LETNIK XX ŠTEVILKA 4 APRIL 1981
V *
smučina
ELNS/
GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
Ob zaključku svetovnega alpskega pokala
Uspehi tekmovalcev z našimi smučmi
-j
% Križaj - bron v slalomu	A
* - šesti v skupni uvrstitvi	HI
Ob zaključku svetovnega
Najboljši v svetovnem pokalu:
z leve: Stenmark, Hessova, Nadigova, Mahre, VVenzIova, Žirov
alpskega pokala
Tekmovanje za svetovni alpski pokal je končano — pripravljamo se že na novo sezono
Letošnja zima je bila za nas sorazmerno dolga in z dosti snega, tako da smo v Sloveniji imeli dolgo smučarsko sezono, vendar na precej pičli snežni odeji. Sneg ni skoparil samo pri nas, tako je bilo tudi v celotnem italijanskem smučarskem področju, Južni Avstriji — Koroškem, še slabša situacija je bila v ZDA, kjer je to zapovrstjo že druga slaba sezona pa tudi v Skadinaviji ni bilo znatno bolje.
Te težave s snegom se pa niso bistveno odražale na potek samih tekmovanj v letošnjem letu. Alpinci so sicer imeli nekaj težav in so morali nekaj tekem prestavljati. Predvsem je to prizadelo zopet manjše prireditelje v Mariboru, še hujše pa v Kranjski gori, tako da smo na koncu sezone bili ob tako težko pričakovan finale Svetovnega pokala v alpskem smučanju.
Če ocenimo preteklo smučarsko sezono, smo z dosežki smučarjev, ki tekmujejo na ELANOVIH smučeh, lahko več kot zadovoljni. Slej ko prej je daleč pred vsemi s svojimi uspehi enkratni smučar Inge-mar Stenmark, ki je po številu dejanskih zmag v svetovnem pokalu prekosil že vse. Tudi v letošnji sezoni je bil izredno uspešen, saj je z 11 posamičnimi zmagami pustil za sabo drugega najboljšega sezone — Zirova s 4 zmagami kar precej krepko.
Po formuli, ki trenutno vlada za svetovni pokal in v kateri veliko štejejo absurdno priborjene papirnate točke, mu tudi letos ni uspelo osvojiti svetovnega pokala. Toda, ali tak svetovni pokal, v katerem lahko tudi povsem neznani tekmovalci osvajajo točke v kombinaciji, v športnem pomenu sploh kaj pomeni.
Naši tekmovalci so po nekaterih ocenah domačih kritikov razočarali, osebno pa mislim, da je povsem normalna in zdrava stagnacija. Ne smemo ocenjevati dosežke naših tekmovalcev kratkoročno, moramo se zavedati, da so v zadnjih treh letih dosegli izredne rezultate in da so praktično iz popolne anonimnosti prišli v sam svetovni vrh.
Strokovnjaki bodo imeli priliko analizirati letošnjo sezono in se pripraviti za naslednjo obdobje, katerega bo kulmina-cija Olimpiada v Sarajevu tako primerna, da nas bodo naši
alpinci dostojno zastopali. Vsekakor je najbolj blesteč dosežek v letošnjem letu ponovna Križajeva »Wengenska« zmaga, ki dokazuje, da je naš šampion neprekosljiv na najzahtevnejših in najtežjih slalomih. Zmagati v Wengnu je največ kar en slalomist v svoji karieri lahko doseže.
Mnogi govorijo, da so naša dekleta v letošnjem letu presenetila. Osebno menim, da so rezultati, katere so dosegle, zelo lepi, vendar da pa so spričo sposobnosti samih deklet in vlaganja, katera so bila v to ekipo že v preteklosti izvršena, povsem realni in pričakovani. Lahko bi prišli še kako sezono prej. Mnenja sem, da bo ravno ta ekipa pod vodstvom trenerja Šparovca v naslednjem letu krepko ogrozila primat moški ekipi pri izbiranju točk za svetovni pokal. Mlade tekmovalke so si v letošnjem letu nabrale obilo izkušenj, ki jih bodo lahko s pridom koristile v drugi sezoni, starejše tekmovalke so si pa priborile zadovoljive izhodiščne dispozicije in pa veliko mero samozavesti, ki jim je v preteklosti manjkala.
Tekmovalci iz ostalih dežel, ki tekmujejo na naših smučeh, niso dosegli vidnejših rezultatov, predvsem to velja za Bo-humira Zemana, kije v prejšnjih letih na koncu sezone vedno prihajal do vidnejših rezultatov, vendar v letošnjem letu spričo obilice smole (predvsem na smukih) ter bolezenskih težav, ni bil na koncu sezone v pričakovani formi.
Zelo odmevno je bilo vključevanje ELANA v tekmovanja svetovnega pokala v smuku ter sodelovanje s švicarskima smukačema Vestijem in Meli-jem, ki sta na naših smučeh dosegla vrsto lepih dosežkov. Teh uspehov smo lahko še posebej veseli, ker smo se sorazmerno hitro prebili v sam vrh proizvajalcev smuk smuči. Jasno, da je bilo potrebno ogromno dela ter da ga bo potrebno še več, da bi rezultate, dose-
žene v pretekli sezoni, v bodoče tudi ponovili.
Pri delu z mladimi alpskimi smučarji imamo še največ uspehov pri domačih — jugoslovanskih tekmovalcih, saj je Sašo Robič dosegel dvojno zmago v Monte Bondoneju na neuradnem Evropskem pionirskem prvenstvu v izredno hudi konkurenci ter je tako nadaljeval kontinuiteto jugoslovanskih zmag pri fantih.
Po uspešnosti lahko ocenjujemo, da smo pri skokih na tekmovalnem področju naredili znaten napredek, k čemur je največ prispevala odločitev, da se vključimo v norveški smučarski sklad in začnemo sodelovati z norveškimi tekmovalci. Saetre, Levorstad sta tekom cele sezone dokazovala, da so naše skakalne smuči sposobne za vrhunske dosežke. Za preteklo sezono smo razvili nove smuči, predvsem za skoke na velikih skakalnicah-letalnicah. Imeli smo znatne težave s FIS, tako da so nam prepovedali uporabo teh smuči na poletih v Oberstdorfu, kot tudi na skokih v Planici. Razveseljivo dejstvo je, da so smuči uspešno prestale preizkuse in da dejansko pomenijo prispevek k varnosti pri poletih. Potruditi se bomo morali, da od FIS dobimo v najkrajšem času zeleno luč za uporabo teh smuči na tekmovanjih v letu 1982.
Nikakor ne moremo biti zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli tekači na ELANOVIH smučeh, če izvzamemo nekaj uvrstitev Douglasa Petersona — člana ameriške ekipe, ki se je dobro plasiral na nekaj tekmah v Skandinaviji.
Dejstvo je, da se bomo morali odločiti in angažirati boljše tekmovalce, v kolikor želimo tudi na tem področju doseči vidnejše tekmovalne uspehe.
Domači tekači so v letošnjem letu povsem razočarali. Vzrokov za tako stanje je več, zadeva je toliko bolj zaskrbljujoča, ker se bližajo Olimpijske igre in s tem tudi bojazen, kako nas bodo naši tekači na tej osredni prireditvi na domačih tleh zastopali. Iz sivila tekaških dosežkov pretekle sezone pa izstopajo najmlajši, ki so na mednarodnih tekmah zasenčili vse vrstnike iz srednjeevropskih dežel. V kolikor bomo sistematično nastavili z delom z najmlajšimi in vzgajali tekaške rodove bolj sistematično kot do sedaj, se nam takih sezon, kot je bila letošnja, ni treba bati.
ELANOV angažma pri kombinatorcih je v letošnjem letu občuten. Poleg Švicarjev z izrednim Lustenbergerjem, ki je dosegel vrsto uspehov, so v letošnjem letu nastopali na ELANOVIH smučeh še kombinatorci iz Češke in Norveške ter predvsem v mladinskih kategorijah dosegli vidne rezultate. Tudi tukaj z dosežki domačih tekmovalcev ne moremo biti zadovoljni.
Sezona je zaključena, vsi po vrsti delajo analize in pri nas smo se že začeli pripravljati s programom za naslednjo tekmovalno sezono. Predstoječa sezona bo potekala v znamenju svetovnih prvenstev in upamo, da bodo dosežki tekmovalcev, ki bodo nastopali na ELANOVIH smučeh taki, da bomo z njimi lahko zadovoljni.
mag. Peter Petriček
(Nadaljevanje na 4. strani)
Zmagovalci v slalomu za svetovni pokal: Ingemar Stenmark, Phil Mahre, Bojan Križaj.
A* rOCOMMKHCB
Naš razstavni prostor so neprestano oblegali številni obiskovalci
'	Sejem	»Alpe Adria« v znamenju Elana	J
Ena izmed osrednjih tem letošnjega sejma Alpe Adria na ljubljanskem gospodarskem razstavišču je bila »Navtika za vsakogar«. Zato smo se odločili, da na tem sejmu predstavimo celoten program Elanovih plovil.
Na sejmu so razstavljali skoraj vsi jugoslovanski proizvajalci čolnov, tako da je bilo moč videti, kaj se lahko kupi za
dinarje na domačem trgu, obenem pa je bila mogoča tudi primerjava kvalitete izdelkov različnih proizvajalcev.
Razstavni prostor, ki smo ga uredili skupaj z Autocom-mercom, je bil po mnenju številnih obiskovalcev najatraktivnejši na sejmu. Poleg obiskovalcev, ki so si čolne, jadrnice in jadralno letalo samo ogledovali, pa je bilo tudi dosti
kupcev, ki so se takoj po ogledu sejma oglasili v eni izmed trgovin, ki prodajajo naše čolne.
V	sedmih dneh, kolikor je trajal sejem Alpe-Adria, so našteli 60.000 obiskovalcev. Na našem razstavnem prostoru sta največje zanimanje vzbudila družinska jadrnica Elan Express in potovalni družinski čoln F 606, medtem ko mo-
torni čolni niso bili deležni skoraj nobene pozornosti.
Zadnje dni sejma pa je vedro razpoloženje skalil sklep Zveznega izvršnega sveta, da se ukine kredit za nakup motornih čolnov, oziroma zviša polog za najetje kredita, kar bo imelo ogromen vpliv na zmanjšanje povpraševanja po čolnih.	Sekanovič	Janez,
oec.
Pogovor predstavnikov slovenske javnosti z direktorjem TOZD Plastika, tov. Lazarjem o razstavljenih izdelkih	Mnogo	pozornosti	je	vzbudilo	jadralno	letalo
Ob zaključku svetovnega
alpskega pokala (Nadaljevanje z 2. strani)
SP MOŠKI (alpske discipline):
Letos beležimo napredek pri naših smučarjih v SP, saj so osvojili kar 546 točk, lani 473. Zmeraj so pobirali točke v VSL, v slalomu so dvakrat ostali brez (Are, Borovetz), v smuku pa so ostali 4 x brez točk (Garmisch, Kitzbiihel, St. Anton in Aspen). Na naših smučeh je bilo v SP doseženo 11 zmag (10 Stenmark,
1	Križaj) ter 6 drugih mest in 7 tretjih mest. Poleg tega je Stenmark zmagal še na finalu v Laaxu v paralelnem slalomu.
Elanove smuči so se največkrat pojavile na zmagovalni stopnici, za njimi je Rossignol in Fischer po 7 x, K-2 4 x in Kiistle 2 x. Smuči drugih tovarn niso zastopane. Če pa se upošteva tudi kombinacija pa je Rossignol drugi z 8 zmagami, Fischer in K-2 tretja s 7 zmagami ter Kiistle s tremi zmagami. Dodajamo še rezultate zadnjih tekem v SP ter končne uvrstitve:
24. Aspen (USA):
5.	Meli Silvano (SUI)
25. Aspen (USA):
24.	Vesti Walter (SUI)
26. Aspen (USA):
2. Stenmark Ingemar (SWE)
12. Križaj Bojan (JUG)
13. Strel Boris (JUG)
18.	Kuralt Jože (JUG)
38. Meli Silvano (SUI)
27. Furanu (JPN):
3. Ingemar Stenmark (SWE)
9.	Strel Boris (JUG)
12.	Kuralt Jože (JUG)
14. Križaj Bojan (JUG)
28. Furano (JPN):
2. Križaj Bojan (JUG)
3. Ingemar Stenmark (SWE)
18. Kuralt Jože (JUG)
19. Strel Boris (JUG)
5.3.1981	smuk
6.3.1981 smuk
7. 3. 1981 veleslalom
14. 3. 1981 veleslalom
15.3.1981 slalom
29. Borovetz (BUL):
2. Stenmark Ingemar (SWE)
7. Križaj Bojan (JUG)
9.	Strel Boris (JUG)
25. Kuralt Jože (JUG)
41. Cerkovnik Tomaž (JUG)
42. Čižman Tomaž (JUG)
44. Oberstar Miro (JUG)
30. Borovetz (BUL):
5.	Stenmark Ingemar (SWE)
10. Križaj Bojan (JUG)
31. Laax (SUI):
3. Stenmark Ingemar (SWE)
11. Strel Boris (JUG)
26. Kuralt Jože (JUG)
32. Laax (SUI):
1. Stenmark Ingemar (SWE)
8. Strel Boris (JUG)
13.	Križaj Bojan (JUG)
Končne uvrstitve:
2. Stenmark Ingemar (SWE)
6.	Križaj Bojan (JUG)
21.	Strel Boris (JUG)
40. Kuralt Jože (JUG)
53. Vesti Walter (SUI)
60. Meli Silvano (SUI)
65. Zeman Bohumir (TCH)
98. Oberstar Miro (JUG)
99. Zibler Janez (JUG)
101. Cerkovnik Tomaž (JUG)
Slalom:
1.	Stenmark Ingemar (SWE)
3. Križaj Bojan (JUG)
23.	Kuralt Jože (JUG)
24.	3. 1981 veleslalom
25.3.1981	slalom
28.	3. 1981 veleslalom
29. 3. 1981 paralelni slalom
260 (lani 2.) 137 (lani 4.) 62 (lani 25.) 33 (lani 38.) 20 15
12	(lani 23.)
3
2
1
120
80
11
Prizorišče paralelnega slaloma v Laaxu
Kranjskogorčani (v kapah) ki naj bi organizirali zaključek pokala doma, so prišli kot gostje v Laax
Ingemar s pokali po končanih tekmovanjih
Ingemar, zmagovalec v paralelnem slalomu v Laaxu
16.	Pizol(SUI):	24.3.1981	slalom
8. Blažič Nataša (JUG)
11. Dornig Bojana (JUG)
12. Leskovšek Andreja (JUG)
22. Jerman Metka (JUG)
17.	Pizol(SUI):	25.3.1981	veleslalom
28. Dornig Bojana (JUG)
29. Zavadlav Anja (JUG)
Končne uvrstitve:
41.	Dornig Bojana (JUG)	21
49.	Zavadlav Anja (JUG)	13
55.	Blažič Nataša (JUG)	8
63.	Leskovšek Andreja (JUG)	4
74.	Jerman Metka (JUG)	2
Slalom:
20.	Dornig Bojana (JUG)	21
22.	Zavadlav Anja (JUG)	12
26.	Blažič Nataša (JUG)	8
34.	Leskovšek Andreja (JUG)	4
Veleslalom:
1. Stenmark Ingemar (SWE) 12. Strel Boris (JUG)
15. Križaj Bojan (JUG)
22. Kuralt Jože (JUG)
Sniuk:
24. Vesti Walter(SUI)
25. Meli Silvano (SUI)
125
45
40
15
20 1 C
/
Bojan Križaj in Boris Strel, ob strani serviserja Jur Vogelnik in Miran Gašperšič
SP ŽENSKE
Tudi v zadnjih štirih tekmah SP so tekmovalke dosegle dobre rezultate, posebej na zadnjem slalomu v Švici, ko so se kar tri uvrstile med prvih petnajst. Sicer pa so v letošnjem SP osvojile 48 točk, ki so jih dobile Dornigova, Blažičeva, Zavadlavova, Le-skovškova in Jermanova in so bile uvrščene 9 x za točke SP. Lani so dosegle 5 točk (samo Zavadlavova — slalom). Dodani so še rezultati zadnjih tekem v SP ter končne uvrstitve.
15.	Furano (JPN):
31. Dornig Bojana (JUG)
32. Zavadlav Anja (JUG)
13.	3. 1981 veleslalom
SKOKI
Johan Setre — Norveška Tom Levorstad — Norveška J. E. Bogseth — Norveška
Končne uvrstitve v SP 1980/81 (uvrščenih 84 skakalcev):
6. Saetrc Johan (NOR)
13. Ulaga Primož (JUG)
16. Bogseth John E. (NOR) 21. Levorstad Tom (NOR) 31. Samek Josef (TCH)
59. Lotrič Rajko (JUG)
142 točk
66 točk (lani 32.) 58 točk 41 točk 24 točk 9 točk (lani 91.)
> TEKI
dosegel z našimi smučmi Douglas . v Lahtiju (FIN) v začetku marca na
Najboljšo uvrstitev je Peterson (USA), ki je bil 1 tekmi za svetovni pokal.
Najboljši Jugoslovan Ivo Čarman je bil 16. v Bohinju in 35. v Velingradu (BOL) — njegova najboljša uvrstitev v tekmah SP. Od žensk je vedno boljša 15-letna Jana Mlakar iz Kranjske gore, ki je bila 4. v Bohinju med članicami — pa v Volenu na Češkem na 5 km 2. in 9. med 106 tekmovalkami (mladinke) iz 10 držav.
Spodbudni rezultati pa so bili od pionirjev na neuradnem Evropskem prvenstvu v Seefeldnu (AUT) kjer je zmagal Velepec Uroš pri mlajših pionirjih in Smrekar Andreja pri mlajših pionirkah.
dipl. ing. Tone Stare
Smuči so stare tritisoč let
. . . ocenujejo starost smuči na tri tisoč let glede na okoliščine, kjer so jih našli.
Prvi sledovi o smučarjih so na različnih krajih severnih dežel vrezani v kamen. Originalna podoba lovca — smučarja s kamnitim tolkalom, vrezanega v skalo na otočku Rodoy, je norveški zgodovinar Goto-
rum Gessing ocenil na najmanj tri tisoč let.
Kopija tega smučarja danes krasi glavni vhod smučarskega muzeja v Holmenkollnu nad Oslom.
Prvi pisani vir o smučeh je pri nas zapustil J. V. Valvasor (1641—1693) v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske, kjer opisuje uporabo smuči na Blokah.
Planiški finale v skokih za svetovni pokal
v_
V	letošnji sezoni so začeli na naših smučeh skakati nekateri najboljši skakalci. Ker bo nekatere zanimalo, kateri skakalci so to, bom navedel kaj predstavljajo za nas in za skakalni smučarski šport.
Vsekakor moramo poleg jugoslovanskih skakalcev — Primoža Ulage, Mirana Tepeža, Rajku Lotriča, Vasja Bajca ter Marjana Urbančiča, na prvo mesto postaviti norveške skakalce:	Johana
Setre, Toma Levorstada, Jona E Bogsetha, Toma Kristiansena in nekaj zelo perspektivnih juniorjev.
veda pa je to povezano z večjimi materialnimi stroški. Vendar pa je tudi razvidno, da se drugače v svetovni vrh ne da prodreti. Verjetno ni potrebno poudarjati, da je to kljub vsemu najbolj učinkovita reklama, pa ne samo za skakalne smuči, temveč za vse proizvode, ki nosijo Elanovo ime.
Da se je ves trud izplačal, dokazuje nekaj izvrstnih rezultatov, ki so jih dosegli tekmovalci na naših smučeh.
V	tej sezoni imamo dve zmagi v tekmovanjih za svetovni pokal (Primož Ulaga — Tan-derbai, Johan Setre — Gstad),
Poleg teh pa skačejo na naših smučeh:	Josef Samek, Jiri
Parma, Josef Vacek in celotna mladinska reprezentanca iz ČSSR, Švicarja Roland Glass in Benito Boneti ter nekaj njunih mlajših tovarišev in Šved Anders Daun z mladinsko reprezentanco. V drugi polovici sezone sta prestopila na naše smuči Japonec Masahiro Aki-moto in Poljak Pjotr Fijas. Kot zanimivost pa naj navedem še Španca Tomasa Cano-ta, ki sicer ni tako kvaliteten, je pa edini španski predstavnik na velikih mednarodnih tekmovanjih. Vsi ti tekmovalci so se udeleževali vseh največjih tekmovanj v letošnji sezoni, tekmovanja za svetovni pokal in svetovno prvenstvo v poletih v Obcrstdorfu.
Že iz samega števila je razvidno, da so naše smuči prodrle in ponovno dokazujejo, da v Elanu znamo delati najkvalitetnejše skakalne smuči. Vsekakor moram omeniti servisno službo, ki smo jo uvedli tudi pri skokih in pa da so se tudi sodelavci Instituta nekoliko bolj angažirali na tem področju. Se-
Novinarska konferenca v Kranjski gori pred finalom v Planici
Naš sodelavec Juslin Tone je nastopal v Planici na svetovnem pokalu
trikrat drugo mesto, dvakrat tretje mesto in večje število uvrstitev med deset ali petnajst najboljših. Omeniti moramo tudi veliki mednarodni zmagi Japonca Masahira Akimota v Saporu na Japonskem, ki sta imeli velik odmev v japonskem športnem svetu. Akimoto je bil tudi sicer najboljši Japonec (rekord skakalnice v Garmisch-Partenkirchnu na zadnji Intersport turneji) dokler se ni poškodoval.
Največji uspeh pa je prav gotovo druga kolajna na Elanovih skakalnih smučeh nasploh in prva na svetovnih prvenstvih. To je bronasta kolajna Norvežana Toma Levorstada na svetovnem prvenstvu v poletih v Obersdorfu. Na koncu naj še omenim velik uspeh Primoža Ulage v Meki smučarskih skokov — Holmenkolnu, kjer je na tekmi — na naših smučeh skočil nov rekord skakalnice, vodil po prvi seriji in na koncu zasedel odlično četrto mesto. Tudi ta uspeh je imel velik odmev v športnih krogih in ime naše tovarne je imelo vidno vlogo. Ta velik uspeh
pa je Ulaga dosegel tik pred končnim obračunom finala svetovnega pokala v Planici.
Sama Planica 81 je odločala o končnem zmagovalcu in temu primerno je bila vsa pozornost obrnjena k njej. Pričakovali smo boj za prvo mesto in posredno boj z vremenom, naleti skakalnice, žirijo in ne nazadnje tudi z reditelji prireditve.
Tokrat — to moram omeniti, smo imeli kot ELAN-ovci manj težav z organizatorji, čeprav povsem brez njih ni šlo. Še vedno velja pravilo, da znamo tujce bolj spoštovati kot pa domače. Mi smo imeli v Planici dva cilja. Kot prvi — doseči čim večji športni uspeh in kot drugi — čim bolj uveljaviti naše smuči PC. Danes ko to analiziramo, lahko ugotovimo, da uspeh ni bil popoln. Športni uspeh se nam je — lahko rečemo, izmuznil iz rok, predvsem zaradi zelo težkih pogojev, ki so vladali na skakalnici. Tu mislim predvsem na Primoža Ulago, ki je v vsaki od serij dokazal, da je eden najboljših skakalcev na svetu. No v odločilni seriji pa je v veliki želji, da uspe, naredil napako in skok se mu je povsem ponesrečil. Žal sc to dogaja tudi najboljšim. Naj omenim le Inauerja
in HG Aschenbacha, katerima se je to zgodilo, ko sta bila v vrhunski formi.
Tudi drugi cilj smo dosegli le delno. S smučmi PC 200 na tekmi mismo smeli nastopiti. Uspela pa nam je demonstracija teh smuči, ki je imela velik odmev, lahko rečemo po vseh deželah, kjer skoke poznajo. Moram navesti veliko pomoč, ki nam jo je nudila naša RTV, ki je Evrovizijski prenos podaljšala za nekaj minut ravno zaradi nas. Seveda pa ne smem pozabiti pohvaliti naša dva skakalca Mirana Tepeža in Vasjo Bajca, ki sta trenutno v JLA. Ž njuno pomočjo — dveh odločnih skokov, je naša demonstracija povsem uspela.
Kako je bil videti planiški finale z drugih perspektiv, so več ali manj poročali mediji javnega obveščanja, vam verjetno ni potrebno posebej opisovati.
Roger Ruud ni zmogel moči, da bi v finalu premagal velikega tekmeca Armina Koglerja, ki je na koncu zmagal. Vsi, ki smo spremljali SP v smučarskih skokih, smo si enotni, da je Armin Kogler tisti, ki je končno zmago najbolj zaslužil in postal najboljši skakalec za sezono 1980/81.
B. Dolhar
Hubert Neupert — Avstrija, Armin Kogler — Avstrija,
Per Bergeruund — Norveška, Johan Satre — Norveška, Roger Ruud — Norveška
PC-200 nove Elanove skakalne smuči
Vsi, ki se malo zanimate za skakalni šport, ste gotovo že izvedeli, da smo v ELAN-u pripravili nov tip skakalnih smuči, ki smo jih uradno predstavili na finalu Svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici.
zali določene pomanjkljivosti, predvsem pri doskoku, ker je bila konica smuči premalo toga. Ko smo pomanjkljivost odpravili, sta te smuči testirala tudi skakalca iz naše reprezentance
—	Tepeš Miran in Bajc Vasja, ki sta bila nad obnašanjem smu-
kar je včasih potrebno za vrhunsko uvrstitev oz. zmago.
Prvotno smo predvidevali predstavitev smuči na Svetovnem prvenstvu v smuških poletih v Oberstdorfu, kjer naj bi se ELANOVI tekmovalci pojavili z novimi smučmi na tekmovanju.
Predstavniki FIS pa so prepovedali nastopanje s smučmi, ker naj bi kršili pravilo glede prijavljanja novosti pri opremi, ki jih je potrebno prijaviti posebnemu komiteju pri FIS, ki skrbi za opremo.
S takim togim stališčem je FIS dokazala, da ima različne kriterije za različne tekmovalce. Prejšnjo sezono so tolerirali nastop avstrijskih skakalcev na smučeh, ki so bile celo izven dovoljenih norm, ki jih predpisuje FIS. Naše nove smuči v ničemer ne prekoračujejo predpisanih norm s strani FIS za skakalne smuči.
Tudi na finalu Svetovnega pokala v Planici niso smeli naši skakalci uporabljati novih smuči na uradnem tekmova-
nju. Čeprav je bil dogovor, da skušamo prodreti s smučmi tudi v tekmovanje, nismo uspeli, deloma tudi zaradi mlačne podpore, ki so nam jo dajali oz. nedajali predstavniki Smučarske zveze Jugoslavije pri ustreznih ljudeh in organih.
Na uradnem treningu in po uradnem tekmovanju na 7()-m skakalnici sta z uspelimi skoki Miran Tepeš in Vasja Bajc dokazovala, da smuči resnično pomenijo napredek v razvoju skakalnih smuči.
Nove smuči smo predstavili tudi na tiskovni konferenci v Kranjski gori, katere so se udeležili predstavniki tiska, trenerji in skakalci na ELANOVIH smučeh. Po uspešni predstavitvi smuči v Planici bomo uredili tudi vse potrebne formalnosti s FIS. Najpomembnejšim nacijam v skakalnem športu smo že dali smuči za testiranje in lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo naše nove smuči pojavile na tekmovanjih v naslednji sezoni.
dipl. ing. Primož Finžgar
Sekretar mednarodne zveze za skoke g. PUTZI PEPEUNIG na predstavitvi naših skakalnih smuči
Avtor ideje novih smuči je naš sodelavec Brane Dolhar, ki je kot bivši izkušen skakalec in uspešni delavec na področju tekmovalnega servisa za skoke, združil svoje izkušnje z obeh področij. Spremenjena oblika konice skakalnih smuči, ki se nadaljuje v višini normalne konice smuči v podaljšani del (glej skico), naj bi po prvotni zamisli delovala predvsem v prvi fazi odskoka skakalca in skrajšala čas, ko so smuči »mrtve« in ne tvorijo skupaj s skakalcem aerodinamične celote. Teoretične raziskave problema so pokazale pravilnost nakazane rešitve problema in smo zato pristopili k izdelavi prototipov smuči. Prvi prototipi smuči, ki jih je preizkusil kar avtor ideje sam, so poka-
či v zraku navdušena. Izdelali smo še nekaj parov teh smuči, ki so jih testirali tudi naši tekmovalci na Norveškem. Vsi so ugotavljali predvsem izredno stabilnost smuči v zraku, predvsem v drugem delu skoka, kar predstavlja prispevek k večji varnosti skokov, predvsem v vetrovnem vremenu. Večji zračni upor v predelu konice, pa v fazi leta predstavlja tudi možnost ekstremnejše lege skakalca na smuči, kar naj bi prineslo tudi daljše skoke. Seveda to ne pomeni, da bi lahko slabši tekmovalci s temi smučmi premagovali skakalce v svetovnem vrhu, ki bi uporabljali klasične smuči. Vsekakor pa lahko te smuči skakalcu, ko se jih privadi, v izenačeni konkurenci pripomorejo tisto malo.
Dotacije športnim sekcijam SŠD Elan 1981
Dotacija OZD Elan za leto 1981 ................... 210.000,-
— rezervni sklad .................................... 7.697-
— za delitev po sekcijah ......................... 202.303,-
JtLk' Sekcija	Št. točk	Dotacija 81	Plan 81
1. smučarska alpska	634,5	16.053.—	18.000,—
2. smučarska tekaška	521	13.182.—	33.500,—
3. nogometna	1145	28.969.—	20.500,—
4. strelska	622	15.737.—	21.450,—
5. namiznoteniška	248	6.275,—	5.800,—
6. kegljaška	1498,5	37.912.—	20.000,—
7. šahovska	1322	33.447.—	16.500,—
8. košarkarska	382	9.665.—	15.250.—
9. teniška	217,5	5.503,—	10.000.—
10. odbojka	1405,5	35.560,—	25.000.—
11. rezervni sklad	—	7.697,—	24.000.—
12. SŠD ELAN	8296	210.000,—	210.000,—
Naš prispevek III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije
III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE 1981
VSEBINSKA USMERITEV KONGRESA — ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
V prejšnji številki »SMUČINE« smo širše pisali o pomenu III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, o predhodnih dveh, o njegovih ciljih in o izboru delegatov.
V tem sestavku pa bo beseda o vsebini razprav, o tezah in programskih usmeritvah v regiji in občini in o deležu Elana tretjemu kongresu.
PRVO TEMATSKO PODROČJE zajema snov:
— Pridobivanje in razporejanje dohodka
DRUGO TEMATSKO PODROČJE:
— Samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka, bistveni dejavnik družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja.
TRETJE TEMATSKO PODROČJE:
—	Združeni delavci v delegatskem sistemu.
Te teze naj bi predvsem vzpodbudile razprave o aktualnih vprašanjih, ki so pomembna za nadaljnji razvoj samoupravljanja v sleherni sredini. Ne dajejo odgovorov na zastavljena vprašanja, marveč le opozarjajo na aktualne probleme. Odgovore in rešitve bosta ponudila temeljna razprava in kongres sam na podlagi sporočil in razprav delegatov.
Resolucija in sklepni dokumenti bodo tako v veliki meri plod temeljitega dela v tem obdobju, kritične ocene položaja v posameznih sredinah in kvalitetnosti ter vsebinski širini tematskih razprav in sporočil kongresu.
Kot smo že pisali bo poslano iz Slovenije 16 sporočil kongresu. Ta sporočila bodo opredelila nekatera temeljna vprašanja, podala bodo oceno in predlog kako naj se rešujejo.
Republiški koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa in regijski in občinski koordinacijski odbori so pripravili sezname tistih TOZD, ki bodo nosilke sporočila za posamezna tematska področja, nosilke tematskih razprav in udeleženke v razpravi na kongresu.
V	to niso vključene vse TOZD v naši občini, pač pa so vključene v predkongresne razprave v vseh sredinah rednih programov dela, ki terjajo rešitve.
Na ta način bomo z obravnavo praktičnih ekonomskih in družbenih vprašanj prispevali h gospodarski stabilizaciji.
Odgovornost za pripravo predkongresnih priprav nosijo družbenopolitične organizacije, samoupravni in poslovodni organi v posamezni sredini, ki so dolžni organizirati razprave, oceniti položaj, predlagati rešitve in jih posredovati občinskemu koordinacijskemu odboru za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije do 20. IV. 1981.
Programska usmeritev koordinacijskega odbora MS ZSS, kije za I. TEMATSKO PODROČJE PREDVIDEL:
DO:
TEMA
VERIGA
LESCE
PROBLEMI IN DOSEŽENI REZULTATI V SVOBODNI MENJAVI DELA MED DELAVCI TOZD IN DELAVCI DSSS
nosilec tematske razprave
OBLIKE IN MOŽNOSTI DOHODKOVNEGA POVEZOVANJA IN NEPOSREDNE MENJAVE DELA RAZISKOVALNIH INSTITUCIJ Z OZD
udeleženec v razpravi
SUKNO ZAPUŽE VEZENINE BLED	STANJE IN PROBLEMI V SVOBODNI MENJAVI DELA V OKVIRU SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI (zdravstvo) udeleženec v razpravi
	OBLIKE PRIDOBIVANJA
	TER RAZPOREJANJA
	SKUPNEGA PRIHODKA
	IN DOHODKA TER
HTP	OBLIKOVANJE IN SPREJE-
BLED	MANJE MERIL ZA
	DELITEV OD V SOZD —
	DO
	udeleženec
	v razpravi
	OBLIKOVANJE MERIL ZA
	SPREMLJANJE USPEŠNOSTI
PLAMEN	DELA TER VREDNOTENJE
KROPA	KREATIVNEGA DELA,
ELAN	FIZIČNEGA DELA, DELA
BEGUNJE	V TEŽKIH POGOJIH
	udeleženec
	v razpravi
	OBLIKE IN MOŽNOSTI
	DOHODKOVNEGA
	POVEZOVANJA IN
ELAN	NEPOSREDNE MENJAVE
BEGUNJE	DELA RAZISKOVALNIH
	INSTITUCIJ V OZD
	udeleženec
	v razpravi
	SPODBUJANJE
	INVENTIVNEGA DELA
	USTVARJALNOSTI IN
	IZNAJDITELJSTVA TER
	OBLIKOVANJE
LIP	USTREZNIH OSNOV IN
BLED	MERIL ZA POSEBNA
	NADOMESTILA OD NA
	TEJ PODLAGI
	udeleženec
	v razpravi
	SPREMLJANJE DELOVNE
	USPEŠNOSTI TER
	OBLIKOVANJE MERIL ZA
MURKA	VREDNOTENJE DELA
LESCE	POSLOVODNIH
	DELAVCEV
	udeleženec
	v razpravi
II. TEMATSKO PODROČJE:	
	ZDRUŽEVANJE DELA IN
MURKA	SREDSTEV MED
LESCE	PROIZVODNO IN
	TRGOVINSKO OZD IN
	PRIPRAV NA
DO:
TEMA
OBLIKOVANJE IN SPREJEM SAM. SPORAZUMA O TRAJNEJŠEM POSLOVNEM SODELOVANJU IN ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV NA OSNOVAH SKUPNEGA PRIHODKA, SAM. SPORAZUMA O TEMELJIH SKUPNEGA PLANA IN LETNEGA PLANA
NOSILEC
RAZPRAVE
HTP
BLED
ELAN
BEGUNJE
KZ
RADOVLJICA
FILBO
BOHINJSKA
BISTRICA
GORENJC
RADOVLJICA
DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ DELAVCA PRI VKLJUČEVANJU V MEDNARODNO MENJAVO DELA IN BLAGA Z VIDIKA ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV ZA SKUPNO USTVARJANJE DRUŽBENIH SREDSTEV
udeleženec v razpravi
PREOBRAZBA KMETIJSKIH ZADRUG IZ TRGOVSKIH V PROIZVODNE ASOCIACIJE ZDRUŽENIH KMETOV IN KOOPERANTOV. UREJANJE ODNOSOV MED ZDRUŽENIMI KMETI OZ. MED KOOPERANTI IN KMETI
udeleženec v razpravi
	UVELJAVLJANJE
	SISTEMA PLANIRANJA
	KOT PODLAGA ZA
	URESNIČEVANJE
	DOHODKOVNIH
GLG	ODNOSOV
BLED	UDELEŽENEC RAZPRAVE
MS —ZSS	nosilec razprave
ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV NA PODLAGI DOHODKOVNIH ODNOSOV ZA ZAGOTAVLJANJE ZANESLJIVOSTI IN TRŽNOSTI V DELU IN RAZVOJU. OPTIMALNA DELITEV DELA, STABILNA ZALOŽENOST S SUROVINAMI, ENERGIJO, VKLJUČEVANJE ZNANSTVENEGA IN STROKOVNEGA DELA, UČINKOVITO GOSPODARJENJE S POSEBNIM OZIROM NA POJAVE ZAPIRANJA
V	OBČINSKE, REGIJSKE IN REPUBLIŠKE MEJE
udeleženec
razprave
ALMIRA RADOVLJICA	PRIPRAVLJANJE IN SPREJEMANJE PLANOV ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1981—1985 NA TEMELJIH SISTEMA SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA KOT DEJAVNIKA EKONOMSKE STABILIZACIJE udeleženec razprave
III. TEMATSKO PODROČJE:	
ALPETOUR —	DELOVANJE
RADOVLJICA	DELEGATSKEGA
KOMUNALNO	SISTEMA V OZD, TOZD,
GOSPODARSTVO	ZD, DPO
RADOVLJICA	udeleženec
SAM. KOMUNALNA	razprave
INTERESNA SKUP.	
RADOVLJICA	
	DELOVANJE
	DELEGATSKEGA
KS:	SISTEMA V KRAJEVNI
BEGUNJE,	SKUPNOSTI —
LESCE,	SKUPŠČINI, SVETU, SIS,
BREZJE	ZBOR KS, DPO
	udeleženec
	razprave
	IZKUŠNJE SR SLOVENIJE
OBČINSKA	PRI URESNIČEVANJU SISTEMA ZAMENLJIVOSTI
DELOVNA	DELEGATA
SKUPINA	
	udeleženec
	razprave
ISKRA	POMEN USPOSOBLJENOSTI
LIPNICA	DELEGATOV ZA
	OPRAVLJANJE
ZDRAVSTVENI	DELEGATSKE FUNKCIJE
DOM	
BLED	udeleženec
	razprave
	DELOVANJE
ISKRA	DELEGATSKEGA
OTOČE	SISTEMA V SIS
ALPDOM	MATERIALNE
RADOVLJICA	PROIZVODNJE
SIS ZA	
PTT PROMET	udeleženec
	razprave
Ne glede na to, ali je delovna organizacija nosilec ali udeleženec tematske razprave ali pa tudi izven teh, je dolžnost in naloga vseh, da v lastni sredini napravijo analize samoupravnega in družbenoekonomskega delovanja in oceno, s katero lahko pripomorejo k izoblikovanju poročila kongresu.
Iz občine Radovljica bodo izvoljeni trije delegati za kongres:
— iz tekstilne stroke
— iz gostinstva in
— trgovine
Najprej bomo v vseh TOZD evidentirali kandidate.
Koordinacijski odbor občine bo iz teh evidentiranih pripravil izbor možnih kandidatov.
Delegatsko bomo izvolili tri delegate.
V	volilnem telesu bo:
45 delavcev ZD — (za ELAN: VIDIC MIRAN)
10	delavcev DPO obč.
7 delavcev SIS
3	delavci SoB
65 delavcev skupno	Knafelj	Slavko
UP 1981
yT
Dva najboljša smučarja na svetu: Phil Mahre in Ingeniar inark
Ob zaključku
svetovnega
pokala
Zmagovalca svetovnega pokala: Phil Mahre in Marie-1 herese Nadig
Najboljši v veleslalomu
1. Ingeniar Stenmark
2. Phil Mahre
3. Aleksander Žirov
Bojan na štartu paralenega slaloma v Laaxu
Naš serviser za skakalne smuči Bojan Jošt
Serviser Jur Vogelnik med mazanjem Stenmarkovih smuči /.a Paralelni slalom
'■»kalci v Klanu
—	udeleženci svetovnega pokala v Planici, na obisku
Johan Setre — Norveška
Tom Lcvorstad — Norvei
J. E. Bogseth— Norveška, Tom Lcvorstad Norveška,
Bill Backe — trener — Canada
Benito Boneti — Švica
H.	Jorg Sumi — Švica
Johan Setre — Norveška
Marjan Križaj — Jugoslavija
Čolni uspešno na italijansko tržišče
V zaostreni gospodarski situaciji, v kateri smo še posebej zadnje leto in ko je pomemben vsak izvozni dinar, se lahko pohvalimo s precejšnjim izvozom na zahtevno italijansko tržišče. Znano je, da je Italija med prvimi proizvajalci v Evropi in je zaradi tega tamkajšnji potrošnik zahteven in izbirčen. Za izvoz čolnov v Italijo se nam je ponudila firma Vitalco iz Milana, s katero smo že v začetku jeseni sklenili zastopniško pogodbo, v letošnjem letu pa je po nekaterih težavah glede načina transporta posel uspešno stekel. Pogodba je sklenjena za izvoz naslednjih modelov čolnov: GT 080, GT 402, Pasara 490, T 401, S 430 in S 425, obstaja pa možnost prodaje še nekaterih drugih modelov, za kar pa je prav gotovo predpogoj kvaliteta sedaj izvoženih modelov. Glede kvalitete ni pritožb, bilo bi pa potrebno čolne nekoliko polepšati z lesenimi deli in drugimi dodatki, saj italijanski kupec močno ceni estetski videz plovila, celo bolj kot njegovo namembnost.
Dne 4. marca letos nas je obiskal predstavnik firme Vi-
talco, gospod Attilio Loro s 35 trgovci (dealerji), ki prodajajo čolne po vsej Italiji, celo na Siciliji. Namen obiska pri nas je bila želja spoznati Elanovo proizvodnjo v celoti, še posebej pa proizvodnjo čolnov. S tem bi trgovci lažje predstavljali Elan na italijanskem tržišču.
Najprej smo jim z diapozitivi predstavili artikle naših treh proizvodnih TOZD in kakor je že običaj, na kratko opisali zgodovino Elana. V proizvodnji smuči so se podrobno zanimali za način izdelave, seveda pa jih je najbolj zanimala proizvodnja čolnov. Celotno kolekcijo smo imeli razstavljeno nasproti obrata plastike, žal pa nam je popolno predstavo nekoliko pokvarilo deževno vreme. Kljub temu pa smo prepričani, da so gosti odnesli dober vtis, to pa je bil tudi naš namen.
Po končanem ogledu proizvodnje smo trgovcem v sejni sobi demonstrirali načine popravil plastičnih čolnov, saj je možnost uspešnega servisiranja čolnov eden izmed važnih pogojev za nakup plovila.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je srečanje potekalo tako kot s.no si želeli oboji. Trgovci
Italijanski kupci v montaži čolnov
Transport čolnov
so bili zadovoljni z našo predstavitvijo, nam pa so se s tem prav gotovo še bolj široko odprle možnosti prodora na italijansko tržišče.
Uspeh obiska se je pokazal že v kratkem času, saj smo že do konca meseca marca izvozili okoli 40% čolnov več, kot je bilo sklenjeno s firmo Vitalco. Zelo ugodno je tudi dejstvo, da je izključena možnost transportnih poškodb, saj vsak teden pripelje v naše skladišče tovornjak, izdelan posebej za prevoz čolnov. Lastnik, gospod Carlo Linciano, in njegov uslužbenec nakladata čolne z izredno pazljivostjo, ki bi marsikomu služila za vzgled.
S. B.
Posvet z italijanskimi kupci čolnov
Coln 606 F na preizkusni vožnji
Strojna obdelava na čolnih
Gostje na skladišču čolnov
12 SMUČINA
w
Se o popisu prebivalcev, stanovanj in gospodinjstev
Med 1. in 15. aprilom bo v Jugoslaviji že peti povojni popis prebivalstva.
Kot zanimivost naj povemo, da so prvi popis prebivalstva opravili v Sloveniji pred 210 leti v času vladanja cesarice Marije Terezije, ki pa je imel predvsem vojaški namen. Pravi popisi prebivalstva so se začeli šele po letu 1857.
V naši občini skrbi za nemoten potek popisa občinska popisna komisija, ki bo za izpeljavo popisa v 224 okoliših naše občine vključila 150 popisovalcev in od tega dvajset inštruktorjev. Popisovalci nas bodo na domovih obiskovali med 1. in 10. aprilom in zbirali podatke po stanju na dan 31. marca ob 24. uri. Če nas ob prvem obusku ne bo doma, oziroma ne bo nikogar, ki bi lahko dal natančne podatke, bo popisovalec na obrazcu P-11 obvestil gospodinjstvo, kdaj nas bo ponovno obiskal. Občinska popisna komisija naproša vse občane, da se med 1. in 10. aprilom zadržujejo čim več doma, da bo popis opravljen čim hitreje in kvali-tetneje.
OSNOVNI CILJI POPISA
1. S popisom je treba ugotoviti število prebivalcev v naseljih, krajevnih skupnostih, občinah, republikah in pokrajinah in v Jugoslaviji kot celoti. Poleg tega mora popis nuditi podatke o vitalnih, etničnih, izobrazbenih, migracijskih in drugih značilnostih prebivalstva, po katerih bo mogoče ugotoviti spremembe, ki ko nastale od leta 1971, ko je bil zadnji popis. Posebej mora popis dati podatke o prebivalcih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in o spremembah v ekonomski in drugih strukturah delavcev, številu in sestavi začasno zaposlenih v tujini in njihovih gospodinjstev, ki z njimi živijo, kot tudi
SHEMA ORGANIZACIJE POPISA 1981
60 rapubliikih Initnjktorjcv
60 občinskih kontrol orjav
CD □
®©
12000 popi »oval c« v
OK
OK
OK
Prebival itvo.
go^todinjstvo, stanovanj o
28
podatke o nekaterih značilnostih samostojnega osebnega dela v obrti. Ne nazadnje morajo zbrani podatki nuditi osnovo za dolgoročnejšo napoved rasti števila prebivalstva.
Popisovali bodo vse državljane SFRJ, tuje državljane in osebe brez državljanstva, ki imajo prebivališče v SFRJ, četudi bodo ob popisu v tujini; državljane SFRJ, tuje državljane in osebe brez državljanstva, ki imajo prebivališče v tujini, ob popisu pa bodo na ozemlju SFRj. Popis ne bo zajel diplomatskega osebja tujih konzularnih predstavništev in članov njihovih družin, kot tudi ne stanovanj, ki so last tujih državljanov.
2. Drugi pomemben cilj popisa je zbiranje podatkov o GOSPODINJSTVIH: številu
Post-
dainit
wir uns besser vc;stehen
H
' 5 c fr, J
t \
^ I
J
■ic
O	1^7j	r
&
<- CJS— C <r-X /O
gospodinjstev kot osnovnih ekonomskih skupnosti, sestavi po številu članov ter številu aktivnih oziroma vzdrževanih članov. Zbrani bodo tudi podatki o velikosti lastnega zemljišča, ki ga gospodinjstvo uporablja, o osnovnih vrstah živine in kmetijskih strojev. Popis bo zajel vsa gospodinjstva stalno naseljena v SFRJ in tista, ki bodo ob popisu začasno v tujini ter skupinska gospodinjstva — skupnosti oseb, ki trajno žive v zavodih za otroke in odrasle, v samostanih, v bolnišnicah za neozdravljivo bolne.
3. S popisom STANOVANJ želimo dobiti osnovne podatke o številu, velikosti stanovanj, starosti ter opremljenosti in nastanjenosti. Zbrani bodo podatki o stanovanjih, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo, ter nekateri podatki o stavbah, v katerih so stanovanja.
V ta namen bodo popisovalci izpolnjevali 5 osnovnih popisnih obrazcev, za večjo točnost zbranih podatkov pa je zavod za statistiko izdelal pomožno popisnico za osebe na začasnem delu v tujini in člane njihovih gospodinjstev P-l/A, pomožni obrazec za osebe v delovnem razmerju P-l/B — ta obrazec bomo vsi zaposleni dobili izpolnjen od svoje delovne organizacije do 31. marca in ga bomo izročili popisovalcu, ko nas bo obiskal; pomožni vprašalnik P-2/pom. za vpisovanje podatkov o stanovanjih, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo ter nekatere druge pomožne obrazce in sezname za popis.
poročevalec
DA BODO ZBRANI PODATKI ČIM NATANČNEJŠI SI ŽE PREDHODNO, PREDEN VAS OBIŠČE POPISOVALEC PRIPRAVITE POTREBNE DOKUMENTE: pomožni obrazec za osebe v delovnem razmerju P-l/B, matično številko, podatke o površini stanovanja, posestni list itd. Na ta način bo šlo delo veliko hitreje od 'rok.
Udeleženci popisa hranijo zbrane podatke kot uradno tajnost in se le-ti uporabljajo izključno v statistične namene.
Prvi statistično obdelani podatki po popisnih okoliših za naselja, krajevne skupnosti in občino bodo znani konec meseca aprila.
Radovljica 6. 3. 1981 vodja INDOK-Majda Odar
POTREBNA SREDSTVA
Z republiškim zakonom so v proračunu zagotovljena sredstva za izvedbo celotnega popisa v skupnem znesku
158.169.866 din. Ta sredstva so razporejena na posamezna leta in sicer: za leto 1980
13.930.000 din, za leto 1981
139.629.866 dih, za leto 1982
4.610.000 din, ugotovljena so bila po izdelani metodologiji za izračun potrebnih finančnih sredstev na podlagi cen 1980. Po posameznih glavnih skupinah postavk so stroški taki: sredstva za poduk popisovalcev	22,570.140 stroški
popisovanja	50,070.066
Natečaj za stanovanjska posojila -1981
Na podlagi določil 18. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v delovni organizaciji ELAN in sklepa komisije za družbeni standard z dne 17. 3. 1981, objavljamo
NATEČAJ
za dodelitev stanovanjskih posojil
I.
Iz namensko združenih sredstev, ki so na razpolago za letošnje leto, bodo na osnovi tega natečaja odobrena stanovanjska posojila delavccm za zadovoljitev njihovih stanovanjskih potreb. Skupni znesek sredstev namenjenih za posojila je določil delavski svet delovne organizacije na svoji seji, dne 26. 2. 1981.
II.
Stanovanjska posojila bodo delavcem odobrena za graditev stanovanjskih hiš, za adaptacije stanovanjskih hiš in za nakup stanovanj v osebni lasti delavcev, pod pogoji samoupravnega sporazuma.
Posojila za adaptacije oz. izboljšave stanovanjskih razmer delavcev bodo odobrena pod pogojem, da se pridobi nova stanovanjska površina oz. usposobi slabo ali neuporabno stanovanje za potrebe delavcev in njegove družine.
Ul.
Najvišji znesek posojila za gradnjo stanovanjske hiše v letošnjem letu je 380.000,— din, za adaptacijo oz. izboljšavo stanovanjskih prostorov je mogoče dobiti največ 1/3 vrednosti zneska za gradnjo, tj. 127.000,— din, za nakup stanovanja pa je mogoče dobiti največ 75% vrednosti stanovanja.
IV.
Ker bodo sredstva za stanovanjsko izgradnjo pridobljena z vezavo sredstev sklada skupne porabe pri LB in Beogradski banki, bodo le te določale tudi rok vračanja in obrestno mero.
V.
Delavec je dolžan izkoristiti dolgoročno posojilo v dveh letih, z odplačevanjem za prične po enem letu od odobritve.
VI.
Pravico pridobiti stanovanjsko posojilo ima delavec, ki poleg vrstnega reda, na podlagi prednostne liste, ki jo bo v skladu s pogoji in merili iz
9.	oz. 12. člena samoupravnega sporazuma, sestavila posebna komisija, izpolnjuje še sledeče pogoje:
1. da nima v svoji lasti primernega vseljivega stanovanja ali stanovanjske hiše, razen če gre za posojilo za adaptacijo;
2. da delavec ali njegov zakonec nista imetnika stanovanjske pravice na njunim razmeram ustreznem stanovanju, razen če se je delavec zavezal, da bo v roku 5 let od pridobitve posojila izpraznil stanovanje, ki ga zaseda, ker bo zgradil lastno stanovanjsko hišo, stanovanje pa prepustil v uporabo ELAN-u, s čimer bo omogočil, da ga bo ELAN lahko dodelil drugemu delavcu, ali če gre za zamenjevo stanovanja v skladu s samoupravnim sporazumom, oz. če delovna organizacija, ki je zakoncu ELAN-ovega delavca dodelila stanovanje pristane, da se stanovanjski problem obeh zakoncev rešuje sporazumno med obema delovnima organizacijama z udeležbo delovne organizacije ELAN-ovega zakonca;
3. da delavec ni že prej izkoristil dolgoročnega stanovanjskega posojila pri ELAN-u;
4. da predloži dokaz, da je kreditno sposoben, kar pomeni, da je njegov osebni dohodek tudi po odobrenem posojilu z mesečno anuiteto kredita obremenjen samo do 1/3, kar je v skladu z zakonom;
5. da predloži dokaz o lastništvu na zemljišču, na katerem bo gradil (zemljiškoknjižni izpisek), oz. na stavbi, ki jo bo adaptiral;
6. da predloži gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo pristojnega organa, da za nameravano adaptacijo oz. rekonstrukcijo gradbeno dovoljenje ni potrebno;
7. da predloži predračun za nameravana dela;
8. da nameravana gradnja ni v nasprotju z delavčevimi stanovanjskimi potrebami;
9. da se zaveže ostati v delovnem razmerju pri ELAN-u najmanj polovico dobe, kolikor znaša doba vračanja posojila;
10. da sc zaveže zavarovati nepremičnino pri zavarovalnici in zavarovalno polico vinkuli-rati v korist ELAN-a;
11. da namerava posojilo v skladu z namenom iz samoupravnega sporazuma uporabiti tako, da bo gradil hišo oz. kupil stanovanjc na območju občine Radovljica do vklj. Bohinjske Bele, ali Jesenic do vklj. Hrušice, ali približno enakih območjih okrog sedežev poslovnih enot v drugih republikah;
12. da navede v prošnji svoje stalno prebivališče, kjer tudi dejansko prebiva in pod pogojem, da ne prebiva brez pravnega naslova (da ni na-
silno vseljen) v prostoru, ki se ne šteje za stanovanje.
VII.
Delavci interesenti za stanovanjska posojila naj vložijo prošnje na posebnem obrazcu, z vsemi potrebnimi prilogami, do dne 20. aprila 1981, v splošnem sektorju, pri tov. Zofki Polak.
Posebni obrazci prošnje se dobijo pri vratarju, priloge k prošnji pa so razvidne iz tega obrazca.
Delavci, ki so prosili za stanovanjsko posojilo že lan-
sko lelo, pa jim posojilo zaradi omejenih sredstev ni bilo dodeljeno, naj k lanski prošnji vložijo samo nove priloge, tj. vinkulacijsko potrdilo, potrdilo o osebnih dohodkih prosilca in vseh zaposlenih družinskih članov, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o številu družinskih članov.
Prošnje in potrdila, ki bodo vložena po navedenem roku, ne bodo obravnavane.
Za morebitne informacije sc obrnite na tov. Zofko Polak.
Blaž Jakopič, dipl. iur.
Kolektivno nezgodno zavarovanje
Zavarovalna skupnost TRIGLAV, poslovna enota Kranj, nas je z dopisom obvestila, da so nastale nekatere spremembe v zvezi s kolektivnim nezgodnim zavarovanjem in postopkom pri izpolnjevanju prijav pri nezgodnem primeru.
Poleg obrazložitve predlaganih sprememb bi ob tej priliki izkoristili tudi priložnost, da ponovno seznanimo vse člane delovne organizacije o najbistvenejših značilnostih tega zavarovanja:
1. V naši DO st) vsi delavci kolektivno nezgodno zavarovani za primer nesreče pri delu ali izven dela. Jamstvo velja za teritorij celega sveta.
2. Vsak član DO plačuje mesečno 30,00 din, za to mesečno premijo pa v primeru nesreče dobi dnevno odškodnino 47,05 din (koledarski dnevi). Poleg dnevne odškodnine ima poškodovanec v primeru invalidnosti pravico do odškodnine v višini 94.120,00 din (100 % invalidnost), v primeru smrti pa dobijo zakoniti dediči odškodnino v višini 47.060,00 din.
Dnevna odškodnina se izplača po zaključku zdravljenja največ do 200 dni za posamezni nezgodni dogodek.
3. V primeru, da ima nekdo več zavarovanj, prejme odškodnino iz vseh zavarovanj, saj eno zavarovanje ne izključuje drugega. Vendar pa moramo poudariti, da pri življenskcm zavarovanju ni vključena dnevna odškodnina, zato v slučaju nezgode pripada zavarovancu odškodnina le v primeru smrti ali trajne invalidnosti. Zavarovancu pa ne pripada odškodnina, če je bil zavarovanec ob času nezgode pod vplivom alkohola ali če kot voznik nima vozniškega dovoljenja.
4. Pri reševanju nezgodnih primerov se večkrat dogajajo primeri, da zavarovalnica dobi
prijavo nezgodnih primerov, ki se po pravilniku zavarovalnice ne smatrajo kot nezgoda oz. nesreča, temveč kot bolezen. Najpogostejše so to bolečine v križu in vnetje kit ali ovojnic.
V	takih primerih zavarovalnica ne izplača odškodnine.
5.	Pri kolektivnem nezgodnem zavarovanju zavarovalnica izplača dnevno odškodnino do 200 dni bolovanja. Zaključno zdravniško spričevalo po novem ni potrebno za dnevno odškodnino iz razloga, ker zavarovalnica žc s potrdilom
o	dolžini bolniškega staleža izplača odškodnino do zneska 10.000,00 din'. Zdravniško spričevalo je potrebno samo v primeru, če gre za ugotavljanje invalidnosti poškodovanca.
Eventualnejše dodatne informacije lahko dobite pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV ali pri službi varstva pri delu v Elanu, (tov. Zajc Bojan).
Matija Ljubek, olim. zmagovalec v kanuju — v Elanu.
Disciplinska komisija - to smo mi sami!
(NE) DISCIPLINA V ELANU
Nedisciplina ni ravno tema, ki hi se pogosto našla na straneh tovarniškega glasila, pa vseeno menim, da hi o njej morali pisati, ker je pri nas prisotna tako kot v vsaki drugi delovni organizaciji. Ta neinformiranost pogosto pripelje do napačnih predstav in zaključkov, zato bom na kratko opisal delo disciplinske komisije, ki je en člen v verigi tistih, ki bi morali direktno ali indirektno skrbeti za disciplino.
Disciplinska komisija je v zadnjih 9. mesecih imela 5 sej, na katerih so obravnavane kršitve delovnih obveznosti v obdobju približno enega leta. Komisija je obravnavala 64 primerov kršitev delovnih obveznosti. Nekateri delavci so se pojavljali pred komisijo dvakrat ali celo trikrat, tako da lahko ocenimo, da je dejansko 5% zaposlenih v Elanu bilo klicanih na seje disciplinske komisije.
Razen pri enem primeru je pri vseh ostalih komisija ugotovila, da gre za kršitev delovnih obveznosti in je izrekla naslednje disciplinske ukrepe: 28-krat opomin 23-krat javni opomin 1-krat razporeditev na druga dela in naloge
1 1-krat prenehanje del. razmerja (dokončno in pogojno)
V več primerih so delavci morali plačati tudi določene odškodnine.
Na sklep komisije so se na delavski svet v predvidenem roku pritožili trije delavci. Dvema delavcema je spremenil sklep disc. komisije in izrekel disc. ukrep v drugi obliki, v enem pa je potrdil sklep disc. komisije.
Odnos do discipline ni v vseh TOZD enak, kriteriji za prijavo kršitve delovnih obveznosti pa tudi ne, tako da ne moremo reči, da je v TOZD iz katerega je največ prijav, tudi najslabša disciplina.
V primerjavi na število zaposlenih je največ prijav iz TOZD Smuči in TOZD ŠO (8,4%) najmanj pa iz TOZD Trgovina in DSSS (0 oz. 2,7%).
Po TOZD je bilo obravnavano naslednje število prijav:
37 — TOZD Smuči
13	— TOZD ŠO
3 — TOZD Plastika
4 — TOZD Vzdrževanje
2 — TOZD Inštitut
0 — TOZD Trgovina
4	— DSSS Disciplinski ukrepi so bili izrečeni zaradi naslednjih glavnih kršitev delovnih obveznosti:
—	neopravičena odklonitev dela v podaljšanem del. času,
— enodnevni neopravičeni izostanek z dela,
— zapuščanje del. mesta brez odobritve predpostavljenega,
— neopravičeni izostanek z dela 2 dni zaporedoma in več dni,
— prihod na delo v vinjenem stanju oz. pitje alkoholnih pijač med del. časom,
— kajenje v prostorih, kjer to ni dovoljeno iz požarnovarnostnih razlogov,
— neopravičena odklonitev izvršitve delovnih nalog, ki jih da neposredno nadrejeni vodja.
O	načinu dela komisije se ve malo, zato včasih pride do nesporazumov ali napačnih tolmačenj. Komisija nima stalne člane, je petčlanska, s tem da en član komisije ni iz ELAN-a. Pri obravnavi je obvezno prisoten najmanj en član komisije iz TOZD iz katerega je delavec, ki je v postopku. O sejah so obveščeni predstavniki sindikata, ki prisostvujejo seji v kolikor to želijo. Člani komisije so torej člani kolektiva Elan, večinoma tudi iz neposredne proizvodnje in je zmotno misliti, da komisijo sestavlja neka posebno izbrana skupina ljudi. Obenem je treba vedeti, da se pri odločanju o ukrepih mora komisija držati določil pravilnika, ki smo ga sprejeli vsi delavci, drugače pa ne bi izpolnila naloge, ki je pred njo postavljena.
Pri delu se komisija pogosto sreča s primeri, ko delavci, ki so klicani zaradi kršitve del. obveznosti, ne poznajo teh obveznosti. Delno je to posledica določene domačnosti oz. popuščanja pri izvajanju določil pravilnika o del. razmerjih v praksi, ki se potem maščuje takrat, ko se nadrejeni hoče ali mora ravnati po pravilniku.
Nekateri delavci v svojo obrambo navajajo primere drugih dela,vcev, ki niso bili prijavljeni oz. primere zastojev v proizvodnji za katere nihče ne odgovarja. Komisija se ne more spuščati v obravnavo takšnih primerov, obenem pa ugotavlja, da se delavci premalo poslužujejo možnosti, da v teh zadevah razpravljajo na delovnih skupinah in del. svetih, kjer na ta vprašanja lahko dobijo ustrezne odgovore.
Nekaj primerov je, da nadrejeni ne prijavlja redno kršitve del. obveznosti delavca, ko pa ga enkrat le prijavi se pričakuje takoj oster ukrep komisije. To seveda v večini primerov ni mogoče, ker komisija kot prvo ugotavlja, ali je delavcu že kdaj prej bil izrečen disciplinski ukrep.
Na delo komisije so včasih pripombe, da se ukrepi izrekajo
prepočasi in da je njihova učinkovitost zaradi tega manjša. Disciplinska komisija se ne more sklicevati kot druge komisije (včasih kar po telefonu), saj je v pravilniku točno predpisan postopek od prijave kršitve do sklica seje komisije, obenem pa vsak sklic zahteva temeljito pripravo gradiva.
Komisija izreka ukrepe, ki so predvideni v pravilniku in si ne more lastiti pravice pri izrekanju, ki ne izvirajo iz pravilnika, obenem pa mora upoštevati cel niz okoliščin pri obrav-
navi, tako da če to vemo, odpadejo pripombe, da so ukrepi komisije premili oz. premalo učinkoviti.
Celoten postopek od prijave kršitve do izdajanja končnega sklepa o disc. ukrepu je precej zamuden in nas precej stane, same kršitve delovnih obveznosti pa potegnejo za sabo tudi indirektno škodo za TOZD, ki jo ni mogoče povrniti, zato bomo morali v bodoče svoje delovne obveznosti vsi bolje izpolnjevati, saj s tem dvigujemo učinkovitost celotne del. organizacije.
Predsednik disc. komisije Elan Krmpotič Mladen, dipl. ing.
Za 8. marec - praznik žena
Lenin je leta 1921 ob osmem marcu zapisal, da ni mogoče uresničiti delavske države, če v javno delo, življenje in politiko ne bodo vključene tudi delavke. Zato naj delavci in delavke v svojem revolucionarnem boju manifestirajo zavest, da le v lastni in skupni razredni borbi za socializem lahko dosežejo tiste materialne in družbene pogoje, ki bodo ženskam omogočile, da bodo lahko delale, politično odločale, ne da bi se jim zaradi tega bilo potrebno odrekati svojemu materinstvu. To je obenem pomenilo, da se delavke ne borijo le za pravno izenačevanje s pravicami moških.
Tudi v letošnjem jubilejnem letu ob 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, se spominjamo
8.	marca kot simbola boja delavskega razreda za politično, družbeno in ekonomsko enakopravnost žensk. Pri nas danes povezujemo ta boj s prizadevanji za nadaljni razvoj samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov, v katerih postopoma in vztrajno rešujemo vse tisto, kar je še ovira
za delavca in delavko pri delu, upravljanju in v družbi.
Družbenopolitične organizacije Elana so ob tem prazniku podelile nekaterim zaslužnim delavkam priznanje ob mednarodnem dnevu žena za njihovo uspešno in dolgotrajno delo in sodelovanje v samoupravljanju. Nismo pozabili tudi na naše bivše sodelavke -borke, ki so že v pokoju in so aktivno sodelovale v revoluciji in nadaljevale svoje delo v naši delovni organizaciji.
Repe Minka (nabava), Hrovat Vida (skupne službe), Hrovat Kati (smuči), Sčančar Rezka (kovinska), Polak Zofka (skupne službe), Kelih Nataša (skupne službe), Ozmec Ema (športna orodja), Palavestrič Milena (smuči), Mrak Angela (smuči), Nadižar Marija (smuči), Perko Anica .(smuči), Jagodic Milka (trgovina), Zupan Ivanka (sedlarska), Brejc Ivanka (lesna), Gašperin Marija (borka), Sko-pec Anica (borka), Škrbec Francka (borka), Jagodic Francka (borka), Mikič Frančiška (borka).	ČESTITAMO!
RADEVIČ JOSIP
Čestitke učencev osn. šole za dan žena
Smuka s potnimi listi
OSNOVNA OROAgjZAČIJA SINDIKATA
KANIN BO KMALU VABIL NA SMUKO BREZ MEJA IN S POTNIMI LISTI
V naši Smučini smo že objavili tehnične karakteristike prve tri sedežnice ŠKRIPI na Kaninu in v Jugoslaviji na sploh.
Svečana otvoritev te tako pomembne pridobitve na naših smučiščih v letošnjem letu je bila 12.3. 1981, ob prisotnosti številnih predstavnikov belih poljan iz Slovenije, pa tudi iz sosednje Italije.
Že dolgo let namreč obstaja projekt povezave kaninskih smučišč s smučišči na italjanski
strani, kjer je znani smučarski center, ki ga vodi družba Isa-Nevea. Detaljni projekti so v izdelavi, in če bi se našla ustrezna finančna sredstva bi bilo mogoče tehnično v dveh letih povezati oba smučarska središča v en sam smučarski »raj«. Ker pa to po sedanji praksi verjetno ne bo mogoče, lahko realno pričakujemo, da se bodo prvi smučarji s potnimi listi šele v zimski sezoni 1984/85 smučali na prostranstvih Kanina, ki bi se s to povezavo razvil v enega največjih smučarskih centrov v Sloveniji.
JOŽE BALANT DIPL. ING.
Pod«l|yje
Projekt PULZNE KROŽNO KABINSKE ŽIČNICE, bodoče povezave med nihalno žičnico na italijanski strani Kanina in sedežnico PREVALA na jugoslovanski strani.
Švedski kupci pri ogledu proizvodnje
Popularni sodelavci
DEŽMAN JOŽE je v Elanu
zaposlen od leta 1960, se pravi, že polnih 21 let. Od začetka, do leta 1962 je bil skladiščnik gotovih izdelkov, zdaj pa je vseskozi vodja skladišča surovin.
Sam pravi, da ni dobro, da je toliko let na istem delovnem mestu, pa takoj zopet doda, da pa so v tem času na tem delovnem mestu ki ga opravlja, nastale bistvene razlike v naravi dela, vzporedno z modernizacijo proizvodnje, se je v skladišču surovin tudi marsikaj spremenilo na bolje. Predvsem misli na delo v povsem novem skladišču surovin, ki je organizacijsko zelo izpopolnjeno.
Jože Dežman je vesten delavec, tako pri rednem delu, kot tudi pri športu izven delovnega časa. Prav zato je tako popularen. Njemu nikdar ni bilo škoda časa in naporov ter žrtev za dosežek postavljenih ciljev in nalog pri gojitvi različnih panog športa. S pravo gorenjsko zagnanostjo se je vseskozi loteval dela na tem področju. Sicer malo hudomušno pripominja, da je zraven povsod tam kjer je veliko dela
—	pa nič denarja! To pa bo tudi držalo.
Že s četrtim letom je začel smučati v takratnih slabih pogojih. Zavijanja med koli se je naučil šele, ko je prišel v Elan in to s pravo smučarsko opremo. Vzor sta mu bila Cvenkclj Franc in Bohinc Janez. Tako se je z leti razvil v dobrega tekmovalca v alpskih disciplinah, tako, da je skoraj vedno nastopal na lesariadah, občinskih prvenstvih in drugih tekmovanjih v Elanovi reprezentanci. Nekaj let ise je posebej posvetil še skakalnemu športu kot član SK Radovljica.,
Nogomet je bil in je še njegova športna disciplina. Začel je pri NK Lesce kot igralec in kasneje tudi kot funkcionar. Bil je celo tajnik in tehnični vodja kluba. Napravil je in-
štruktorski tečaj in je od leta 1975 do 1978 uspešno treniral mladince. Takrat je bilo v Gorenjski regiji ca. 18 mladinskih nogometnih ekip, ki pa so jih »Portoroški sklepi« leta 1976 popolnoma razbili. Ti sklepi so prepustili organizacijo občinam in tako je bilo to sprejemljivo le v kranjski občini, kjer je veliko klubov, v drugih pa je vse skupaj razpadlo. Tako tudi v radovljiški občini, ki danes nima niti ene mladinske ekipe.
Prav na ta sklep se Jože še danes huduje. Tudi v Elanu že dolga leta igra kot standardni igralec pri nogometni sekciji SŠD.
Izredno trdoživo se je vključil tudi v vodni šport pri nekdanji sekciji sindikalnega športnega društva, ki je gojila smučanje na vodi. Zdaj je že skoraj deset let to samostojni »Vodni smučarski klub« — VSK pod pokroviteljstvom Elana. Posebno v prvih letih je postal aktivni tekmovalec in je na državnih, republiških in drugih tekmovanjih bil v skokih med tremi najboljšimi v Jugoslaviji. Na tekmah v slalomu in figurah pa je bil med prvimi desetimi najboljšimi.
Zdaj je pri VSK še vedno aktiven, že 4 leta je podpredsednik kluba. Pravi, da so do nedavnega bili steber VSK vodilni strokovni delavci Elana, zdaj pa so to spustili iz rok drugi garnituri. Kljub temu pa je VSK Elan še vedno med tremi najmočnejšimi vodno-smučarskimi klubi v državi, z mnogimi člani — državnimi reprezentanti, čeprav so pogoji za gojitev tega športa na Gorenjskem slabi, saj imajo v letu le tri mesece letne sezone na vodi, v primerjavi z drugimi klubi v državi, ko imajo sezono pol leta ali še več. Zanimivo je to, da se ta zvrst športa ne goji sistematično ob Jadranski obali kjer so pogoji najboljši. Tam to počenjajo le v turistične namene.
Kot Gorenjec je bil Jože Dežman eden prvih navijačev hokejskega kluba Jesenice. Ko pa se je ustanovil hokejski klub na Bledu, z dograditvijo igrišča, pa je tam postal aktiven igralec. Zadnji čas opravlja bolj funkcijske naloge, saj je že štiri leta gospodar kluba, kar mu odvzame mnogo časa in povzroča velike skrbi.
Ko vso to njegovo športno zagnanost združimo, lahko ugotovimo, da je malo takih športnih entuziastov kot je Jože Dežman in da je imel uredniški odbor prav, ko ga je izbral za našo rubriko popularnih sodelavcev.
Knafelj Slavko
Zimsko tekmovanje gasilcev ELAN: BPT Tržič
V	nedeljo, 8. marca 1981 smo imeli gasilci tekmovanje na smučišču v Mojstrani. V izredno lepem sončnem vremenu se je zbralo iz obeh društev 53 članic in članov.
Tekmovali smo v veleslalomu 2 vožnji, smuk in gumi smuk. Proge za vse discipline so bile dobro pripravljene, tako da ni bilo nobenega izpada tekmovalcev. Vse tri discipline skupaj so štele za kombinacijo ter skupno za prehodni pokal. Tako kot prejšnja leta, smo bili gasilci iz Elana tudi letos boljši, vendar je bila borbenost za boljši rezultat, na obeh straneh izkoriščena do zadnjih moči.
Rezultati po posameznih disciplinah:
VSL ženske: (3 tekmovalke)
1. Bulovec Tinca
2. Valant Ivanka
3. Lavrič Marija
VSL moški: (32 tekmovalcev)
1. Mikič Lado
2. Hrovat Danilo
3. Langus Slavko
Smuk ženske: (3 tekmovalke)
1. Bulovec Tinca
2. Valant Ivanka
3. Lavrič Marija
Smuk moški: (32 tekmovalcev)
1. Mikič Lado
2. Hrovat Danilo
3. Dobida Janez
Gumi smuk ženske: (15 tekmovalk)
1. Klazan Andža
2. Bulovec Tinca
3. Banovič Nada
Gumi smuk moški: (35 tekmovalcev)
1. Eržen Franc
2. Jurkič Boro
3. Blažič Franc
Benedik Jože je bil tudi najstarejši udeleženec tekmovanja. Obenem pa naj bo svetal vzgled mlajšim, da s trdno voljo človek lahko sodeluje povsod, čeprav je že v letih.
Kombinacija ženske: VSL, SK, gumi smuk: (3 tekmovalke)
1.	Bulovec Tinca	Elan	170,0	točk
2.	Valant Ivanka	Elan	310,3	točke
3.	Lavrič Marija	Elan	395,8	točk
Kombinacija moški: VSL, SK, gumi smuk (29 tekmovalcev)
	točk
Elan	103,2
Elan	190,2
Elan	273,9
Elan	66,8
Elan	74,3
Elan	75,7
Elan	41,0
Elan	71,0
Elan	87,9
Elan	29,8
Elan	31,4
Elan	31,9
BPT	23,5
Elan	25,8
BPT	26,8
Elan	17,0
BPT	17,5
Elan	17,5
1. Mikič Lado
2. Hrovat Danilo
3. Hrovat Janez
Dvojna kombinacija:
1. Perko Vili
2. Jurkič Boro
3. Babič Silvo
Ekipno:
1. ELAN
2. BPT
Elan 115,6 točk Elan 123,7 točk Elan 128,9 točk
BPT 138,2 točki BPT 148,5 točk BPT 159,3 točke
627.3 točke
708.3 točke
Langus Slavko
ELAN
Elan je tarča obiskov skupin
OBISKI ELANA V LETU 1980
(Poslovni obiski niso v seznamu)
Datum:	Kdo:	Število:
11.2.	1980 — Tuji vojni attacheji v Jugoslaviji	40
12.	2. 1980	—	Športni funkcionarji iz mesta Pezaro, Italija 10
29. 2. 1980	—	Cehi (iz Bohinja)	40
12. 3. 1980	—	Novinarji (7 tujih) s spremstvom članov
komiteja za informacije SRS	21
14. 3. 1980 — Vodje hokejskih reprezentanc, predstavniki
Hokejske zveze Jugoslavije in Slovenije
ter GZ Slovenije	20
17. 3. 1980	—	Predstavniki kitajske hokejske reprezen-
tance, predst. Hokejske zveze Jugoslavije in Slovenije	25
19.	3. 1980	—	Učenci iz Murke, Lesce	30
22. 3. 1980	—	Švedski turisti	40
11.4. 1980 — Člani SO tovarne AERO, Celje	45
11.4. 1980 — Člani komisije za jadralni šport pri
letalski zvezi Jugoslavije	10
18.4. 1980 — Visoka ekonomska komercialna šola,
Maribor	80
18. 4. 1980 — Šolski center za blagovni promet,	Kranj	51
23. 4. 1980 — Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva
Gorenjske in Društvo inženirjev in tehnikov lesarjev in gozdarjev, Bled	75
23. 4. 1980	—	Študentje VEKŠ, Novi Sad	100
10. 5. 1980	—	Smučarska gimnazija, Škofja Loka	75
15. 5. 1980	—	Učenci I. letnik Tekstilni center, Kranj	40
23. 5. 1980	—	Direktorji administrativnih šol Slovenije	45
27.	5. 1980	—	Lesna šola, Škofja Loka	85
27.	5. 1980	—	Švedi	8
30. 5. 1980	—	Italijanski general Nicola Chiari
s spremstvom	20
3.	6. 1980	—	Predsednik Bosne in Hercegovine
s spremstvom	10
5. 6. 1980	—	Študentje iz Zap. Nemčije — gostje
TD Lesce — Šobec	15
6. 6. 1980	—	Učenci osnovne šole Stane Žagar, Kranj	82
7. 6. 1980	—	VEKŠ Maribor — sekcija Kranj	40
13. 6. 1980	—	Namestnik rep. sekretariata za notranje
zadeve, kriminalistiko in kriminalistični inšpektorji rep. sekretariata	25
16. 6. 1980 —	Novinarja lista VVINDSURFING
iz Stocholma	2
27.	6. 1980 —	Srečanje varnostnih delavcev SRS v Elanu	50
28.6. 1980 —	Gasilci LIPA "iz Ajdovščine	40
30.	6. 1980 —	Brigadirji Gorenjske	130
1.7.1980 — Gimnastična šola iz Romunije	11
3.	7. 1980 —	Namestnik predsednika Bolgarske vlade
s spremstvom	12
18. 7. 1980 —	Planinska zveza Slovenije	35
18. 8. 1980 —	Predstavniki občin iz Slovenije —
gostje IS Obč. Radovljica	40
23. 8. 1980 —	Delavci tovarne METKA, Kozje	70
26. 8. 1980 —	Obisk vajencev (novosprejetih) in
staršev	15
9.	9. 1980 —	Šola za poslovodne kadre v Škofji Loki	40
10.	9. 1980 —	Republiški sekretarji za LO	40
19. 9. 1980 —	Delovni invalidi iz tovarne IMPOL,
Slovenska Bistrica	60
20. 9. 1980 —	ALPINA, Žiri	80
25.	9. 1980 —	Republiški center za obrambno usposabljanje udeleženci seminarja — Poljče	35
1.	10. 1980 —	Sekretarji in člani sekretariata za
notranje zadeve iz vseh republik	25
9.	10. 1980 —	Član komisije za podelitev nagrade AVNOJ
in predstavnik GZ Slovenije	2
10. 10. 1980 —	Člani delovne organizacije HMEZAD,
Žalec	50
11. 10. 1980 —	IGD JELOVICA, Škofja Loka	25
16.	10. 1980 —	Bolnica, Begunje	20
22. 10. 1980 —	Učenci osn. šole Veljko Vlahovič,
Velenje	62
23. 10. 1980 —	Predsednik poslovodnega odbora
Jugoslavije tov. Tomo Granfil in
pomočnik tov. Šiška	2
23.	10. 1980	—	Elektrotehniška šola, Ljubljana	90
30.	10. 1980	—	Sindikalna delegacija iz
Baden-Wurttemberga	35
4.	11. 1980	—	Šolski center — Republiškega
sekretariata za notranje zadeve Ljubljana-Tacen	50
8.	11. 1980	—	Masovni ogled Elana	515
8.	11. 1980	—	Obč. sindikalni svet
Ljubljana-Moste-Polje	30
18.	11. 1980	—	Udeleženci seminarja za SLO — Poljče	30
26. 11. 1980	—	Poklicna lesna šola Škofja Loka	62
4.	12. 1980	—	Lilo Aleksander, prvi namestnik
Todora Živkova v spremstvu ambasadorja Bolgarije in predst. IS Slovenije	10
6.	12. 1980	—	Člani ZK Skupščine občine Kranj	33
6.	12. 1980	—	Člani sind. Borovlje — gostje obč.
sindikata iz Tržiča	35
6.	12. 1980	—	AUTOCOMMERCE, Ljubljana	35
26.	12. 1980	—	Člani ekonomske fakultete iz Beograda	40
Skupno obiskovalcev	2.960
OBISKI ELANA JANUAR—MAREC 1981
Datum:	Kdo:		Število:
7. 1. 1981	—	Delegacija Ministrstva za šport iz Belorusije	6
8. 1. 1981	~~	Predstavniki vzhodnoevropske TV in predstavniki TV Ljubljana	45
10. 1. 1981			Odbojkarji — avstrijski državni prvaki z Dunaja	30
15. 1. 1981			Sekretar obč. komiteja CK in vodja INDOK centra občine Domžale	2
19. 1. 1981		Načelnik komande vojnega letalstva general Tus in generalni dir. Zvezne uprave kontrole letenja tov. Markovič	10
21. 1. 1981	—	Člani seminarja za SLO— Poljče	50
26. 1. 1981	—	Obisk grupe COLMAR, Italija	35
30. 1. 1981	—	Lesno ind. podjetje BELIŠČE	40
30. 1. 1981	—	Sovjetska mladinska alpska reprezentanca	15
11.2. 1981	—	Udeleženci evropskega kongresa esperantistov železničarjev	45
16. 2. 1981	—	Ameriški smučarji (mladinci)	57
18. 2. 1981	—	Predstavniki ZTKO Radovljica	20
18. 2. 1981	—	Novinarji iz Velike Britanije	25
26.2. 1981	—	Konzul RIHARD REDMOND ZDA iz Zagreba	1
3.3. 1981	—	Pravna fakulteta, Novi Sad	40
4. 3. 1981	—	Proizvajalci čolnov firme VITALCO, Italija	35
5. 3. 1981		Vojaki in starešine Ljubljanske armadne oblasti (smučarji v Bohinju)	250
19.3. 1981	—	Skakalci — udeleženci svetovnega pokala v Planici	100
23. 3. 1981	—	Osnovna šola LEDINA, Ljubljana	66
	—	Švedski turisti (12 x 100)	1.200
		Skupno	2.072
Naši zastopniki iz Jugoslavije na posvetu v Elanu
TOZD Vzdrževanje:
Smučarski teki
28.	II. 1981 smo pripravili veleslalom, kljub snežnim težavam, ki so letos pestile prav vse prireditelje tekmovanj.
V	Krpinu so od zgodnjega jutra pa do starta tekle mrzlične priprave, tako da je bilo ob 9.30 že vse nared.
Tekmovanje se je pričelo in le smola z elektronsko uro nam je preprečila, da bi dokončali tekmovanje v svetovnih merilih. Tako se je tekmovanje nadaljevalo z ročnim merjenjem,
ki pa je bilo kljub temu odlično, tako, da smo lahko izpeljali
2	teka. Proga je bila zahtevna in v drugem teku jo je malo načela odjuga, pa še prevelika želja za dobrim rezultatom je botrovala velikemu izpadu tekmovalcev. Vsekakor pa je obveljal športni duh v tekmovalcih in vsi so napovedovali maščevanje drugo leto na smučanju in seveda letos na še preostalih srečanjih.
Hrovat Brane
Letošnji sejmi čolnov, lesnih obdelovalnih strojev, športa in športnih artiklov
SEJMI:
1.	Čolni in gradnja čolnov
— Kobenhavn (Danska)
— Trst (Italija)
— Zagreb
— Amsterdam (Nizozemska)
— Aachen (Zvez. rep. Nem.)
— Berlin
— Friedrichshafen
— Hamburg
— Karlsruhe
— Kiel
— Offenburg
2.	Kopališča, plavalni bazeni, gradnja športnih objektov:
— Salzburg (Avstrija)
— Stockholm
— ZUrich (Švica)
— Kflln (ZRN)
07.	11.-15. 11. 1981
07.	03,- 15. 03. 1981
22.	04.-28.04.1981
marec 1981
13. 03.-22. 03.1981
14. 03.-22. 03.1981
27. 03.-29. 03. 1981
14. 02.-22. 02. 1981
15. 10.-16. 10.
17.	10.-25. 10.
28. 03.-05. 04. februar 1981
28.	03.-05. 04.
26.	03.-29. 03. 1981
19.	05.-22. 05.
26.	10.-01. 11.
28.	10.-31. 10
3. Les in lesnoobdelovalni stroji:
— Celovec (Avstrija)
— Hannover (ZRN)
4. Šport in športni artikli:
— Salzburg (Avstrija)
— Ljubljana
Bazel (Švica) Bern (Švica) Aachen (ZRN) Berlin Essen
Friedrichshafen
Kiel
Koln
MUnchen
REZULTATI TEKMOVANJA	V VELESLALOMU	
V TOZD VZDRŽEVANJE —	KRPINJ 28. 2. 1981	
Tekmovalec	Skupen čas	točke II.
I. Mulej Tine	1,13:27	20
2. Krivic Janez	1,13:50	17
3. Gerčar Mirko	1,19:80	15
4. Vogelnik Andrej	1,22:80	13
5. Ambrožič Maks	1,23:58	11
6. Stroj Zvone	1,23:63	10
7. Štefelin Tone	1,25:80	9
8.—9. Toman Slavko	1,28:80	8 A
8.—9. Hrovat Brane	1,28:80	7
l(). Hanžič Janez	1,29:43	6 3
11. Mohorič Franc	1,29:49	5
12. Beravs Niko	1,31:60	4 C
13. Potočnik Peter	1,32:10	3 D
14. Kocjančič Jaka	1,37:39	2
15. Dobida Janez	1,38:90	I E
16. Prešeren Alojz	1,40:60	
17. Legat Tone	1,51:30		
18. Kunčič Janko	1,52:55		
19. Hrovat Alojz	1,58:30		 opl
20. Mulej Jože	2,00:60		 vpi
21. Valant Franci	2,05:90		
22. Lavrič Karel	2,31:20	— A)
23. Stroj Miloš	2,40:20	—
ODSTOPILO 12 tekmovalcev,		
v 1. teku 2 tekmovalca		
v 11. teku 10 tekmovalcev		B)
14.	08.-23.08. 1981
27.	05.-02. 06.
13.	03. - 15. 03. 1981
23. 03.-29. 03.
11.	11.-02. 12.
27.	11.-02. 12.
24. 10.-08. 11. 1981
20.	09.-22. 09.
13. 03,- 16. 03.
14. 03.-22. 03.
11.03.-16. 03.
12.	03.-15. 03. februar 1981
12.09.-15.09.
10.09.-13. 09.
17.09.- 13.09.
(po GOSPODARSKEM VESTNIKU, št. 5/81).
Ugankarski kotiček
KOMBINIRANA IZP0LNJEVAKKA
P. 3.	5«	6.	7.	8.	9.	1C.	11.12.15.14.15.
2. ime amer. pisatelja Greya (3, 4, 1, 6)
3. svetilka (11,9, 10)
2. inje (7, 8, 13, 3)
3. Veno Jakše (2, 15)
4. nemško mesto, znano po steklarskih izdelkih (10, 11, 12, 5)
C) 1. inačica, razlika (10, 13, 12, 4, 15, 8, 6)
2. jušna zelenjava, množina (11,9, 14, 3, 7, 1)
3. kratica za neznanec (5, 2)
D) 1. Vera Nikolič (14, 11)
2. nasilni trinog (1, 10, 15, 7, 2, 5)
3. Rihard Jakopič (6, 9)
4. zdravilna zelišča (3, 4, 8, 12, 13)
E) 1. tipka (1, 2, 5, 6, 9)
2. počasna žival (8, 13, 12, 10)
3. špansko žensko ime (3, 4, 14, 7, 15, 11)
(Kombinirana izpolnjevanka)
27. APRIL — DAN OF 1. MAJ — PRAZNIK DELA
ČESTITAMO!
Smrekovi storži za izvoz
III. TURNIR	11.5.1981
J,. J ::3 |														
1	jjV * CMEJC <		0	1/2	L/2	0	0	1				2	V-VI	11
2	JERALA	1	v > <	1	1	1	1	0				5	I-II	25
3	RESMAN F.	1/2	0	> > *	0	1	0	0				X i/2	VII.	9
u	BILIČ	1/2	0			1/2	0	0				2	V-VI	11
5	POTOČNIK	1	0	0	1/2 !> t		1	0				J 1/2	IV	12
6	DRAGAH	1	0	1	1	V<fi /V- o		■				3	III.	15
7	VREČKO	0	1	1	1	1	1	v J > \				5	I-II	25
8									> v A					
9										v ■> 1 <				
10										!'<■ !.->• <.		1		
ZAHVALI
Ker so letos smreke bogato obložene s storži, se nudi zbiralcem lep zaslužek zlasti tam, kjer so v teku sečnje smrek.
Delovna organizacija »SE-MESADIKE« v Mengšu bo do junija odkupovala okrasne smrekove storže. V poštev pridejo le storži iz zadnjega obroda, biti morajo normalno razviti, nečrvivi, neplesnivi, nepolom-ljeni, naravne barve, brez pecljev in vejic, odprti, brez semena, smola ne moti.
Trhli, polomljeni, črni, stari, na tleh pobrani storži ne pridejo v poštev, vreča mora ob tem biti približno polna, plačamo po 10 din za kg.
Kdor sam dostavi storže v naše skladišče v Mengšu, dobi še 0,50 din od kg za stroške prevoza.
Do prevzema naj zbiralci skladiščijo storže v suhih prostorih, vendar naj pazijo, da storži ostanejo elastični, ker sc preveč suhi radi lomijo. Zlasti je treba paziti, da konica storža ostane nepoškodovana.
Za nesreče pri plezanju ne odgovarjamo.
Za prevzem storžev in za podrobnejša navodila se obrnite na »SEMESADIKE« v Mengšu.
Športne igre
VZDRŽEVALCEV
Tekmovanje v veleslalomu
Po kratkem, enomesečnem premoru smo se vzdrževalci ponovno zbrali, da bi se spopadli v novem športnem letu.
2.	II. 1981 se nas je na Hra-ški gmajni zbralo lepo število in čeprav je bil sneg težak in »Špura« zasnežena smo vsi zagrizeno pognali takoj od štarta. Od vseh udeležencev le dva nista vzdržala tempa, saj sta prvič sodelovala, zato pa sta zatrdila, da bo drugo leto drugače.
Po tekmovanju smo se zbrali pri »Angelci« v Hlebcah, kjer smo se podprli in rešili problem rezultatov, ki je nastal iz tehničnih vzrokov. Razšli smo se z željo, da se čimprej zopet »udarimo« na podobni prireditvi.
REZULTATI SMUČARSKEGA TEKA TOZD VZDRŽEVANJE
d. Ji +j Priimek m ime N ,*>		čas	točke
1.	Hanžič Janez	18.34	20
2.	Krivic Janez	19.08	17
3.	Dobida Janez	19.12	15
4.	Stroj Zvone	19.47	13
5.	Prešeren Alojz	20.19	11
6.	Legat Anton	20.24	10
7.	Hrovat Brane	20.34	9
8.	Resman Franc	20.35	8
9.	Rozman Peter	20.46	7
10.	Beravs Niko	21.16	6
11.	Gerčar Mirko	21.24	5
12.	Krmelj Rudi	22.23	4
13.	Hrovat Danilo	22.25	3
14.	Ravnik Franc	22.28	2
15.	Kocijančič Jaka	23.02	1
16.	Hrovat Alojz	23.13	—
17.	Mohorič Franc	23.25	—
18.	Stare Slavko	24.41		
19.	Kapus Jaka	24.46		
20.	Ferkolj Janko	26.19	—
21.	Tonejc Niko	26.31	—
22.	Stroj Miloš	26.30	—
23.	Blažič Franc	27.22	—
24.	Kunčič Janko	27.30		
25.	Mulej Jože	29.05	—
26.	Valant Franci	30.47	—
27.	Čirin Dušan			—
28.	Toman Slavko	—	—
Ob boleči izgubi dragega sina
JOŽETA PETERMANA
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali, za obisk na domu, izraze sožalja kakor tudi za ■spremstvo na zadnji poti.
Posebno pa se zahvaljujeva sodelavcem Fortune in vsem ostalim sodelavcem iz plastike za podarjene vence, rože in denarno pomoč, prav tako pa tudi članom gasilskega društva za denarni prispevek namesto venca.
Žalujoča: Mimi in Pavel Pe-terman
Ob izgubi dragega očeta
FRANCA VOVKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem strojne delavnice za podarjeni denar namesto vencev in sodelavcem polizdelka za venec.
Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoče hčerke: Anica Zupan, Olga Justin in Zdenka Volk z družinami
UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj 'Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc : Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za ' katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo , SR Slovenije, štev. 421-7-72).
Begunjski »ploh« za letošnjega pusta