Ob grobu prof. Marije Kiefczewske Zaleske (30. 8. 1906— 13. 12. 1980) Ob prehodu v le tošn je novo le to nas je iznenadila ža los tna vest, da je v V a r­ šavi nenadom a prem inu la M arija K ietczewska Zaleska, p ro fe so r pri G eografskem in š titu tu Po ljske akadem ije znanosti. Vest nas je p rizade la , saj sm o poko jn ico , geogra fa in č loveka zelo š iroke in g loboke ku ltu re , poznali, z n jo sode lova li in jo pred le ti sp re je li in sp re m lja li tud i na da ljšem ob isku po S loven iji in Is tri. P rof. M arija K ietczewska Zaleska je p ripada la tis ti generac iji po ljsk ih geogra ­ fov, ki je z ras la še v času pred d rugo sve tovno vo jno , saj si je d o k to ra t iz geogra ­ f ije p rido b ila že leta 1932 v Poznanju. Toda nc poti znanstvene ka rie re se je d o ­ končno uve ljav ila še le po vo jn i, ko je leta 1946 posta la docent na Jag e llo n sk i u n i­ verzi v Krakovu, b ila pozneje nekaj čašo p ro fe so r na un iverz i v Toru-nju, od tam pa je leta 1964 preš la ko t redn i p ro feso r v sestav G eogra fskega in š titu ta PAN. Kot eden na jv idne jš ih geogra fov te g enerac ije je tam zavzem ala o d ličn o m esto v vod ­ stven ih o rgan ih in š titu ta , vod ila oddelek za g e o g ra fijo nase lij, usm erja la pa tud i delo na d rug ih raz iskova ln ih pod ro č jih h is to rično -gene tskega znača ja . Ravno na tem de lovnem pod roč ju sm o se s p o ko jn ico na jp re j s reča li. Saj je izš la iz tis te razvo jne faze evropske geogra fije , ki je, z las ti v F ranc iji in v s red ­ n jeevropskih ' deželah, tako tud i p ri nas, m očno p os tav lja la v osp red je p roučevan je trad ic io n a ln e ag ra rn e pokra jine , n jene fiz io g n o m ije in njene geneze. Za to osnovno de lovno sm er p o ko jn ice n iso b ile znač iln e sam o n jene š tu d ije o vaških nase ljih V e like Poljske, G danskega Pom orja in d rug ih po ljsk ih prede lov, s ka te rim i je da lje razpreda la de javnost, ki jo je že pred tem' (1826) sprož il po ljsk i geogra f Bogdan Z aborsk i s svo jo k las ično š tu d ijo o ob likah vasi na Po ljskem in n jihov i razm estitv i. Prav ta ko zn a č iln o je b ilo njeno dos ledno in teh tno sode lovan je na m ednarodn ih posve tovan jih o g e o g ra fiji in zgodov in i evropske ag ra rne pokra jine , na ka te rih smo se srečeva li, od prvega v N ancyju (1957) do nas ledn jih v V adsten i na Švedskem (1960), v Londonu (1964), v W ürzburgu (1966), Liegu (1969), B e lfastu (1971) in Perugii (1973). P odrobnosti o tem in o ustrezn i b ib lio g ra fiji so podane v č lanku podpisanega »Za kom pleksno g e o g ra fijo podeželja in podeže lske pokra jin e kot nas ledn ico č is te ag ra rn e geogra fije« v kn jig i »Pogledi na geogra fijo« , (L jub ljana 1979, str. 241— 258). Z a k ljučn i s im pozij te sm eri pa je, žal brez naše soudeležbe, o rga n iz ira la ravno poko jn ica in to v Varšavi le ta 1975. O tem zborovan ju je pod n jen im u redn išk im vodstvom izšla leta 1978 posebna pub lika c ija , v ka te ri p rev la ­ d u je jo z la s ti o b ravnavan ja p rob lem a tike »u ličn ih« in t. im. »ovaln ih« vasi ( L’ e v o - I u t i o n d e I’ h a b i t a t e t d e s p a y s a g e s r u r a u x d ’ E u r o p e , A ctes de Io C on fe rence tenue ä V arsov ie en septem bre 1975, »G eographia Polonica« 38, 304 s tran i). V te j bogati p u b lika c iji je o b jav ljen ih 36 re fe ra tov z varšavskega posve tovan ja . N jihov i a v to rji so iz Poljske, ZRN, F ranc ije , V e like B ritan ije , Ita lije , Belg ije , švedske , N orveške, D anske in A vs trije . Med n jim i so nekatera v te j raz isko ­ va ln i sm eri na jzas lužne jša im ena (med P o ljak i razen p o ko jn ice predvsem M arija D obrow o lska , Kazim ierz D ziew onski, Ha lina Szu lc in S tan is law a Za jchow ska, med a v to rji iz ZRN A nne liese K renzlin , Helmiut Jäger, in Ingeborg Le is te r, iz Be lg ije Fr. D ussart, iz A vs tr ije E lisabeth L ich tenbe rge r in dr.). Med zn a č iln im i de li p o ko jn ice je om en iti še s in te tičn i p riro č n ik o g eogra fiji nase lij, vašk ih , m estn ih in p rehodn ih ( » G e o g r a f i a o s a d n i c t w a«, Varšava 1969). O njem smo pred le ti v GV posebej po roča li. Iz tega p riro čn ika kako r tudi iz vseh d rug ih del p o ko jn ice se dobro v id i, da so jo res na jbo lj zan im a la h is to - rično-gene tska vp rašan ja , da pa p ri tem n ikda r ni šla m im o kasne jš ih tran s fo rm a ­ c ij tra d ic io n a ln e ag ra rn e pokra jine , bod is i reg u la c ij iz novejšega časa a li recen tn ih doga jan j na podeželju, zvezan ih z u rb a n iza c ijo ozirom a s t. im. »sem iurban izacijo«. Ravno ker je M arijo K ietczew sko p r iv la če va lo h ikratno upoštevan je h is to ričn o -gene tsk ih in fiz io g n o m sk ih zn a č iln o s ti km ečkih nase lij te r recen tn ih p re o b liko va l­ nih p rocesov v podeže lski p o k ra jin i, se je s tem tud i dokopa la do svo jih trdn ih s ta liš č g lede koncepta g e o g ra fije v ce lo ti. O teh n jen ih s ta lišč ih te r o p rispevkih , v ka te rih jih je zastopa la , je podp isan i, ki b is tvu sog laša z n jim i, že ve čk ra t po ­ roča l (gl. »Beležke o nače ln i p rob le m a tik i geogra fije« v kn jig i »Pogledi na geo­ g ra fijo« na str. 81— 82, 87, 91— 92, 97). In n ič m anj znač ilen ni n jen zadn ji, že po sm rti o b jav ljen i p rispevek o pom enu g e o g ra fsko -h is to r ičn ih reg ij v reg iona ln i geo­ g ra fiji Po ljske (»O z n a c z e n i u r e g i o n o w g e o g r a f i c z n o - h i s t o r y c z - n y c h v g e o g r a f i i r e g i o n a I n e j P o l s k i « , Przeglqd G eogra ficzny, t. LIH, z. 4, 1980, s tr. 705— 713). V njem ponovno opozarja , kako lahko sodobna usm erjenost g e o g ra fije sam o v p roučevan je sodobn ih soc ioekonom sk ih doga jan j in to predvsem s kv a n tita tiv n im i m etodam i, m očno p rezre h is to ričn e m om ente, ki so soob liko va li d a n ašn jo p ro s to rsko s tva rn o s t, in to v škodo p ra v iln ih in p re p rič ljiv ih rezu lta tov . K ljub tem u pa tud i tis ti p o ljsk i »ah is to ričn i« geogra fi, ka ko r jih ozna­ ču je K ie tczew ska Za leska , ki jih zan im a jo predvsem a li recen tna soc ioekonom ska doga jan ja a li pa fiz ičn o g e o g ra fsk i gene tsk i procesi, ne m ore jo , ne da bi se tega p rav zavedali, m im o neka te rih h is to ričn o g e o g ra fsk ih reg iona ln ih označb, kakršne so n. pr. V e lika P o ljska, Pom orje, M azovše, š le z ija itd. Težko je odreč i up rav ičenost za k lju čn im besedam a v to rice v tem prispevku : » H is to rične reg ije o b s ta ja jo do danes in p rih a ja jo do izraza v d ružbeno-ku iltu rn ih posebnostih , o p rtih na h is to rične trad ic ije . V h is to rič n ih reg ijah ima svo jo o po ro reg iona lizem , ka te rega ko ren ine so v zgodov in i. V reg iona lizm u pa p rih a ja jo do izraza k u itu ro tv o rn e d ružbene vezi. G eo­ g ra fija se je preveč odvrn ila od h is to ričn e p ro b le m a tike reg ij, s tem da je skora j iz k lju čn o p res ta v ila tež išče no tekoče ekonom ske, p ro d u kc ijs ke povezanosti. S tem je izgub ila s e n s u s h i s t o r i c u s , ka te rega v rednos t je tako p ra v ilno pod­ č r ta l K. D ziewonski«. Taka razm iš lja n ja so b lizu tud i m ars ikom u med nami. Saj tu d i p ri nas ne m an jka geogra fov, ki za v ra ča jo »h istorizm e« in ta ko re ko č ne p riznava jo h is to r ič ­ nih reg ij in n jihov ih reg iona lizm ov. Zato nam je tud i po te j s tran i de lo poko jne M arije K ie tczew ske Za leske nad vse d ragoceno in nam bo os ta lo z n jeno oseb­ n os tjo vred v tra jnem spom inu. S vetozar Ilešič t Prof. dr. Julius Fink 12. ap rila 1981 je na D una ju nenadom a um rl v svojem 63. le tu znan i kvar- ta ro log , geom orfo log in pedagog J u liu s F ink. Po š tu d iju g e o g ra fije in geo log ije se je sprva zapos lil ko t pedolog. V okv iru pedo log ije je raz iskova l predvsem fo s iln a tla in puh ličn o s tra tig ra fijo . Po p rev lad i g la c ia ln e geo m o rfo log ije A. Pencka in na to p e rig la c ia ln e geo m o rfo log ije je v pe tdese tih le tih pri d e litv i p le is tocena v o sp red je s top ila s tra tig ra f i ja puh lice , ki so ji de lo o la jša le m eritve 14C. Iz ožje pedo log ije je Ju liusa F inka vod ila raz iskova lna po t v geo m o rfo log ijo in preko nje nazaj v geogra fijo , ki se ji je d o končno zap isa l s spre jem om vodstva g e o g ra f­ skega in s titu ta d u na jske un iverze v I. 1969. K p re jšn ji raz iskova ln i p rob lem a tik i iz pedo log ije in g e o m o rfo log ije je doda ja l še novo iz obm očja fiz ičn e g eogra fije in p o k ra jin ske e ko log ije . T ako je pos ta l v iden g la sn ik vede, za ka te ro se je v tu jin i dodobra udom ačila beseda zem je-veda (v a ng lešč in i geo-sc iences, v nem ­ šč in i G eow issenscha ften ), ki je v s lovensk i lite ra tu r i m enda tu p rv ič zap isana v te j o b lik i (da bi b ilo m ogoče izvesti naziv zerrrtjevedec, ka r je p o ko jn ik bil v pravem pom enu besede). Težišče njegovega- zan im an ja pa je o s ta lo s le j ko pre j v s tra t ig ra f iji puh lice , k je r je pom aga l u tira ti nova spoznan ja o m nogo bo lj k li­ m atsko razč len jenem p le is tocenu , ko t se g la s ijo s ta ri nazori o eno tn ih š tir ih leden ih in treh m edleden ih dobah. N jegovi znanc i in p r ija te lj i so za šes td ese tle tn ico p rip ra v ili s lavn o s tn i zbo rn ik (Beiträge zur Quartär- und Landschaftsforschung. F e s tsch rift zum 60. G eburts tag von J u liu s F ink. Založba F. H irt, Dunaj 1968, 687 s.). F inkov d o lg o le tn i sode lavec p ro f. K arl B ru n a cke r iz K ö lna je v uvodnem č lanku med' d rug im zap isa l o ju b i­ lan tu : »Na