tekme je padel v 12’ p.p., ko je Prati dobil žogo na sredini igrišča, jo popeljal skozi obrambo domačinov in iz bližine streljal v levi kot vrat. V drugem polčasu je Milan, potem ko je v. prvih desetih minutah doživel pravo »bombardiranje« svojih vrat, dosegel v 15’ po Pratiju še drugi gol, katerega pa je sodnik razveljavil, ker si je Prati pri tem vidno pomagal z roko... ker bi v nedeljo Trebenci gotovo lahko prinesli domov obe točki. I-gralci Primorca pa so v nedeljo nekoliko razočarali. Neorganizirana obramba in neprodoren napad sta vplivali na ta nastop, v katerem je bil nasprotnik vedno kos Tre-bencem, čeprav so slednji prvi prišli v vodstvo. Domačini pa so kmalu r,ato izenačili. V nadaljevanju Je igra nekoliko oživela, ter kljub temu, da Je bila razvidna premoč domačinov, so Trebenci spet prišli v vodstvo. Zdelo se je, da jim bo kljub pogreškom in napakam vseeno uspelo priti do zmage. Zaradi prekrška branilca Trebencev pa je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, ki so tako stanje izenačili. Breg — Esperia Zmaga v drugem delu Po, mesecu počitka so Brežani spet stopili na igrišče in zmagali. «Plavi» so v nedeljo imeli v gosteh tržaško ekipo Esperie, kateri se je v prvem delu igre uspelo upirati tehnično bolj nadarjenim Brežanom. V drugem delu pa je bilo opaziti, da gostom primanjkuje kondicija, kar so seveda Izkoristili »plavi«, ki so s štirimi zadetki zagotovili rezultat. Tudi predstavniki dolinske občine so,v prvem delu bili precej pomanjkljivi in to predvsem zaradi pomanjkanja treningov. To se je videlo 1 udi v nedeljo v dvoboju z Esperio. Tudi disciplinski odbor je v tem tednu imel precej dela, kar priča, da se razburjeni duhovi še niso umirili. Najhujša kazen je tokrat doletela Igralca Interja SS Dl Bello, ki je po tekmi Zarja — Inter bil suspendiran, sedaj pa so to kazen spremenili v dosmrtno diskvalifikacijo. Ostale kazni: 4 nedelje prepovedi igranja: Zul- BRUNO RUPEL RENESANSA BOEGARSKEfiA Šovinizma (Nadaljevanje s 3. strani) drugače kot v. resnici je. Za Makedonce v Jugoslaviji menijo, da so Bolgari, ki samo pod pritiskon) govore, da so Makedonci. Nasploh se ’ situacija pogostokrat menja, pač glede na situacijo izven Bol' garije. Pa Informbiroju je vsakdo, ki je v Bolgariji izjavil, da Je Makedonec,,, bil proglašen za vizionista. Nekateri ,so bili žarah1 tega izleženi represivnim ttk>'.c' pm, drugi so se iz ekonomskih in eksistenčnih razlogov spretne-nili v Bolgare. V razpravi je sodelovalo še kakih deset študentov m profesor.eV’ Govorila sta tudi dva Makedonca iz Grčije (protestirala sta, ker s o se omenjali samo odnosi med J*1' goslavijo in Bolgarijo, vtem k0 se je pozabilo na egejske Makedonce ). Ganljivo iskreno je spregovori* neki stari Makedonec iz Bolgarije .Dejab je, da ga je brošura zapekla. Pojasnil je to takole: se je v kraju, ki je nekoč bil P04! Turki. Imel je že 19 let, a ni srn. pohajati v šolo. Pod Turki je vel 35 let, za vsako makedonsko besedo so morali plačati denari10 kazen ali pa to nadomestiti z oC' lom. Zato so Bolgare dočakali k°l osvoboditelje, danes pa mu govore, da ni Makedonec. Nič nima Pr Bolgarom niti proti kateremuko*1 narodu, želi si, da bi vsi sodelovali, toda na enakopravni osnovj- Po razpravi je dopisnik Bolgar' ske telegrafske agencije na vprašanje, kaj bo o njej napisal,-govoril: «Nič no bom pisal, ce 0 pisal, bi napadel tako organu*8' torje kot udeležence*. Pavla Hočevar POT SE VIJE 38 Spomini Zadnje dni oktobra skoraj nismo že mogli dihati. Dogodki so se kopičili, nam za trenutek dvigali duha, pa ga zopet tlačili. Razburjenosti nam ni ukrotila niti noč. Pozabili smo na bedo okoli sebe, na hrano in spanje, celo na delo. Begali smo od doma; v gostilno, v kavarno, na cesto! Tam bodo ljudje, novice, časopisi, telefoni! Takrat so se res godile velike stvari. Največja za nas je bila pač ustanovitev Narodnega viječa za vse jugoslovansko ozemlje, ustanovitev Narodnega sveta za Slovenijo — no, in še ustanovitev Narodnega sveta v Trstu... Naše zadoščenje je bilo še večje, ko smo dobili potrdilo prejšnjih poročil: v Narodni svet za Trst in Primorje so stopili tudi slovenski sociaini demokratje! V isti sapi smo dobili vest, da se tudi tržaški Italijani mrzlično pripravljajo. Obe politični stranki, nacionalna in socialnodemokratska, sta ustanovili prehodno oblast: Odbor za javni blagor! imel bo oblast nad mestom in okolico Varoval bo prebivalstvo obeh narodnosti pred škodo, žalitvami in krivicami Prevzel bo tudi politične naloge, ki se nanašajo predvsem na sodelovanje ob likvidaciji stare monarhije in na izločevanje jadranskih pokrajin in Trsta iz dotedanjih državnih meja! Se se nismo utegnili zavesti, kaj naj bi ukrenili zdaj mi, ko. n^s je že presenetila vest, da je naš Narodni svet poslal v Odbor za javni blagor štiri zastopnike, dva iz narodne stranke, dva iz soc, demokratske. Pomirili smo se. Se bolj nas je dvignilo, ko smo takoj nato brali, da je Odbor za javni blagor ustanovil urad za šolstvo in da je v njem poleg dveh Italijanov tudi slovenski predstavnik dr. Ferfolja. Zdaj smo bili dobri: slovenske šole so nam zagotovljene, v okolici in v mestu! Ko se bo gripa polegla, bodo šole odprte, življenje se bo začelo! Ali se nam ni zaiskril nov žarek upanja: Italijani so nam začeli priznavati enakopravnost! Seveda, kar poglejmo se! Kakor Italijani svojo, tako nosimo tudi mi na prsih svojo tribarvno kokardo! In Italijani nam je ne trgajo! Kaj bi ti bolj moglo dvigniti zavest kot dejstvo, da javno nosiš na teh doslej tako spornih tleh znak svoje narodnosti! Zunanji in domači dogodki so nam vsako uro podžigali ponos in nam utrjevali stara in nova upanja. Le položaj v mestu je bil grozljiv. Vračali so se vojaki s soške fronte, divjale so poulične drhali, ljudje so umirali od lakote in bolezni. Odbor za javni blagor se je zopet sestal: nekaj je treba ukreniti, da si rešimo življenje in zagotovimo varnost! Sklenili so: tričlanska delegacija, sestavljena iz predstavnikov vseh treh strank, naj gre k zaveznikom in jih prosi, da začasno zasedejo Trst. Antantne čete naj vzdržujejo red in mir, pomagajo naj z živili in zdravili! Vedeli smo, da je zavezniško brodovje v Benetkah, tja bo morala iti tržaška delegacija. Toda kako? Po morju in po kopnem je vse polno min. In kje’ je >ladja?, Trst je nima. Dobil jo bo takoj. Jugoslovanski Narodni svet, mu jo je že poslal in tudi kapitana, ki pozna minirana mesta. Kdo bi mogel popisati tiste dnevne in dolge nočne ure, ki smo jih preživljali ob teh dogodkih! Ob šestih zvečer se je začela policijska ura, iz hiše nismo smeli. Mučila nas je radovednost, razganjal nas je narodni ponos, vse v nas je prekipevalo! Kaj bi ne bili . vznemirjeni! Saj nismo kralj Matjaž, ki se je v odločilnem trenutku, ustrašil lastnega uspeha in brez moči izpustil meč v nožnico! Saj nismo v spanju čakali odrešenja, saj smo delali in živeli za ta veliki trenutek! Torpedovka Jugoslovanskega narodnega sveta je pod slovensko zastavo odplula proti Benetkam. Spremljala so jo srca vseh prebivalcev, pozdravljala jo z gorečimi željami, s svetlimi upi. še poslovili se nismo od nje, ne, saj se nismo ločili, čeprav je izginila našim očem. Ure in ure smo bili združeni z njo in čakali, da jo čim prej zopet pozdravimo ob naši obali. Kaj se je tisti dan dogajalo v naših dušah! Samo ena misel je živela v nas: jugoslovanska torpedovka vozi tržaške predstavnike k zaveznikom! Med njimi je tudi Slovenec, dr. Ferfolja! Hitro se je razvedelo, da je v mestu že pripravljena deputacija, ki bo dostojno pozdravila zaščitnike tržaškega prebivalstva in znanilce svobode za vse... Slovence bo na tem sprejemu zastopal dr. Ryb&r. Kot delegat jugoslovanskega narodnega sveta bo pozdravil zaveznike v imenu Narodnega sveta Srbov, Hrvatov in Slovencev. Minil je dan, minila je noč, telesne sile so nam slabele, duh je upadal, širili so se glasovi o tajnih namerah in upih italijanskih meščanov. Vendar žarek upanja še ni ugasnil. Pa je minil drugi dan, tretji... torpedovka se je vrnila — prazna! Kmalu za njo je priplula italijanska vojna ladja! Pozdravila jo je deputacija... in ogromna množica italijanskega prebivalstva. Nam je zaprlo sapo, razočarani smo se spogledali, onemeli in se razšli. Vendar obupali še nismo: saj to ni zadnja beseda! Saj živi še Wilson, zavezniki, pa Jugoslavijo bomo imeli in njeno armado! Ko smo izvedeli, kako je bilo v Benetkah, je naša duša zmogla le še: fej, zahrbtneži! Tržaški list Edinost je 4. novembra 1918 pisal, da je bil deputacijo sprejel v Benetkah italijanski poveljnik. Odpo- slancem so — po vojnih predpisih — zavezali oči in odpeljali v arzenal. Zastopnik italijanskih nacionalistov B® maia je izjavil : «Prišel sem, da prosim pomoči za svoje brate. Ne govori*1] zdaj več kot zastopnik Odbora za javni blagor, temveč K° zastopnik Narodne italijanske zveze (Fascio nazionale) kot tak prosim, naj Italija zasede Trst, da bomo zedinjen*- Kako sta se morala spogledati druga dva zastopn*1***' Predstavnik italijanske soc. demokracije je prosil intci''-'*-]’ cijo antante ali vsaj intervencijo Italije, ki naj bi zased*** Trst sporazumno z antanto. Slovenski zastopnik dr. Ferfolja je oporekal, češ da Samaia ni držal pooblastil Odbora za javni blagor, t. j. da prosil pomoč le od antante, temveč je nastopil kot P0,-.) ščenec Italijanske zveze. Ce pa se še sam (dr. FerfolJ® postavi na stališče, da se prihaja pogovarjat v imenu Na*'*1 nega sveta SHS, potem mera izjaviti, da Trsta nikakor . sme zasesti Italija, temveč samo antanta, ker smatra Nar°a 0 svet SHS Trst in jadransko obale za sporno ozemlie’ katerem bo dokončno odločala mirovna konferenca. J4A P »j vizorično zasedbo mesta po Italiji z namenom, da prePr® ^ nerede in vzdržuje mir in red, bi mogel, je izjavil dr. FerfcYncI pristati samo tedaj, če bi imela Italija za to neposre« pooblastilo od antante. Tržaški odposlanci so odšli iz Benetk, Za njimi je odp**]|]j italijanska vojna ladja, italijanske čete so zasedle Trst! K*11 v so zasedle vso Primorsko, zasedale so Kranjsko in sl1’%j, Ljubljano. Srbski polkovnik Švabič jih je ustavil pri ^ril^0u-potem so jih porinili do. Logatca, do Rakeka, mirovna K ferenca do Postojne.,, samo do Postojne?! i ■. . • (Nadaljevanje sledi) FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesef.no 800^ UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECGH1 b, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - .PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio I/I, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV vnatirei "četrtletna 2 250 ur polletna 4.400 Ur. celoletna «100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), Trt. 114374 za SFRJ- ADIT DZS Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narddnl banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini beseda - Oglasi za tržaško ln gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletž> PubUcitfr Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst letnp 100 din (10.000 starih dingrj^v) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega rini enegar stolpca: trgovski ibo, finančnd-upravhi 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi