Težave nas družijo v ideji - akcija je naša
Letos bomo že dvaindevetdesetič prosla-vili 1. maj - mednarodni praznik dela -borbeni dan solidarnosti proletariata in vseh delovnih ljudi sveta. Začeli smo leta 1890, štiri leta po krvavih čikaških dogod-kih in z enakimi zahtevami kot čika ški de-lavci - z zahtevo po osemurnem delavniku, pravici do osemurnega počitka in po pravi-ci do osmih ur za kulturno življenje na dan.
Letos bodo že sedemintrideseti č svobo-dno plapolale zastave, ko bomo ustavili stroje in preverili, kolikšen je naš prispe-vek v razvoju mednarodnega delavskega gibanja, do kod smo prišli z uresničeva*-njem ekonomske in politične oblasti dela. Prvi maj niso le zastave, transparenti, praz-novanje, ni le nedelo, je tudi svojstven obra (un doseženega - obračun z rezultati prehojene poti na trasi skupnih ciljev me-dnarodnega delavskega gibanja, nažega prispevka v tem, ki se izkazuje z rezuitati uresničevanja revolucionarnih izro fil in na-log naše lastne revolucije.
Zastave bomo razobesili tudi iz solidar-nosti do delovnih ljudi iz tistih delov sveta, kjer šele bijejo boj za ekonomsko, nacional-no in politično svobodo, z moralno in mate-rialno obveznostjo do lačnih, politično zati-ranih, do vseh delavcev in delovnih ljudi, ki se s politi čnimi sredstvi ali orožjem v rokah borijo za ekonomsko in nacionalno svdbo-do, za odnose, vredne floveka.
Letošnji prvi maj pričakujemo v polnem razmahu družbenopoliti,čne aktivnosti, po-vezanih z 9. kongresom Zveze komunistov Slovenije, pripravami na 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, kongresa zveze sindikatov, 7. srečanje neuvrščenih držav. Vsa ta aktivnost je izraz visoke samouprav-ne socialistične zavesti delavcev, delovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti na-Le socialistične samoupravne skupnosti.
Spopadamo se z gospodarskimi težava-
mi. Rezultati gospodarjenja v prvem letu srednjeročnega planskega razvoja nam na-rekujejo, da mdramo Je odločneje v boj za stabUizacijo gospodarjenja, za dosledno uresni tevanje dogovorjenih ukrepov politi-ke gospodarske stabilizacije ob doslednejši in hitrej ši krepitvi ter razvoju odnosov poli-tičnega sistema socialističnega §amouprav-ljanja. Na s-a temeljna naloga danes je, da z večjo in racionalnejšo proizvodnjo, s stabil-nostjo, z bojem za večji dohodek, z delom in varčevanjem dosežemo dinamičnejšo in stabilnejJo osnovo razvoja in krepitve sa-moupravne oblasti delavcev in delovnih Ijudi. Zaostreni pogoji gospodarjenja in pri-dobivanja dohodka so vzpodbuda več, da vztrajamo na poti krepitve socialističnih sa-moupravnih odnosov in delegatskega siste-ma, izku Sije dpsedanje prakse pa opozori-lo, da je to hkrati edina učinkovita pot in branik zoper državno-administrativno in drugačno podrejanje človeka rezultatom njegovega dela, pa naj se takšno ravnanje še toliko sklicuje na interes človeka, samo-upravljanja ali družbe.
V temeljnih organizacijah združenega de-la, v krajevnih in drugih satnoupravnih skupnostih, v delegatskih telesih in skup-žčinah smo v razvijanju in krepitvi oblasti delavcev in delovnih ljudi dosegli po-membne rezultate. Kolikor so ti ogromni glede na kratek čas po sprejemu ustave, pa so še vedno neznatni glede na cilje in odno-se, za katere si prizadevamo. Širše moramo odpreti oblike in prostor izražanju plurali-zma samoupravnih interesov, okrepiti vlo-go in odgovornost vseh organiziranih sil socialistične zavesti od znanosti do politič-nih organizacij. Samoupravno sporazume-vanje, družbeno dogovarjanje, argumenti-rana borba mnenj morajo Se bolj odpirati prostor demokratičnim odnosom v spreje-manju družbenih odlo titev ob vse bolj uve-
ljavljeni neodtujljivi pravici in odgovorno-sti samoupravno organiziranih delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela v celoti odnosov ter zadevah družbene reprodukcije.
Res je, da moramo biti bolj produktivni, da moramo več izvažati, bolje gospodariti, toda že z obstoječim dohodkom in družbe-nim bogastvom bomo dosegali boljše rezul-tate, če bodo z njim zagospodarili skladno z ustavo samoupravno združeni delavci. To pa je tudi edino zagoitovilo, da bomo dose-gli, če že ne presegli s plani začrtane cilje in spodrezali korenine inflaciji, ki je neposre-dno uperjena zoper interese delavcev.
Množična udeležba in rezultati zadnjih skupščinskih volitev neizpodbitno dokazu-jejo ne le zaupanje delavcev in delovnih ljudi v sistem, ampak na samozaupanje de-lavcev in delovnih ljudi, da s polno odgo-vornostjo in še bolj vzamejo lastno in druž-beno usodo v svoje roke, da tidneje sklene-jo roke v delegatski sistem in stmjeni ter samoupravno ofganizirani presežejo seda-nje težave razvoja na družbeno opredelje-nih smereh in ciljih.
To pa je tudi temeljna vrednota in dose-žek dosedanjega razvoja socialisti inih sa-moupravnih odnosov, ki je ne morejo za-senčiti niti zaključni računi, bilance in dru-ga ropotija, ki nam sivi lase. Naj bodo ti pokazatelji takSni ali drugačni, vselej so le produkt, rezultat, posledica nekih odnosov - ne pa odnosi sami. V socialisti čni samou-pravni družbi pa je in ostaja temeljni »kapi-tal« odnos ljudi do lastne usode in potrefi. samozaupanje in družbena moč, ki jo v da-nih pogojih dejansko imajo. Pozablja se, da v pogojih socialističnega šamoupravljanja ne proizvajamo le blago in storitve, ampak da produciramo tudi odnose; da ljudje ho-tejo tudi delati v človeka vrednih odnosih, vse bol.i v takih, ko je človeku najvišja vre-
dnota človek, ne pa blago, tako imenovani družbeni interes, božanstvo ali kaj drugega. Kolikor bolj ljudje delajo in živijo v takih odnosih, toliko bolj so se iz ldfetne notranje potrebe tudi pripravljeni odrekati, varčeva-ti, da - gledano od »zunaj« - žrtvovati za drugega človeka, za družbo človeka vre-dnih odnosov. Zaloge, zaključni račun, de-vizna bilanca, repromaterial - zasužnjeni v takšen odnos med ljudmi prenehajo biti poseben problem.
Ali je to futurizem, oddaljena bodočnost? Rezultati volitev, stokrat izpričana solidar-nost med ljudmi in množica drugih rezidta-tov našega dosedanjega razvoja so dokaz. da je to prihodnost, ki se je začela. Zagoto-vilo za to je tudi ustavni sistem. V ustavi smo zapisali revolucionarno izročilo delav-skega gibanja: »Delu čast in oblast!« z nor-mo, da le delo in rezultati dela določajo človekov družbenoekonomski položaj. S prapora mednarodnega delavskega gibanja smo napisali na lastnega. da je temeljni cilj našega razvoja osvoboditev dela in človeka.
Kolikor bliže smo temu cilju, toliko večji je naš prispevek mednarodnim izkušnjam in teoriji delavskega gibanja; pa ne le idej-no-teoretični, ampak tudi materialni pri-spevek narodnoosvobodilnim in drugim naprednim gibanjem delavcev in delovnih ljudi širom sveta.
Vsak odločilnejši, vsak revolucionarni korak v družbenem razvoju je pospremljen s težavami, s porodnimi bolečinami poraja-nja novega. Zakaj bi bila pri nas in tokrat izjema? Nadaljnji korak ima smer in začrta-no pot v ustavi. v planih in drugih doku-mentih. Začrtali smo jo sami, težave nas družijo v ideji - akcija je naJa. Ponosno in visoko dvignimo prapor dela in počastimo praznik »hlapca Jerneja«.
Alfred  Golavšek