GDK: 945.3 Konec gozdarske srednje šole? Dileme o usposabljanju revirnih gozdarjev Edvard REBULA* 1 UVOD Dne 29. 12. 1993. leta je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo izdalo Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije (naprej Pravilnik). Ta v 1. členu, za delovno mesto "revirni gozdar" določa: Zahtevana izobrazba in izkušnje: - inženir gozdarstva, - opravljen preizkus iz upravnega po- stopka, - enoletne delovne izkušnje. V 2. členu Pravilnika je določeno, kako bodo uredili v zvezi z zahtevano izobrazbo za revirne gozdarje, ki imajo na dan razpo- reditve srednješolsko izobrazbo gozdarske smeri. Določilo Pravilnika o zahtevani šolski izo- brazbi za revirnega vodjo je tako (razen 30 delovnih mest) onemogočilo zaposlovanje gozdarskih tehnikov pri Zavodu za gozdove Slovenije. Tako je praktično zaprlo Gozdar- sko srednjo šolo. _ Po 45-ih letih od prvega vpisa, oziroma, ce računamo, da bodo verjetno 4 vpisani letniki še dokončali šolanje, po skoraj 50-ih letih delovanja šole, bo šola postala nepo- trebna. Tako bo usahnila pomembna go- zdarska ustanova, ki je preživela vsake vrste dobrih in slabih časov. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo, kaj je ta šola go- ~darstvu_dala, kaj je zanj pomenila in zgoš- ceno op1semo njeno zgodovino. Predvsem pa je to zadnji (najbrž že malo prepozen) rok, da se dogovorimo in poiš- čemo najbolj smotrno nadomestilo zanjo, da najdemo najbolj smotrni način šolanja 1n ~sposabl1anja gozdarskega inženirja. To je ze potrebna izobrazba za revirnega go- zdarja. Drugih delovnih mest v gozdarstvu, tudi v izvajalskih podjetjih, ki bi zahtevala * Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., 66230 Postoj- na, Kralgherjeva 4, SLO srednješolsko izobrazbo, bo ostalo tako malo: da bo najbrž nesmotrno zaradi njih vzdrzevat1 posebno šolo. Kazalo bo obe . šoli združiti. 2 POMEMBNI DOGODKI IN DATUMI ZA GOZDARSKO SREDNJO ŠOLO Septembra 1948 sta z odločbo ustanov- ljena Gozd~rska tehnikuma v Ljubljani in Mariboru. Solanje naj bi trajalo 3 leta. v dva oddelka v Mariboru se vpiše 58 učen­ cev. V Ljubljani, ravno tako v dva oddelka pa se vpiše 77 učencev. ' 1949. Tehnikum iz Maribora se preseli v Lju~lja~o. Vpišeta se dva oddelka 2. gene- racije. Sola je v Ljubljani na Krekovem trgu 1. Ob Božiču šolo zaprejo zaradi izpraznitve prostorov v stavbi bodoče Agronomske in gozdarske fakultete. Del učencev gre gradit nove prostore (šolo in internat) na Vič drugi del pa gre na delo na gozdne uprav~ Jn manipulacije. - 1950. Koncem aprila je za silo zgrajen ?om na Viču. V začetku maja se nadaljuje solan;e. $ola je v Viški osnovni šoli in gimnaziji. Ob šolanju si učenci še gradijo dom 1n stavbo za učilnice. V avgustu kon- čajo šolsko leto. Tekom leta je sprejeta odločitev, da se šolanje s 3 podaljša na 4 leta. Jeseni ponovno vpišeta dva oddelka 3. generacije. $olanje je še vedno v Viški osnovni šoli in gimnaziji. 1951. 8. februarja pogori internat. Solo preselijo v barake izpraznjene kmetijske šole v $iški (Milčinskega 11). Tu šola "obra- tuje" do preselitve v Postojno. Tekom leta je sprejet sklep, da se 2. in nadaljnim generacijam podaljša šolanje na 5 let. Je- seni je sprejet Začasni pravilnik o počitniški praksi, ki predvideva v vseh počitnicah skupno 1 O mesecev obvezne prakse po predpisanem delovnem (učnem) načrtu in GozdV 52, 1994 · 161 pod strokovnim vodstvom profesorjev. Praksa zajema vsa področja dela. 1952. Šolanje konča prva generacija. Šola da prve 104 gozdarske tehnike. 1953. Vpiše se 1. generacija gozdarjev -aktivistov. Gre za gozdarje, ki so do takrat delali v gozdarstvu, imajo dovolj praktičnih izkušenj, šole pa niso mogli obiskovati ali zaradi vojne ali obnove domovine. Šolanje traja 2 leti. 1954. Šolanje konča 2. generacija in prva s petletnim šolanjem. Slovensko go- zdarstvo dobi naslednjih 49 gozdarskih teh- nikov. 1955. Poleg redne generacije konča šo- lanje tudi prva generacija dveletne šole, skupaj 73 tehnikov (54 rednih, 19 iz dvo- letne šole). 1956. Sprejeta sta sklepa o preselitvi Gozdarske tehniške šole v Postojno in o skrajšanju šolanja na 4 leta. 1957. Vpiše se prva generacija v 4-letno Gozdarsko srednjo šolo. 1959. V Ljubljani maturira zadnja genera- cija gozdarskih tehnikov. Šola se preseli v Postojno. Tu začne decembra s poukom v novih (še ne dokončanih) prostorih. 1961. Šolanje konča zadnja generacija s petletnim in prva s štiriletnim šolanjem. Skupno 45 maturantov. 1964. Šolanje konča zadnja generacija dveletne Gozdarske tehniške šole. 1965. Začetek Dopisne gozdarske tehni- ške šole. 1966. 27. maja je Upravni odbor Poslov- nega združenja gozdnogospodarskih orga- nizacij sprejel sklep o ustanovitvi Gozdar- skega šolskega centra v Postojni. V okviru le-tega deluje tudi gozdarska srednja šola. Sredstva za delo centra zagotavljajo člani Poslovnega združenja. Izdelan je nov učni načrt, ki vsebuje tudi praktične vaje in terenski pouk. 1980. Sprejet je Zakon o usmerjenem izobraževanju. Popravljen in dopolnjen (1983, 1989) velja za srednje šole še da- nes. V 49. členu določa, da nadaljevalni programi (po skrajšanih programih in pro- gramih srednjega izobraževanja-3 leta) za- gotavljajo enak izobrazbeni standard kot štiriletni programi ali smeri srednjega izo- braževanja. 1981. Prvič se vpišejo in poslušajo pouk 162 GozdV 52, 1994 v prvem letniku skupno učenci gozdarske srednje šole in poklicne šole za gozdarske delavce. To traja do leta 1992. 1986. Pravilnik o gozdnem redu v svojem 3. členu določa: "Drevje za posek lahko odkazujejo le pooblaščeni strokovni delavci z visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri ali srednješolsko izobra- zbo gozdarske smeri s tri-letnimi delovnimi izkušnjami. če odkazuje drevje za posek strokovni delavec s srednješolsko izobrazbo gozdar- ske smeri s predpisanimi delovnimi izku- šnjami iz prejšnjega odstavka, mora biti v gozdnogospodarski organizaciji določen strokovni delavec z visokošolsko ali višje- šolsko izobrazbo gozdarske smeri, ki vodi odkazovanje drevja za posek. " Določilo po- meni dejansko začetek konca srednjega gozdarskega šolstva v Sloveniji. 1990-91. Demokratizacija naše družbe po osamosvojitvi, predpisi o denacionaliza- ciji, moratorij del v gozdovih, ki so predmet. denacionalizacije, pričakovana sprememba delovanja gozdarske službe in druga po- dobna dogajanja ogrozijo delovanje šole. Štipendij ni več. Vpis zelo upade (1. 1991 le 17 učencev). Šola išče možnosti prežive- tja. Izdelajo program šolanja ekološkega tehnika, ki ne steče. 1992. Ustanovitelj šole postane vlada Republike Slovenije. 1993. 17. 12. izide Zakon o visokem šolstvu. Uvede institucijo visoke strokovne šole. Zanjo določi vse pogoje delovanja, med drugim tudi pogoje vpisa (zadostuje tudi zaključni izpit iz srednjih šol) in uspo- sobljenost predavateljev - zadostuje visoka izobrazba. 29. 12. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sprejme v uvodu citirani Pra- vilnik, ki zapečati usodo šole. EPILOG: Na šoli je v šolskem letu 1993/ 94 v srednjo gozdarsko šolo vpisanih: 1 . letnik 29 učencev 2. letnik 13 učencev 3. letnik 11 učencev 4. letnik 28 učencev. Po končani šoli njeni maturantje skoraj (izjema so izvajalske organizacije in za- sebni lastniki gozdov) nimajo delovnega mesta, kjer bi se lahko zaposlili. še zdaj (konec januarja 1994) ni od ločeno, ali se bo vpis jeseni spremenil. Grafikon 1: Skupno število diplomantov po letih in vrsti šole 140 120 100 80 60 40 20 o število diplomantov 93 leto lcredno 4 in 5 l. šol. !illdvoletna šola 82dopisna šola ob delu 1 Grafikon 2: Skupno število diplomantov po 5-letnih obdobjih 350 300 250 200 150 100 50 o število diplomantov do 53 54-58 59-63 64-68 69-73 74-78 79-83 8_4-88 89-93 leto 1 Credno 4 in 5 l. šoL ~voletna šola !32dopisna šola ob delu 1 3 DELOVANJE !iOLE Srednja gozdarska šola deluje 45 let. V tem času je delovala pod tremi imeni: - Gozdarski tehnikum - Srednja gozdarska šola - Gozdarska tehniška šola. V teh letih je šola izobrazila 1999 gozdar- skih tehnikov, od tega: - rednih maturantov 4 in 5-letne šole: 1568 ali 78%, -maturantov 2-letne šole: 270 ali 14%, - mp.turantov dopisne šole (ob delu): 161 ali 8% Skupno število maturantov po vrsti šola- nja je prikazano na grafikonih 1 in 2. Tu Gozd V 52, 1994 163 vidimo, da števi lo maturantov po letih zelo niha - od 19 leta 1971 , do 118 leta 1962. V povprečju je maturiralo letno 49 maturan- tov. Analiza kaže, da je "povprečnih letni- kov" (z odstopanjem ±5 od povprečja) zelo malo- komaj 9 ali manj od 1/4. Tudi združevanje posameznih letnikov v daljša razdobja (5 let na grafikonu 2) še vedno kaže velika nihanja. Najbolj umirjeno in tudi najbolj "bogato" je zadnje 15-letno razdobje. Taka nihanja niso smotrna, zlasti ne za edino šolo v državi, ki bi morala imeti na razpolago vse potrebne pogoje (učitelje, prostore, učne pripomočke, internat). Šoli gotovo ustreza čim bolj enakomeren vpis. Zato moramo vzroke nihanj iskati drugod. Vemo, da je bil ustanovitelj šole (od leta 1966) Poslovno združenje gozdnogospo- darskih organizacij. To je šolo tudi financi- ralo, bodisi neposredno ali pa je gozdarstvo šolo financiralo (pozneje) posredno prek posebne izobraževalne skupnosti. Tu se je izoblikovala tudi politika zaposlovanja, ugo- tavljale so se potrebe po tehnikih, določali profili njihove usposobljenosti. Od tu je izhajala tudi ponudba štipendij. Vsa ta po- litika je vsebovala tudi vsa družbena doga- janja in pritiske, ki se jim gozdarji niso mogli (hoteli?) vedno upreti. Tako je velikost vpisa in s ·tem posledično (z zamikom) število maturantov odraz vsakokratne poli- tike gozdarstva, trenutne organiziranosti, s tem povezane ocene potreb po gozdarskih tehnikih in končno razpoložljivih štipendij. Za šolo internatskega tipa, kot je in bo vsaka gozdarska šola v Sloveniji, je štipen- dija (kritje stroškov šolanja) najvplivnejši dejavnik uravnovešanja vpisov. Posebej kaže obravnavati zadnjih 12 let, obdobje usmerjenega izobraževanja. Zna- čilnosti tega obdobja poznamo, saj smo ga pravkar preživeli. Kljub temu nekaj poudar- kov, ki so pomembni za našo razpravo: - Vsi (95% v razdobju 82-89) vpisani dijaki so imeli zagotovljeno štipendijo že v prvem letu. - Štipendije so podeljevala Gozdna go- spodarstva. Kot vsa druga podjetja, so jih dajala prvenstveno otrokom ljudi, zaposle- nih pri njih. - V zadnjih 1 O-ih letih je iz gozdarske srednje šole prišlo 486 gozdarskih tehnikov, 164 Gozd V 52, 1994 to je po 50 letno. - Šola (kot vse druge, vključno z univer- zo) je bila motivirana za čim večj i vpis in čim večjo "proizvodnjo" strokovnjakov. Dodati moramo še poznana dejstva: - V gozdarsko šolo se vpisujejo pred- vsem učenci s podeželja, kar je samo po sebi naravno in dobro. - Podeželske šole niso ravno na vrhu kakovosti in zahtevnosti. - V takih pogojih se je na šolo vpisal skoraj vsak, ki je to hotel. - V gozdarsko šolo se vpisujejo učenci s slabšim učnim uspehom. Našteta dejstva so ocena, ki ni podprta s primerno analizo. Taka analiza bi bila zelo koristna. Vse našteto gotovo ni delo- valo v prid kakovosti izobraženih gozdarjev. Na drugi strani pa je drugačna vloga gozda zahtevala strokovnejše delo. Razkorak se je večal, nasprotja zaostrovala, čedalje več je bilo pripomb na usposobljenost gozdar- skih tehnikov. Vzporedno z gledanji na vlogo in delo gozdarskega tehnika v službi - pretežno na delovnem mestu revirnega gozdarja - so se spreminjale potrebe po njihovi usposob- ljenosti. Temu ustrezno naj bi se spreminjal program izobraževanja in predmetnik. Pre- gled predmetnikov je podan v preglednici 1. Podani so za gozdarsko srednjo šolo (za zadnjih 20 let) in za Višjo šolo pri Gozdar- skem oddelku Biotehniške fakultete. Zanjo je podan program zadnjih 3 let. Višja šola se bo (po novem Zakonu o visokem šolstvu) preoblikovala v Visoko strokovno šolo. Za- njo sem navedel predlog programa. Zaradi preglednosti in lažje primerjave sem neka- tere predmete združil v smiselne celote. V opombah sem pojasnil, kako je to narejeno. Predmete, ki se pojavljajo le v nekaterih programih, sem dodal v opombah. Primerjava predmetnika gozdarske sred- nje šole kaže, da se kljub vsem "spremem- bam" ni ravno veliko spreminjal. Z usmerje- nim izobraževanjem (program iz l. 1987) so opustili pedologijo in jo dodali gojenju go- zdov. Dodali so še umetnostno vzgojo in računalništvo. Posebej ne izkazujejo prak- tičnega pouka, ker je ta vključen pri vsakem predmetu. Skrčili so tudi obseg predmeta "gozdarsko orodje s tehniko dela". Leta 1990 so opustili predmet "Obrambo Preglednica 1: Predmetni ki za gozdarskega tehnika in inženirja {skupno število ur v času študija) Predmetnik Tehnik Inženir 1974 1987 1990 19934 sedanji bodoči (predlog) Slovenski jezik in književnost 374 455 490 490 Tuji jezik_ 319 385 420 420 60 60 Umetnostna vzgoja 70 70 70 Matematika 505 455 455 490 Računalništvo in informatika 70 70 70 30 30 Fizika 209 245 245 140 Kemija 114 210 245 210 Biologija in dendrologija- botanika 190 350 350 2805 365 STM- družboslovje 171 140 140 706 Zgodovina 95 140 140 140 Geografija- meteorologija 95 105 105 70 45 Obramba in zaščita 129 140 Telesna vzgoja 300 280 280 280 120 90 Zdravstvena vzgoja in varstvo pri delu 76 105 105 Gojenje in varstvo gozdov 372 420 455 350 280 285 Lovstvo 76 70 70 70 75 75 Geologija in pedologija 76 115 105 Pridobivanje gozdnih 5602 4203 3153 21510 proizvodov 4203 25010 Opisna geometrija s tehničnim risanjem 95 70 70 Geodezija 76 105 105 90 85 Dendrometrija in gozdno~ gospodarsko načrtovanje 148 140 140 140 195 235 Gozdno gradbeništvo 57 70 70 1757 55 75 Psihofiziologija in osnove 721 organizacije dela 70 70 708 1859 230 Praktični pouk 429 560 SKUPAJ UR 4538 4515 4515 4800 171011 271511-1 2 Proizvodno delo 360 240 240 Opombe: 1. Predmet je bil ekonomika organizacij združenega dela 2. Združena predmeta: Gozdarsko orodje s tehniko in Izkoriščanje gozdov 3. Združena predmeta: Gozdni proizvodi in Pridobivanje gozdnih sortimentov 4. Vpisan program za zaključni izpit 5. Predmet je Biologija z ekologijo 6. Predmet je Ekonomija ali Psihologija ali Sociologija 7. Skupaj z geodezijo 8. Predmet je Osnove ekonomike 9. Združeno: Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, Organizacija gozdarskih del, Gospodarsko poslovanje in Ekonomika gozdarskega obrata 10. Združeno: Humanizacija dela, Pridobivanje lesa in Gozdni proizvodi 11. 'Program višje šole vsebuje še: - Znanost o okolju 60 ur do sedaj, naprej 75 ur, - Vrednotenje rastišč z gozdno fitocenologijo 90 ur, naprej 95 ur, - Funkcije gozdov 95 ur, naprej 90 ur, 12. Predlog vsebuje še: - Kvantitativne metode 60 ur, - Osnove prava 30 ur, - Ruralna sociologija in psihologija komunikacij 45 ur, - Gozdna hidrologija z varstvom pred erozijo 60 ur, - V 4. letniku: Interdisciplinarni seminar 375 ur. GozdV 52, 1994 165 in zaščito". Povečali so obseg predmetov Gojenje in varstvo gozdov ter materinščine in tujega jezika. Večjo spremembo kaže program iz 1.1993, kjer gre za program, prilagojen izbiri med maturo in zaključnim izpitom. Razlike pri strokovnih predmetih so pojasnjene v praktičnem pouku in izbir- nih predmetih. Pregled predmetnika srednje gozdarske- šole nam pokaže, da ta vsebuje vse "stro- kovne predmete" in tudi z razmeroma viso- kim številom učnih ur, zlasti pri najpomem- bnejših predmetih. Število učnih ur pri teh predmetih je celo znatno višje kot na višji ali visoki šoli. Kje je torej vzrok za slabo usposobljenost gozdarskih tehnikov? Vsekakor bi bilo zelo koristno (če ne celo nujno) dobiti odgovor na gornje vprašanje še predno šolo zapre- mo. Mogoče je ta odgovor že kje oblikovan. Osebno ga kljub vsemu prizadevanju nisem odkril. Imamo pa kljub temu vsak svojega. Nekaj možnih odgovorov je naslednjih: -prekratek in nepopoln šolski program; - premajhna (prešibka) šolska izobrazba vpisnikov, bodisi zaradi mladosti, slabih učnih uspehov, preblagih kriterijev v osnovni šoli ipd. ; - preveč liberalen (preblagi kriteriji) vpis v šolo; - prelahki kriteriji napredovanja v šoli ; -preveč "cehovstva" (otroci kolegov), ki se začenja že pri vpisu in "mehča" kriterije napredovanja ; - neprimerni učitelji; -itd. Najbrž je vsakega nekaj. Upoštevati pa velja, da je zdravljenje uspešno le, če je diagnoza pravilna. 4 KAJ NAREDITI? Tako se sprašujemo že 1 O let, vsekakor pa po letu 1986, ko smo tehniku odvzeli odkazovalno kladivo. Delali smo kar nekaj, naredili manj. Na področju "delali" 24. 1 O 1991 je bilo v Ljubljani posvetova- nje ZOlT GL Slovenije na temo "Delo go- zdarja v revirju". Tu se je ugotovilo, kaj in kako mora delati revirni gozdar. Izoblikovan je bil sklep: "Družbene spremembe prina- šajo odločno zahtevo po večji kakovosti 166 Gozd V 52, 1994 vsega, tudi v gozdarstvu: vseh funkcij go- zdov in dela vsakega posameznika pri delu z gozdom". Sklep so v nadaljevanju še razgradili (GozdV 50 (1992), 1 ). V ugotovi- tvah in sklepih posvetovanja ni niti besede o načinu šolanja ali potrebni šolski izobrazbi revirnega gozdarja. (Govorim le o šolanju revirnega gozdarja. Menim, da bo ta profil strokovnjaka, ne glede iz kakšne šole bo prišel, zapolnil vsa delovna mesta, kjer je sedaj delal gozdarski tehnik.) Jeseni leta 1991 je začela z delom komisija, ki naj bi izdelala predlog organizi- ranja celotnega gozdarstva vključno z go- zdarskim šolstvom (Komisija za infrastruk- turo). Komisijo je imenoval minister za kme- tijstvo in gozdarstvo. Sestavljena je bi la iz predstavnikov šolstva (fakultete in Gozdar- skega šolskega centra), inštituta in operati- ve. Komisija se je nekajkrat sestala, pripra- vila precej materiala in maja 1992 prene- hala z delom, še predno je obdelovano snov povezala v uporabne in obvezujoče zaklj učke. V zvezi s srednjo šolo se je komisija poenoti la, naj bi le-ta brez sprememb vpi so- vala do leta 1996. Tako bi šola prenehala delovati leta 2000. Ugotovili so, da gozdar- ski tehniki iz te šole niso dovolj usposobljeni za revirne gozdarje. Zato naj bi se došolali na 2 letni višji šoli. Tehnik, tak kot je, pa naj bi bil usposobljen za razna pomožna dela v gozdarstvu. Prevladovala pa je mi- sel, da moramo imeti neke vrste srednjo šolo ali pa moramo na nek način omogočiti absolventom šole za gozdarja nadaljnje šolanje in usposabljanje za revirnega go- zdarja. Iz te šole naj bi pretežno prihajali študentje višje šole. Rekli smo že, da komisija ni dokončala svojega dela. Njena stališča tako ne obve- zujejo nikogar. 2. 4. 1993 je bilo ponovno posvetovanje ZOlT GL. Tokrat v Postojni, z naslovom: "Izobrazba revirnega gozdarja" (referati in sklepi z vtisi so objavljeni v GozdV 51 (1993) 4). Mnenja so se toliko razhajala, da jih ni bilo mogoče poenotiti (ali nihče ni vztrajal, da bi jih). Sklepanje in zaključke je motila tudi negotova usoda gozdarstva in njegove bodoče organiziranosti. Delali smo še marsikaj drugega, bolj ali manj organizirano. Možno je, da sem kaj pozabil in bo kdo prizadet. Se opravičujem! Kakega učinka pa ni opaziti. Na področju nnaredili" Nedvomno je enotna in nesporna ugoto- vitev, da potrebujemo bolj usposooljenega revirnega gozdarja, pomembno dejstvo in dobro izhodišče za nadaljno delo. Oprede- ljene so naloge revirnega gozdarja. Po- znana je organizacija dela, v kateri dela revirni gozdar. Poznane so (številčne) po- trebe po teh strokovnjakih v državni službi. Ostale se lahko ocenijo. Dober del teh bo kmalu poznan (izvajalska podjetja). Dani so torej vsi predpogoji za oblikovanje pri- merne šole. Na področju "naredili" sta bili kar delovni obe naši izobraževalni ustanovi. - Gozdarski šolski center je, kot smo že omenili, izdelal program za ekološkega teh- nika. Potrdil ga je tudi Strokovni svet pri Zavodu za šolstvo. Program ni stekel, ker ni naročnika. - Še bolj prizadevni so bili na Gozdar- skem oddelku Biotehniške fakultete. Treba je ugotoviti, da so jim tudi okoliščine bolj ustrezale. Nekoliko so "popustili" pri pro- gramu in poleg rednih (običajnih) oblik štu- dija gozdarstva vpisali še veliko zaposlenih tehnikov (pretežno revirnih gozdarjev), ki jih razmere silijo, da se ponovno učijo, kar bi morali že znati. Sestavili so že tudi študijski program bodoče Visoke strokovne šole gozdarstva in gospodarjenja z goz- dnimi viri (naprej GVS). Predavanja, vaje in seminarji naj bi trajali 7 semestrov. štu- dijski program je prikazan v preglednici 1. Na študij bi se vpisovali "kandidati, ki so z maturo ali zaključnim izpitom dokončali šti- riletno srednjo šolo". Gre torej za kakršno- koli (vsako) srednjo šolo. Kako daleč je že dospel predlog tega študijskega programa po poti odobritve, ne vem. Ne vem tudi, koliko je usklajen z drugimi gozdarskimi in šolskimi ustanovami, in tudi ne, če so kakšna soglasja sploh potrebna. Nadaljna pot in usoda je določena v členih Zakona o visokem šolstvu. če bo v redu, bodo jeseni (1995 - op. ur.) že vpisovali ta program. Tako je krog sklenjen. Za delovno mesto revirni gozdar zahtevajo višjo izobrazbo. Šola, ki to izobrazbo daje, je že organizi- rana in pripravljena. Ne potrebuje srednje gozdarske šole. Tako postaja srednja go- zdarska šola odvečna - nepotrebna. Ob vseh naštetih dejstvih pa ostaja nekaj pomislekov: - Kdo se bo vpisoval na GVŠ? Pomislek sloni na dejstvih: študent bo šolo dokončal pri 24-25-ih letih, leto prej, kot običajno na fakulteti. Usposobil se bo za poklic, kjer bo 1/4 časa odkazoval, 1/4 časa načrtoval (gojitveni načrti?), 1/2 časa pa dopovedoval (sodeloval, prepričeval, prosil, grozil) lastni- kom gozdov, kako je odkazovanje in načrto­ vanje potrebno. Deleži časa se nanašajo le na kolikor toliko produktivno delo. Koliko je tega pa tako nihče ne ve. (Navedene ocene deležev časa so zelo približne in pravaka- livne. So pa o temu podatki, ki jih je pred poldrugim desetletjem zbiral in obdeloval mag. F. Urleb). Dodati je treba, da bo vse to delal pod vodstvom (nadzorstvom, usme- ritvami, sodelovanjem) šefa (vodje krajevne enote) in ponekod še posebej gojitelja-nač­ rtovalca, vodij odsekov - specializiranih strokovnjakov in po predpisih (določilih) ureditvenih in drugih načrtov. - Na GVŠ se bodo vpisovali dijaki, ki bodo srednje šole zaključili z zaključnim izpitom. Bodo iz vseh mogočih srednjih šol, ki se jim (v veliki večini) ne bo posrečilo nadaljevati študija v svoji stroki. Kot že do zdaj, bodo tudi vnaprej pretežno s slabšim predznanjem (bolj leni ali manj nadarjeni). Kolikšen bo osip in kakšne gozdarje lahko pričakujemo iz tega, si lahko misli vsak sam. -Tak študij bo drag. že tako zelo drago šolanje gozdarjev, ki je nujno drago zaradi majhnega števila slušateljev v letnikih, spe- cifičnosti študija (veliko kabinetnih in teren- skih vaj), množice znanstvenih disciplin, ki jih morajo diplomanti obvladati ipd., se tako še draži. Draži se za državo, zaradi slabe organiziranosti študija in za študenta, za- radi trajanja študija in nujnosti življenja zunaj družine za večino študentov. - Kakšen program bodo vpisali sedanji gozdarski tehniki, ki se morajo po določilih Pravilnika došolati (dokončati višjo šolo) do 31. 12. 1999? Gre za veliko ljudi in dolgo- trajno šolanje. Kaj torej narediti? Izhajati moramo iz dejstva, da je Slove- nija velika kot provinca (regija, dežela) v GozdV 52, 1994 167 običajni državi. Za to velikost rabimo dolo- čeno število gozdarjev vseh vrst in stopenj izobrazbe in nič več. Obvladati morajo do- ločena zr:1anstvena in delovna področja, ki se jih ne morejo naučiti na drugih šolah. Zato mora obstojati posebno gozdarsko šolstvo. Zaradi narave gozda, njegove vloge in funkcij, dela v gozdu in z gozdom je sestava delavcev po strokovni usposob- ljenosti specifična, prilagojena okoliščinam dela v gozdu. Razlikuje se od drugih panog gospodarstva. Temu ustrezno mora biti or- ganizirano gozdarsko šolstvo. Zaradi ome- njenih posebnosti se težko vključuje v obi- čajne kalupe srednjega in visokega šolstva. če to družbi dopovemo in nam družba to tudi prizna, ostane še vedno naša obveza, da gozdarsko šolstvo organiziramo smotr- no. Tu obravnavamo le šolanje nekdanjega tehnika, oziroma bodočega inženirja ali pro- fil, ki naj ustreza potrebam revirnega go- zdarja in potrebam drugih podobnih del pri drugih organizacijah, ki delajo v gozdu ali z gozdom (zadruge, izvajalska podjetja ipd.). Izhajam iz trditve, da lahko revirni gozdar znanja, ki jih potrebuje za svoje uspešno delo, pridobi v krajšem času kot to predvi- devajo sedanji programi. Ali drugače: ob primerno organiziranem študiju se v istem času lahko vel iko več nauči . Kdor ne ver- jame tej trditvi, naj kar sešteje študijska programa (predmetnika) gozdarske srednje in visoke šole (preglednica 1 ). Lahko tudi povpraša študente višje šole, ki so tja prišli iz srednje, koliko učne snovi poslušajo ponovno. Mogoče malo drugače, bolj so- dobno, lahko na višjem nivoju, toda kljub temu ponovno. Gotovo bi bilo najbolj smotrno šolanje revirnih gozdarjev v enem kosu (eni šoli). Po primerni predizobrazbi - solidni uspeh v osnovni šoli, bi zadostovalo 5 ali največ 6 let (ne 8 ali 9 let, kot je predvideno zdaj). Zavedam se, da je to težko izpeljati. Najbrž ne toliko zaradi zakonskih določil, kot zaradi dosedanje delitve (mogoče boljše: prisvaja- nja) dela med Gozdarskim oddelkom in Gozdarskim šolskim centrom, statusom teh dveh ustanov, pa tudi statusom diploman- tov. Vsekakor pa bi skoraj enak učinek 168 GozdV 52, 1994 dosegli z enotnim (skupnim) programom, katerega del bi izvajali učitelji dosedanje gozdarske srednje šole, drugi del pa učitelji Gozdarskega oddelka. Taka šola bi morala biti nujno zaprtega tipa, s posebnim programom, ki bi lahko izpolnil srednješolske standarde, glede splošnih predmetov in visokošolske za- hteve glede drugih posebnih disciplin. Pre- hod iz te šole na druge bi bil v bistvu zelo težak, ravno tako vpis iz drugih šol v po- znejše letnike te šole. To pa je v bistvu edina večja pomanjkljivost, ki jo zagotovo odtehta skrajšanje študija za 2 leti . 5 SKLEP Gozdarji smo že dolgo ugotavljali, da je gozdarski tehnik premalo usposobljen za delo revirnega gozdarja. Zato novi Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zapo- sleni v Zavodu za gozdove Slovenije, za- hteva za revirnega gozdarja višješolsko izobrazbo (gozdarski inženir). Do zdaj so to delovno mesto zasedali tehniki, absol- venti srednje gozdarske šole. Istočasno je Zakon o visokem šolstvu predvidel ustanav- ljanje visokih strokovnih šol. Na te se lahko vpisujejo absolventi katerekoli srednje šole, če so opravili zaključni izpit. Program nove Visoke strokovne šole gozdarstva in gospo- darjenja z gozdnimi viri traja 4 leta in je izdelan za študente brez predhodne go- zdarske izobrazbe. Revirni gozdar je delovno mesto, kjer se je zaposlovalo pretežno število gozdarskih tehnikov. Drugih delovnih mest v gozdar- stvu za ta profil izobrazbe je (pre)malo. Zato ne kaže vzdrževati še naprej gozdar- ske srednje šole in bo po 50-ih letih delova- nja usahnila. Proti predvidenemu usposabljanju go- zdarskega inženirja, novi izobrazbi revir- nega gozdarja, ki bo trajalo po osnovni šoli še 8-9 let je nekaj pomislekov. Združimo jih lahko v dvom o racionalnosti takega šolanja. Krajše, cenejše in bolj uspešno bi bilo izobraževanje revirnih gozdarjev (go- zdarskih inženirjev) v šoli zaprtega tipa z enotnim šolskim programom, ki bi zajemal snov srednje in višje (bodoče visoke) šole: