Naslednja številka Našega kraja bo izšla 23. 12. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 12. 2005
Občinski praznik v znamenju 110-letnice rojstva Franceta Kralja
Piše: župan Anton Jakopič
V letošnjem letu obhajamo 110-letni-co rojstva akademskega kiparja in slikarja Franceta Kralja, našega rojaka iz Zagorice. Rojstni datum je sicer že za nami, še vedno pa smo v 110. letu po njegovem rojstvu. Odločili smo se, da bomo letošnji občinski praznik posvetili prav njemu. Pred desetimi leti leta 1995 smo njegovo 100-letnico rojstva nekako prezrli, ker smo se kot občina prav takrat borili s porodnimi krči. To želimo popraviti ob tej obletnici. France Kralj je prav gotovo eden izmed tistih velikih Dobrepoljcev, ki svojega rojstnega kraja niso nikoli pozabili. V svojih delih se je, tako kot njegov brat Tone, mnogokrat vračal v svojo vas, v svoj kraj in iskal svoje like med svojimi Zagoričani. Franceta Kralja odlikuje vsestransko umetniško ustvarjanje in njegova izredna izrazna moč. Včasih si človek misli, kako je sploh mogoče, da človek v enem življenju naredi toliko različnih umetniških del in to v vseh mogočih zvrsteh umetniškega oblikovanja, od slikarstva, grafik in kiparstva, od miniatur do kipov velikih razsežnosti. Praznovanje 110-letnice rojstva Franceta Kralja se zelo dobro dopolnjuje z našim občinskim praznikom, ki ga praznujemo 6. decembra, na rojstni dan našega velikega rojaka Frana Jakliča, saj je bi Jaklič učitelj in mentor obeh bratov Kralj.
Osrednja občinska prireditev ob letošnjem občinskem prazniku bo torej 3.decembra, ob 19. uri v Jakličevem domu, več o tej in drugih prireditvah v sklopu občinskega praznika preberite na drugem mestu.
Že vse od začetka gradnje Jakličevega doma smo načrtovali neko spominsko sobo ali mini galerijo ali nekaj podobnega, ki bi bila posvečena našima rojakoma Francetu in Tonetu Kralju. V pripravah in razglabljanju, na kakšen način bi nekako trajno obeležili njun spomin tudi v rojstnem Dobrepolju in ju tudi nam pobliže predstavili, smo sodelovali predvsem z dr. Igorjem Kranjcem, velikim poznavalcem Franceta Kralja in Toneta Kralja, sinom Franceta Kralja Zlatom Kraljem in hčerko Toneta Kralja Tatja-
no Kralj. Iz tega sodelovanja se je rodila ideja, da bi v Jakličevem domu vzpostavili dokumentacijski center, ki bi bil zasnovan sodobno s sodobno elektronsko tehniko. Dela Franceta in Toneta Kralja ter komentarji bodo predstavljena v digitalni obliki. Možno si jih bo ogledati kot film ali pa tako, da bo vsak interesent sam iskal po računalniku. Vse bo povezano tudi z internetom. Na ta način bo umetnost Franceta in Toneta Kralja predstavljena vsemu svetu prav iz njihovega rojstnega kraja.
Center kot tak naj bi postal tudi priljubljena turistična točka, saj bomo lahko brez zadrege pripeljali vanj še tako zahtevne in vedoželjne turiste, ki jih umetnost zanima, ali pa tudi take, ki si želijo umetnost Franceta in Toneta Kralja ogledati bolj podrobno. Center bo nekakšno dopolnilo že obstoječi seriji njunih del v okolici cerkve in na pokopališču. Odprtje tega centra, 3. decembra, pa je tudi ena zadnjih etap v izgradnji Jakličevega doma, ki bo tako počasi zadihal z vsemi svojimi pljuči. Ostaja še dokončanje Jakličeve sobe, etnološke zbirke in kmečke hiše, katere otvoritev pričakujemo za kulturni praznik naslednjega leta.
Za občinski praznik običajno delamo tudi nekakšno preglednico o opravljenih in načrtovanih delih v občini. Preveč bi porabil prostora, če bi želel vse natančno popisati in opisati tudi vse zaplete, ki nastajajo pri vsakem delu, saj vsak, ki kaj gradi, ve, da nič ne steče gladko. Naj na kratko spomnim samo še na nekatera že izvedena dela in tista, ki se še izvajajo ali pa so v pripravi. Vedeti je potrebno, da imamo v občinski upravi običajno več del s tistim, ki še ni nikjer vidno, zahteva pa ogromno birokracije in priprav. Ko zadeva enkrat pride v izvedbo, gre še najhitreje. Večja dela v letošnjem letu:
-	dokončanje igrišča v Predstrugah;
-	vodovod Tisovec, bo v kratkem končan;
-	del kanalizacije v Zdenski vasi. To kanalizacijo delamo po etapah, kolikor je na razpolago denarja, nekaj zapletov z
izvajalcem, ker ni pravočasno asfaltiral ceste;
-	izdelava načrtov za kanalizacijo od Vidma do Predstrug;
-	izdelava načrtov za komunalno ureditev zazidalne cone Predstruge;
-	izdelava načrtov za igrišče v Zago-rici;
-	izdelava načrtov za vodovod v Ho-čevju, Vodovod v Hočevju bo zelo zahteven projekt tudi finančno, na katerega se bomo morali dobro pripraviti;
-	izgradnja parkirišča za zdravstvenim domom. Ta je trenutno v izvedbi, če bo ugodno vreme bo končano do snega drugače pa bo dokončano spomladi;
-	obnova vodovoda na Vidmu, to je v bistvu začetek del v sklopu večje ureditve centra Vidma, celoten projekt, ki bo sofinanciran tudi iz strani države bo vreden več kot 200.000.000 SIT. Glavnina del naj bi se izvedla v letu 2006;
-	priprava in prijava na razpis za komasacijo. Zelo zahtevno delo, ki pa letos žal ni bilo uspešno na razpisu, pričakujemo realizacijo v naslednjem letu;
-	veliko dela smo opravili tudi pri pripravah za gradnjo doma za ostarele, za katerega sicer nismo investitor, gradnjo pa zelo podpiramo.
Tu je samo nekaj del od vseh, s katerimi smo se ukvarjali v letošnjem letu, za osvežitev spomina. Spet bo lahko kakšen pameten, pa bo rekel, samo projekti. Veliko jih je, žal, pa še veliko stanejo. Brez projektov na zalogo ne moremo narediti ničesar, taka je zdaj situacija. Sam bi naredil marsikaj bolj enostavno, pa se ne da, čeprav nič ne skrivam, da kaj tudi poenostavimo in pocenimo. V občini imamo pa tudi ljudi, ki so pa po drugi strani prepričani, da župan preveč poenostavlja, da mora biti vse po členih, pa tudi če stane še enkrat ali pa dvakrat več. Tudi s tem se ne strinjam. Zdrava kmečka pamet naj prevlada pa pripravljenost za sodelovanje in razvoj, pa bomo še veliko skupaj naredili.
Pa lep pozdrav in nasvidenje na osrednji občinski prireditvi in praznovanju 110-letnice rojstva Franceta Kralja 3. decembra v Jakičevem domu.
Vašžupan
november 2005
Občinski praznik
3
Poklon rojakov umetnikoma FRANCETU in TONETU KRALJU
Dr. Igor Kranjc
Šestindvajsetega septembra 2005 je minilo 110 let od rojstva velikega umetnika Franceta Kralja, poteka pa tudi petinštirideseto leto, odkar ga ni več. Francetov pet let mlajši brat Tone nas je zapustil natanko pred tremi desetletji.
Rojena v dobrepoljski Zagorici sta s svojim likovnim mojstrstvom zapustila globoke sledi v nacionalni kulturi dvajsetega stoletja in ostajata z umetniškima zapuščinama vznemirljivo živa pričevalca ustvarjalne volje ter uveljavitve estetskih teženj, s katerimi sta znamenja časa svojega obdobja prevajala v jasno berljive podobe. Te nam pomagajo pri razbiranju lastne identitete s pisane preproge zgodovine, nas nehote spodbujajo k priznanju po nepotrebnem zamolčanih sorodnosti med posamezniki in k razkrivanju neutajljivih razlik. V zameno za napor nam tako mojstrovine kot tudi ustvarjalni poskusi ob užitku razpirajo pogosto prezrta obzorja (samo)spoznanja, hkrati pa terjajo intelektualno prožnost, čustveno sproščenost, življenjsko radost in upanje kakor tudi pogum za vživljanje v prepade kolektivnih zablod in tragično izročenost posameznika svetu.
Ne dolgo tega, sredi vneme, ko je na starih temeljih še nastajalo eno od kulturnih žarišč Dobrepolja, po znamenitem Franu Jakliču poimenovani dom, mi je prepričljivo, kakor da sporoča zavzetost svojih rojakov, z značilno skrivnostno vedrostjo na obrazu župan Anton Jakopič zaupal, da je pod streho nove ustanove tudi prostor za spomin na oba Kralja.
Predlagal sem ustanovitev dokumentacijskega in multimedij-skega središča Franceta in Toneta Kralja s projekcijskim platnom in potrebno računalniško opremo v predvideni dvorani. Ta prostor je v mojih predstavah zaživel kot mesto, kjer se bo obiskovalec »srečal« z življenjskima opusoma obeh likovnih mojstrov. Na voljo naj bo izbira; vzameš si pol ure časa za ogled avdiovizualne predstavitve življenja in dela umetnika na platnu in odideš, ali pa sedeš še za računalnik in po lastni presoji, po mili volji, brskaš po slikovnem in tekstovnem gradivu, ki zajema življenjski in ustvarjalni poti umetnikov.
Gospod Jakopič in njegovi sodelavci so z zanimanjem prisluhnili tudi konkretnim zahtevam po uresničitvi le na videz preprostega predloga, ki sta ga z vso velikodušnostjo sprejela tudi dediča obeh umetnikov ga. Tanja Kraljeva, hči Toneta Kralja in g. Zlat Kralj, sin Franceta Kralja.
Arhitekt Zlat Kralj je prevzel odgovornost za končno ureditev namenskega prostora v novi zgradbi in uskladil med seboj povezane nadrobnosti, vključno z grafično podobo razstavljenega vizualnega materiala v projekcijski dvorani in tiskovin.
Na občinski praznik, 3. decembra 2005 ob 19:00, bo ta prostor zasijal v vsem svojem sijaju, to pa bo tudi prva priložnost za zvočno in slikovno predstavitev Franceta Kralja na »velikem« platnu. Ta, programsko-vsebinska naloga je bila zaupana meni, štejem pa si v veliko zadovoljstvo, da je mojemu scenariju predstavitve Franceta Kralja vizualni in zvočni pečat vtisnil mladi, uveljavljeni vsestranski umetnik, slikar Sašo Vrabič.
Vnaprej se veselim srečanj na razpotjih umetniških dejanj, še prej pa z zahvalo vsem, tudi neimenovanim, čestitam za nesebično požrtvovalnost. Čutim jo kot poklon spominu na izjemna rojaka. ♦
Beseda urednice
Spoštovani bralci!
Gotovo ste opazili, da je za občinski praznik tudi naše glasilo dobilo novo podobo. Če bo takšna tudi vnaprej, pa vam v tem trenutku še ne morem zagotoviti, ker je vse povezano s finančnimi sredstvi. Ni pa sprememb v zasnovi glasila. Še naprej se trudimo, da bi bilo vsebinsko kar se da pestro in zanimivo. K temu pripomorejo tudi dopisniki iz različnih področij. Z naslednjo številko se nam ponuja še ena priložnost, da odpremo rubriko s pravnimi nasveti, če pa bo zanimanje, bomo tudi rubriko z veterinarskimi nasveti preoblikovali v obliko vprašanj in odgovorov. Pa še nekaj novih zamisli bi radi uresničili. Da pa bi vse to lahko zaživelo, potrebujemo vašo pripravljenost za sodelovanje. Pri vprašanjih za nasvet vam na vašo željo zagotavljamo anonimnost pri objavi.
Prepričana pa sem, da smo si najbolj enotni v tem, da čas neusmiljeno beži. Medtem ko berete novembrsko številko Našega kraja, se že pripravljajo prispevki za zadnjo številko v tem letu, ki bo izšla še pred božično-novoletnimi prazniki. Pohitite s prispevki.
Še prej pa so pred nami prireditve ob občinskem prazniku, ki ga praznujemo 6. decembra, na rojstni dan Frana Jakliča. Vzemite si čas in jih obiščite. Letošnja osrednja prireditev je namenjena praznovanju 110-letnice rojstva umetnika Franceta Kralja. Z obiskom prireditve se bomo najlepše poklonili njegovemu spominu.
Želim, da bi čim lepše preživeli decembrske dni. Pa ne čakajte preveč nestrpno na praznike. Naj bo tako, kot pravi Phil Bosmans: Imamo kaj praznovati: košček življenja, ki nam je preprosto podarjen: današnji dan. ♦
POZIV
vsem zainteresiranim k oddaji vlog za spremembo zazidljivosti
Zaradi spremembe zakonodaje na področju urejanja prostora ter s tem obvezo vseh občin, da v zakonsko predpisanem roku uskladijo svoje prostorske akte z že sprejetimi akti na državnem nivoju, pozivamo vse zainteresirane, da podajo svoje pisne pobude oz. predloge za spremembo namenske rabe - ZAZIDLJIVOSTJO ZEMLJIŠČ, najkasneje do 31.01.2006, na sedež občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, Urejanje prostora. Vloge so vsem zainteresiranim dostopne na sedežu občine ali na spletu: www.dobrepolje.si. (Za občane, Obrazci in vloge, Vloga za spremembo namenske rabe). Pobude za spremembo zazidljivosti (povečanje ali zmanjšanje) morajo biti ustrezno obrazložene in grafično dokumentirane - vris predloga širitve (oz. zmanjšanje) na primeren načrt, iz katerega je razvidna obstoječa meja zazidljivosti ter parcela z obsegom predlagane spremembe.
Občina Dobrepolje Urejanje prostora
^	Vabilo
november 2005
Vse občane Občine Dobrepolje vabimo na prireditve v sklopu občinskega praznika, in sicer:
Osrednja prireditev, ki bp posvečena 110-letnici rojstva umetnika Franceta Kralja, bO] v I soboto, 3.12., ob 19. uri v Jakličevem domu
' I na Vidmu v Dobrepolju. V sklopu te prireditve bomo odprli tudi dokumentacijski center Franceta Kralja in Toneta Kralja.
V kulturnem programu nastopajo: Zagoriški fantje Dramska skupina Scena in
sopranistka Irena Baar, vnukinja Toneta Kralja, ki nas bo razveselila s priložnostnim koncertom,
na klavirju jo bo spremljal Andraž Hauptman.
Slavnostni govornik na tej prireditvi bo dr. Igor Kranjc.
S svojo prisotnostja nas bo počastila tudi mag. Marjeta Novak Kajzer, generalna direktorica direktorata za umetnost RS, ki nam bo namenila nekaj pozdravnih besed.
Ob občinskem prazniku bo spregovoril bo tudi župan Anton Jakopič.
Za prijeten konec bodo poskrbele tudi članice Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, s svojimi specialitetami.
Spremljajoče prireditve:
^ V petek, 25.11. 2005, ob 19. uri, turistična prireditev ob zaključku akcije Urejena domačija 2005 in akcije Turistični spominek Dobrepolja, v organizaciji Turističnega društva Dobrepolje, ki s tem praznuje tudi svojo 10. obletnico delovanja. Prireditev bo pop^estril ansambel Bobri. V sklopu prireditve bo tudi predstavitev ob zaključku projekta Vse o fižolu, ki sta ga pripravila PŠ in Vrtec Kompolje. Društvo podeželskih žena pa bo pripravilo pokušino jedi iz fižola.
^ V soboto, 26. 11. 2005, ob 19. uri v avli osnovne šole Struge, koncert Moškega pevskega zbora Struge. Gost večera bo popularni Adi Smolar.
^ V nedeljo, 27. 11. 2005, bo v Podgori v organizaciji Turističnega društva Podgora celodnevna prireditev s sledečim
programom: Ob 10. uri Advento-Miklavževega sejma, ob 10.30 uri sv. maša, po maši blagoslovitev adventnih venčkov in ob 13.30 prihod Miklavža.
^ V petek, 2. 12. 2005, ob 11. uri, bo koncert Giannija Rijavca v Jakličevem domu za osnovnošolce v okviru mednarodne fundacije Beli golob. Koncert bo posvečen tudi 205. obletnici Franceta Prešerna.
^ V soboto, 3. decembra, po osrednji prireditvi, bo v prostorih društva upokojencev v Jakličevem domu tudi otvoritev razstave likovnih del različnih avtorjev, nastalih na likovni delavnici, ki je potekala v avgustu v Podgori v organizaciji Turističnega društva Podgora. Razstavo si bo možno ogledati še ves mesec december do februarja 2006.
^ V petek, 9.12. 2005, ob 17. v osnovni šoli na Vidmu, turnir v namiznem tenisu za osnovnošolce, v organizaciji Športnega društva Kompolje.
^ V soboto, 10.12.2005, ob 9. uri dopoldne v osnovni šoli na Vidmu odprti turnir v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika v organizaciji Športnega društva Kompolje. Prijave pol ure pred pričetkom. Tekmuje se v več kategorijah, vabljeni mladi in stari, moški in ženske.
^ V soboto, 10. 12. 2005, ob 19. uri, v Osnovni šoli na Vidmu - šahovska prireditev - tradicionalna simultanka z
mednarodnim mojstrom Leonom Gostišo. Gospod Leon Gostiša se bo pomeril s 25 igralci naenkrat. Vsi prebivalci naše občine, ki želite igrati z gospodom Gostišo, se prijavite na telefon g. Žnidaršič Alojzu 7807 056 ali 031 350 506.
^ V ponedeljek, 12. 12. 2005, ob 18. uri v dvorani Jakličevega doma, koncert vrtčevskega zbora in šolskih zborov.
Vljudno vabljeni na vse prireditve, še zlasti na osrednjo prireditev 3-12.ob 19. uri v Jakličevem
domu!
Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič
november 2005
Slovesnosti
5
BLAGOSLOVITEV TEMELJNEGA KAMNA DOMA ZA STAREJSE NA VIDMU
Velik dan za dobrepoljsko župnijo
Blagoslovitev temeljnega kamna zavoda Sv. Terezije, ki je bila, v nedeljo, 20. 11. 2005, je bil za celotno župnijo in občino izjemen dogodek, saj se je s tem začela gradnja enega največjih objektov v občini. Dodatni pomen daje temu objektu dejstvo, da priprave nanj potekajo že od vsega začetka v največji slogi in sodelovanju med Cerkvijo in občino ter ob velikem razumevanju države, škofije in Kartitas.
Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi.
Temeljni kamen je blagoslovil dekan ribniške dekanije Anton Berčan
M. Steklasa
Projekt je združil tudi farane oziroma občane, kar je bilo očitno ob sami blagoslovitvi, saj se je slovesnosti udeležilo zelo veliko ljudi. Slovesno sveto mašo, ki se je začela s pozdravom gostom, je daroval dekan ribniške dekanije mag. Anton Berčan. Med obredom sta pela združena mešana zbora, po končani maši pa se je sprevod ob spremljavi godbe odpravil proti gradbišču. Na čelu sprevoda so bili duhovniki, ministranti, člani Župnijskega sveta, ključarji, gradbeni odbor in zastopniki izvajalcev. Ob prihodu je najprej zapel moški zbor, nato pa je kaplan Marinko Bilandžič prebral Temeljno listino, ki bo vzidana v temeljni kamen. Obred blagoslova je opravil dekan mag. Anton Berčan ob sodelovanju duhovnikov in faranov. Zaključek je bil veličasten. Pesem Marija skoz življenje je odmevala iz vseh grl daleč naokrog.
Pot domov je vodila mimo stojnic s pijačo in pecivom, tako da je vsakdo lahko zaključil udeležbo na slavnostnem dogodku v družbi sokrajanov v pogovoru, katerega glavne teme ni bilo težko uganiti.
Pri organizaciji so sodelovali člani Župnijskega sveta, skavti, mladina, pevci, ključarji in gospodinje iz vse župnije. Še enkrat se je pokazalo, da je glavni pobudnik in nosilec tega velikega projekta župnik Franc Škulj imel prav, ko je v zadnjih Oznanilih zapisal: »Popolnoma zaupam naši župniji, da se bo tako kot vedno tudi to pot izkazala, saj skoraj ni človeka v župniji in občini, ki tega projekta ne bi spremljal s simpatijo.«
Anketa
Pridobili smo nekaj mnenj naših občanov o gradnji doma:
MARIJA MEGLEN: »Gradnja doma za starejše občane na Vidmu je velika pridobitev za vse občane Dobrepolja. Tu bodo ljudje, ki potrebujejo domsko varstvo in nego, imeli tudi možnost, da živijo v domačem okolju. Prepričana sem, da bo ta dom namenjen tudi za dnevno-družabna srečanja za tiste ljudi, ki ne bodo oskrbovanci tega doma. Vsi prebivalci bomo imeli možnost, da na kakršen koli način pomagamo oskrbovancem v domu.«
IVAN GRANDOVEC: »Gradnja doma je gotovo ena od največjih investicij v Dobrepolju. Upam, da bodo tudi varovana stanovanja zgrajena v nekaj letih. Z odprtjem doma bodo nastala delovna mesta, za katera upam, da bodo kandidirali tudi prebivalci naše občine. Vem, da je dom za župnijo veliko finančno breme, vendar pa sem kot kristjan trdno prepričan, da bomo z dobro voljo polepšali življenje varovancem doma Svete Terezije.«
DRAGICA VOLEK: »Dom starejših občanov v naši občini je velika pridobitev za vse nas. Ob tem ne smemo misliti samo na starost in starostnike, ki bi v njem živeli, ampak širše. Občina stopa v korak z razvitimi. Odpira se navzven.
Blagoslovitev temeljnega kamna je povezala med sabo celo župnijo. Vsi smo povabljeni in poklicani, da damo svoj prispevek. Tukaj ni nikogar, ki ne bi želel biti vključen, če ne drugače, pa vsaj s svojo prisotnostjo.«
FANI KRALJ: »Moje mnenje? Hvale vredno! To je velika pridobitev za naš kraj. Mislim, da si na stara leta vsakdo želi, da nekdo za njega poskrbi. Veseli bodo tudi tisti, ki bodo v domu dobili zaposlitev, saj so nova delovna mesta v Dobre-poljski dolini še kako potrebna. Včasih so starejši mislili, da je kazen, da morajo v dom, danes pa je že življenjska sila. Tempo vsakdana nas sili v to.«
EMA ŠUŠTAR: »Gradnjo doma vsi podpiramo in si želimo, da bi bil čim prej zgrajen. Ta gradnja nas je združila in mislim, da skoraj ni nikogar, ki bi temu nasprotoval ali kritiziral. Dobrepoljci zmeraj stopijo skupaj, ko je treba in tudi prispevajo. Danes, ko se blagoslavlja temeljni kamen, je zelo slovesno. Organizacija je dobra, ljudje prijazni. Še vreme nam je naklonjeno.«
6
Slovesnost
november 2005
Listina za temeljni kamen zavoda Svete Terezije na Vidmu
Na slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva, 20. novembra, v letu Gospodovem 2005, ko je vodil vesoljno Cerkev papež Benedikt XVI., slovensko Cerkev metropolit, ljubljanski nadškof Alojz Uran, dobrepoljsko župnijo župnik Franc Škulj, slovensko državo predsednik Janez Drnovšek, slovensko vlado Janez Janša in dobrepoljsko občino župan Anton Jakopič, je blagoslovil temeljni kamen zavoda Svete Terezije - doma starejših na Vidmu v Dobrepolju dekan ribniške dekanije Anton Berčan.
Za dom starejših smo se odločili v do-brepoljski župniji, da bi starejši ljudje čim lepše in kvalitetnejše preživljali svojo starost v skrbni negi zdravstvenega in drugega osebja, kakor tudi ob medsebojni duhovni pomoči, kot so do leta 1948 to delale sestre Svetega Križa, ki so prepustile odškodnino denacionalizacijske-ga postopka v Ponikvah dobrepoljski župniji za ta dom.
Načrte za novi zavod je izdelal arh. Bogdan Dacar, gradbeno dovoljenje je pridobila Tina El Shawish, prva direktorica zavoda, izdala pa ga je Upravna enota v Grosupljem. Gradbena dela izvaja Gradbeno podjetje Grosuplje, ki ga vodi direktor Boris Dolamič, vodja projekta je Alojzij Erčulj, nadzor pa izvaja Janez Puš.
Temeljni kamen, v katerem bo vzidana ta listina, se bo nahajal na vidnem mestu v novi stavbi ob kapeli in nas bo vedno spominjal, da je bil ta dom zgrajen z Božjo pomočjo in željo, da bi vsi ljudje, ki bodo v njem živeli, delali ali vanj prihajali, v njem našli Božjo in človeško tolažbo. Dom gradimo v največji slogi Cerkev in država, župnija, občina in Kari-tas.
Na vse, ki z dobrohotnostjo in naklonjenostjo podpirate to gradnjo, kličemo Božji blagoslov.
Listini so priloženi tudi kovanci slovenskega denarja, ki je sedaj plačilno sredstvo v naši državi Sloveniji.
Videm-Dobrepolje, 20. 11. 2005
Listino so podpisali: dekan, župnik, arhitekt, direktor in vodja projekta GPG, direktor zavoda Svete Terezije, župan in nadzorni gradnje.
Temeljno listino podpisuje župnik Franc Škulj
Temeljno listino podpisuje prva direktorica Tina Shawish
Temeljno listino podpisuje vodja projekta Alojz Erčulj
Temeljno listino podpisuje dekan Anton Berčan
Sestre Sv. Križa so podarile denacionalizacijsko odškodnino
november 2005
Delo OS
7
28. seja Občinskega sveta
M. Steklasa
Zadnja seja, bila je 26. oktobra, je po sprejetju dnevnega reda obsegala 14 točk. Pred tem je župan umaknil z dnevnega reda sprejem programa opremljanja oskrbe z vodo v naselju Tisovec, ker je potrebno pripraviti še odlok, z večino glasov pa so zavrnili predlog enega od svetnikov, da se uvrsti na dnevni red točka Neupoštevanje določil zakona o preprečevanju korupcije. Po županovih besedah občina ni dobila zahteve, ampak le priporočilo za obravnavo.
Sicer pa je pol ure tekla razprava o zapisniku oziroma o pravilnem poteku oziroma nadaljevanju prekinjene prejšnje izredne seje. Medtem ko so bili župan in večina svetnikov prepričanih, da je vse potekalo zakonito, sta dva od svetnikov dokazovala, da so zmagali nedemokratični postopki. Seja se je po sprejemu zapisnika nadaljevala s sprejetimi točkami dnevnega reda.
POROČILO O IZVEDENIH IN
PLANIRANIH DELIH V OBČINI
Krajši povzetek iz poročila:
•	Dokončni tehnični pregled objekta Jakličev dom je bil 28. 9. 2005. V roku 30 dni morajo biti manjše odpravljene napake, nato bo izdano uporabno dovoljenje. Trenutno pa so v zaključni fazi dela, ki se nanašajo na opremo razstavnih prostorov, ter aktivnosti, ki se nanašajo na multimedijsko predstavitev bratov Kralj.
•	V zaključni fazi so dela za vodovod Tisovec. To je ena večjih investicij. Dela naj bi bila končana do sredine novembra.
•	V izdelavi je projektna dokumentacija za vodovod Hočevje.
•	Izdelan je program opremljanja z vodo za naselje Tisovec.
•	V zaključni fazi je operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
•	V teku je izdelava projekta komunalne infrastrukture v stanovanjski coni v Predstrugah.
•	Zaradi nove zakonodaje je bilo potrebno izvesti postopek zbiranja ponudb za izvajalca izračuna stroškov komunalne opremljenosti in priprave za obračun komunalnega prispevka.
•	Opravljen je bil tehnični pregled in izdano uporabno dovoljenje za športno igrišče v Predstrugah.
•	Urejanje centra Vidma - Pravkar se gradi parkirišče za Zdravstveno postajo
Videm. V zaključni fazi je projektna dokumentacija rekonstrukcije regionalnih cest. Predvidena je gradnja oz. rekonstrukcija vodovoda, ki bo potekal od vodovodnega jaška pri stan. Hiši Videm 31d do že rekonstruiranega vodovoda pri parkirišču lokala Krajček. Glede na potek regionalnih cest se bodo nadaljevale aktivnosti projektiranja ureditve prostora med objekti Jakličev dom, občina, banka, gostilna Brdavs in regionalno cesto. V izdelavi je tudi projekt rekonstrukcije javne poti od priključka na regionalno cesto do lokacije doma za ostarele.
•	Kanalizacija Zdenska vas - planirana dela za letošnje leto so končana. Izvedlo se bo še asfaltiranje prekopov in poškodovanih delov cestišča.
•	Občina se je prijavila na razpis za čistilno napravo v Bruhanji vasi.
•	Aktivnosti na področju cestne infrastrukture - Vzdrževanje gozdnih cest poteka po planu Zavoda za gozdove. V teku je izdelava projekta LC Četež - Tisovec na regionalno cesto R 648 Videm - Smuka. Nabavljena in posatvljena je bila manjkajoča vertikalna prometna signalizacija. Na lokalni cesti Predstruge -Zdenska vas je bilo opravljeno odvodnjavanje meteorne vode z izgradnjo meteornega kanala in ponikovalnice. Potekajo razgovori med občino in DRSC o ureditvi oziroma rekonstrukciji križišča pri kapelici v Zdenski vasi.
•	Sofinanciranje gradnje slačilnic pri igrišču Kompolje - Po postopku zbiranja ponudb sta bili izdani naročilnici za PVC okna in PVC vrata za slačilnice oz. za izvedbo instalacij na objektu. Gradbena in ostala dela so v polnem teku.
•	Pripravlja se projektna in upravna dokumentacija za igrišče Zagorica.
Predlogi za ureditev, ki so bili sprejeti na sestanku z ožjimi člani društva, so bili posredovani projektantu.
•	V avgustu so bila na podružnični šoli v Kompoljah zamenjana okna in vhodna vrata.
•	Agromelioracije — Izbran izvajalec je začel z deli v avgustu, po prekinitvi jih bo nadaljeval v novembru.
V razpravi je bilo danih še nekaj pojasnil:
JKP mora na 4 leta očistiti pretočne greznice. Plačnik je uporabnik.
Naša občina trenutno nima čistilne naprave, v rebalansu proračuna pa je namenjenih nekaj sredstev za prostor
za odvajanje komunalnih odplak na čistilni napravi v Ivančni Gorici.
V ta namen bo sprejet tudi odlok za vse tri občine.
IMENOVANJA
Po krajši razpravi, ki se je nanašala na pravilnost postopka pri imenovanju, sta bila potrjena v predstavnika v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje (Janez Nose ml.) in v Svet Centra za socialno delo Grosuplje (Antonija Pugelj).
REBALANS PRORAČUNA
Občinska uprava je pripravila popravek proračuna za letošnje leto, ker je med letom prišlo do določenih sprememb v prihodkih in odhodkih. Župan je pripravil utemeljitve občinski svet pa je predlagane spremembe potrdil z večino glasov, in sicer skupaj s predlogom, ki je bil dan na sami seji o povečanju sredstev za stroške pri gasilskem domu v Zdenski vasi. Spremembe so bile potrjene z večino glasov po krajšem postopku. Potrjen je bil tudi načrt razvojnih programov.
UKINITEV STATUSA JAVNO DOBRO IN ODPRODAJA PARCEL
Na dnevnem redu sta bila dva primera o ukinitvi statusa javno dobro in o zamenjavi ter odprodaji parcel. Gre za parceli v Kompoljah in v Podpeči. Po županovih besedah gre v obeh primerih za uskladitev dejanskega stanja. Oboje je bilo sprejeto z večino glasov. Soglasno pa so svetniki sprejeli predlog o prestavitvi kmetije J. T. iz Kompolj iz naselja na novo lokacijo izven Kompolj. Nova lokacija je primernejša iz tehnološkega stališča, saj bo možno organizirati pašo in nove tehnologije. Lastnik je predhodno pridobil mnenje svetovalne službe in vso drugo potrebno dokumentacijo.
Poziv
Občinski svet je na svoji 28. redni seji, dne 26. 10. 2005, sprejel sklep, po katerem zainteresirana javnost lahko predlaga kandidatko ali kandidata za nadomestnega člana Nadzornega odbora občine.
Pisne predloge sprejema: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Videm 35,
1312 Videm-Dobrepolje.
Rok za posredovanje predlogov je 10. 12. 2005.
8
Delo OS
november 2005
OSTALI SKLEPI
Brez nasprotovanj je bilo sprejeto tudi soglasje k postavitvi bazne postaje Si.mobil-a v Podgori, pod pogojem, da bo postaja na lokaciji, ki je bila dogovorjena z vaščani. Prav tako svetniki niso imeli bistvenih pripomb pri potrditvi pooblastila župana za podpis pogodbe o združitvi družb RC Pokolpje, Kočevje in Področni center za razvoj gospodarstva Ribnica. Centri naj bi se združili zaradi kakovostnejšega razvoja podpornega okolja za podjetništvo, manjših stroškov in enotnega zastopanja kočevsko-ribniš-ke subregije pri skladnem regionalnem razvoju.
Mnogo bolj polemično je bilo v razpravi o bodočem delovanju kina, ki ima v zadnjem času zaradi zmanjšanega števila gledalcev izgubo, kar pa je splošen pojav tudi drugod po Sloveniji. Lani je manjkajoča sredstva za delovanje pokrila Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica, v okviru katere je dobrepoljski kino deloval, letos pa je nekaj sredstev za pokritje morebitne izgube ob koncu leta planiranih v rebalansu proračuna. Županovo stališče je bilo, da bi bilo kino škoda ukiniti, ker je dejavnost, ki se jo v kraju enkrat ukine, težko na novo vzpostaviti. Delovanje kina pa poleg dodatne kulturne ponudbe pomeni tudi to, da dvorana »živi« in se v njej neprestano kaj dogaja. Trenutno dobrepoljski kino deluje v okviru Zveze kulturnih društev Grosuplje, kamor spada tudi kino Velike Lašče, Kočevje in Grosuplje. Na ta način se stroški najema filmov pocenijo. Tako župan. V razpravi pa sta sodelovala predvsem dva svetnika, ki sta bila drugačnega mnenja. Namesto pričakovane konstruktivne razprave o tem, ali kino ukiniti ali ne, sta o delovanju kina govorila kritično in podcenjujoče v primerjavi z drugimi dejavnostmi ... Na koncu so svetniki sprejeli sklep, da se sestane komisija za družbene dejavnosti in zavzame stališče glede prihodnosti kina v občini, svojo vizijo pa naj bi predstavil tudi upravnik kina.
Pod točko razno je predsednica Komisije za mandatna vprašanja in imenovanja obvestila občinski svet, da je eden od članov nadzornega odbora poslal odstopno izjavo, zato se mora začeti postopek za imenovanje novega člana. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se politične stranke pozove pisno, javnost pa v občinskem glasilu, da je rok za predlaganje kandidatov 10. december.
Sicer pa je župan med razpravo pojasnil, da po zakonu nadzorni odbor ni
odgovoren občinskemu svetu, zato ta ni dolžan čakati njegovega poročila.
Ker nekaj članov ni zadovoljnih z delom Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so predlagali postopek o njeni razrešitvi.
Svetniki so pripravili precej vprašanj, predlogov in pobud. Eno od njih se je nanašalo na križišče v središču Vidma, ki je zelo nevarno za pešce, zato je potrebno nekaj narediti za boljšo varnost. Župan je v odgovoru dejal, da po desetih letih vendarle prihaja do rešitve problema. Narejeni so projekti za ureditev križišča na cesti od Bliskovega dola do Br-davsove kapelice in ureditev prometa. Med občino in ministrstvom so v teku pogovori. Pričakuje se podpis pogodbe, po kateri bo država sofinancirala projekt. Celotna investicija bo vredna 200 milijonov.
Še nekaj vprašanj, pobud in predlogov. Na nekaj vprašanj je župan odgovoril že na seji.
•	Križišče na Cesti je nevarno. Skrajni čas je, da se nekaj ukrene. Podobno velja za križišče v Predstrugah:
•	V strugi reke Rašice stoji zabojnik. Ob poplavi ga bo voda odnesla. Ali bo inšpektor kaj ukrepal?
•	Oglasne table po vaseh so ponekod na zelo neprimernih mestih. Kdo jih je predlagal na neustrezna mesta? Odgovor župana: »Postavljene so bile na mesta, kjer je bilo možno. Za izbiro mest so bili zadolženi vaški odbori.«
•	Kdaj bo izdelana študija o kmetijstvu?
•	Ali so pripravljene pogodbe o koriščenju prostorov v Jakličevem domu? Odgovor župana: »Podpisali jih bomo, ko bodo dela na objektu v celoti končana.«
•	Zakaj je župan zadržal osnutek pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojenčke? Statutarno-pravna komisija naj se izjasni, ali pravilnik rabimo ali ne? Po mnenju župana ta ni potreben.
•	Pravilnik o najemu grobov je star, zato naj Statutarno-pravna komisija začne postopek za sprejem novega.
•	Potreben je nov odlok o varstvu pitne vode, ker ni v njem navedenih vseh vodnih vrtin.
•	Koliko občanov je bilo oproščenih plačila prispevka za uporabo stavbnega zemljišča?
•	Jkp Grosuplje še vedno pošilja položnice firmam, ki sploh ne obstajajo.
•	Spremeniti je treba odlok o občinskih cestah.
•	Koliko kmetijskih zemljišč ima v lasti občina in koliko jih daje v najem?
•	Koliko m3 lesa je bilo posekanih v
občinskih gozdovih zaradi lubadarja?
•	Zakaj je bila zavržena odločba o komasaciji v Podgori. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da je bila prošnja zavrnjena.
•	Spletne strani občine naj se ažuri-rajo. Odgovor župana: Vsa društva in ostali naj ažurirajo svoje podatke.
•	Postajališča za kombi in šolski avtobus naj bodo varna.
•	Pohvala, ker so končno znaki za prepoved vožnje s tovornjaki na relaciji Predstruge - Zdenska vas.
•	Kakšna je strategija občine glede doma starejših občanov?
•	Čigavi bodo stroški asfaltiranja po ureditvi kanalizacije v Zdenski vasi. Odgovor: občinski.
•	Naj se ovrednoti, kolikšna je bila višina stroškov za komunalni prispevek za dom starejših občanov?
•	Ali bo asfaltiran del cestišča ob igrišču v Predstrugah. Odgovor župana je bil pritrdilen.
•	Občane je treba v občinskem glasilu informirati o greznicah.
Poziv vsem občanom
(imetnikom, lastnikom stanovanjskih hiš, najemnikom stanovanj in lastnikom poslovnih prostorov)
Prosimo vse občane, da v skladu s 14. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ur.l., RS, št. 123/00 in 111/03) sporočite podatke na Občino Dobrepolje vsi, ki ste spreminjali, povečali, kupili ali zgradili stanovanjske in poslovne objekte - prostore, oz. kakršnokoli spremembo.
Podatke sporočite do 15.12.2005, da jih bomo uporabili za ažuriranje evidence objektov v naši občini.
Po drugem odstavku 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zmljišč morajo zavezanci za plačilo nadomestila prijaviti upravi Občine Dobrepolje nastanek obveznosti in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 30 dneh po nastanku.
OBČINA DOBREPOLJE
november 2005
Kultura
9
Ustanovljena je Zveza kulturnih društev
Občine Dobrepolje
V četrtek, 10.11.2005, je bila na ustanovnem občnem zboru, v sejni dvorani občine, ustanovljena Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje. Zveza združuje štiri kulturna društva, in sicer Kulturno društvo Dobrepolje, Kulturno društvo Godba Dobrepolje, Kulturno društvo Struge, pred kratkim ponovno oživljeno Društvo Koma 750, v katerega je vključena predvsem vokalna skupina Mavrica in kulturna sekcija Turističnega društva Podgora.
Upravni odbor
Andreja Babič
Do sedaj so bila naša kulturna društva vključena v Zvezo kulturnih društev Grosuplje. Zaradi reorganizacije in lažjega delovanja se je pokazala potreba po ustanovitvi lastne zveze kulturnih društev.
Za ustanovitev zveze sta bila v septembru dva pripravljalna sestanka, ki so se jih udeležili predstavniki društev in pripravili Pravila o delovanju zveze in vse potrebne aktivnosti.
Občni zbor je soglasno sprejel Pravila o delovanju Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje. Volitve so bile izvedene po usklajevanju vseh nav-
zočih o postopku izvedbe. Dogovorjeno je bilo, da se za vsa predlagana mesta, kjer je samo en kandidat, glasuje v paketu. Za nadzorni odbor so bile izvedene tajne volitve, ker je bilo več kandidatov, kot je predvidenih članov.
Predsednica zveze je postala Martina Šuštar, podpredsednik Franci Zr-nec, tajnica pa Saša Strnad. V upravni odbor pa so bili izvoljeni: Vesna Hrovat, Jože Babič in Anton Novak iz KD Dobrepolje, Damjana Palčar iz društva Koma 750, Andrej Škantelj in Jaka Ahačevčič iz KD Godba Dobre-polje, Marko Pogorelc, KD Struge in Saša Strnad, kulturna sekcija TD Pod-
gora. Vsem izvoljenim čestitamo in jim želimo veliko delavne vneme in kulturne ustvarjalnosti, saj so vsa prostovoljna, ljubiteljska dela v dobrobit vsem občanom.
Zveza bo koordinator in povezovalec aktivnosti na kulturnem področju, sodelovala pa bo tudi pri pripravi meril za sofinanciranje dejavnosti kulture znotraj občine, ki jih sprejme občinski svet. Po zakonskih določilih je možno proračunske sredstva za kulturne dejavnosti pridobiti samo na osnovi razpisov. Tudi na tem področju je potrebnih še mnogo aktivnosti. ♦
Tajnica Saša Strnad, podpredsednik Franci Zrnec in predsednica Martina Šuštar
Udeleženci ustanovnega občnega zbora
Razpis
JURČIČEVA PRIZNANJA
za leto 2005
ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA
in JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI RS OI IVANČNA GORICA
1.
Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja. ZKD in JSKD RS OI Ivančna Gorica podeljujeta JURČIČEVA PRIZNANJA za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del.
^ 2. ^
Kandidate za podelitev Jurčičevih priznanj predlagajo društva in posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo.
^ 3. ^
Jurčičeva priznanja lahko prejmemo društva, skupine, posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti.
4.
Priznanja se podeljujejo enkrat letno — ob slovenskem kulturnem prazniku.
^ 5. ^
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 6. januarja 2005 na naslov:
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
OI Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica
Vodja JSKD RS OI Ivančna Gorica Tatjana Lampret
Vokalna skupina Mavrica in
Vokalni kvartet Stična
vas tudi letos vabita na
božične koncerte
V župnijski cerkvi v Strugah Struge
V petek, 16.12.2005, ob 19.00 uri
V cerkvi pri Novi Štifti Sodražica V soboto, 17.12.2005, ob 19.00 uri
V cerkvi Sv. Miklavža v Podgori
Dobrepolje V petek, 23.12.2005, ob 19.30 uri
V cerkvi sv. Pavla v Šentpavlu Šentvid pri Stični V sredo, 28.12.2005, ob 18.00 uri
V cerkvi sv. Miklavža Gradišče nad Stično V četrtek, 29.12.2005, ob 18 .00 uri
GOSTJA KONCERTOV Veronika Zajec
Preživite z nami nekaj trenutkov najlepšega časa v letu
O
november 2005
Kultura
11
RAZSTAVA SVETLANE JAKIMOVSKE RODIĆ
Od lastnih podob k portretom prijateljev
V galeriji Art. si na Židovski ulici v Ljubljani je bila v času od 27. oktobra do 9. novembra odprta razstava portretov akademske slikarke Svetlane Jakimovske Rodić, sicer učiteljice likovne vzgoje na osnovni šoli Dobrepolje.
M. Steklasa
Slikarka Svetlana Jakimovska Rodi-ć je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Skopju, podiplomski študij grafike je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana in samostojna ustvarjalka na področju kulture. Sodelovala je na različnih skupinskih razstavah v Ljubljani, Mariboru, Beogradu itd. Razstava v galeriji Art.si je bila že njena deseta samostojna razstava, ki je obsegala izbor iz ciklusa slik, nastalih v zadnjih štirih letih.
Portret je slikarkin priljubljeni žanr. Začela je z avtoportreti, pri katerih je prihajala do izraza njena samoreflek-sija in preplet realnega in simbolnega. Realno in simbolno se prepleta tudi v ciklu portretov njenih prijateljev, ki so bili na ogled na tokratni razstavi, v njih pa prek lastnega fantazijskega sveta spodbuja tudi domišljijo gledalca.
Umetnostna kritičarka in slikarka Alenka Spacal je o njeni razstavi med
okriljem Društva likovnih umetnikov Ljubljana. To je bila prva predstavitev v Sloveniji moje novejše slikarske produkcije, ki je bila lani uvrščena v program kulturnega ministrstva R Makedonije in dveh velikih galerij: Mestnega muzeja v Skopju in umetniške galerije v Kumanovem. Tudi tokratni odzivi in reakcije obiskovalcev so bili spodbudni in upam, da se bom dogovorila za bolj celovito predstavitev v večjem galerijskem prostoru tudi doma, v Sloveniji.« ♦
drugim napisala naslednje: »V igrivi skladnosti ustvarja kompozicije, v katerih se metaforično plastijo raznoteri svetovi, mešajo zgodbe, prepletajo pomeni. V specifično oblikovani vizualni neubranosti barv in oblik, v hrupu živih odtenkov, v kaosu in pisani zmedi, ki predstavljajo temeljno gonilo življenja, delujejo slike Svetlane Ja-kimovske Rodić kot svojevrstne sublimacije podob, vpetih v teritorije teles.«
In kaj pravi o razstavi avtorica? »Zadovoljna sem s postavitvijo razstave v tej galeriji s specifičnim, čeprav mejnim prostorom in celotno organizacijo pod
Kulturno društvo Struge
Moški pevski zbor
prireja
tradicionalni letni koncert
domače zborovske pesmi, ki bo v soboto, 26.11. 2005, ob 19.00 uri v Osnovni šoli Struge. Gost večera bo priznani slovenski kantavtor
Adi Smolar
Vljudno vabljeni vsi, ki radi poslušate lepo slovensko narodno in umetno pesem, da preživite večer v naši družbi.
KD Struge
12
Dejavnosti TD Dobrepolje
november 2005
Urejena domačija 2005
Seznam najlepših balkonov in teras (po vaseh):
Hrovat Sonja, Debeljak Franci, Hočevje 88
Perič Pavla, Hočevje 27_
Perhaj Ida, Pavle, Hočevje 15_
Šinkovec Karel, Hočevje 20_
Dežman Marta, Hočevje 2_
Babič Anton, Milena, Zdenska vas 30_
Perko Srečko, Sonja, Zdenska vas ?_
Strnad Jože, Nada, Cesta 32_
Glač Robert, Čeklanovič Nikolina, Cesta 45
Jeršin Jože, Zalka, Videm 58a_
Zupančič Jože, Roza, Videm 39b_
Novak Franc, Slavka, Videm 48a_
Perko Jože, Brigita, Zagorica 2_
Jamnik Slavko, Lojzka, Podgorica 5_
Kastelic Franci, Marija, Bruhanja vas 29
Samec Jelka, Janez, Kompolje 122_
Debeljak Stane, Nevenka, Kompolje 108
Tekavčič Jože, Terezija, Kompolje 83a_
Meglen Darja, Kompolje 72_
Novak Nevenka, Jože, Kompolje 68a_
Mustar Zora, Jože, Kompolje 36_
Pugelj Urška, Dušan, Lipa 1a_
Pogorelc Marija, Edvard, Podtabor 10_
Gregorič Kristina, Julij, Pri Cerkvi 13a_
Pečnik Stane, pri Cerkvi 10_
Papež Nataša, Ciril, Kolenča vas 18_
Nose Olga, Tisovec 8_
Strnad Alojz, Milka, Podgora 27_
Gačnik Janez, Podgora 25_
Babič Albin, Jelka, Podgora 14_
Krašna Milan, Marija, Podpeč 16_
Šuštaršič Metka, Zvone, Podpeč 18_
Cimerman Jožica, Anton, Podpeč 6_
Andolšek Maja, Marjan, Podpeč 1_
Levstek Jana, Ponikve 14_
Francelj Mirja, Ponikve 13_
Lenarčič Marija, Jože, Ponikve 59a_
Levstek Anton, Nataša, Ponikve 49a_
Zgonc Andreja, Bojan, Ponikve_
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE vabi na
KONCERT ANSAMBLA BOBRI
v petek, 25. novembra, ob 19. uri, v dvorani Jakličevega doma
Prireditev bo ob zaključku akcije
UREJENA DOMAČIJA 2005 in ob 10-letnici TD Dobrepolje
Na prireditvi bodo podeljena priznanja lastnikom najlepših balkonov in teras v občini ter nagrade za turistični spominek Dobrepolja.
V	avli Jakličevega doma si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo najlepših balkonov in teras,
portalov ter posameznih detajlov okolici hiš. Ob 10-letnici društva bosta podeljeni priznanji za dva najlepša vrtova v občini.
V	sklopu prireditve bo tudi razstava projekta »Vse o fižolu«, ki so ga izvedli učenci in mentorice PŠ
in Vrtca Kompolje. Članice Društva podeželskih žena pa bodo pripravile jedi iz fižola za ogled in pokušino.
PRISRČNO VABLJENI!
november 2005
Iz društev
13
Član Čebelarskega društva Dobrepolje dobil priznanje
Čebelarsko društvo Dobrepolje_
Čebelarsko društvo Semič v Beli Krajini je organiziralo že sedmo mednarodno ocenjevanje medu. Poleg slovenskih čebelarjev so se ocenjevanja udeležili tudi čebelarji iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Švice, celo en naš
rojak je poslal vzorec medu iz Združenih držav Amerike. Tega ocenjevanja se je udeležil tudi član našega društva g. Alojz Miklič, ki je rojen v Bruhanji vasi, živi v Ljubljani, čebele pa ima v Ponikvah in je prejel bronasti priznanji in medalji za cvetlični mešani in gozdni mešani med. Konkurenca je bila zelo velika, pa
tudi kriteriji ocenjevanja so bili zelo strogi, saj so medovi, ki so dobili do 24 točk, prejeli samo priznanje. Za bronasto medaljo je bilo potrebno zbrati od 24 do 26,5 točk, za srebrno medaljo od 26,5 do 28,5 točk in nad 28,5 točk za zlato medaljo. V soboto, 22. oktobra, je bila slovesna podelitev priznanj in medalj z bogatim kulturnim programom, nato pa večerja z zabavo v gostilni Pezdirc v Semiču.
Člani čebelarskega društva Dobrepolje g. Alojzu Mikliču čestitamo in želimo še veliko zdravja in medu, da se bo lahko še kdaj udeležil tekmovanja in prejel še kakšno bolj žlahtno medaljo.
Čebelarsko društvo Dobre-polje spada pod tako imenovano Združenje Kočevski med in združuje čebelarje na področju naslednjih čebelarskih društev: Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Dolenjske Toplice in Dobrepolje. Združenje Kočevski med je registrirano kot zaščiteno področje v Sloveniji, postopek registracije pa se vodi tudi pri Evropski uniji. ♦
Na zahvalnonedeljo spet razstava DPŽ Dobrepolje -Struge
DPŽ Dobrepolje - Struge vedno znova dokazuje, da je eno najbolj dejavnih društev v občini. Organizatorji različnih prireditev, ki se znajdejo pred problemom, kako ustvariti domačnost in prijazno vzdušje ob prigrizku domačih dobrot, kar ne morejo več brez članic društva, te pa so vedno pripravljene priskočiti na pomoč.
M. Steklasa_
Ob vsem tem pa v celoti uresničujejo program svojega društva. Tako so tudi letos popestrile zahvalno nedeljo z razstavo domačega peciva in jesenskih pridelkov.
Pripravile so jo na Vidmu in v Strugah, od koder je sedem njihovih članic. Poleg domačega peciva, potic kruha in še marsičesa, so na razstavi vzbudili pozornost šopki in aranžmaji iz jesenskih pridelkov, sadja in zelenjave. »To je pa že rezultat delavnice »Aranžiranje s sadjem in zelenjavo«, so mi povedale članice društva iz Strug. Delavnica, ki se jo je udeležilo devet članic iz Dobrepolja in Strug, so potekale v skupni
organizaciji s sosednjim grosupeljskim društvom. Pa tudi sicer imajo članice nešteto dobrih idej in smisla za estetiko, zato je ogled njihovih razstav vsakokrat prava paša za oči. Lahko bi jih imenovali tudi razstave pridnih rok, saj poleg znanja ne gre brez pridnosti in truda.
^Kljub neprestani peki domačih dobrot, ki terja od njih veliko časa in napora, se ne pritožujejo, žal jim je le, da ni zanimanja za vključitev novih članic. Posebno mladih pogrešajo.
Fani Pugelj in Pavla Hočevar sta dve od tistih članic društva, ki ne manjkata pri nobeni akciji. Letošnja jesen je bila za obe še posebej naporna, saj sta bili neprestano na poti.
Prvega oktobra sta se udeležili srečanja ob 15. obletnici DPŽ Kočevje. Navdušeni sta bili nad lepim programom, razstavo tamkajšnjega društva in vsem, kar so jim pripravile članice kočevskega društva. Udeležili sta se tudi regijskega srečanja v Ribnici, kjer so prav tako pripravili dober program in zanimive oglede v Velikih Laščah in Ribnici. 14. oktobra pa sta se skupaj z Lojzko Jamnik, Nado Lunder in Štefko Tekav-čič v Ljubljani udeležili prireditve, na kateri je bilo vseh pet predlaganih za naslov kmetica Slovenije. ♦
14
Iz Zveze veteranov; iz Stolarne
november 2005
Obisk pri madžarskih veteranih
Zveza veteranov je organizirala na povabilo madžarskih kolegov izlet na Madžarsko. Na pot smo bili povabljeni vsi sekretarji območnih veteranskih združenj iz vse Slovenije. Tako smo vrnili obisk madžarskim veteranom, ki so bili v juniju letos na prijateljskem obisku v Sloveniji. Izlet je potekal od 9. 9. do 11. 9. 2005.
Sekretar OZVVS Grosuplje Primož Zgonc_
Avtobusna pot se je pričela v Tolminu, nadaljevala pa v Novo Gorico, Ajdovščino, Postojno, Ljubljano in tako naprej do Hodoša. Na vseh vstopnih postajah so se nam pridruževali sekretarji območnih združenj, na Hodošu pa se nam je priključil še naš vodnik in prevajalec - veteran g. Ludvik Jonaš, pri katerem smo imeli krajši postanek z malico. Po prestopu državne meje smo nadaljevali pot proti glavnemu mestu Madžarske Budimpešti.
Po utrujajoči, več kot 10 urni vožnji smo v večernih urah prispeli na cilj.
Prvo srečanje z našimi gostitelji smo imeli v klubu madžarskih veteranov, kjer so nas zaradi naše nenačrtovane zamude potrpežljivo čakali. Po uvodnem protokolu so nam pripravili kulturni program s pevskim zborom in ansamblom, s katerim so nastopili zanimivi solisti.
Po uradnem delu smo se iz-
mučeni napotili v spremstvu predsednika združenja budimpeštanskih veteranov, upokojenega polkovnika g. Petra na večerjo v bližnjo gostilno, nato pa na težko pričakovan počitek. Naše bivališče je bilo v šoli za podčastnike v vojašnici v predmestju Budimpešte. Kljub utrujenosti smo še v poznih urah poskrbeli za veselo druženje.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v spremstvu Petra na ogled Budimpešte. Prečudovito mesto, ki se deli na Budim in Pešto, je na vse nas naredilo močan vtis, saj se kljub prisotnosti Rusov in tako imenovane železne zavese vidi veličino njihove zgodovine. V času, ki ga živijo Madžari sedaj, pa se na vsakem koraku vidi, kako nezadržno se približujejo zahodu in kako vpliva zahodni kapital na njihovo življenje. Poleg Budimpešte smo si ogledali še nekaj znamenitosti v njeni okolici. Svoj poseben čar daje Budimpešti Donava. Slavnostne večerje, ki nam jo je organiziralo madžarsko ministrstvo za obrambo, se je
udeležilo več pomembnih madžarskih veteranov. Prisoten je bil tudi vojaški ataše Republike Slovenije na Madžarskem podpolkovnik. Ljubomir Draž-nik. Zvečer pa smo se povese-lili še sami ob pivu in tokaju.
Po zabavni noči je prišel dan odhoda. Zahvalili smo se g. Petru, ki nas je pospremil do predmestja Budimpešte. Mesto vodiča pa je prevzel upokojeni polkovnik g. Toni, velik prijatelj našega vodiča in prevajalca Jo-naša. Na poti proti domu nas je g. Toni po dobrem kosilu popeljal še v svoje rodno mesto Szekesfehervar imenovano tudi »mesto kraljev«. V tem mestu, ki so ga svoj čas opustošili
Turki, je namreč pokopanih trideset madžarskih kraljev. Po ogledu mesta smo se poslovili od g. Tonija in nadaljevali pot domov ob Blatnem jezeru. S trajektom smo prečkali Balaton in se po najkrajši poti usmerili proti domu.
V	Ljubljano smo prispeli v poznih večernih urah. Z lepimi željami smo se poslovili in si
obljubili, da se zopet dobimo prihodnje leto.
V	času našega potovanja in bivanja na Madžarskem smo izmenjali marsikatero mnenje in izkušnjo s področja našega dela. Spletla so se nova prijateljstva, ki bodo v bodoče tesneje povezala naša združenja. ♦
16. Ljubljanski pohištveni sejem
Tomaž Šinkovec
V	Ljubljani je od 07.11. - 13.11.2005 potekal letošnji največji sejem na Gospodarskem razstavišču. Na 16. Ljubljanskem pohištvenem sejmu se je letos na 10.000 kvadratnih metrih površin zbralo 293 razstavljavcev iz osmih držav. Med njimi se je kot vsako leto tudi letos predstavila Stolarna Dobrepolje d.d. z veliko novostmi.
V	zadnjem času smo v Stolarni Dobrepolje d.d. razvili zelo veliko novih izdelkov, ki so sodobno oblikovani in sledijo trendom. Na sejmu smo letos poleg dvajsetih različnih stolov predstavili tudi štiri različne in popolnoma nove mize ter komodo za različne potrebe in okuse kupcev.
Moram reči, da je bil obisk dober in zanimanje za naše izdelke zelo veliko, saj je na sejmu vedno zanimivo pogledati nove izdelke. ♦
november 2005
Podjetništvo
15
podjetništvo
Oktober je mesec varčevanja. Prav zanimivo je opazovati, kako se pod pretvezo, da varčujemo, norčujemo iz samega sebe in varčevanja samega.
Nekateri kupujejo »last minute« super ugodne turistične ponudbe in so na koncu opeharjeni za dober izlet in postrežbo. Nekateri kupujejo poceni izdelke in ko ugotovijo njihovo kakovost, je prepozno, denar so že zapravili.
Ali se kdaj vprašamo, za kaj vse zapravljamo denar. Ali znamo sploh še varčevati?
Tudi kreditiranje za razne naložbe, tudi take, ki nam nič ne prinašajo, se povečujejo.
Za kredite zastavimo svoje imetje, ki ga do kreditodajalca zavarujejo s tako imenovano hipoteko na zastavljenih nepremičninah.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kako se še drugače imenuje zastavna pravica na nepremičninah?
1.	Menica
2.	Kredit
3.	Hipoteka
Pravilen odgovor obkrožite in pošljite na naslov Stolarna Dobrepolje PODGORICA 21, Videm Dobrepolje. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence.
Prva nagrada: stol Druga nagrada: pručka Tretja nagrada: majica Vsi ostali pogoji so bili objavljeni v Našem kraju 03/ 2005.
Pravilen odgovor na vprašanje objavljeno v Našem kraju 08/2005: JE d.o.o. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali naslednje nagrajence:
1.	nagrada: STOL — prejme Novak Andreja, Videm 32 a
2.	nagrada: PRUČKA — prejme Jakič Tine, Mala vas 29
3.	nagrada: MAJICA — prejme Meglen Klemen, Kompolje 72
Nagrajencem čestitamo, nagrade lahko dvignejo v salonu pohištva v STOLARNI DOBREPOLJE.
PODJETNIŠKE INFORMACIJE - razpisi nepovratnih in povratnih sredstev
Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8369753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribni-ca@amis.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja Vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta...).
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A, U. list RS št. 15-16/05, st.134. Sredstva: 5 milijard SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gosp.družbam in drugim pravnim osebam ter s.p. za naložbe. Rok: do porabe sredstev oz. do 30.12.05.
Podrobnosti: www.pcmg.si/ index.php?id=2394.
Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa usposabljanja na delovnem mestu za obdobje 2005 - 2007. Predmet : usposabljanja brezposelnih oseb na delovnem mestu, ki lahko traja od enega do šest mesecev.
Rok: do porabe sredstev. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2911.
Za naslednja dva razpisa so pogoji: Neprofitni delodajalci s sedežem na območju z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS in ostali pogoji po razpisu.
Rok: 13.1.06; 14.4.06.
Javni razpis za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk, Ur.l. RS št.78/05. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=3094. Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov, Uradni list RS št.78/05. Sofinanciranje zaposlitev brezposelnih oseb, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3095.
Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših, Uradni list RS št.78/05. Subvencioniranje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, ki so starejše od 50 let. Pogoji: Delodajalci s sedežem na območju z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS. Roki: 13.1.06; tretje 17.03.06 in 14.4.06.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3096.
Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih, Ul RS št.
79/05, Kontakt: dominik.presen@ess.gov.si. Predmet: izbor izvajalcev usposabljanja. Namen je dvig zaposljivosti invalidov in drugih brezposelnih oseb z zaposlitveno oviranostjo... Na razpis se lahko prijavi
pravna ali fizična oseba, s sedežem ali podružnico na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v RS... in ostali pogoji po razpisu. Rok: 20.1.06.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3117.
Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen »B« - spodbujanje razvoja turističnih destinacij - financiranje turistične infrastrukture in namen »C« - prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Ul RS št. 82/05. Kontakt: Javni sklad RS za regionalni razvoj... , Ribnica, Katja Zgonc, tel.: 01/836 19 53, e-pošta: katja.zgonc-@rdf-sklad.si.
Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.3.06. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3146.
Objava o podaljšanju javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005, projekt GEF (Ur. l. RS, št. 87/05)., Kontakt: damir.stanicic@gov.si ali lojze.subic-@gov.si. Ministrstvo za okolje in prostor, podaljšuje veljavnost javnega razpisa, ki je bil objavljen 6.6.03, podaljšan pa 18.2.05 (Ur. l. RS, št. 16/2005). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2006.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=1219.
Razpis, Uradni list RS št. 85/0. Kontakt: tel.: 01/300 69 90. Povečanje višine sredstev jav.razpi-sa za finančne spodbude, za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb za leto 2005. 1. Sofinancer: Ministrstvo za okolje in prostor. 2. V javnem razpisu za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb, objavljenem v Ur.l. RS, št. 28, z dne 18.3.05, se višina namenjenih sredstev poveča za 16 mio SIT in znaša okvirno do 100 mio SIT. Podrobnosti: www.pcmg.si/ index.php?id=2500.
Spodnja razpisa: Objavljeno: Uradni list RS št. 89/2005
Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU. Kontakt: Štefka Videčnik, t: 01 478 93 57, E: stefka.videčnik@gov.si (vsak delavnik med 9. in 15. uro). Rok: 30.11.2005. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3265.
Javni razpis za ukrep Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov iz EPD za leto 2006.
Rok za oddajo prijave: 22.11.05. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3269.
Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2006,
Objavljeno: Uradni list RS št. 97/2005, stran 8002. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do 5.10.06. Prvi rok predložitve vlog je 23.11.05, po tem datumu pa v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/ mainframe.php?id=203#contents.
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Moj POKLON, gospod KLON
Piše se leto 2505. To je obdobje, ko doživljamo razcvet kloniranja človeških osebkov. Moderna tehnika omogoča izdelati direktno kopijo iste velikosti in starosti v nekaj dnevih. Zaenkrat o tem odloča država in trenutno velja, da se izvaja selektivno kloniranje z namenom zadostne preskrbe z družbeno koristnimi delavci. V Sloveniji se največ klonira učitelje in zdravnike, predvsem za potrebe oskrbe podeželja. Zdravstvo je v zadnjem stoletju tako napredovalo, da ministrstvo odredi kloniranje podeželskega zdravnika na toliko njegovih dvojnikov (ali kopij, če želite), kolikor je prijavljenih gospodinjstev. Tako gre vsak klon-zdravnik živet k eni družini (na stroške države) ter jih kar na domu uči zdravih življenjskih navad: predvsem skrbi za zdravo prehrano, nadzira pravilno jemanje zdravil, vodi rekreacijo, ustvarja protistresno klimo, neguje ostarele. Hkrati pa zdravi vse, ki zbolijo, odreja bolniške dopuste zaposlenih iz družine in skrbi za cepljenje. To je torej naš klonirani družinski zdravnik 26. stoletja, ki ne dela več v polnih ambulantah kot pred 500 leti.
Na kratko bi se vam še sam predstavil kot tak družinski zdravnik. Ime mi je Ferenc, sem slovenske matere sin, rojen, ne kloniran, torej sem original. Ko sem končal specializacijo iz družinske medicine, mi je ministrstvo odredilo kloniranje za potrebe ene izmed občin na Dolenjskem, nekje v okolici Grosupljega. Kot original sem dobil zaščitni razpoznavni čip (bolečo injekcijo v zadnjico), moje klone, ki so jim rekli »ministrova generična zdravila«, pa so razporedili v približno tristo gospodinjstev. Vsak mesec se nas vseh tristo zbere na sestanku, kjer rešujemo tekočo problematiko. Tako smo se dobili v sejni sobi tudi 30. 11. 2505 in da vam bo bolj jasno, katere probleme smo na sestanku reševali, si preberite del zapisnika:
1. Klon številka 97 opozarja, da v družini, kjer dela, hčerka in sin posegata za tabletami ekstazija. Po temeljitem pogovoru z obema je izvedel, da sta tablete do-
bila pri družini, kjer dela klon številka 203. Po tej izjavi se je klon številka 203 izrazito razburil in zatrdil, da to ni mogoče in da pri družini, ki jo on zdravi, ni nobenih prepovedanih substanc. Sklep: v roku enega tedna bomo k obema družinama poslali nadzorni klon številka 125 z laboratorijsko opremo in tehnikom, ki bo na koncu pripravil izčrpno poročilo.
2.	Klon-zdravnik številka 53 ima težave z družino, kjer dela, predvsem pri parkiranju svojega službenega vozila. Babica je dobila novi avto in pravi, da ga zaradi obrabe kolkov mora imeti parkiranega točno na tem spornem mestu. Sklep: ker imajo družinski člani na svoji lastnini prvi uporabno pravico, bo moral klon pred vsako vožnjo poklicati zdravstveni center, od koder ga bo prišel iskat dežurni šofer.
3.	Klon-zdravnik številka 43 se je poškodoval. Pomagal je domačim pri laserskem rezanju zelja, pri čemer je pod laser nastavil prste in mu jih je prve tri na desni roki pošteno porezal laserski žarek. Sklep odbora za poškodbe pri delu odloči naslednje: domača opravila, predvsem rokovanje z laserskimi aparati naj opravljajo tisti, ki so za to usposobljeni
in izšolani. Zdravniki naj stvari, ki jim niso kos in ki niso v zvezi z njihovim delom prepustijo kmetovalcem oziroma pridelovalcem in predelovalcem zelja. V omenjenem primeru se klonu številka 43 ne prizna poškodba pri delu in mu država izplača le 50% plače za bolniški dopust.
4. Klon številka 242, ki je ta mesec dežurni za dopise, prebere pomembni dopis Ministrstva za črpanje zdravja, ki se glasi: »Zaradi povečanih potreb in ugotovljenih ugodnih vplivov na zdravje cele družine smo se v sodelovanju z Ministrstvom za spravosodje odločili, da nabavimo večje število spravitvenih komor, predvsem za potrebe sprave med taščami in snahami. Najugodnejši ponudnik je hrvaški ponudnik, to je firma ^Ljubav milom ili silom", katerih zabojniki imajo ustrezni WC, dve postelji in hrano za en teden. Pred vstopom v enotedensko skupno bivanje v kontejnerju bosta morali skregani tašča in snaha opraviti obvezni pregled na stopnjo strupenosti jezika, v primeru zvišanih toksičnih vrednosti pa se bo izvedlo enourno razstrupljanje. To obvestilo bo objavljeno v Uradnem listu, velja za vse izvajalce zdravstvenega varstva, zasedenost komor mora biti zaradi pereče problematike 75 odstotna, sicer investicija ne bo obrodila sadov. V ministrstvu pričakujemo, da bo akcija vsaj tako uspešna kot rešitev problematike medsosedskih sporov, kjer smo z enotedenskimi sobivanji skreganih sosedov v komorah zmanjšali število sporov sosedov za 81%.
To je torej nekaj točk, ki jih vsak mesec obravnavamo. Verjamemo, da s svo-
Halo! Dober dan. Je to ambulanta na Vidmu? Tukaj Maričeva. V našem kulturnem društvu Bubla iz Radencev smo se aktivni člani odločili, da bomo začeli poleg kulture gojiti tudi zdrave življenjske navade. Zato bi naročili petdeset obrazcev z navodili za zdravo telesno aktivnost, petdeset dietnih listov, seznam telefonskih številk za naročilo sobnih koles, knjig za premagovanje stresa in sto brošur za odvajanje kajenja in odvajanje prekomernega pitja alkohola. Pa še to bi vam povedala: tudi kulturo in rekreacijo se da povezati. Mi imamo folklorno skupino, kjer se s plesom kar dobro razgibamo. Saj poznate tisto: »Kdor ne skače ni Slovenec!« Že tako nas je malo Slovencev, še manj pa nas je tistih, ki se rekreiramo. Treba je narediti vse, da se bodo ljudje več gibali, tudi mladi. Na svidenje, že vnaprej hvala za pošiljko.
november 2005
Veterinarski nasveti
17
jim delom prispevamo k zdravju naših ljudi, vedno bolj pa tudi sodelujemo s strokovnjaki iz drugih področij. Upam, da sem vam naše delo, sicer na kratko, a upam da dovolj nazorno prikazal. Lep pozdrav!
Dr. Ferenc
Dragi bralci! To je vizija zdravstva v prihodnosti, če bodo šle stvari tako naprej. Preden sem članek dal v objavo, sem zgodbo o prihodnosti poslal mami v Prekmurje, ki me je seveda takoj poklicala. Njene izjave so bile sledeče: »A to misliš dati v objavo? Jaz sem se kar ustrašila, saj veš, da sem po izobrazbi učiteljica in si kar težko predstavljam, da bi me zato klonirali. Če nas res čaka prihodnost, da bo premalo zdravnikov in učiteljev, potem boljše, da to že danes prebereta ministra, ki sta odgovorna za to področje in se z ustreznimi ukrepi poskrbi, da se bo več mladih odločalo za te poklice. Kar se pa tiče medsebojnih odnosov, predvsem medsosedskih in znotraj družin, pa bo tudi žalostno, če se odnosi med ljudmi ne bodo izboljšali še v nadaljnjih petstotih letih. Bog naj blagoslovi ta naš planet, predvsem pa človeško pamet, saj nas bo ta tempo čisto uničil. Povej ti tvojim bolnikom, da naj že sedaj začnejo živeti bolj zdravo, brez skrbi bodi, da oni vedo, kaj je prav in kaj ni prav. Vedno, ko predolgo sedijo na kavču, se sladkajo z nezdravo hrano, pijejo pivo ali celo kaj močnejšega in kadijo cigarete, naj se spomnijo na leto 2505, ko jih bo v takem položaju zasačil klonirani družinski zdravnik, jim gledal pod prste in začel soliti pamet. Boljše, da se motivirajo za zdravo življenje sami, kot pa da jih maltretira znerviran zdravnik, ki se navsezadnje obnaša kot njihov družinski član z vsemi pravicami in celo podporo države. Jaz bom že sedaj raje začela zdravo življenje in strogo dieto; tako zdravo bom živela, kot da imamo doma kloniranega zdravnika, ki nas vseskozi opozarja na napake. Ti pa bodi priden tudi doma, ne samo v službi. Adijo!«
Tako moja mama, jo bom držal za besedo ... Lep pozdrav!
Dr. Zdravko


Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Flegmona

Flegmona je gnojno vnetje mehkih tkiv, najpogosteje veznega tkiva, pri čimer nastane vidna oteklina (edem), ki se širi na okolico. Le ta je na otip topla in boleča. Na nepigmentiranih mestih je običajno opazna rdečina. Najpogosteje se pojavi v podkožju kot posledica vdora bakterij skozi vbodno rano (npr. na spodnjem delu okončin po vbodu z vilami) ali pa se razširi iz že obstoječih žarišč vnetja. Flegmona se širi z napredovanjem infekta po podkožju, tendovagi-nah (ovojnicah kit) in rahlem vezivnem tkivu. Ponavadi je prisotnih več povzročiteljev, možne pa so tudi samostojne infekcije z enim povzročitljem.
Flegmona je lahko prisotna pri vseh domačih živali. ^Kljub temu pa je bolezen bolj poznana pri konjih in v nekaterih primerih tudi pri kravah. Pri slednjih je bolj poznana flegmona, ki se pojavlja ob vnetju parkljev oz. mehkih tkiv ob parklju in med parklji. Krava ob tem kaže izrazito šepanje, bolečino, prizadeto okončino pa pogosto razbremenjuje in jo drži dvignjeno. Ob tem se pogosto drastično zmanjša tudi količina mleka.
Kot sem že omenil pa je pojav flegmo-ne najpogosteje prisoten pri konjih, ki so za tovrstne okužbe tudi najbolj dojemljivi. Za nastanek le te je pogosto dovolj že manjša vbodna rana, skozi katero vdrejo kužne klice, ki v mehkih tkivih povzročijo nastanek vnetja. To povzroči nastanek trde, boleče in vroče otekline, ki se hitro veča. Taka oteklina lahko
Flegmona se pri konju najpogosteje razvije na okončinah
nastane že v nekaj urah, najpogosteje pa čez noč. Običajno se pojavi na okončinah. Pogosto zajema flegmona, kar celotno okončino (prednjo ali zadnjo), lahko se razširi tudi navzgor na trebuh ali prsni del. Zaradi obsežne otekline in bolečine konj vidno šepa, pogosto pa je prizadeto tudi splošno zdravstveno stanje, ki se kaže z zvišanjem telesne temperature, slabšo ješčnostjo ali neješč-nostjo, potenjem, pospešenim dihanjem idr. Pogosto, kljub natančnemu pregledu ne moremo ugotoviti mesta, kjer je prišlo do vdora bakterij.
Ker gre za bolezen, ki lahko pusti pri konu tudi trajne posledice je nujno takojšnje ukrepanje. Že takoj ob ugotovitvi stanja (v prvih 24 urah), lahko zmanjšamo oteklino s hlajenjem s tekočo vodo ali pa s hladnimi obkladki (led, blazinice z gelom idr.), ki jih lahko ovijemo okoli prizadetega mesta. Pogosto samo s hlajenjem ne dosežemo želenega učinka, zato se je najbolje že v začetku bolezni psovetovati z veterinarjem, ki nam bo predpisal nadaljnjo terapijo. Največkrat le ta vključuje tudi zdravljenje z antibiotiki in sredstvi za zmanjševanje vnetja, kateri imajo namen zmanjšati oteklino in lajšati bolečino. Ob vsem zdravljenju pa je seveda pomembno, da se konja aktivno sprehaja večkrat na dan, polega tega pa se priporoča, da je konj v času zdravljenja v izpustu ali na paši, kjer se bo tudi sam gibal. S tem se pomaga k vzpostavitvi normalnega krvnega obtoka in prepreči zastajanje tekočine v prizadeti okončini. V kolikor se pravočasno ne pristopi k zdravljenju, so posledice lahko drastične, v najslabšem primeru nam konj lahko tudi pogine. Resna komplikacija, katera je lahko spremljevalec flegmone, je tudi nastanek tetanusa, za katerega so konji kot živalska vrsta najbolj dojemljivi.
Pojav flegmone je možen tudi pri drugih živalskih vrstah, vendar je potek same bolezni najbolj podoben pri psih, pri katerih je najpogosteje razlog za nastanek flegmone vbod v kožo med prsti. Pri ostalih živalskih vrstah je pojav fleg-mone nekoliko redkejši. ♦
18
Naš gost
november 2005
JANEZ SUSTAR IZ MALE VASI
S trdno voljo do boljšega
zdravja
Z Janezom Šuštarjem sva bila dogovorjena za pogovor že lani, ko je ob 30-letnici Območne obrtne zbornice Grosuplje dobil zlato priznanje za delo pri njeni ustanovitvi. Pa je vmes posegla bolezen in do najinega srečanja je prišlo šele letošnje poletje na njegovem domu v Mali vasi.
M. Steklasa
Seveda je beseda najprej nanesla na zdravje oziroma na bolezen, ki ga je za nekaj časa povsem priklenila na voziček, pa na okrevanje, do katerega sta mu pomagala neomajna volja in terapija. Kar petkrat ga je zadela možganska kap, dvakrat je zbolel za pljučno embolijo. Po težkih preizkušnjah se vso resnostjo posveča nasvetom zdravnikov. Tako dvakrat letno preživi štirinajst dni v zdravilišču, kjer mu, kot z zadovoljstvom ugotavlja, najbolj pomagata kitajska masaža in fizioterapija. Vsak teden pa ga enkrat ali dvakrat odpelje žena v Dolenjske Toplice, kjer si nabere dodatnih moči. Skrb za zdravje ga je disciplinirala, da tudi sam redno izvaja razgibalne vaje. Nič manj pomembno pa ni njegovo optimistično, veselo in pogumno gledanje na svet, dogodke, druge in sebe. In hvaležnost za vse, kar mu življenje lepega daje. Prepričan pa je, da sta mu do izboljšanja zdravja največ pomagala prav volja in optimizem, in ko med pripovedovanjem pogleduje ženo, že vem, da želi izraziti hvaležnost tudi njej, ki mu ob vsakem trenutku stoji ob strani. Povrhu vsega pa opravi še vsa gospodinjska in ostala dela, ki jih ni malo, saj kljub obilici dela v hiši, tudi zunaj vse lepo urejeno in obdelano.
Ko sem mojega sogovornika želela povprašati po priznanju in njegovi osnovni obrtni dejavnosti, mi je dejal, da bi raje pripovedoval o čem drugem. »Stvari, o katerih bi vedel povedati marsikaj zanimivega, je toliko, da bi se morala dobiti večkrat,« je dejal in me spomnil, da je nekaj časa vodil dobrepoljsko knjižnico, bil predsednik gradbenega odbora za gradnjo šole in bil zraven pri marsikaterem projektu v Dobrepoljski dolini. Najdaljša pa bi bila pripoved o življenju v dolini v času izpred druge svetovne vojne, med njo in po njej. Dobre-poljska zgodovina je vedno pritegovala njegovo zanimanje. S prijateljem sta pred leti obiskovala ljudi in zvedela marsikaj, kar je utonilo v pozabilo, ker ni bilo nik-
jer zabeleženo. Ne morem pa se znebiti vtisa, da mu je bila vedno najbližja kultura in ljudje, ki so zaznamovali Dobre-polje na kulturnem področju. Tako se že na začetku svoje pripovedi zaustavi ob svojem sosedu Francetu Jakliču in namesto o sebi steče beseda o tem velikem Dobrepoljcu.
»No, jaz sem bil še premlad za tesnejše stike z njim, vendar pa mi je o njem večkrat pripovedoval oče. Tako sem zvedel tudi za stvari, ki najbrž niso vsem poznane«, začne obujati svoje spomine na Jakliča, pri tem pa ne more prikriti ponosa, da je bil njegov sosed.
Spomini mu segajo prav na začetek: »Moj stari oče in Jaklič sta kupila Ška-farjevo posestvo v Podgorici in si ga razdelila na polovico. S tem se je tudi začelo prijateljstvo obeh družin. Zaradi Jakličevih političnih stališč, ki jih je zagovarjal kot deželni poslanec, si je nakopal zamero med ljudmi, življenje mu je postalo nevzdržno in razmere so ga prisilile, da je moral tik pred drugo svetovno vojno prodati kmetijo. V zameno je na Dolenjskem kupil veliko posestvo, za katerega se je precej zadolžil. Ker ga ni mogel odplačati, ga je prodal in v Ljubljani kupil manjšo hišo, v kateri je živel do smrti. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko število Dobrepoljcev, ki so ga spoštovali in cenili njegovo delo in vse, kar je zapustil Dobrepoljcem. Bil je res velik in napreden človek.«
Ko Janez Šuštar našteva vse Jakličeve zasluge, poskušam tok najinega pogovora preusmeriti na njegovo življenje. Beseda mu teče gladko, razločno, a počasi, kot da bi hotel vsako besedo pretehtati:
»Otroštvo sem preživel v Podgorici, v osnovno šolo pa sem hodil na Videm. Po končani šoli sem se šel učit za mizarja in na svoj rojstni dan leta 1947 opravil pomočniški izpit«, začne pripovedovati svojo življenjsko zgodbo. Njegova družina je bila za tiste čase zelo napredna. Pri hiši je bilo sedem otrok, od tega so si kar štirje pridobili visoko izobrazbo. Tudi Janez se kot mizar ni zaprl med stene svoje delavnice, ampak je bil ves čas dejaven v kraju. Ovira je bila povojna politika, ki je pogosto prekinila načrte mladih fantov in zaznamovala njihovo mladost v duhu tistega časa. Janez je bil tako kot mnogo drugih mobiliziran v delovne brigade, najprej na sečnjo lesa v kočevske gozdove. Po enem mesecu se je vrnil domov in se zaposlil pri Mizarstvu Jakič, vendar so ga kmalu spet mobilizirali na »Turbo« inštitut v Ljubljano, od tam pa v mizarsko delavnico »Zavrti 5«, od koder mu je uspelo oditi. »Dve leti so me neprestano 'gonili' sem in tja, nato pa sem šel delat v Stolarno«, pravi gospod Janez. Ko je potem odslužil še redno vojsko, se je po treh letih vrnil domov, kjer sta ga na manjši kmetiji pričakala starša. Komaj se je nekoliko oddahnil, že je bil vpoklican na enomesečne orožne vaje. Kasneje, ko je šlo za Trst, je dobil poziv še za tri mesece. Šele po tistem se mu je življenje nekoliko ustalilo.
Približno šest let je bil zaposlen v mizarski delavnici Izvir v Sodražici. Leta 1958 pa si je doma v Podgorici uredil manjšo delavnico in delal kot samostojni obrtnik vse do upokojitve leta 1980. Tedaj je obrtno delavnico izročil sinu, sam pa se je z ženo preseli v Malo vas, kjer si je pred tem zgradil novo hišo.
Veselje do dela in ustvarjanja pa pri ljudeh, kakršen je bil gospod Janez, ne mine z upokojitvijo, zato tudi on ni mogel brez svoje obrtne delavnice, tako je čez nekaj časa zgradil še eno ob svoji hiši v Mali vasi. Sprva sta z ženo izdelovala stopnice, potem pa je prišel v stik z Dragom Koširjem, katerega je poznal iz časov, ko je bil zaposlen v Sodražici. Drago Košir je bil vsestranski kulturnik, sicer pa kipar samouk in zanimiv oblikovalec lesa. Kot literat je že zgodaj pero zamenjal z dletom in papir z lesom. Ker je tudi Janez čutil v sebi nagnjenje do umetnosti, ni bilo naključje, da so se njune poti spet združile. Skupno jima je bilo spoštovanje in oboževanje lesa ter ob-
november 2005
Iz dobrepoljske zgodovine
19
čutek za estetiko. Oblikovna in vsebinska zanimivost likov je Janeza Šuštarja močno pritegnila in zbudila spoštovanje do Koširjevega dela. Začelo se je z odkupom nekaterih njegovih poškodovanih del, z namenom, da jih bo obnovil. Sodelovanje se je kasneje še poglobilo. Janez je pripravljal material, Drago Košir je les oblikoval v like, finese pa je dokončal Janez. Na ta način so nastajali zgodovinski in drugi tematski ciklusi, kot so Verstva sveta, Valvasorjeve upodobitve, Križev pot, Sejalca, Sveta Ema, Sveta Ana, Sveti Rok, Golgota, Zadnja večerja itd. Mnoga od teh del krasijo galerije, cerkve in domove, marsikateri lik pa je našel svoje mesto tudi prostorih
Janezove oz. po domače v Pečnikovi hiši in priča o gospodarjevem veselju do umetnosti. Tako kot je vse svoje življenje izpolnjeval potrebo po oblikovanju izdelkov iz lesa, tako zdaj ob opazovanju likov bogati svojo notranjost.
Skupaj z ženo živita v svojem svetu, v hiši, nekoliko odmaknjeni od vasi. Sredi cvetličnega, zelenjavnega in sadnega vrta jima dela družbo množica domačih živali. In zagotovo mu tudi stvaritve iz lesa, v katere je vložil del svoje duše, pomagajo k volji do življenja. Sprosti ga tudi, če lahko vsaj malo pogleda v svojo delavnico, v kateri je pustil del svojega življenja in moči. Želimo mu, da bi vso to lepoto še dolgo užival. ♦
Križev pot Jakljevih iz Kompolj skozi Teharje
Ivanka Kozlevčar
Šestdeset let mineva od konca druge svetovne vojne. Kako dolgo je že od tega, se zavemo dobro takrat, ko ugotovimo, da večine odraslih ljudi iz tistega časa ni več, tedanji otroci pa smo tako rekoč že v odhajanju. Malo je še ljudi, ki jih o tedanjih dogodkih lahko povprašamo, ker so bili sami zraven in lahko povedo svojo izkušnjo: so lahko pristni verodostojni. Ta izkušnja je bila zlasti pri ljudeh na domobranski strani večinoma zaklenjena v njihovih srcih in spominu, ker se zanjo ni smelo vedeti, govorilo pa se je o njej samo strogo zaupno, pa še to ne, saj se je zdela mnogim neverjetna, prizadetim pa tako huda, da je bila, kakor se reče, mutasta. Kako naj bi človek govoril o vseh ponižanjih, mučenjih, smrtih, lažeh, ki so prišle kakor vihar in ko jih je povzročil rojak. Zmagoviti rojak, tako imenovani »naš človek«, pa je vse te zločine zatajil, skril, pod hudo kaznijo prepovedal vedeti zanje, se postavil v oltar in »nenašemu človeku« neprestano dopovedoval, kako ničvreden izdajalec je in mora zato biti zadovoljen, da ga pustijo živeti. Beseda izdajalec naj bi pomenila nekaj tako hudega, zavrženega, da je bila že sama dovolj za smrtno obsodbo. Poudarjal je samo svoje trpljenje, o hudem, ki ga je povzročil, pa skoraj ni bilo govora. Ker ugovor ni bil možen, ni nihče niti poskušal javno razmišljati o upravičenosti take oznake, pa naj je že misli kakor koli. Razmere doma in v sve-
tu (tuje države so našemu diktatorju izkazovale vse časti) so bile take, da so se stvari povprečnemu človeku zdele nesprejemljive in moral je rad ali nerad nositi breme »izdajalskosti«, »nazadnjaško-sti«, podrejenosti in drugorazrednosti, če je hotel ohraniti samospoštovanje, ali zavreči sebe in postati upoštevanja vreden »naš človek«, ki so mu odprte vse poti in je vreden vse časti, ali pa se vsaj potuhniti in se delati, da je vse v redu. V takem položaju so še najlažje vzdržali pri svojem poglobljeni kristjani, ker so poznali nauk o minljivosti tosvetnega iz evangelija. S svojim verskim in cerkvenim življenjem so nehote izražali nasprotovanje, saj je eno in drugo bilo nezaželeno, zato preganjano in zasmehovano, nekaj takega, kar se mora skriti za štiri stene doma. Vsa kultura in obnašanje, ki sta temeljila na katoliških vrednotah in bila stoletja nosilca življenja, sta bila zavržena, kakor da se bo vse začelo znova.
Druga stvar pa je, da so morala vsa doživetja in izkušnje v ljudeh tudi dozore-ti, vzpostaviti medsebojno povezavo z izkušnjami in doživetji drugih, dobiti svoje mesto v dogajanju v tem času sploh, za to pa je bilo potrebno več vedenja o času in razmerah, pa tudi razmišljanja, da so dobile jasno in z besedo izrazljivo podobo. Neposredno po tako hudem doživetju človek lahko samo kriči, joka, moli ali molči, pravih besed za izrazitev take telesne, duševne in duhov-
ne prizadetosti pa ne more najti, ker je tako enkratna, ni mu še znan vzorec zanjo. Potreben je čas, da razmisli o svojem ravnanju in odločitvah, jih razume, sprejme odgovornost zanje, ker so bile zanj nujne, ali pa zavrže.
Pomembno vlogo pri tem molku so imeli tudi intelektualci in publicisti. Ko sem ponovno brala Kocbekovo Premišljevanje o Španiji in članke v zvezi z njim, ki so izšle zdaj v knjižni izdaji, sem bila skoraj šokirana nad njegovo nevarno ak-tivistično, zlasti proticerkveno ostrino tako v jeziku kot vsebini; nič razmisleka o resničnosti trditev, nič dvoma, ker je avtor vse vzel iz enako usmerjenih virov in ni ničesar poznal iz lastne izkušnje, nič razmišljanja o smiselnosti takega spopada, v katerega se vmešavajo tujci, ceno pa plačajo domači ljudje, ki morajo prenašati neznansko gorje državljanske vojne na eni ali drugi strani, oboji so samo ljudje, dolgo prebolevati svoje rane, uničene dobrine nadomestiti, prenašati samovoljo enega ali drugega zmagovalca, na koncu pa vendar živeti skupaj, ne glede na vse preživeto. Cerkev je prikazal kot nekaj tako ničvrednega, da je bilo komu prav lahko potegniti sklep, da se lahko brez škode uniči. In vendar je moral tedaj nekaj vedeti o strahotah francoske ali sovjetske revolucije in o tiraniji popolnoma necerkvenih diktatur, npr. nacistične, fašistične in komunistične v evropskem okviru. Torej je bil že takrat tudi zaradi proticerkve-nosti na strani takega spopada, in kdor je to bral, pa je šel z njim, je moral vedeti, v kaj gre.
V našem času je prevladovalo pisanje, ki je politično in ideološko ustrezalo režimu, to je ustvarjalo določeno javno mnenje, podobo o stvareh tega časa, ki naj bi bila kar se da pozitivna, ne glede na resničnost. Zdelo se je, da vse kritično pisanje in prikazovanje negativnih, tudi zločinskih strani in dejanj, maže to idealizirano podobo. Niso pa pomislili, kakšno pokvarjenost na eni strani in pohujšanje na drugi strani povzročajo te lepe laži.
Tako sem razmišljala med vožnjo v Kompolje v Dobrepoljski dolini, kjer živijo tri sestre, ki so preživele Teharje. Želela sem jih srečati in zapisati po resnici njihovo zgodbo, saj so neposredne priče dogajanja v tem taborišču že redke, vendar vsaka še lahko doda svoj košček k celovitejši podobi.
Pot mimo Turjaka, Rašice v Dobre-
20
Iz dobrepoljske zgodovine
november 2005
poljsko dolino je idilična. Vse je bogato zeleno, saj letos ne manjka dežja. Hiše so večinoma nove ali obnovljene, povsod cvetje, ceste asfaltirane, samo ljudi ni nikjer videti. Tudi tistih nekdaj značilnih zaplat obdelane zemlje in zoreče-ga žita ni, kot da ljudje ne potrebujejo več kruha, skoraj samo zelenje. Polje, kdo bo tebe obdeloval? Zemlja, kdo te bo imel rad in ne bo gledal nate samo kot na bolj ali manj donosen objekt? Kdo te bo spoštoval kot svetišče, v katerem so kosti naših dedov? Kdo se bo poklonil materam in babicam, ko so prebrskale in prerahljale vsako vsako ped teh skromnih njivic in jim dajale moč in lepoto svojih rok? Kdo bo cenil voljo in skrb očetov, ki so si vedno znova po vsaki katastrofi obnavljali domove? Kdo bo domove napolnil z radoživimi, ponosnimi ljudmi, ki jih ne bo strah, saj bodo imeli korenine v zemlji?
Ko sem pred odhodom pogledala v Farne plošče, sem naštela v videmski fari na protipartizanski strani 286 žrtev, na drugi strani pa je bilo po podatkih v članku Monike Kokalj — Kočevar 116 žrtev, od tega 43 padlih, 48 pobitih, 16 umrlih v taborišču (Prispevki k zgodovini Do-brepoljske in Struške doline v knjigi Naši kraji in ljudje, Dobrepoljsko-struški zbornik 1996). Ob teh podatkih te prešine: kako hudo je bilo, koliko so ljudje pretrpeli, koliko ran je ostalo! In vendar gre življenje naprej.
Najprej sem poiskala najstarejšo med sestrami, Francko, poročeno Klinc, pri hiši se reče pri Jernejevih. Zdaj je stara že nad 80 let, vsa je drobna in krhka, vendar bistrega pogleda in prav nič sklerotična. Zanjo lepo skrbita sin in snaha. Zaveda se, da ji je lepo, ker ni zapuščena, v hiši je življenje, čeprav več ne kmetu-jejo. Še lahko gre ven s hojco in gleda na ta prelepi božji svet okoli sebe. Prosila sem jo, naj kaj pove o svoji družini in kako to, da je prišla v Teharje. Po njeni pripovedi sva šli še na njen prvotni dom k Jakljevim (tedaj Severjevim), kjer živita njena ovdovela sestra Ida in neporočena sestra Milka, tudi ti dve sta bili v Te-harju. Obedve sta še polni življenja in prijazne vedrine, nič čemerne zagrenjeno-sti. Vidi se, da so bila to v mladosti čedna, vedra, živahna, duhovno poglobljena in kulturna dekleta in da jih življenje kljub vsemu ni zlomilo. Obe sestri sta dopolnjevali Franckino pripoved z delci, ki sta se jih sami spominjali. Lepo je bilo poslušati njihovo pristno govorico, zato jo bom poskušali v njihovi pripove-
di vsaj deloma ohraniti.
Pri nas se je reklo pri Jakljevih, pisali smo se pa Sever. Bili smo velika, vendar za tiste čase povprečna družina: oče, mati in sedem otrok. Oče in mama sta se poročila med prvo svetovno vojno. Anica (1916) in Jože(1917) sta bila rojena še med vojno, drugi pa po njej: Ivan (1920), Francka (1922), Milka (1923), Zofka (1926), Ida (1929). Imeli smo srednjo kmetijo, v hlevu deset glav živine pa prašiče in tudi žita dovolj. Saj veste, kako je bilo na kmetih, mi smo vsaj hrano pridelali, bajtarji pa so bili večji reveži. Delati smo morali, pa saj smo radi, vendar je bil čas tudi za druge stvari. Oče je bil občinski odbornik in je poznal razmere v kraju. Naročeni smo bili na Domoljub in Bogoljub. Slovenec je hodil nekaj časa brezplačno, ker je bil oče odbornik. Časopise smo posojali tudi drugim, saj niso imeli denarja, da bi si jih kupovali. Rade smo pele, pri nas se je dosti pelo in smejalo. Dve sta peli v cerkvenem zboru. Pevovodja je bil duhovnik Rafko Fabiani, begunec iz Gorenjske in glasbeno izobražen. Kadar je bila maša v naši vasi, se je ustavil pri nas, pa ljudem ni bilo prav. Bile smo v Marijini družbi, Francka tudi v Dekliškem krožku. Dekleta smo imela uniforme: modra krila, bele bluze, nekakšne pelerini-ce in rutke. Otroci so pa imeli vzorčast kroj. Brat Jože je bil aktiven pri Katoliški akciji, pa je imel včasih kakšne sestanke. Tudi zaradi tega je imel težave. Nekoč je šel zvečer k sosedovim, ki so bili enakega mišljenja, na vrt, pa ga je nekdo preklofal, da nima nobene pravice ponoči hoditi ven. Že pred vojno je bila kar huda delitev na leve in desne. Bilo je tako, da nekateri fantje zaradi našega sodelovanja pri cerkvi še govorili niso z nami. Bili so taki, ki niso nikjer nič delali, brez službe, hodili pa nobel. Imeli so skrivne sestanke, bili ločeni od drugih, vendar so hoteli imeti vso komando. Kdo jih je podpiral, nekdo jih je moral, kajpak, da so lahko tako živeli. (Prim. še članek France Nučič, Dobrepoljsko leto 1942 v Zavezi št. 23, str. 28).
Anica se je poročila že pred vojno na Cesto in med vojno je k njej šla Zofka, da je bila za »pesno«, pa še bolj varno je bilo tam, ker je bila blizu italijanska postojanka pri Sv. Antonu. Žalostno je, da tako rečem, pa je bilo res.
Leto 1941 smo preživeli še kar mirno. Ob prihodu Italijanov so bili levi bolj za Nemce, potem so pa na to poza-
bili. Spomladi 1942 se je pa začelo. Tedaj smo bili do septembra prepuščeni partizanom, bili smo njihova »republika«, in maščevanjem italijanske vojske ob vdorih, zlasti ob ofenzivi. Partizani so organizirali odbore, sovjete, in z njimi nadzirali življenje v krajih. Zaradi streljanja in bombardiranja skoraj nismo mogli na polje, prepovedano pa je bilo hoditi iz kraja v kraj. Partizani so 4. julija odpeljali iz Kompolj lesnega trgovca Franca Babiča in trgovca, gostilničarja, prevoznika Štefana Mustarja in ju ubili v Logu. Tako so se lahko polastili njunega premoženja. Še prej, 9, junija 1942, so ubili 4 mlade fante. To je dolino zelo razdvojilo. Italijani so 26. 8. pobrali moške v Kompoljah in drugod, jih odpeljali v Struge, nato v Zdensko vas. Od teh so jih 17 odbrali in ustrelili, tudi v Logu. Streljali so jih tudi v drugih vaseh. Veliko so jih poslali v internacijo. Stiska je bila res velika in zaradi nje so nastale v septembru vaške straže in prišlo je do razkola. Potem smo v vasi imeli postojanko in okoli vasi so bili bunkerji. Do kapitulacije Italije, septembra 1943, so vas varovale vaške straže. (O dogodkih v letu 1942 prim. zgoraj navedeni Nuči-čev članek in njegovo knjigo Dobrepolj-ska Hirošima, Videm-Dobrepolje 1995).
Ob italijanski okupaciji so se vaški stražarji umaknili na Turjak, vendar ne vsi. Nekateri so se skrivali, tudi brata Jože in Ivan. Ivan ni bil pri vaških stražarjih. Skrivali so se na drugem koncu doline, na naši zemlji, pod eno skalo. Oh, kakšen strah! Potem smo pa zvedeli, da bodo partizani vse preiskali. Ob enih ponoči smo šli oče, soseda in jaz (Francka) povedat, da naj se premaknejo. Seveda so šli stran in jih niso ujeli. Kar jih je po padcu Turjaka ostalo, so šli k domobrancem v Ljubljano, tudi naša: Jože in Ivan. Pozneje so prišli domobranci v Lašče, po naši dolini so podnevi le patruljirali in ponoči smo bili pa prepuščeni partizanom na milost in nemilost. ♦
(se nadaljuje)
Članek je bil objavljen v glasilu Nove slovenske zaveze. Za objavo v Našem kraju Tončka Grm po predhodni privolitvi avtorice in Jakljevih. Zaradi dolžine objavljamo članek v nadaljevanjih.
november 2005
Lokalna akcijska skupina
21
LAS Dobrepolje
POMEN DRUŽINE NA OBLIKOVANJE OTROKOVE OSEBNOSTI
Alkohol in mladi
Danes se pogosto srečujemo s prepričanji, da sta družina in družinsko življenje v krizi, a čeprav je družina izgubila marsikatero vlogo, ki jo je opravljala v preteklosti, pa osnovne človeške vzgoje - predvsem tiste čustvene v prvih letih, ne bo mogla preložiti na nobeno ustanovo. Mnogo družin sicer odpove na tem področju, med njimi tudi skoraj vse, kjer je prisotna odvisnost od alkohola. Kajti raziskave po svetu kažejo, da je prav motenost družinskih odnosov vzrok najbolj problematičnih negativnih pojavov, ki pestijo sodobne družbe. Od nevrotično-sti, nasilja, kriminala, vseh oblik odvisnosti, do alkoholizma.
Mirjam Zobec
Vendar pa menim, da je družina, kljub mnogim, spremenjenim in institucionaliziranim vlogam, danes še vedno jedro otrokovega fizičnega, psihičnega in socialnega razvoja. Družina je lahko nebo in pekel, vir veselja in trpljenja, pač glede na to, kaj posamezni člani iz nje napravijo.
Družina, kjer kraljuje alkohol, predstavlja bolno jedro, ki ga obdaja trda lupina. Namreč tam, kjer odpove družina, tam se začenja katastrofa posameznika in družbe. Menim, da je potrebno za preprečitev poseganja po alkoholu poseči v zgodnje otroštvo, v smislu preventive, ki jo starši izvajajo s svojim zgledom. Raziskave namreč kažejo, da je vsaj 50% odvisnih od alkohola zraslo v družini, kjer je bil eden od obeh staršev odvisen, ali pa celo oba. V družini se izoblikuje otrokova osebnost, njegov odnos do samega sebe, njegova identiteta. Če družina ne nudi topline, ljubezni, samospoštovanja, se lahko otroci razvijejo v odrasle, ki so polni bojazni, sovražnosti, krivde. Takšni iščejo v alkoholu sredstvo za odpravljanje svojih pomanjkljivosti. Pogosto zadovoljevanje takih prikrajšanosti s pomočjo alkohola lahko pripelje do odvisnosti.
Odvisnost od alkohola je nerazdruž-no povezana z družino, kot sta neraz-družno povezana družina in osebnostna rast.
Normalna družina, v kateri uživa otrok ljubezen, občutek varnosti, daje pogoje za pravilen razvoj osebnosti. Vendar pa v naši kapitalistični, potrošniški družbi starši zaradi lastne zaposlenosti ne opravljajo več starševskih funkcij. Klasična avtoriteta izgineva, odsotnost
očetovske vloge. Matere so zaradi odsotnosti očetov, ki se vse manj ukvarjajo z vzgojo svojih otrok, v izrazito stresni situaciji. Muči jih tesnoba, ali bodo znale pravilno ravnati s svojim otrokom, ter občutek krivde, ker za otroka nimajo dovolj časa. Najpogostejša reakcija je pretirana popustljivost, celo podkupovanje otroka, kar samo še poglobi simbiotsko zvezo. In ko bi otrokov razvoj zahteval postopno osamosvajanje, se mnoge ustrašijo, da ga bodo izgubile in poskušajo simbiozo na silo ohraniti.
Otrok je zaradi načina življenja danes prepuščen samemu sebi, v najboljšem primeru ustanovam, nima pa pravega identifikacijskega vzora. Zaradi prezaposlenosti starši otroke vse bolj prepuščajo specializiranim ustanovam, psi-hosocialnim terapevtom, s tem pa se emocionalna bližina med otrokom in staršem manjša, kar vpliva tudi na zmanjševanje samozaupanja.
Vendarle pa starši otrokom ne morejo biti vzor, zlasti če imajo doma alkohol, ki je dostopen vsem. Otroci pridejo v prvi stik za alkoholom po večini doma in zaskrbljujoče je, da se starostna doba otrok niža in se giblje od 5 - 10 let. Žalostno je tudi to, da starši po večini vedo, da njihovi otroci uživajo alkohol, a ne ukrenejo nič. Dogaja se celo, da jim
ga za rojstno dnevne zabave sami kupijo.
Otrok pri vstopu v šolo pride v novo okolje, ki ga osebnostno sooblikuje in če otrok prenese iz družine takšne negativne vzorce vedenja, potem ima šola pri preventivi še manjšo moč kot družina. Sicer je šola kot vzgojno izobraževalna institucija dolžna ukrepati, vsaj opozarjati na problem, vendar si nemalokrat učitelji in socialni delavci ob vse pogostejši in vse zgodnejši rabi alkohola zatiskajo oči, vedo, a ne obvestijo staršev, ker je kakršenkoli poseg v družino kočljiv.
Vzgoja otrok je primarno naloga družine, saj se ravno v njej oblikuje otrokova identiteta, samospoštovanje, vzorci vedenja, varovala naj bi ga pred negativnimi vplivi okolja in bila vzor identifikacije. Starši pa otrokom ne morejo biti vzor, če imajo doma alkohol, ki je tudi otrokom dostopen in pitje podpirajo. Če v tem primeru starši ne ukrenejo nič, ima pri preprečevanju alkoholizma tudi šola manjše možnosti za uspeh. ♦
SOCIALNI DEMOKRATI
OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE Adamičeva 14 1290 Grosuplje
obvestilo
Obveščamo vse naše cenjene člane in simpatizerje, da od 1.6.2005 organiziramo na sedežu območne organizacije stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše eventuelne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore z člani republiškega vodstva stranke. Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane.
Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska.
Območna org. Socialnih demokratov Grosuplje
Mladinsko društvo bobrepolje
tek, sobota ). Seveda pa za okrasitev potrebujemo delovno ekipo, ki bo to izvedla. Če želiš biti v družbi prijateljev, delati dobro stvar, se pozabavati in se med tem tudi kaj malega naučiti, potem si prisrčno vabljen, da se nam pridružiš. Bodi aktiven! Bodi zraven! Bodi MDD!
Ponovno bi vas radi spomnili na nekaj stvari, ki se odvijajo pod okriljem MDD-ja. Pobrskajte med spodnjimi vrsticami, morda vas pa kaj preseneti.
Medvedi v Gorici
Neke nedelje, natančneje 30. oktobra, se je zvečer v mladinskem centru zbralo kar nekaj izziva željnih navdušencev. Takrat je končno bil izveden že štirikrat prestavljeni izziv nočna orientacija.
Šlo je za obujanje tradicije be-žanja naših prednikov pred medvedi. In ker nam medveda ni uspelo dobiti, smo pripravili ta izziv. V bistvu je bila igra bolj podobna ravbarjem pa žendarjem, kot pa orientaciji. Po dva in dva človeka sta bila razpostavljena okoli in okoli Gorice. Cilj para je bil, da v gozdu najde še dva para, ki nosita dela mobitela, katerega en del ima ta par sam. Ko
se tako trije pari srečajo, lahko sestavijo mobitel in opravijo telefonski klic, ki pomeni zmago. Vse skupaj pa je poleg teme, grmovja in brezen, oteževal še policaj
(oz. oseba ki je onemogočala, nemoteno medsebojno iskanje parov). Po zmagi ene od skupin, smo se vsi utrujeni, nekateri tudi potolčeni (sploh policaj) vrnili v klub, kjer smo si zasluženo privoščili čevapčiče in ob skodelici čaja pokomen-tirali dogajanje v gozdu ponoči.
Poročilo z Lan-partya
V petek, 4.11., smo v klubu organizirali Lan-party #3. Zbralo se nas je 9 računalniških zanesenjakov, pridružili pa so se nam tudi drugi člani, ki so bili ob tistem času v klubu.
Na željo udeležencev smo izpeljali tudi tekmovanje v stre-ljačici Counter Strike, ki se jo je udeležilo 14 tekmovalcev in tekmovalk, končni zmagovalec pa je bil Andrej Meglen, ki je za nagrado prejel majico MDD.
Sproščen večer je ob prijateljskem druženju, čipsu, kokti in seveda igricah hitro minil. Udeleženci so bili z Lan-om zadovoljni (nekaj njihovih komentarjev lahko prebereš na forumu MDD), zato ga bomo gotovo ponovili. Več o Lan-u lahko najdeš na spletu, kjer lahko tudi podaš kakšno svojo idejo za naslednji Lan.
Okraševanje Vidma
Kot vsako leto bo MDD tudi letos poskrbel za okrasitev in praznično ureditev centra Vidma. Odprti smo za vse konstruktivne predloge in kritike, zato nas kontaktirajte in povejte, kakšen Videm si želite letos.
Okraševanje bo predvidoma potekalo ob koncu tedna (pe-
Turistično društvo Podgora in vaščani Podgore
vabijo na
Adventno -Miklavžev sejem
V PODGORI
Sejem bo na prvo adventno nedeljo, 27. novembra, od 10. ure dalje,
pri cerkvi sv. Nikolaja.
Ob 10.30 uri bo sveta maša, po maši pa blagoslovitev adventnih venčkov.
Ob 13.30 uri prihod Miklavža s spremstvom.
Vabimo vse, ki bi želeli obiskovalcem sejma ponuditi svoje izdelke, da se nam pridružijo. Želimo, da bi se na sejmu prodajali adventni venčki, cvetlični aranžmaji, voščilnice pa tudi drugi izdelki, ki so aktualni za Miklavžev in božični čas.
Za dogovor oziroma rezervacijo prodajne mize pokličite na telefonsko številko 786 70 76 ali 031 661 704.
Zeblo nas na sejmu ne bo, saj bodo za toplo pijačo poskrbeli vaščani Podgore.
VABLJENI!
november 2005
Mladinska stran
23
Iz življenja skavtov
BLEBiíAAiíAHH! UAROH!!! ORRROHM!!
Bistroumni sokol_
Taki in podobni glasovi so se nekega nedeljskega dopoldneva razlegali okoli cerkve sv. Martina v Podpeči, pravzaprav nekje sredi še neraziskanega tropskega višavja zahodno od gore Kiliman-džaro, leta 1820. Prvotne prebivalce goščave so namreč vznemirjali avanturistični raziskovalci angleškega kralja Jurija IV, ki so kljub smrti svojega kralja in izgubi vseh sredstev iz proračuna britanske kraljevine na lastno pest nadaljevali začrtano odpravo proti domorodcem globoko v tropski Afriki. Po naporni plovbi in mnogo težavam in pastem na poti so raziskovalci vendarle našli prvotne prebivalce, kateri so jim pripravili številne preizkušnje, preden so jim dovolili spoznavanje in preučevanje njihovega načina življenja. Skupina sedmih raziskovalcev je kmalu ugotovila, kako majhne so pravzaprav razlike med njimi
in domorodci in da tudi v svetu
domorodcev veljajo zelo podobna pravila kot v zahodnem svetu ...Zaupanja se ne da pridobiti le z lepimi besedami, pač pa s pogumom, z vzajemnim zaupanjem in pripravljenostjo na žrtve.
Predvsem veliko poguma in zaupanja so potrebovali novi skavti, ko so jih na prvo preizkušnjo dobili stari skavti. Plazenje po blatu, tobogan po gozdnih tleh (po »tazadnji«), postavljanje hiš iz vej, plesanje domorodskih plesov, nevaren spust po vrvi, ter seveda peka hrenovk na odprtem ognju so sestavljali letošnji sprejem novih skavtov v skavtsko skupino Dobrepolje1. Sodeč po komentarjih so mladi skavti preživeli prijeten in zanimiv nedeljski dopoldan. ♦
Bilo je zanimivo in zabavno. Pripravili so nam pustolovsko nalogo v Podpeški jami. Bilo je res grozljivo. Na koncu smo dvignili skavtsko zastavo in zapeli skavtsko in slovensko himno. Potem smo pekli hrenovke in šli domov.
Daša in Blažka
MISLI
Če v življenju naletiš na pot brez ovir, tedaj bržkone ne pelje nikamor.
Anonim
Nikoli naj nas ne bo sram priznati, da smo se motili, saj to z drugimi besedami pomeni, da smo danes modrejši, kot smo bili včeraj.
(Jonathan Swift)
Tragedija življenja je v tem, da prezgodaj ostarimo in prepozno postanemo modri.
(Benjamin Franklin)
Večinoma smo bolj osamljeni, kadar gremo med ljudi, kot pa če ostanemo v svoji sobi.
(Henry David Thorean)
Ljudje verjamejo tisto, kar želijo verjeti.
(Julij Cezar)
Vsi se pritožujejo nad svojim spominom, nihče pa nad svojim razumom.
(LaRochefaucauld)
Upanje pomeni, da te bo morda doletelo razočaranje. Vendar moraš tvegati, kajti v življenju največ tvega tisti, ki nič ne tvega.
(Anonim)
24
Potovanja
november 2005
Potopis v nadaljevanjih
Prvomajska Sicilija 2005
Piše: Gregor Klinc
3. dan (24. 4. 2005)
Zjutraj nam možak, ki nam je oddal apartma, prinese zajtrk, ki pa je bolj kilav, rogljiček in kava, pojemo še sladoled, na katerega smo prejšnji dan čisto pozabili in že smo spet na motorjih.
Seveda si moramo obvezno ogledati Dolino templjev, Da-vor sicer raje počaka pri motorjih, ostali pa se odpravimo na ogled. Sama dolina templjev je bila ena izmed stvari, ki so mi na Siciliji ostale najbolj v spominu, čeprav mi ni bilo ravno jasno, zakaj ji pravijo dolina, ko pa je vse postavljeno na hribu. Vsi templji so le ostanek starodavnega mesta Akragas in ko stojiš pod mogočnimi stebri, se počutiš povsem majhnega, obenem pa ti nikakor ni jasno, kako so lahko postavili te mogočne templje brez vsakršne gradbene mehanizacije, kot jo poznamo danes.
Sam ogled je trajal kar do-
bro uro in ko se vrnemo k motorjem, opazimo, da je Davor zaposlen s promotorji jehovih prič, ki mu hočejo pokazati, kaj pomeni biti srečen v življenju. Ko se prepričamo, da se ne bo vpisal med njih in da je že našel svojo srečo, nadaljujemo pot.
Skozi Favaro, ki je izredno revno mesto in te spominja na povojno Sarajevo, se usmerimo proti Enni. Sama notranjost otoka je izredno lepa in predvsem zelena, vsi smo si bili enotni, da so tukaj zagotovo snemali Telebajske. Vsi griči so poraščeni s travo, ki je živo zelene barve in oči se ti kar odpo-čijejo ob pogledu na pokrajino.
Na Enni se ustavimo, naredimo par fotk in si privoščimo malico, ustavimo se kar za kaki dve uri, preden nadaljujemo pot proti Cataniji.
Ko se vozimo, se nam v vsej svoji mogočnosti že pokaže Etna, katere vrh je še pod snegom.
Ob vstopu v Catanio pa spet popolna zmeda, kljub karti in GPS-u s pomanjkljivimi kartami smo popolnoma zgubljeni, za nameček Bojana z bolho skoraj zbije neka ženska. Odločimo se, da bo najbolje, če se usmerimo proti obali, kjer bomo verjetno najlaže našli kamp, v katerem smo nameravali ostati preostanek bivanja na Siciliji. Po težkih mukah nam le uspe najti obalo, same oznake krajev so ponekod postavljene, drugje spet ne, poleg tega pa je tu kup enosmernih ulic. Takoj v Cataniji najdemo kamp Jo-nio, kjer pa bi radi za bungalov imeli nekaj čez 80 EUR, odločimo se, da imamo dovolj časa poiskati cenejšo varianto in zato pot nadaljujemo proti severu. V kraju Acireale najdemo kamp z bungalovi po
55EUR, prostora v njem pa je za 4 ljudi. Vendar nas prvo noč namestijo v apartmajih, ker se bungalovi sprostijo šele naslednji dan. Najprej zavijemo v njihovo restavracijo, kjer nas lastnik takoj prepozna kot Poljake, saj ima ženo s Poljske in se mu zdi govorica zelo podobna, kot po čudežu govori tudi precej dobro angleško in kmalu se sporazumemo, da bomo velikemu pivu rekli »big bottle«, midva z Bojanom pa tudi, da bo lastnik od sedaj naprej ''mr. Big bottle''.
Ano spet zaposlimo kot kuharico in tokrat je na vrsti rižota iz vrečke, po večerji še malo podebatiramo o dnevnih dogodkih, potem pa nam začnejo oči počasi lezti skupaj in vidimo le še posteljo.
4. dan (25. 4. 2005)
Danes malo potegnemo s spancem, saj moramo počakati do 10. ure, da nas premaknejo v bungalov. Jaz se odpravim po jajca za zajtrk in v mestu najdem Interspar. Usta se mi razlezejo v nasmeh, saj mislim, da se bo pa tukaj dalo dobiti vse, kar bomo potrebovali, od kruha naprej, vendar sem se
hudičevo motil.
Med dolgotrajnimi pogajanji skušam prodajalki razložiti, da potrebujem jajca, vendar brez uspeha, ponuja mi vse od piva naprej tako, da bo najbolje, da grem kar sam poiskat ta preklemana jajca. No ja, ko jih v ogromni trgovini najdem, zvem, da se jim reče »avola«. Trgovina je, kljub temu da je v Sparovi verigi nekaj povsem
november 2005
Potovanja
25
drugega, kot smo vajeni pri nas. Če artikla ni, ga pač ni, nihče se ne sekira preveč zaradi tega, posledica je tretjina praznih polic. Popoldan imajo Italijani tako imenovano siesto, ko med eno in četrto uro zaprejo vse od trgovin, bencinskih črpalk in še česa. Vendar ni nujno, da se bo prodajalec ob štirih vrnil na delo, če mu pač ne odgovarja, bo trgovina ostala kar lepo zaprta.
Ko se vrnem, naredimo jajca z Gavrilovičevim doručkom, nato pa počasi začnemo nositi kovčke v bungalov, obenem pa še narabutamo sveže limone z drevesa ob apartmaju. Pol dneva smo že zapravili, saj je ura že dvanajst, preden se odpravimo. Odločimo se, da gremo na ogled rojstnega mesta Arhimeda, Siracu-so. Spet se prebijamo čez Catanio in po strašni gneči prispemo v Siracuso. Ko se peljemo po cesti, že vidimo neke razvaline, ki bi se jih splačalo ogledati, ko pridemo zraven, vidimo, da so tukaj nekoč domovali Grki, kupimo karte in se napotimo na ogled. Sam muzej na prostem je izredno lep, vsaj mene je stalno spominjal na rajski vrt, čeprav mi je malo žal, da si nisem prej pogledal zgodovine tega kraja, saj je malo čudno gledati neke kamne, za katere ne veš, kaj pomenijo. Nič zato, bomo pa potem doma naredili domačo nalogo.
Po ogledu nam je že precej krulilo po trebuhih, zato pade odločitev, da je čas za malico. Nato Davor izrazi željo, da bi jedli kje ob morju. Prav, rečemo in se odpeljemo, nato pa smo tisto morje iskali kar lep čas in ko smo končno prišli do njega, je bilo to čisto navadno pristanišče ribiških bark z usrano vodo in precej močnim vetrom. Klinc pa ambinet, mi smo bili lačni in smo tisto malico napadli kar tam.
Medtem se je kar precej pooblačilo in ohladilo, kar je občutil predvsem Bojan, ki je v kampu zaradi grozne vročine pustil škornje in ledvičnik. Za nazaj nas je kar malo zeblo, vendar glede na to, da je bilo to dejansko najslabše vreme v vseh desetih dneh (popoldanska pooblačitev), se ne bomo pritoževali. Dan smo zaključili s 180 km na števcu.^
S sliko in glasbo po Nepalu
V Kulturnem društvu Koma 750 deluje tudi sekcija za predstavitev projekcij, ki je začela s svojim delom 18. oktobra 2005. V dobrepoljski krajevni knjižnici je Martina Šuštar ob diapozitivih predstavila azijsko državico Nepal, uradno Kraljevino Nepal, ki jo je obiskala na svojem potovanju.
Predavanje je pritegnilo toliko večjo pozornost zlasti zato, ker gre za državo, ki je zaradi oddaljenosti, razen po alpinističnih odpravah, šerpah in glavnem mestu Kat-manduju, manj poznana. Nepal je namreč odprl vrata tujcem šele leta 1951. Sprva so prihajale le alpinistične odprave, kasneje pa tudi turisti iz zahodnih držav.
Avtorica si je za ogled te zanimive državice poslužila trekinga, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal zelo priljubljen za turiste v tem delu sveta. S svojo skupino se je odpravila na pot po lepi, a neizprosni gorski pokrajini in k preprostim ljudem pod himalajskimi vrhovi. Treking ji je omogočil posnetke, kakršne težko najdemo v knjigah, zato so gledalci zvedeli marsikaj novega in zanimivega. Avtorica je poleg prelepih posnetkov narave poskušala predstaviti tudi življenjski stil tamkajšnjih ljudi, kar ji je zlasti uspelo ob drobnih zgodbicah in okoliščinah, ki so botrovali posameznim posnetkom. Tr-doživost in volja do življenja ljudi, ki živijo na tem delu sveta, sta se kazala na vsakem koraku, pogled na lepo, a tudi neprijazno naravo, pa je omogočil lažje razumevanje njihovih navad, hindujske kulture in njihovega načina življenja, ki je precej drugačno od zahodnega. To je življenje brez pehanja za dobrinami, vsakdanjega hitrega tempa in marsičesa, kar je značilno za zahodni način življenja.
Predavanje je otvorila pevska skupina Mavrica, predstavitev pa je spremljala nepalska glasba Obiskovalci pa so dobili celovitejšo podobo te azijske državice tudi ob pokušini njihove hrane.
Skratka, tisti, ki pogrešajo odlične projekcije Zvone-ta Šeruge, ki smo jih imeli pred nekaj leti priložnost videti v Jakličevem domu, so bili zagotovo zadovoljni z večerom. ♦
26
Iz DU; iz vrtca
november 2005
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Izleti skupine JEŽKI
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Dragi člani!
Za nami sta dva vesela dogodka. Prvi je popoldanski izlet k Novi Štifti, ki smo ga obeležili s sv. mašo, katero je daroval naš gospod kaplan. Bilo nas je toliko, da smo potrebovali dva avtobusa. To naj bi bila zahvala za vse srečne vožnje, ki smo jih prevozili med letom na naših izletih.
Drugi veseli dogodek je bil martinovanje. Trajalo je do zgodnjih jutranjih ur. To nam pove, da je bilo zares veselo. Pregovor pravi: »Dober glas seže v deveto vas in zato naj gosti martinovanja sami povedo, kako so se imeli.
Bliža se »veseli december«. Tako kot vsako leto bomo tudi letos obdarili starostnike nad osemdeset let. Povabili vas bomo v naše klubske prostore v Jakličevem domu, dne 4. 12. 2005 ob 15. uri. Sedaj vam bom še šepnila na uho, da vas bo obiskal tudi Miklavž s svojim spremstvom. Osebno vabilo boste dobili od našega poverjenika.
Dolžna sem opravičilo za napako, ki se je prikradla v oktobrskem »Našem kraju«. Kot ste verjetno že sami opazili, je bil podnapis pod slikama Pavline in Gabrijele z imenom in priimkom pomotoma zamenjan. Zdaj pa prosim, da pozorno preberete obvestilo naše tajnice Mete.
OBVESTILO!
Približuje se čas, ko moramo našo rezervacijo za letovanje v hotelu »Delfin« v Izoli, od 1. 3. 2005 do 8. 3. 2006, tudi z akontacijo potrditi. Zato obveščamo vse, ki ste zainteresirani za letovanje, da razmislite in se s plačilom akontacije, katera je 3.500 sit, prijavite poverjeniku iz vaše vasi.
Rok prijave je 22. 12. 2005.
Za lažjo odločitev vam ponujamo njihov cenik:
•	7 dnevni polni penzion v dvoposteljni sobi je 49.770 sit
•	7 dnevni pol penzion v dvoposteljni sobi/osebo je 43.470 sit
V ceni je že vračunan 10 % upokojenski popust. Plačilo je po izteku letovanja v Izoli: - z gotovino
-	s plačilno kartico
-	na tri čeke
Organizirali bomo avtobusni prevoz v Izolo in nazaj. Cena prevoza bo ugodna. Denar za vožnjo bomo pobirali šele v februarju.
Želimo, da se nam pridružite v čim večjem številu, da si razgibamo naše otrdele kosti in razvedrimo dušo.
Tajnica društva: Marija Tegel
Darja Erčulj in Anka Kralj
Gasilci
Mesec oktober nas je s svojimi pisanimi barvami vabil, da se odpravimo novim dogodivščinam naproti. Tako smo preživeli zelo zanimiv dopoldan med gasilci v Zagorici. Gasilci prostovoljnega gasilskega društva so nas pričakali pred gasilskim domom v Zagorici. Očka našega Matica, ki je tudi gasilec, nas je z gasilskim avtom vozil po vasi, najbolj pa nam je bilo všeč zavijanje sirene. Ogledali smo si opremo gasilskega avta, brizgali s cevjo ter podirali steklenice z vodnim curkom. Na koncu so nam gasilci pripravili topel čaj ter slastne krofe. Ko smo vprašali otroke, kdo izmed njih bo gasilec, jih je polovico dvignilo roke, tako da se za prihodnost gasilskih društev ni bati.
Vožnja z vlakom
Otroci so si že dalj časa želeli vožnje z vlakom. Ta želja se jim je izpolnila v sredo, 26. oktobra, ko smo se z avtobusom peljali do grosupeljske železniške postaje. Tam smo plačali vozovnico za vlak ter se z vlakom odpeljali v Ljubljano. Otroci so se nekaj časa v vlaku počutili bolj nelagodno, kmalu pa je minila prva trema in otrokom so se razvozlali jezički. Postali so zelo zgovorni - sproščeno so se pogovarjali s sopotniki na vlaku. Všeč so jim bili sedeži v vagonu, pomikanje vlaka, gledanje skozi okno, ropotanje koles,
november 2005
Iz šole
27
sprevodnik, ki je ščipal karte. Vsem je vožnja prehitro minila in bili smo že v Ljubljani, odpravili smo se na živilsko tržnico, opazovali stojnice. Kupili smo sadje in ga z užitkom pojedli, sladkali pa smo se tudi s pečenim kostanjem. Ogledali smo si nekatere znamenitosti v Ljubljani: Zmajski most, spomenik Franceta Prešerna in Valentina Vodnika, Frančiškansko cerkev in se igrali v mestnem parku. Prijetno utrujeni smo prišli do Železniške postaje, kjer smo na peronu 1a čakali vlak za v Grosuplje. Posedli smo se na udobne sedeže in navdušeno prepevali vse do Gro-suplja, kjer smo se presedli na avtobus in se odpeljali domov v vrtec. Navdušeno smo otrokom in staršem pripovedovali o naših doživljajih. Ob vprašanju, ali si otroci še želijo vožnje z vlakom, so vsi v en glas povedali da še, ampak da se moramo voziti bolj dolgo.
Še vedno se otroci med seboj pogovarjajo o doživljajih tistega dne. ♦
O
URNIK AMBULANTE NA VIDMU	
PONEDELJEK	7.00 - 15.00
TOREK	12.00 - 20.00
SREDA	7.00 - 15.00 (vmes od 9.00 do 11.00 STRUGE)
ČETRTEK	12.00 - 20.00
PETEK	7.00 - 14.00
Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke:
78 19 009, 050-624-071, 781-84-00
ZD GROSUPLJE,
781-90-09
ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 031-656-000
MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA.
URNIK ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU_
PONEDELJEK in TOREK:
12.30 - 19.00_
SREDA, ČETRTEK in PETEK:
7.00 - 13.30_
Telefon:
01/7807-866, GSM: 031/478-290
Misli ob naključnem srečanju
Piše: Jelka Samec
Povod za članek je naključno srečanje z mojim učencem, ki je eden izmed mojih prvih iz generacij, ki sem jih poučevala na PŠ Struge. V Strugah sem zaorala ledino svojega učiteljevanja. Danes, po skoraj 30-it letih poučevanja, gledam na svoje začetke zelo kritično. Še posebej zato, ker vem, da se teorija bistveno razlikuje od prakse.
Pa naj navedem kar dobesedni razlog. Pozdrav, ki ga kar večkrat slišim: »Mater si bla zajebana, k' si nas učila slovenščino!« Pozdrav me tudi tokrat ni presenetil. Presenetila me je debata s tem mojim »bivšim« učencem. Učenec, ki resnici na ljubo v osnovnošolskih klopeh ni obetal nič kaj posebnega. Pred menoj pa je bil uglajen mož, uspešen poslovnež, srečen mož in očka. Bila sem vesela in tudi nekaj ponosa se je prikradlo v mojo dušo. Saj to je MOJ učenec.
Pota življenja so čudna. Nikdar niso ravna. Človek pa je nagnjen k hitrim sklepanjem.
Mnogokrat se tako staršem kot učiteljem ob neljubem dogodku ali nepričakovani reakciji porodi misel: »Saj ne more biti drugačen! Z njim res ne bo nikoli nič!«
Reakcije so življenjske, vendar se ljudje, še posebej otroci, spreminjajo. Vsi se spreminjamo. Pod težo vsakdanjih skrbi in težav se oblikujemo. Večina doraste in hvala Bogu se oblikuje v pozitivne osebnosti.
Nikoli nisem razmišljala v smeri, da je biti učitelj poslanstvo. Danes, v svojih zrelih letih, pa razmišljam tako. Vidim pozitivne smernice in vidim svoje učence, ki sem jih poučevala, v popolnoma drugačni luči.
Skoraj vsi so odrasli v poštene državljane, ustvarili so si prelepe družine in usoda mi je naklonjena. Kar nekaj otrok svojih učencev videvam v šolskih klopeh.
Moji spomini na službovanje v Strugah so v glavnem lepi. Muči me samo dejstvo, da sem kot nadebudna učiteljica, ki je ravnokar končala študij, solila pamet staršem, kako naj vzgajajo svoje otroke, medtem ko sama nisem imela pojma o vzgoji.
Danes kot mati lahko z gotovostjo trdim, da je vzgoja nenapisano pravilo, da za vzgojo ni šablone, da je vsak otrok individum zase, da je vzgoja družina z vsemi svojimi posebnostmi in značilnostmi. Da je vzgoja velika umetnost, ki jo ne moreš pridobiti z nobeno izobrazbo.
Naj zaključim! Vzgoja se začne in konča v družini. Na tem temelju se gradi. Starši, ki prepuščate vzgojo šoli, delate veliko napako. Res, da je šola vzgojno-izobraževalna institucija, kjer otroke vzgajamo in izobražujemo, NAUČITI IN VZGOJITI — to pa je naloga družine. Dom je temelj vsega pozitivnega. Samo starši in vedno starši ste tisti, ki krojite usodo svojih otrok.
Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v mojih prvih letih poučevanja, ko sem bila prepričana, da sem učiteljica, čeprav sem to postala šele mnogo pozneje.
Pa še nekaj! Približuje se praznični december. Vse nas bo prevzela potrošniška mrzlica in praznični nemir. Prepričana sem, da bo v vseh naših družinah čutiti vonj po praznikih. Tudi v naša srca se bo prikradel ta nemir. In prav je tako! Prav je pa tudi, da si kdaj pa kdaj na glas povemo tisto, kar čutimo v najglobljem kotičku svojega srca: »Rada te imam. Res si pravi prijatelj. Hvala, ker me razumeš!« Še bolj pomembno pa je, da si tudi mož in žena svoja čustva povesta na glas, da se slišita, da to slišijo tudi otroci. »Rad te imam, čudovita žena si!« »Vesela sem, da te imam! Najboljši mož in oče si!« Mogoče se res sliši osladno in banalno. Toda nemalokrat je posledica takih odnosov v družini dejstvo, ko te preseneti najstnik z besedami: »Veš kaj oči, vsi jamrajo čez tastare, ampak jaz sm pa rekla, da sta moja tastara ful faca.«
Pa tudi to nekaj pomeni, kajne? To je stavek, ki ga ne moreš kupiti. Stavek, ki ga lahko izreče otrok, ki živi v velikem prestižu, in otrok, ki živi v veliki revščini. Hvala Bogu! V življenju so stvari, ki jih ne moremo kupiti z denarjem!
Pa lepe praznike vam želim! ♦
Slavc Palčar - Superman
Brane Brodnik
Tako ga je na eni od občinskih sej duhovito poimenovala ena od članic OS (občinskega sveta). Ker je človek, ki se do podrobnosti spozna na vse, od zdravstva do gospodarstva, od računalništva do javne uprave. V mezincu ima kmetijstvo ali pa, če je treba, šolski sistem. Če bi ga pustili govoriti, da ne rečem še malo »karbidali«, bi ure in ure govoril o čemerkoli, še najraje pa, kako nihče nič ne naredi prav, kako se župan in občinska uprava okoriščajo z občinskim denarjem ali delajo vse protizakonito, kako smo vsi člani OS (razen seveda njegovih prijateljev iz LDS in Nove Slovenije) nekakšne županove ovce, ki nismo sposobni sami stati za svojimi odločitvami in vse delamo po navodilih župana, kako nihče od nas ne ve, o čem odloča, kako je urednica Našega kraja neprofesionalna in podobno. Ker je šolan človek, ima namreč poklicno šolo, seveda ne sprejema ugovorov.
Po nekajkrat na vsaki seji razglaša, kako predsedujoči OS ali kakšne komisije krši poslovnik ali statut občine. Kar tako iz rokava našteva številke členov takšnih ali drugačnih zakonskih aktov. Nedavno pa je naneslo, da mu je bilo ponujeno vodenje seje. Čeprav je s tem negiral svetniškega kolega iz svoje stranke, ki naj bi pred tem prekinil sejo, je bila skušnjava prevelika. Takšna priložnost se ne ponudi vsak dan. Ko je dobil besedo, je pozabil na vsa demokratična pravila, na vse člene poslovnika in statuta, s katerimi običajno maha na seji. Kot predsedujoči je hotel kar izsiliti svoje sklepe in zaključke, spotoma pa je neubogljivim, tudi meni, podelil še nekaj opominov, na katere se nato vehementno sklicuje po časopisu. Po desetih minutah smo mu zaradi nesposobnosti vodenja in kršenja poslovnika vzeli pooblastilo in kalimerov-sko je zapustil sejo.
To je torej naš Superman. V resnici se obnaša kot problematičen otrok, ki želi biti v ne-
nehni pozornosti. Aktivno se oglaša na vsakem zborovanju, pisari po časopisih, išče poslušalce po gostilnah, zbira podpise po hišah, skratka počne vse, da bi se svet zavrtel okoli njega. Rad je pohvaljen in se sam pogosto hvali. Navadili smo se nanj in ga imamo po svoje radi, tudi takšnega, kakršen je. Njegovih kritik in žalitev ne jemljemo več tako zlonamerno, kot so izrečene. Moteče je predvsem to, da nam ukvarjanje z njim po nepotrebnem vzame veliko preveč časa in da se v njegovi prisotnosti ni mogoče konstruktivno in vsebinsko pogovarjati, medtem ko občini povzroča dodatne stroške. Tako smo se pred pomembnejšimi temami prisiljeni sestajati še pred sejo v okviru svetniških skupin.
K temule pisanju me je spodbudilo njegovo pisanje v prejšnji številki Našega kraja, kjer me kot največjega »grešnika« pribija na križ, ker da sem kršil »protikorupcijski zakon«. Prejšnja oblast se je spomnila (LDS in Združena lista na lokalnih volitvah namreč nista med najbolj uspešnimi) in sprejela zastraševalni »protikorup-cijski zakon«, po katerem morajo vsi člani občinskih svetov vsako leto pošiljati državi natančno, osem strani dolgo poročilo o svojem »premoženjskem stanju«, o plači, zaposlitvi, drugih dejavnostih, bančnih računih, vrednostnih papirjih, avtomobilih, parcelah, hiši in kaj vem kaj še, vključno z nekaterimi podatki za svoje družinske člane. In zakaj poročila nisem oddal?
1. Ker mi je zoprno, da me bo nekdo po nepotrebnem, četudi pod pretvezo zakona, obremenjeval in posiljeval s poročanjem o svojem premoženju, ki sem ga pridobil na zakonit način, vključno s plačanim davkom. Če bi se že imel namen okoriščati na račun funkcije v občinskem svetu, bi tudi poskrbel, da se tega iz omenjenega poročila ne bi razbralo. Obstajajo učinkovitejši način] za odkrivanje kriminalcev. Če sem sumljiv, lahko država pridobi vse podatke tudi brez mojega
poročila.
2.	Ker je bil zakon sprejet za nazaj. Ko sem kandidiral, takšen zakon ni bil v veljavi.
3.	Ker je edina omembe vredna sankcija iz tega zakona, razen neformalnega linča-nja po časopisih, odvzem sejnine. Sejnini sem se odpovedal že ob nastopu mandata v korist župnijske Karitas in gradnje doma starejših. Pa še v tem primeru jo moram vpisati v dohodninsko napoved in od nje v celoti plačati davek.
Torej, kolega Slavc, ki si vestno popisal svoje celotno premoženje - predolgo si moledoval za povišanjem sejnine, da bi
se ji sedaj tako na lahko odpovedal? Kako pa grešijo tisti, ki po zvezah pridejo do lagodne državne službe, delovni čas pa tratijo za mnogo neslužbenih stvari in s tem kradejo denar davkoplačevalcem? Ali pa tisti, ki iz davkov financiran elektronski poštni predal uporabljajo za volilno propagando? Ali pa podtikanje neresnic in vse izrečene žalitve? Ali da se nekdo pred volitvami razglasi za upravljavca državnega premoženja, čeprav je le navaden vzdrževalec? Si se že kje našel, ali želiš še več vprašanj? Si prepričan, da si pravi naslov za zgražanje nad nami, grešniki?
Vprašanje vaše bralke in občanke Občine Dobrepolje
Majda Žnidaršič_
Podpisana Majda Žnidar-šič z Vidma 30a, prosim, da mi računovodstvo Občine Do-brepolje sporoči podatke o porabi občinskega denarja telefoniranja g. Rusa, in to iz stacionarnega in mobi telefona v mesecu oktobru, ker bi rada ugotovila, ali je samo zame škoda zapravljati občinski
denar za telefon.
Zaprosila sem ga za razlago oziroma razumevanje nekega člena pravilnika, katero naj bi mi posredoval po telefonu.
Da pa mi niti slučajno ne odgovorite, da to ni mogoče, ker se vsepovsod dobro ve, koliko vsak na svojem delovnem mestu porabi denarja za telefon, in to za vsak mesec posebej; tudi za podatke, kam se kliče.
Hvala za odgovor, katerega pričakujem v naslednji številki časopisa in s spoštovanjem.
Spoštovani bralci, bralke!
Obveščamo vas, da bomo z naslednjo številko revije NAŠ KRAJ začeli z novo rubriko z naslovom Kratki pravni nasveti.
Rubriko bo vodila odvetnica Katja Koprivšek iz Ljubljane, sicer stanujoča na Vidmu.
V tej rubriki bomo objavljali kratek povzetek posameznega problema z uporabo začetnic naslovnika (npr. B.L. iz Zdenske vasi), v kolikor pa boste izrecno tako navedli, bomo pri objavi uporabili oznako N.N..
Vabimo vas, da se s svojimi vprašanji in morebitnimi problemi obrnete na naše uredništvo in nam na naš naslov ali prek naše elektronske pošte posredujete vprašanje s kratkim opisom dejanskega stanja oziroma pomembnih okoliščin.
Uredništvo
november 2005
Kino
29
KINOPROGRAM ZA DECEMBER 2005
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 2. DECEMBER OB 19,30. uri
ameriška uspešnica - srhljivka
KRATKA OZNAKA: Po mučni ločitvi se Dahlia (Jennifer Connelly) skupaj s hčerko preseli v novo stanovanje, ki pa ga obdaja temačna skrivnost, zaradi katere se začnejo dogajati nenavadne stvari. Dahlia kmalu ne ve več, kaj je resnica, kaj pa zgolj domišljija in se tako potaplja vedno globlje v temačne vode svojih misli in strahov. DOLŽINA 105 minut.
NEDELJA, 4. DECEMBER OB 15. uri in 19,30. uri
ameriška uspešnica - akcijski film
Z¥©K GRMENJA
KRATKA OZNAKA: Prazgodovinski safari in lov na dinozavre s pomočjo časovnega potovanja je najboljši način zabave v bližnji prihodnosti, toda nekega dne po pomoti ubiti metulj sproži verižno reakcijo neljubih dogodkov, ki vodijo k uničenju človeštva. Skupina znanstvenikov se odpravi v preteklost, da bi popravila nastalo škodo, toda ob tem naletijo na še večjo in bolj zapleteno skrivnost. DOLŽINA: 103 MINUTE.
NEDELJA, 11. DECEMBER OB 15. uri in 19,30. uri
ameriška uspešnica - pustolovski film
JAMSKI STVOR
KRATKA OZNAKA: Znanstveniki v romunskem gozdu odkrijejo starodavni samostan, pod katerim leži skrivnostna votlina z jezerom, ki je bil že dolga tisočletja odrezano od preostalega sveta. Toda skupina potapljačev med raziskovanjem podzemnega sveta ne od-
PETEK, 9. DECEMBER OB 19,30. uri
francoska uspešnica -komedija
BRICE IZ NICE
KRATKA OZNAKA: Brice je zavoljo vedno odsotnih staršev ostal večni otrok, kljub temu da šteje že skoraj 30 let. Zgledujoč se po neustrašnem liku iz filma Peklenski val, je tudi sam postal zagrizen jezdec valov na deski. Odpravi se na veliko tekmovanje v Nico, toda kljub njegovi smešni pojavi se le redko kdo upa norčevati iz njega, kajti Brice je mojster besednih dvobojev, v katerih lahko premaga vsakega nasprotnika. Na žalost pa ni tako dober tudi na valovih, zato hitro pride streznitev. DOLŽINA: 97 min.
krije zgolj novega ekosistema, temveč povsem neznano živalsko vrsto, ki ni niti najmanj navdušena nad prišleki. DOLŽINA: 97 MINUT
PETEK, 16. DECEMBER OB 19,30. uri
slovenska uspešnica - akcijska komedija
N©RE®A SE METEK
KRATKA OZNAKA: Alex in Epifani že dolgo nista več srečna, saj on, zaradi propadle piramidne igre mafiji dolguje velike količine denarja, ona pa pogreša malce več pozornosti in intimnosti. Stvari se postavijo na glavo, ko Alex odda del stanovanja paru iz Prekmurja. Odločni Jože skupaj z naivno Kiti po ne preveč uspešnem začetku sklene, da bo stvari vzel v svoje
roke in končno uveljavil svojo voljo in pravico. DOLŽINA 80 min.
NEDELJA, 18. DECEMBER OB 15. uri in 19,30. uri
ameriška uspešnica - komedija
V NJENIH ČEVLJIH
KRATKA OZNAKA: Zdi se, da sestri Maggie (Cameron Diaz) in Rose (Toni Collette) nimata praktično nič skupnega, saj je za prvo življenje ena sama velika zabava, kjer se obvezno spogledovanje z moškimi, druga pa bolj ceni kariero in urejenost, kar se seveda odraža v njenem neobstoječem družabnem življenju. Toda nepredvidljiva usoda sestri prisili, da se zopet združita in ob tem spoznata, da si morda vendarle nista tako zelo različni. DOLŽINA: 130 MINUT.
PETEK, 23. DECEMBER OB 19,30. uri
kitajska uspešnica - srhljivka
ZGODBA © SESTRAH
KRATKA OZNAKA: Sestri se po določenem času, ki ga preživita na psihiatričnem oddelku, vrneta k očetu in kruti mačehi. Doma pa se morata spopasti z mačehinim zlobnim in obsesivnim obnašanjem, poleg tega pa njuno okrevanje moti še duh, ki se začne vmešavati v družinsko življenje. DOLŽINA 115 min.
NEDELJA, 25. DECEMBER OB 15. in 19,30.
ameriška uspešnica - družinska drama
4 BRATJE
KRATKA OZNAKA Po nasilni smrti matere se štirje posvojeni sinovi zaobljubijo, da bodo raziskali in maščevali kruti umor. Vročekrvni Bobby (Mark Wahlberg), odrezavi Angel (Tyrese Gibson), poslovnež
Morski deček in deklica iz lave
Jeremiah (André Benjamin) in brezkompromisni Jack (Garrett Hedlund) kmalu odkrijejo številne neprijetne skrivnosti, ki umor povežejo z Jeremiahovimi sumljivimi posli, povsem nedolžna pa nista niti policista, ki sta zadolžena za razjasnitev umora. DOLŽINA: 109 MINUT.
PETEK, 30. DECEMBER OB 16. uri
ameriška uspešnica - otroški 3D film v slovenščini
KRATKA OZNAKA: Gre za čarobno, izvirno in seveda tridimenzionalno družinsko zabavo. Rodriguez filma ni le režiral, ampak je zanj napisal tudi scenarij in sicer po intergalaktičnih potovanjih in superjunaških zgodbah, ki jih je oblikoval njegov sedemletni sin Racer Max. Film je sinhroniziran v slovenski jezik.
NEDELJA, 1. JANUAR OB 15. URI IN 19,30. uri
meriška uspešnica - romantična drama
KRATKA VSEBINA: Drew Baylor (Orlando Bloom) ima smolo. Zaradi njegove napake tovarna čevljev, kjer je zaposlen, utrpi milijonsko izgubo. Drew pa je jasno odpuščen. »Odpusti« ga tudi njegovo dekle Ellen. Na robu samomora izve za smrt svojega očeta. Na poti v Elisabethtown spozna stevar-deso Claire (Kirsten Dunst), ki mu s sproščenostjo in voljo do življenja vlije novega upanja in moči, da se sooči z očetovimi sorodniki in ostalimi meščani, za katere je pogreb svojevrstna ceremonija. In včasih se lahko tudi iz popolne smole zopet rodi nova sreča!
Skromno je živel, v življenju mnogo pretrpel, brez njega prazen dom bo
in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več njegovega smehljaja, le trud in delo njegovih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, dedija, brata in strica
ANTONA NOVAKA
z Vodic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašča-nom, prijateljem, znancem in sodelavcem ter vsem, ki ste ga kropili in spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali
cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za opravljen pogrebni obred in misli, izrečene pri sveti maši ter moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Hvala Mariji in Franciju Strahu za pripravo pogreba. Iskrena zahvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi
Ni te več na pragu hiše, glas se tvoj več v njej ne sliši. Ti pa tam si, vemo, kamor vse poti peljejo, kjer ti rožice cvetijo, svečke v živ spomin gorijo in namesto tebe govorijo!
ZAHVALA
ob smrti
MARIJE ŽGAJNAR
iz Zdenske vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo kropili, zanjo molili in ji prinesli cvetje in sveče, darovali za dober namen ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom, pogrebcem, gospodu župniku za lep pogrebni obred in moškemu pevskemu zboru za lepo
petje ob slovesu. Iskrena zahvala tudi gospodu kaplanu, ki jo je toliko časa vsak prvi petek obiskoval na domu. Hvala tudi Mariji in Franciju Strahu za pomoč pri pripravi pogreba. Vsi njeni
Živeti - umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen... (Oton Župančič)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi mamice
JOŽICE SLATNAR
roj. ŠUŠTAR
Iskreno se zahvaljujeva vaščanom Podgore, ki ste jo kropili in pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujeva družinama Letonja in Celarc.
Še enkrat iskrena hvala vsem. Anže in Katja
y SPOMIN dragi prijateljici TATJANI
Veronika
november 2005
Oglasi
31
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28

d.o.o.
LEDINA CENTER, lokal 19, Kotnikova 5, Ljubljana tel.: 01 / 439 21 10, gsm: 031 / 366 667, 041 33 65 65
PRIČETEK TEČAJA CESTNO PROMETNIH PREDPISOV ZA VSE KATEGORIJE MOTORNIH VOZIL JE MED ZIMSKIMI POČITNICAMI DNE 23.12.2005 OB 17. URI V OSNOVNI ŠOLI VELIKE LAŠČE.
PREVOZ Z VIDMA JE ORGANIZIRAN PO PREDHODNEM DOGOVORU!
L
INF. 041/33 65 65 VINKO
Iščemo star
fotografij
POPRAVEK
V oktobrski številki Našega kraja je v rubriki Iščemo stare fotografije prišlo do izpusta ene vrstice, kar je povzročilo zamenjavo nekaterih imen, ki so bila napisana pod fotografijo. Pravilen vrstni red je naslednji:
Poleg učiteljice na levi strani stoji Izidor Jerovšek — Slavc iz Predstrug. Drugi je Anton Francelj iz Ponikev, nato sem podpisani, zraven je Jože Babič iz Podgore, Anton Strnad iz Zdenske vasi, naprej Alojz Oblak iz Ponikev. Na sredini pok. Anton Novak - Malnski z Vidma, zraven Jože Brodnik iz Ponikev, nekaj Kompolj-cev, Gašperjev Janez iz Podpeči in Franc Glač - Zajčji iz Podgore. Od učenk je prva spredaj Anica Strnad - Žnedarčkova iz Kompolj.
Za neljubo napako se avtorju prispevka in vsem prizadetim iskreno opravičujemo.
MISLI
Včasih ne ravna krivično le tisti, ki kaj stori, temveč tudi tisti, ki česa ne stori.
(Mark Avrelij)
Najbolj učeni niso najpametnejši.
(Geoffrey Chaucer)
Molka se uči od zgovornih, potrpežljivosti od nestrpnih, prijaznosti od grobih. Tem svojim učiteljem bodi večno hvaležen.
(Arabska modrost)
Mladost imamo zato, da delamo neumnosti, starost pa zato, da jih obžalujemo.
(Ernest Hemingway)
Po občini