leto 1884. 257 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXX. —Izdan in razposlan dne 2. julija 1884. tol. Dopustno pismo od 13. maja 1884, za Iokomotivno železnico od St. Hipolita (St. Pölten) v Talin z več krili. Mi Franc Jožef Prvi, Po milosti Sožji cesar avstrijski, apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, '‘Adimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Marinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. , Ker sta privilegirana banka avstrijskih dežel na Dunaji in avstrijska družba °kalnih železnic v Pragi zaprosili, da bi se jima dala dopustitev v delo in rabo °kalne železnice od Sv. Hipolita v Tulln z nekimi krili in podaljški vred, vzvi-el° Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanima družbama J30 postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) kakor (n v po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) in od 26. decembra 1882 ' rz- zak. št. 180) to dopustitev podeliti tako: §. L sle ^aJemo privilegirani banki avstrijskih dežel na Dunaji v društvu z avstrij-J družbo lokalnih železnic v Pragi pravico narediti in uživati Iokomotivno r ®Zthco, katera se ima kot lokalna železnica s pravilno medkolesno širino na-^ ltl od postaje Sv. Hipolitske železnice slovoče po cesarici Elizabeti na Herzogen-Traismauer in Judenau v Tulln v stik z železnico cesarja Franc Jožefa. §. 2. Tudi imajo koncesionarji dolžnost, na zahtev državne uprave izdelati še naslednje železnocestne kose, ki so bodi krila zgornje lokalne železnice bodi po* daljŠila koncesijonirane lokalne železnice, namreč: 1. od Judenau v St. Andrä-Wördern, 2. od Traismauer ali drugega pripravnega mesta žoleznocestnega kosa Sv. Hipolit-Traismauer v Mautern, 3. od Mautern ali drugega primernega mesta krila 2 s stalnim mostom čez Danavo do Kremže (Krems), 4. od Kremže, ali pa drugega pripravnega mesta krila Absdorf-Krems železnice cesarja Franc Jožefa na Langenlois in skozi dolino Kampe reke v Roge (Horn) in do postaje Sigmundsherberg, 5. od Tullna ali pa St. Andrä-Wördern z drugo kolejo, ki jo je stakniti z ocestjem železnice cesarja Franc-Jožefa do Dunaja, 6. od Klosterneuburga skozi dolino potoka Kirlingbaeh (parni tramway) v stik s pripravnim mestom proge Sv. Hipolit-Tulln. Izvedenje vsakega v št. 1, 2, 4, 5 in 6 imenovanih železnocestnih kosov bode državna uprava samo v toliko zahtevala, v kolikor se po mnenji državne uprave more misliti, da glavnično breme, kar ga koncesionarjem na novo pr1' bode, svojo založbo najde v čistem donosu novo izdelati se imajočega železno-cestnega kosa, zagotovljenem z voznimi pogodbami, prispevki dotičnikov ah kako drugače, s prištetim faktičnim čistim donosom uže izvedenih železnocestnih kosov, kolikor preseza njih glavnično breme, pri čemer je za delnice vračunjati dividendo po šest od sto. Zgornje določilo se zmislu primerno uporablja i na železnični podaljšek omenjen pod št. 3, pri čemer se vendar za ta železnocestni kos z mostom čez reko Dunavo vred ne sme v račun postaviti večje letno breme nego 5‘1 odstotkov stavbenih troškov. ki jih bodo koncesijonarji v resnici imeli. Še imajo koncesijonarji dolžnost, — ako se izvede krilo 2 — za gori on'e' njeni most čez Dunavo, ko bi ga naredil kak drug podjetnik, doplačati tretjin0 resničnih troškov za delo mostû, ako je po mnenji državne uprave pet odstotni' letno obrestovanje tega doplačila (prispevka), bodi po tem, kar dotičniki plačujejo, bodi kako drugače zagotovljeno, vračunjajo v zgornjem odstavku omenjene prebitke čistega donosa uže izvedenih železnocestnih kosov. §• 3. Železničnim kosom, ki so predmet te dopustnice, dodeljujejo se nasledoj3, olajšila: a) oprostitov od Štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala 1 vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč,, za de in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta ; b) oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstven1 obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligaClJ’ kakor tudi od presnemŠčine, kar se je nabere o nakupu zemljišča; c) oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice; d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega. §• 4. Koncesijonarjev dolžnost je delo lokalne železnice od Sv. Hipolita v Tulln precej začeti in najdalje do 1. septembra 1885 dokončati. Za vsako v §. 2 navedenih kril in podaljšil, ako bi se zahtevalo njih izve-denje, določi trgovinsko ministerstvo zaslišavši koncesijonarne, kdaj se ima delo začeti in kdaj dokončati. Dodelane železnične kose treba je v občno službo izročiti ter vožnjo po njih Ve8 čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bodo držali se zgornjega roka za delo, dolžni so koncesijonarji državni upravi dati varnost, položivsi desettisoč (10.000) goldinarjev kavcije v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci. Ako bi ne dostali zgornjega roka, sme se izreči, da je položnina propala. §• 5. Da izdelajo dopuščene železnice, priteza se koncesionarjem pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov. Ista pravica se koncesionarjem dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna Uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti. §• 6. Koncesionarjem se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministrstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železno-Cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. Št. 238) in železno-°ustni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zako-U°v in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö. §. 7. Koncesijonarjem priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave ln pod uveti, ki jih ona postavi, iz te koncesije izvirajoče pravice in dolžnosti fredjati na katero drugo delničarsko družbo, katera ima v tem slučaji stopiti V vse pravice in obveznosti koncesijonarjev. Efektivna in nominalna glavnica za napravo v paragrafih 1 in 2 imenova-železnocestnih kosov po cifri potrebuje odobrenja državne uprave. , v "Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri tzavna uprava, v času, dokler traja koncesija. §• 8. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pr1 železnici cesarice Elizabete. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo občil državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-nice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in pri-glednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-darstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo. Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške bla-'gajnice. Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah. • Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na diugotnost teh železnic in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer pristoji razloka trgovinskemu ministerstvu. Koncesijonarji se zavezujejo, da se hočejo pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe. §• 9. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejoč od današnjega dneva, in mine po tem roku. Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 4 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §r* llg!>, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami. §. 10. Poslovršbo na železnocestnih kosih, ki so predmet te dopustnico, bode država za račun koncesijonarjev vodila. Načini te voditve bodo uravnovala vršbena pogodba, katero sklene državna uprava s koncesijonarji. §• H- Državna uprava si pridržuje pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesijonarjem. Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih treh letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejšega leta in povprečni čisti dohodek ostalih dveh let se izračuni. Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% nominalne napravne glavnice, ki jo je dovolila državna oprava, in za nje odplačilo o času, za katerega velja koncesija, — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo. To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim tretjim letom vrš be. Odškodba naj se dà v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimal-nomu donosu, ki naj se koncesijonarjem v dobi še ostali koncesije poluletno, 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji plačuje. Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih plačil rente plačati po pet od sto na leto, obresti na obresti računeč, diskontirano glavnično vrednost istih. . Ako se država odloči da bode to glavnico plačevala, naj jo — kakor si izbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice, je Pri tem računiti po ceni, kakoršna se podd kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih v neposrednje poprejšnjem poluletjem na Dunajski borsi. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od-kupščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijo-fiJrane proge z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil, če so se katera omislila, in zalog materijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-li niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave celo ali deloma pošli. Tudi pristoji državni upravi pravica, pod zgornjimi uveti odkupiti samo podaljšek, imenovan v §. 2, pod Št.. 5, pri čemer je določilu odkupščino v podlogo vzeti posebej izračunjeni čisti donos tega železnocestnega kosa, odnosno glavnica ûapravna istega. §. 12. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremenjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepomične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala, in tako tudi iz oprave glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže ^odobrenjem državne uprave po svoji namembi po polnem ali nekoliko pošli Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, ostaja kon-Cesijonarjem last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici. §• 13. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. V oziru na odkupno pravico pristoječo državni upravi po §. 11, dolžnost je koncesionarjev, pogodbe o delu in dobavi pred sklenitvijo položiti v odobrenje pred državno upravo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob trosku koncesionarjev poŠiljanih kakor si ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu in p° pogodbi. §• U. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila. Kesno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našinu sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno p°' velje, naj ostro in skrbno čujcjo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njeJ ustanavlja. Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v. ^a' šem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, dvanajstega dne meseca maja, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem četrtem Našega cesarjevanja tridesetem šestem. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Pino s. r. Dunajewski s. r. 105. Postava od 1. junija 1884, o ratoru srkljeva na Dalmatinskem. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takb: §• 1. Da se zatre bolezen zvana „skrljevo", katera vlada po nekih krajih na Dalmatinskem, dovoljuje se državen prispevek do 30.000 gld., ki ga jo po potrebi vpostav]jati v državni proračun. §. 2 Ta državni prispevek je namenjen v založbo onih troskov, katere povračati ®o dalmatinske občine dolžne po deželni postavi od 14. decembra 1866 (Dež. zak. ■t* 20), o ustanavljanji in uporabljanji javnih občnih bolnic, po tem v opravo onega izrednega potroška, kateri se pokaže, da je neogibno potreben za gotov uspeh omenjene postave. §• 3. Državna uprava naj skrbi za to, da se v pobijanje te bolezni potrebne mere ali naredbe edinstveno in kolikor je moči v najkrajšem času izvedb. Izdaje naj 8vrhi primerna zdravstveno — policijska ukazila, ter v porazumu z deželnim odborom poskrbeva, da se bodo osebe, opazovanja in ozdravljenja potrebne v razpre-S^edu imele in izročale zdravniški skrbi in gajbi, kakeršna ustreza svojstvu njihove bolezni. §• 4. Ljudi, imajoče skrljevo, in take, za katere se sumi, da ga imajo, oddajati je v določene za to bölnice, ako bi treba bilo, tudi šiloma. Izimek je dopuščen samo tedaj, kadar ni nilcake dvojbe o tem, da se dotična oseba daje drugemu zdravniku ozdravljati takö, da je prehajanje bolezni na druge ljudi izključeno. §• 5. Zvršitev te postave naroča se Mojemu ministru notranjih reči in Mojemu ministru za finance. V Šopronji, dne 1. junija 1884. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajcwttki s. r. 106. Ukaz ministra za trgovino od 1. julija 1884, o izpremeni nekaterih določil z ukazom od 10. junija 1874 (Dri zak. št. 75) vvedenega vršbenega pravilnika za železnice kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, odnosno novega besedila dodatka 1) k istemu, vvedenega z ukazoma od 15. septembra 1881 (Drž. zak. št. 100) in od 1. maja 1883 (Drž. zak. št. 52). V vršbenem pravilniku za železnice v državnem zboru zastopanih kraljevič in dežel, vvedenem z ukazom od 10. junija 1874 (Drž. zak. št. 75), odnosno v novem besedilu dodatka D k istemu pravilniku, vvedenem z ukazoma od 15. septembra 1881 (Drž. zak. št. 100) in od 1. maja 1883 (Drž. zak. št. 52) izpreminjajo, odnosno dopolnjujejo se niže omenjeni paragrafi, odnosno številke na naslednji način : §. 45. Odstavek 1 naj slove : Dobavni čas sestavlja se iz rokov ekspedicije in transporta ter ne sme iznašati več nego : 1. v oziru na rok ekspedicije................................1 dan> 2. „ „ „ „ transporta za vsakih tudi samo le začetih 300 kilometrov 1 dan' Čas ta se začenja s polnočjo, katera prihaja po odštempljanji voznega lista ali po izročbi pratežnice ali odpravnice, ter je dostan, če se v teku istega živina na postaji namembe dostavi ter čaka odvzetja. Tek dobavnih rokov počiva ta čas, dokler živina biva na napajalnih postajah. Op o mnja: V notranjem avstro-ogerskem prometu sme najvišje nadzorno oblastvo za prehod z železnice na železnico, a D celo tudi za prehod s proge na progo ene in iste žele z n o ce s tn e uprave dovoliti priklad k roku ekspedicijo od 6 ur največ za vsak prehod. Tek dobavnih rokov počiva tudi ta čas, za kolikor se vožnja živine zakesni vsled zdravniškega ogleda. V ostalem uporabljajo se na izračunjanjo dobavnih rokov, in pa tudi glede posledic zamujenega dobavnega časa določila obsežena v oddelku III za brzo-vozno blago. Opomnja: V notranjem avstro-ogerskem prometu veljâ le-to samo v toliko, v kolikor so blago odpravlja po tarifi za brz.ovoZ' nino; torej se določila oddelka Ul za brzovoženino ali pa za naklad, po tem, kakor se živina odpravlja ali kot brzovozn0 blago ali pa kakor nakladno (tovorno) blago. Odstavka 2 in 3 ostaneta noizpromenjena. §§. 49 in 50. K §. 49 in k §. 50, točki 2, odstavku 3, deni se : Opomnja: Pri oddajanji blaga za vožnjo na A v st ro-O gers kem treba je Stempel j odpravništva (ekspedicije) pošiljajoče postaje (razven slučaja, kadar se blago shrani do časa ko bo najprej mogoče spraviti ga na drug [§. 55] voz), brez odloga po tem ko bode blago po polnem oddano, vpričo pošiljavca ali njegovega posta-vljenikain še predno jeprejemni list izdan, udariti na vozni list. §• 57. Odstavek 1 naj slove: Vsaka železnocestna uprava razglašuje po tarifah za promet znotraj svojega železnocestnega okoliša dobavne čase, ki se sestavljajo iz rokov transporta in ekspedicije ter ne smejo prestopati naslednjih največin (maksimalnih postavkov), namreč : a) Za brzovozno blago: 1. Rok ekspedicije...............................................1 dan, 2. Rok transporta za vsakih tudi samo začetih 300 kilometrov . . 1 dan. b) Za nakladno ali tovorno blago: 1. Rok ekspedicije.................................................2 dni 2. Rok transporta pri daljavi do 100 kilometrov....................1 dan pri večjih daljavah za vsakih tudi samo začetih nadaljšnjih 200 kilometrov .......................................................1 dan. Odstavek 2 naj slove : Kadar transport prehaja iz področja ene v področje druge stične železnične uprave, izračunjajo se roki transporta iz skupne deljave med prejemno in na-Uiernbeno postajo, dočim se roki ekspedicije brez ozira na število upravnih okolišev, ki se jih vožnja dotika, samo enkrat izračunja. Opomnja: V notranjem a vs tr o-o ge rske m prometu sme najvišje Uadzorno oblastvo za prehod z železnice na železnico, ali celo ludi za prehod s proge na progo ene in iste železnocestne uprave ^°voliti priklad k roku ekspedicije od 6 ur največ pri brzovoznem blagu in od 12 ur največ pri nakladnem blagu za vsak prehod. Za *ak prehod čez zvezne železnice iv večjih krajih in čez reko brez (po trajektu) sme najvišje nadzorno oblastvo dodeliti še na-e priklade k rokom dotične uprave. Odstavek 3 naj slove: v Zeleznocestnim upravam se pridržuje, da smejo za izredne razmere v proštu ustanoviti in razglasiti priklade k rokom bodi z odobrenjem nadzornega °bla8tva bodi pod pridržkom tega odobrenja. Odstavek 4 ostaja neizpremenjen. Odstavek 5 odpada. Odstavki 6 do 8 ostajejo neizpremenjeni. (8*«»»ni.oh.) 52 uiosth *laljŠn j K točki 1, b) deni se: Opomnja: V notranjem avstro-ogerskem prometa ne vzprijemlje se odgovornost (jemstvo) za prelompri litem železu, v kolikor utegne postati iz notranjega svojstva tvarine (napona litine, debelih napak litine). Dodatek D. Številka XXXVIII. Kot poslednji odstavek naj se pridodš, naslednje do ločilo: „Plinasta ogljična kislina vzema se za odpravo samo tedaj, če nje tlak ne preseza tlaka 20 atmosfer, in če se oddâ v posodah iz varjenega ali topljenega železa ali litega jekla, katere se o uradnem preskusu, ki je bil v enem letu pred oddajo, prestale najmanj poldrugikrat toliko tlaka, kolikeršen je tlak, pod katerim ogljična kisliaa stoji, kadar so na vožnjo oddaje, ter se jim oblika ni za stalno premenila. Vsaka taka posoda ali shramba mora imeti eno odprtino, skozi katero ji je moči ogledati notranje stene, varnostno zaklopnico, pipo za odtok vode, polnilno, oziroma odtočno zaklopnico, in pa manometer ter se mora vsako leto uradno preskušati, če je še dobra. Uradni zapisek, nameščan na lahko vidnem mestu shrambe, mora razločno kazati, kdaj je bila preskuševana in na kateri tlak. V voznem listu bodi povedano, da tlak oddane ogljične kisline tudi, če se toplina poviša na 40 stopinj Celsius, ne more prestopiti tlaka 20 atmosfer. Pošiljajoča postaja naj se prepriča, da seje delalo po zgornjih propisih, in — primerjajo stanje manometra s preskusnim zapiskom — sosebno s tem, da so bile shrambe v dovoljni meri preskuševane v oziru na tlak.“ Veljavnost zgornjih premen, odnosno dopolnitev začne se gledé dobavnih časov (§§. 45 in 57) 1. dne oktobra 1884, a gledé ostalih toček 1. dne avgusta 1884. Kraljevsko ogerski občilni minister, s katerim sem se o tem domenil, izdaje ob enem enakšen zaukaz za železnice dežel ogerske krone. Pino s. r.