List 45. Gospodarske stvari. 0 drenaži. Spisal Fr. K u r a lt. /. Upliv zraka} toplote in vode na rast rastlinsko. Kakor ljudem in živini, tako neobhodno potreben je tudi zrak rastlinam za njih živež. Zrak obdaja našo zemljo, in čeravno je tenek in prozračen; da se z očesom ne more opaziti, vendar pa se razdeli v dva glavna dela, iz katerih obstoji in ta sta dušic in k is le c. Dušic, katerega je skoraj 79 delov v zraku, je plin brez barve, duha in okusa, ne gori, ne zažge; v njem ne človek, ne rastlina ne more živeti, vendar je pa neobhodno potreben k rasti in razvitku rastlin. On je glavni del rastlinske hrane, brez njegovih spojin ne bi bilo mesa, živali, volne, ne rastlin itd. Rastline ne vpotrebijo čistega dušica za svojo hrano, ampak v zvezi z vodencem, kar se potem imenuje amonijak. On postane pri gnjijenju organskih tvarin , katere imajo dušic v sebi, kjer se dušic spoji z vodencem. Nahaja se v zemlji in v zraku, ter je posebna njegova lastnost ta, da se z vodo in zemljo, posebno ilovčasto rad spoji, ter potem služi rastlinam za hrano. Posebno mnogo amonijaka razvija se pri razpadanju hlevskega gnoja, kar se lahko spozna na njegovem ojstrem duhu. Vsak gospodar naj toraj gnoj pokriva z zemljo, gipsom, ilovico itd., da si najbolj redivni del rastlin obdrži za-se, ne pa da izpuhti brez vse koristi amonijak v zrak, kar se žalibog, še tolikrat nahaja! Z amonijakom zgubi gnoj veliko vrednost in mnogo najboljše rastlinske hrane. Drugi ravno tako važni del zraka je kislec Tudi on je brez barve in duha. Ima pa lastnost, da pospeši življenje in gorenje. On se nahaja povsod v zraku, v vodi, soleh, pri vseh rastlinah in v zemlji spojen z vsemi drugimi prvinami. On prouzročuje razpadanje rud, njih razkroje vanje, da služijo potem rastlinam kot rudninska hrana. Gnoj spremeni on v vogelno kislino, vodo, amonijak in druga rudninska dela, katera so neobhodno rastlinam potrebna. Zemlja v globočini ostane mrtva in nerodovitna, ako kislec ne more na njo delovati, globoko podorani gnoj ostane nesegnjit, ker ni prišel v dotiko s kislecom. Zrno več let ne počne kaliti v zemlji, ako kislec do njega ne more. Rastline, ako jih več časa voda pokriva, zaostanejo v rasti in kasneje poginejo, ker voda kislecu zapre vhod do korenin, kjer bi moral pripravljati hrano in pospešiti njih razvitek. Brez kisleca ne more rastlina ne kaliti, ne rasti, cela narava bila bi brez njega mrtva. (Dalje prihodnjič.) List 46. O drenaži. Spisal Fr. Kur alt. J. Upliv zraka, toplote in vode na rast rastlinsko. (Dalje.) Da tudi toplota je razvitku rastlinskemu neobhodno potrebna, uče nas vsakdanje skušnje. # O toplih dnevih in v toplih krajih rastline mnogo hitreje rastejo, ako imajo tudi druge ugodne pogoje, k rasti potrebne. 362 Pozimi njih rast cel6 popolnoma zaostane. Toplota pa ni samo odvisna od solnčnih žarkov in njenih padov na zemljo, ampak odvisna je cel6 od zemlje same in njene sestave. Rahla peščena zemlja je mnogo toplejši kakor pa težka, ilovčasta in močvirna zemlja. Taka zemlja se le počasi ogreva, segretega zraka ne spušča v-se, ter ostane bolj hladna, in tako zabranjuje hitri razvitek rastlin. Pa tudi rastline same so celo različne glede toplote zemlje, zato ene ljubijo bolj toplo, druge bolj hladno zemljo. Spoznavati mora zatoraj poljedelec zemljo in njeno toploto, da bode tudi tej primerne rastline seja). Toplota zemlje odvisna je pa tudi od njene vlažnosti. Kakor se rastline razlikujejo glede toplote, tako se tudi razlikujejo gled6 vlažnosti, katera se v zemlji nahaja. Voda je neobhodno potrebna rastlinski rasti. Le v vodi pomešano in raztopljeno rastlinsko hrano more rastlina v podobi rastlinskega soka po nježnih koreninah v-se srkati, ter razvijati posamesne organe. Voda v zemlji je pa le takrat vspešna, ako se je nahaja le toliko , kolikor je primerno je rastlinam, katere se na onem zemljišču nahajajo. Vodnim rastlinam je voda tako rekoč njih zemlja in zrak, tudi mužne rastline potrebujejo toliko vode, da pokriva njih korenine. Ali vse drugače so rastline, katere imenujemo zemeljske, ki jih kot poljedelci sejemo in prideljujemo. One potrebujejo zraka, primerne toplote zemlje, njene hrane, in le primerne mokrote. Videli smo, kako neobhodno potreben je zrak, kako potrebna tudi primerna toplota poljskim rastlinam. Zrak pa le onda more vspešno delovati na rastlinske korenine in razkrojitev rastlinske hrane, ako more v zemljo in mu ni zaprta pot vsled preobilne vode v zemlji. Ravno tako rastline le vsled primerne mokrote morejo dobivati tudi primerno toploto. Da se pa to ravnovažje more vzdržavati, treba je, da se premokri zemlji odpelje voda, ter se s tem polajša vhod zraku in povikša zemeljska toplota. O tem uči nas drena ž a ali odpeljavanje vode po cevkah iz močvirnih krajev. II. Kako se spoznava mokrota zemlje. Navadno spozna vsak gospodar že po pridelkih svojo zemljo, ter ali je mokra ali pa suha. Težje vendar spoznavati je zemljo pri kupovanju zemljišč, osobito pa o suhem polletnem Času. V takem slučaju treba je gledati samo na rastline, katere na onem zemljišču rastejo. Posebno plevelske rastline so one, katere najbolj mokro zemljo ljubijo, kakor na pr. pirnica (triticum repens), zlatica (ranunculus), meta (mentha), r apulj a (bromus secalinus), šop ulj a (agrostis spica venti), gosja trava (potentilla anse-rina), o sat (cuicus arvensis) itd. Se iagleje se spoznava močvirnost zemlje, ako se na več krajih skop-ljejo jame po dva čevlja globoke. Hitro se začne v teh jamah nabirati voda, in pri nekoliko vlažnem vremenu popolnoma jame napolni. Primirjaje vodo v jamah z vremenom lahko se sklepa na večo ali manjšo močvirnost v zemlji. Mokra zemlja je navadno bolj črne barve, človeške in živinske stopine se v nji poznajo , žita v taki zemlji postanejo rumena in lahko polegajo , sploh rastline v taki zemlji le počas rastejo in slabo napredujejo. (Dal. prih.) List 47. O drenaži. Spisal Fr. Kuralt. (Dalje.) III. Korist drenaže. Cirn veča je mokrota zemlje , tim slabeja je rast rastlinska, zatoraj bode tudi korist tim veči, čim več se je vode odpeljalo iz zemlje, in čim bolj se je polaj-šal napredek rastlinam in pomnožil njih pridelek. Velike so za poljedelca koristi, ki mu jih prouzroči odpe-ljavanje vode iz močvirnih zemljišč, ali vendar se še le malo ve, da bi to korist znali ceniti. Primerno se mi tedaj zdi, da navedem ono korist, ki nam jo d& drenaža, in ta je: 1. da ljudje in živina na tako zemljo lože dohajajo. Močvirna zemlja zabrani vhod ljudem in živini in to posebno v jeseni in spomladi; 2. da se tako polje lahko o pravem času obdela. V premočvirni zemlji čakati se mora z njenim obdelovanjem toliko Časa, da se voda nekoliko odteče. S tem pa zgubimo velikokrat ne le pravi čas za setev, ampak prigodi se tudi, da prekasno sejano žito daje potem malo zrna pa mnogo slame; 3. obdelovanje take zemlje je mnogo lože in tudi cenejše. Odtok vode iz močvirnih zemljišč traja včasih delj časa. Čakati se mora zatoraj z njenim obdelovanjem ter se vsled tega delo tudi nakopiči. Orati, vlačiti in sejati se mora hitro drug za drugim, da se delo se o pravem času opravi. Upotrebuje se pa zatoraj tudi več živine in več ljudi. Večkrat narediti je treba še cel6 jarke za hitri odtek vode, ter se s tem pomnožijo stroški; 4. da zemlja čistejša postane. Mokroto posebno ljubijo plevelske rastline in kisle trave, ako se jim pa ona odpelje, zaostanejo v njih rasti in zemlja je očiščena ; 5. da se zemlja ogreje. Neobhodno potrebna za rastlinsko rast je tudi toplota. Podzemeljska voda ima pa navadno le malo toplote, ter je bolj mrzla. Voda, že sama po sebi slab prevodnik, ne oddd zemlji toplote, timveč jej je še odtegne. S tem zemlja postane hladna in rastline v taki zemlji cel6 rade pozebejo; 6. da zemlja postane zdravejša. Podzemeljska voda ni povsod enaka. Večkrat nahaja se v njej mnogo različnih soli raztopljenih, katere so rastlinam cel6 škodljive, ako jih morajo v preveliki množini v-se posrkati. 370 Pri velikem izpuhtivanji vode ostanejo take soli v zemlji ter postane potem trda in cel6 nerodovitna; 7. da zemlja v globočini postane rodovitnejsi; ter gnoj se boljši in lože razkrojiva. Zrak more globokeji zemljo prešiniti, kjer kislec, gnoj in rudninske tvarine razkrojiva, in tako množi rastlinsko hrano in zboljšuje zemljo; 8. da korenine globokeje segajo. V močvirni zemlji se korenine navadno razprostirajo le na površju, kjer je zemlja bolj suha. Rastlinam pomanjkuje zato potrebne hrane, zato zaostanejo v rasti, imajo le tanko slabo steblo, rade pozebejo, v veliki vročini pa se posuši, ker ne segajo v globočino, kjer je več mokrote; 9. da zemlja postane bolj enako mirna. Ako je suho polje na nekaterih mestih močvirno, je njegovo obdelovanje celo težavno. Oranje pripravno za eno mesto, ni za drugo. Ravno taka je setev. Žito na močvirnih mestih popolnoma še zeleno , je na suhih že zrelo ali še prezrelo. Žetev se ne more povsod o pravem času dovršiti; 10. da so pridelki veči in boljši. Glede na to, da v suhi zemlji vse rastline v onem istem času zorč, glede, da v zdravi in topli zemlji, globokeje s koreninami segajo, kjer dobivajo več hrane, gledč, da se v suhi zemlji gnoj in rudninske tvarine vsled delovanja zraka lože in boljše razkrojijo, ter rastline več potrebne hrane dobivajo, glede, da v taki zemlji žito ne polega tako lahko, moremo pričakovati obilniših in boljših pridelkov. (Dal. prih.) List 49. Gospodarske stvari. 0 drenaži. Spisal Fr. K u r a l t. (Dalje.) IV. Odprti jarki ali drenažne cevi. Nehote vrinila se bo marsikateremu, pred ko se bo odločil za drenažo, misel, ali ne bi se to delo ravno tako dobro in še mnogo cenejše izpeljalo z odprtimi jarki. Mislilo bi se, da je to res, al, ako se nekoliko točneje opazuje, prepričali se bomo, da je odpeijevanje vode z odprtimi jarki mnogo dražje, kakor pa z dre-nažnimi cevmi. Samo zguba zemlje, katera je pri odprtih jarkih za obdelovanje zgubljena, je že velika, osobito ako se tako delo dovršuje na velikem zemljišči. Na travnikih in pašnikih, kamor se večkrat zaganja živina, imajo odprti jarki slabe nasledke. Živina večkrat cele jarke, zasuje posebno v zemlji, kjer je zgornja plast bolj peščena. Jarki postanejo s tem vedno širji, zemlja za obdelovanje se vedno manjša, stroški pri snaženji jarkov se množijo. Gnoj, kateri se nahaja na površji zemlje, se pri odprtih jarkih, osobito pri velikih nalivih, odpelje brez vse koristi z vodo, katera se izteka v jarke iz zemljišča. Močvirna zemlja ne spušča vode v globočino, ampak odtekati se mora skoz obkraje jarkov. Ako pa obkraji jarkov zmrznejo, je s tem odtok vode zaprt, katera se med onim časom nakopiči, dokler se obkraj jarka ne otopi. Ko se pa to zgodi, voda z veliko silo predre skoz obkraj jarka, ter ga razruši in iznova zasuje. Za snaženje jarkov so zopet novi stroški. Nekatera zemlja obstaja tudi iz več plast. Tako se tudi nahaja, da se pod ilovčasto močvirno plastjo nahaja kremenikasta plast zemlje. Ako se v taki močvirni zemlji napravijo odprti jarki, voda kremenikasto plast vsled njene rahlosti vedno izpodkopava , ter obkraj jarka postane votel in nasledek je, da se jarki zasujejo, ter se morajo zopet snažiti. Odprti jarki navadno so tudi prave sadnice ple-velskih rastlin. V močvirnih jarkih največ raste plevela, kateri se pri snaženji jarkov navadno namece kot gnoj na druga zemljišča, kjer se plevel obilo zaplodi, pa poljedelec se pri tem ne spomni, da ga je sam zasejal. Vse to se pa lahko zapreči, ako se mokrota iz zemlje odpeljava po drenažnih cevih, katere se po-lože v primerno globocino močvirne zemlje. Te cevi ne pomanjšajo nič obdelovanja zemlje , tudi ne zaprečijo njenega obdelovanja. Gnoj , kateri se nahaja na površji zemlje, kakor fosforova kislina, amonijak ali pa kali, vleze z vodo v zemljo ter se z njo spoji in rastline hrani. Delavnost z drenažnimi cevmi je jednakomernija, kakor pa pri odprtih jarkih, kajti cevi se nahajajo v globočini ? kjer ne zmrznejo, zatoraj mokroto vedno odpeljavajo. Drenažne cevi navadno so 12—14 palcev dolge, in 1—4 palce široke, kar se ravna po množini vode, katero morajo odpeljavati. Narejene so iz dobre ilovice, ter se jim da vsled drenažne tiskalnice oblika in velikost, se posuše potem na zraku, kasneji pa v peči žgo, kakor opeka. Ravno tako narejeni so tudi obodki (šticelj), to so male cevi po 3—4 palce dolge, katere se natikajo na stik dveh cevk, da se cevi ne zamaše tako lahko in vodo boljše odpeljavajo. (Dal. prih.) List 50. 0 drenaži. Spisal Fr. K u r a 1 t. (Dalje.) V. Izpeljavanje drenaže. Pred no se prične izpeljavati drenaža, treba je, da se spoznava zemlja in njena sostava, namreč poiskati se mora vzrok njene močvirnosti. Vzrok močvirno s ti pa lahko nastane na več načinov. Težka ilovčasta zemlja je že o svoji sostavi taka, da vode ne spušča v globo čino, zatoraj provzročuje tudi njeno moč-virnost. Nahaja se pa večkrat lahka, ilovčasta, s kre- 396 menikom pomešana zemlja, a vendar je tudi močvirna. Vzrok take mocvirnosti nahaja se pa gotovo niže v zemlji, namreč da se pod lahko ilovčasto plastjo nahaja neka druga neprederljiva plast, katera vodi zaprečuje, da ne more globokeje plesti. Jako važno je dobiti ta vzrok, kajti od globočine one plasti odvisna je tudi potem globočina drenaže. Eavno tako važno je, ako močvirnost zemlje nareja kak podzemeljski studenec, da se dobi, ako mogoče, njegov izvir, in potem na pravem kraju napravi drenaža. Da spoznamo sostavo zemlje glede njenih plasti, treba je, da napravimo na najnižih, kakor na najviših mestih zemljišča jarke po devet čevljev dolge, dva čevlja široke in 4 do 6 čevljev globoke. Ako se v tej globočini voda še ne najde, upotrebi se potem podzemeljski sveder, s katerim se lahko spoznava sostava zemlje, in kako globoko se nahaja plast, ki vode ne spušča v globočino. Ko se je dobil vzrok mocvirnosti, treba je spoznati tudi lego ali nagne nje zemljišča. Da se mo remo prepričati o pravi legi, upotrebi se za to vodna tehtnica ali pa tudi ivel imenovana. S tem strojem lahko se razvidi največa in tudi najniža lega zemljišča, kakor tudi njegovo nagnenje. Naredi se potem načrt, po katerem se morajo delati jarki, v katere se polagajo drenažne cevi. Jarki pri drenaži so trojni, in to 1. sušilni jarki, to so oni, v katere se polagajo najmanjše cevi, katere naravnost iz vseh krajev zemlje vodo vlečejo in jo odpeljavajo v nab ir aln i j arek. Ta jarek kakor tudi v njem položene cevi so nekoliko veči kot sušilni jarki in njihove cevi. N abiralni j arki spojeni so z odpeljavnim jarkom, to je z jarkom, kateri vso vodo iz zemljišča izpeljava. Navadno je ta jarek odprt, ako-ravno je mnogo boljši, da se tudi v ta jarek polože drenažne cevi. Lega ali nagnenje jarkov odvisno je od lege površja zemljiščinega. Ako je zemljišče že po naravi nekoliko nagnjeno, se lahko da drenaža izpeljavah*. Težji je pa, ako je zemljišče popolnoma vodoravno. Jarki morajo imeti potem pad, in sicer nikdar manjšega ne kot na 500 čevljev vsaj za 1 čevelj. Pri manjšem padu jarkov se voda slabo odteka, cevi se lahko^ z blatom napolnijo ter se odtek popolnoma zapreči. Ce ima pa zemljišče nejednako lego, in da je njegovo površje cel6 veliko, se razdeli v več delov, in vsi nabiralni jarki potem spojijo z odpeljavnim jarkom. V obče pa velja pravilo, da se sušilni jarki narede vedno proti oni strani, proti kateri zemlja najbolj visi, nabiralni jarki pa vedno na najniži legi zemlje. (Dal. prih.) List 51. O drenaži. Spisal Fr. K u r a 1t. V. Izpeljavanje drenaže. (Dalje.) Kar se tiče globočine jarkov, je cel6 odvisna od zemlje in njene močvirnosti. Najboljši globočina jarkov pa je od 4—6 čevljev. Ako so jarki preplitvi, o zimi, ko pade malo snega, voda okoli cevi lahko zamrzne ter zaostane njeni odtek in zmrzlina škoduje tudi drenažnim cevkam. Cim veča plast zemlje se nad dre-nažnimi cevkami nahaja, tim več v vodi raztopljene rast- 404 linske hrane se združi ž njo, ter služi s koreninami glo-bokej e segajočim rastlinam kot hrana. Dokazano je, da voda izpeljana iz globoke drenaže nima skoraj nič re-dilne rastlinske hrane v sebi, dočim pa voda iz plitvih drenaž mnogo amonijakovih soli in fosforovih zvez zemlji odpelje. Korenine globoko segajočih rastlin plitvo dre-nažo lahko v stiku cevk zamašijo, in zaprečijo odtek vode. Tudi oddaljenost drenažnih jarkov druzega od druzega je jako različna, ter je odvisna od zemlje njene močvirnosti in od globočine jarkov. Slavni strokovnjak Parkes pravi o tem, da na štiri Čevlje in pol globočine jarkov v težki ilovčasti zemlji njih oddaljenost ne sme presegati 40 čevljev. Ako je pa zemlja bolj rahla, pomešana s kremenikom, potem naj bo oddaljenost pri oni isti globočini 45 do 50 čevljev. C»m rahleja je zemlja in čim globokeje se nahaja plast, katera vodo zadržuje, tim veča naj bode tudi oddaljenost jarkov. Glavno pravilo pri tem pa je : oddaljenost jarkov pri srednji ilovčasti zemlji naj bode 12krat veči, kot glo-bočina jarkov, pri še enkrat veči globočini pa samo 18krat veči. Bolj skupaj naj se delajo jarki samo onda, ako se je prišlo do podzemeljske vode, potem tudi v jako težki ilovčasti zemlji, kakor tudi v zemlji, kaltera je sestavljena iz jako drobnega močnatega peska, ki vodo težko skozi spušča. Ako so jarki preveč daleč drug od druzega oddaljeni, odpeljavanje vode je slabo, ker med jarki zemlja ostane le bolj ali manj močvirna, če so pa jarki zopet preblizo, so stroški vsied kopanja jarkov in polaganja cevi mnogo veči, in vendar nepotrebni. Za različne zemlje in v različno globoČino nam kažejo sledeči broji primerno oddaljenost. Jarki 4 čevlje globoki naj bojo oddaljeni v: težki ilovčasti zemlji 28—30 čevljev kremeno-iiasti „ 26—36 ,, kremenikasti „ 50-60 ,, šotni „ 30—40 ,, Jarki 5 čevljev globoki naj bodo oddaljeni v: težki ilovčasti zemlji 30—40 čevljev kremeno ilasti „ 45—-60 „ kremenikasti „ 60—75 „ šotni „ 40—50 „ Ko se je naredil načrt, odločila lega in globočina sušilnih in nabiralnih in odpeljavnega jarka, zaznamovala njih oddaljenost, pričn6 se delati jarki. Tudi pri kopanju jarkov prihrani se lahko mnogo stroškov in sicer s tem, da se jarki kopljejo samo tako široki, kakor je ravno potrebno za vlaganje cevk. Njih širo-kost naj ne bo veči ko en čevelj ali največ en čevelj in pol, in sicer od zgorej. Doljna širjava naj pa bo samo tolika , kolikor je premer onih cevk , katere so odmenjene za oni jarek. Ako je na dnu jarek širji, je potem polaganje cevi jako težavno, ker cevi nimajo stalnosti in se vedno na strani pomikajo. Pri kopanji jar&ov potreba je navadno dveh ali treh delavcev. Prvi delavec naredi z lopato »zato pripravljeno po dva zahoda v globočino, ter dela tako jarek naprej. Njemu sledi drugi delavec, ter naredi ravno tako d^a zaboda v globočino, pa z mnogo ožjo lopato kot prvi. Tretji delavec, kateri stoji na zapadu druzega delavca, dela tretji zabad in ta je zadnji, kateri mora biti samo tako širok, kakor so široke cevke, ki so odmenjene za oni jarek. Tudi ta delavec mora imeti zato pripravno lopato. Tretjemu delavcu sledi tudi navadno še četrti z nekako žlebasto lopato , pobere vso prst iz dna jarkov, ter jih tudi pogladi. To delo naj se pa zvršava od zgorej navzdol. Jarki naj se počnejo vedno na najnižjem kraju kopati, da se voda, ako se pride do nje, lahko odteka in delavce ne zaprečuje v njih delu. Cas, v katerem je najboljši delati jarke, odvisen je od zemlje in vremena. Za ilovčasto zemljo je najboljši čas spomlad ali pa jesen, ker takrat se zemlja vsled vlažnosti, katera se v nji nahaja, lahko izmetava. V zemlji kremenikasti ali pa v zemlji, v kateri se v globočini nahaja mlevka, in v tej vedno voda, je najboljši čas poletje, kedar je zemlja najbolj suha/ Tudi naj se jarki ne počnejo nikdar popred delati, dokler že niso pripravljene tudi cevi. Prigodi se lahko, da med tem časom, ko so jarki odprti, nastanejo nalivi, ter jarke zasujejo, posebno v zemlji, kjer se nahaja kaka kreme-nikasta plasta, in s tem provzročuje nove stroške. (Konec prihodnjič.) 412 O drenaži. Spisal Fr. Ku ra 1 t. F. Izpeljavanje drena&e. (Konec.) Po dovršenji jarkov počne se polaganje cevi. To delo je skoraj najvažnejše pri celi drenaži. Ako cevi niso dobro položene, lahko se zamaše ter drenaža nima potem nobene veljave. Cevi naj se polože poleg jarkov, ter se počnejo pokladati na najvišein mestu, da se voda lahko odteka in delo ne zaprečuje. Za polaganje cevi služi za to napravljena železna kljuka, katera se v cev vtakne in z njo cev na dno položi. Ko je položena prva cev, natakne se na kljuko druga ter se položi poleg prve cevke tako, da je stik (spah) popolnoma, namreč da ni nobene špranje med njim. Ako se pa druga cevka ne stika koj popolnoma s prvo, se nekoliko časa vrti in poskuša, in ako se dobro v stik staviti ne more, se vzame druga, katera se bolj spaja s prvo cevko. Maiokaterikrat so pa cevke popolnoma ravne, navadno so vsled žganja nekoliko krive. Paziti je zatcraj posebno treba na omenjeni zavinek, da se nikdar ne položi cev tako, da bi bil jsavinek navzgor ali navzdol, ampak vedno na strani. Če zavinek pride navzgor ali navzdol, spah ni nikdar popolnoma in cevi se celo lahko zamaše ter zaprečujejo potem odtek vode. Okoli stika dveh cevi natakne se navadno obodek (šti-celj) po 3 — 4 palce dolg, da se cevi ne zamaše tako lahko. Rabijo se pa tudi cevi brez obodka, ki so tako narejene, da se ena v drugo popolnoma sklada. Take cevi imajo mnogo bolj stalno lego, kakor pa one z obodkom, ki samo na teh obodkih slonijo, ter se vsled tega pri zagrinjanju jarkov tudi Iagleje razdrobijo. Ako leži katera cev više od druge, potlači se nekoliko s kljuko v zemljo, da se s sosedno cevko dobro stika, ravno tako se s cevko nekoliko zemlje podloži, ako leži ena cev niže od druge sosedne cevi. Polaganje cevi izroči naj se vedno delavcu, kateri je že navajen, ker tak delavec polaga mnogo boljše in hitrejše, ker lahko en dan 800—1000 cevk položi. Ko so cevi položene, začnejo se jarki zametavati ali zagrinjati. Nekoji imajo običaj , da pred ko jarke zamečejo , na stike cevk polagajo slamo, listje ali pa rušo, misleč, da cevi boljše drže. Ali ravno to včasih daje povod, da se cevke zamaše. V rušah mnogokrat nahaja se zrnje ali pa korenine različnih plevnatih rastlin, katere se počnejo razvijati, ter sedajo s koreninami med stikom v cevi, ter jih zamašijo. Tudi nastane okoli cevi nekoliko praznega prostora, ker se s slamo in listjem ne more tako zadelati, kakor pa, ko se zrahljana zemlja na nje nameče. Ta prazni prostor pa postane vedno širokeji, ker polaga na cevih s časom segnjije. Cevke zgubijo vsled tega stalnost, ter jih tlak vode lahko premakne, in odtok vode se s tem zapreči. Najboljši je, da se take polage opusti, ter že pri polaganji cevk pazi na to , da med cevkom ni nobenih špranj, ampak da se dobro stikajo. Zemlja spušča se le polagoma na cevi, da se ne premaknejo, ter se mora tudi paziti, da ni debelega kamenja vmes, da se cevi ne razdrobe. Ko so jarki zametani, povleče se s kakim težkim valjkom, da zemlja zopet dobi vodoravni povrsaj. To so kratka načela, po katerih se da odpeljavati voda po drenažnih cevih. Dragi gospodarji! sprevidite enkrat korist odpeljavanja vode iz vaših lepo ležečih travnikov. Stroški, katere vam provzroči tako delo, povrnili se vam bodo že prvo in drugo leto z obilnimi in dobrimi pridelki. Mnogo veči pa postanejo pridelki še le kasneje, ko se zemlja lahko in o pravem času obdelava. Ako izpeljavate drenažo na kakem večem zemljišči, vzemite si v pomoč izvedenca v tej stroki, da vam naredi načrt, po katerem se potem lahko izpeljava. Drenažne cevi pa dobite pri g. Net u v Kokri na Gorenskem.