132
Astramontana Krajncam tudi znana,
v čast svoje doinovinc moramo očitno tukaj povedati, de je v 23, listu naših Novic oznanjeno zclise ,,as tram ontana,f' akoravno no mno^-im, vunder marsikterim duhovnikam na Krajnskim dobro znano, in sicer že več let. Nam so astramontano Čubran-ski tehant gosp. J. M. že v letu 1828 v Ložkimpotoku (Laser-bach) pokazali, od nje zdravilske moči zoper vgriz strupenih kač povedali, in nas tudi izleček ali cvet iz nje pripravljati in rabiti naučili. Ilekli so: Naberi astramontane ob njenim nar lepšim cvetenji, deni na drobno zrezane v primerjcn lonec, kteri2;a z vodo naliješ do vei"ha iu k o^-nju pristavljeniga 21 ur brez prenehanja , todc počasama, vreti pustiš^ med vrenjem pa nič vec vode ne prilij. Potem odlij krop v kako skledo , prekuhano zeliše pa v platneno ruto povito in v precep djano tako dolgo pervijaj in stiskaj, dokler sok iz zeliša čisto stlačiš. Leta sok poprejsnimu v skledo prilij in vse skup v odkriti skledici na žerjavici tako dolgo piisti, de se vsa voda po sopari iskadi, in le sam čisti izleček ostane. To pa zvediti, kani od časa do časa kaplico te mokrote na kosmat papir (Fliesspapier} in kader je nič vec pil ne bo, stoj in veseli se! — že imaš cvet ali izleček zdravilne astramontane. Orani ga potem v majhne steklenice z vozkim gerlam, ktere dobro z gobo zamašiti in z smolo zakapati moraš, de nikjer zrak va-nje ne pride in cveta ne spridi. Drag naj ti bo, kakor zlato. — Babi ga pa takole: Vzemi za lešnjikovo lupino tega cveta, zmešaj ga z nekoliko mlekarn ali tudi z vodo, in daj ga pičenimu človeku ali žvinčetu popiti; rano pa le z čistim cvetam pomaži. Ponovi oboje večkrat in — v kratkim času je strup ob svojo moč in nevarnosti ni več.
Slovenskiga imena tega zeliša sicer ne vemo, vemo pa dobro, de raste v Ložkimpotoku po hribskih snožetI[i, kjer smo ga sami toliko vidili, de bi si ga bili lahko polne koše na-kosili. Tudi po Dobr op oljskih snožetih smo ga obilno našli, sami že cvet iz njega napravljali, ter se prepričali, de je to zeliše od vsih nam znanih pomočkov zoper kačji strup nar boljši in nar cenejši. Hvala toi-ej Bogu za to koristno zeliše, ktero nam tudi tukaj blizo — na naših gorjancih — raste.^
Sentjernejčan.
Prista^vck vredništva. Zeliše, kteriga zdravilno moe častiti gosp. 8 en tj ern e j čan tu popišejo in kteriga so nam z izlečkam vred v Ljubljano poslali, ni astram o ntana (inula squarrosa, inula bubonium) ampak nemški o man (inula ger-manica}, kterimu je astramontana nar bolj podobna, in sicer tako, de se le po na tanjčnim ogledovanju razločiti zamore. Razločki so posebno na p e r e s č i k i h po steblih in pa po p e r e s č i-kili na roži viditi. Nemški o man ima po steblih proti koncu po d Olgama špičaste peresa, proti steblu pa bolj široke, ki so tako h steblu prirašene, de brez vsi ga re-celjčka na njem sede in sicer tako, de steblo na pol o b seže j o ali objaniejo. Astramontana pa ima peresčike na sredi širokeji, na obeh koncih pa špičaste, kterc po steblih sede, brez de bi jih ob segli. Tudi cvetni rumeni peresčiki so pri astramontani širokeji, kakor pri nemškim omanu.
Pri tacih okolišinah nas misel obhaja, de imate obe d vi zeliši, ki ste eni ga plemena, tudi enako zdravilno moč. Od več krajev smo že nemški o man z enako veliko hvalo zoper pičenje strupenih žival dobili in zvedili, de je v tacih ne-s^rečah že velikokrat očitno pomagal. Nar bolj so nam pa to gosp. S e nt j ern ej čan v pričijočim spisku poterdili. Po tem takim smo berž ko ne dva enaka pomočka zoper strupenino zvedili, ktera sta poprej le v nekterih krajih znana bila. Častitljivima gosp. Mažuranicu bodo Slovenci za to oznanilo vedno hvaležni, de nam je pervi zdravilno moč astramontane v Novicah oznanil in z tem oznanilam reč sprožil, ktera bo morebiti marsikterimu človeku življenje ohranila. — Ker je pa vunder zdravilna moč astramontane nar bolj poterjcna, bi dobro bilo, ko bi ljudje posebno t(f zeliše iskali, naberali in po poduku gosp. Šentjernej čan a izleček napravljali.