fiosp da^stiro. OelO kmetijsk'h podrtlŽniC je treba odslej osredotočiti v tem, da se orgaoizira Tnovčenje sadja. Možje, posvetojte sa in pošljite tajaištvu SIot. kmetske zveze v Mariboru svoje zahteve, da jih izroči vladi poslanre n. rpraSanje, so sp zbrali v ftetrtek dne 2f april* na okraJDrem glavarstvu v Mariboru določeni zastopniki Slov. kmetske zveze, viničarskega od seka Slor. kmetijske drožbe in socijaldemokraške Kraetskodelavske zveze. Pos^etovanje je rodil ˇinarski nadzornik g. Piklavec. Navzoč je bil tudi kletarski nadzoraik g. Zabovnik. Rmetsko zvezo so zastopali župan Galunder ter posestnika Sapanič in Žebot. Po 4-urnem posvetovanju se je dosegel r toliko sporazum, da se je sklenilo poslati deželni vladi predloge za začasno ureditev viničarskega vprašanja. Če vlada ogodi točkam, ki so jih sklenili člani paritetne komisije, bodo potem okrajne viaičarske komisije določile podrobnosti glede začasne ureditve viaičarskega vprašanja: radi plač in nagrad. Okrajne komisije bodo tako-le sestavljene: vsaka kraetijska podrnžnica ˇ okraju voli po enega in viničarji dotičaega podružaičnega okoliša tudi enega zastopnika. Volitev t okrajne komisije se bo izvršila v najkrajšem času. Cfina ViOil je padla v zadnjem tednn pri litru za 1—3 K. Vzroka sta dva: prepoved toČenja alkoholnih pijač in obetajoča se bogata letina. L&tOŠnji pridelek sliv bo po današnjem stanju v Bosni in Slaroniji uad vsa pričakovanja. Računajo, da bomo imeli to leto sliv in pekmeza za izTOz v vrednosti blizu ene milijarde kron. m m f|| |ff >*m* » Hmeljarjem* Ministrstvo trgoviae in industrije, oddelki v Ljubljani, je poslalo hmelj. društvu sledeči dopis: Po poročilih, ki so došla tukajšnjemn oddelku, sklepajo razni inozemski agenti že sedaj s prodncenti pogodbe za predprodajo hmelja. Hmelj. drnštvo rabimo, da opozori svoje člane in tndi drage hmelarje, da je povsod veliko pomaujkanje hmelja in se ni bati glede oddaje pridelka, tndi ako bo v splošnem dobra letina. Cene, ki se sedaj ponajajo, se zdijo prodajalcem visoke z ozirom na cene na domačem trgu, vendar pa nikakor ne odgovarjajo cenam svetovnega trua, ako se cene preračunijo po knrzu dotičnih valut." Hmeljarji! Upoštevajte dani vam svet in javite vsak slučaj predprodaje vodstvu Hmeljarskega draštva za Slovenijo s sedežem t Žalcu. ŽiviRSki Sejmi. Ker so vsled odloka okrajnega glavarstva v Ptuju živiaski sejmi v ptujskem okrajn spet dovoljeni, se bodo vršili tndi na Bregu pri Ptuju in sicer se bo vršil prvi sejm v pondeljek, dne 10. maja 1920, to je kakor po navadi drngi pondeljek v mesecu maju. Prihodnji sejmi se bodo vršili na Bregu: v pondeljek, dne 7. junija, v torek, dne 13. julija, v četrtek, dne 26. avgusta in v pondeljek, dne 13. sep tembra t 1. Živinskj Sejem t SIov. Gradca. Dae 12. maja t. 1. 86 vrši po dolgem času v Slov. Gradcu prvi živinski sejem za celi sodni okraj Slov. Gradec in za občine sodnega okraja Marenberg, ki se nahajajo na desnem bregn Drave. Sodni okraj Šoštanj še ul kužnih bolezni popolnoma prost, zato se živina iz teh občin ne sme prignati na sejem. ZgodRJi roj. G. A. Sorko iz Leitersberga pri Mariboru nam sporoča, da je dobil že 14. aprila prvi roj. Izmenjava denarja. Minister za finaace dr. V. Jankovič je glede izmenjave denarja odredil: 1. do 15. majnika t. 1. se morajo brezpogojno potegniti iz prometa tndi vsi 50 in 20 kronski baukovci ter zamenjati za kronsko- dinarske bankovce Narodne banke kraljestra Srbov, Hrvator, in Slovencev. 2. V prometu ostanejo do daljne odredbe vsled pomanjkanja novega drobiža samo drobni po 10, 2, in ljkronske bankovci; 3. po 15. majnikn prenehajo kot postavno plačilno sredstvo v Jugoslaviji vsi kronski bankovci, izvzemši drobne 10, 2 in 1 kroiiske bankovce. DrobiŽ po eno in dve kroni se zamenja v vsaki množini pri davkariji in avstroogrski bankL Na to se opozarja trgovce. DinarSka krona — zdrava valnta. Dosedaj naš denar ni veljal kot zdrava valuta in vsi tuji trgovci, ki eo pri nas kupovali, so morali plačevati t fcuji, zdravi valuti. jRadi tega po naSem denarju ni bilo nobenega popraševanja. Ministrski sret je sklenil, da bo naš denar takoj ko bo zamenjava dovršeaa, proglašen kot zdraf& valuta. To bo prvi korak naše valute navzgor, flfframa reforma na Grfikem. Že pred rojsko je bil y Grčiji izdelan načrt rakona o agrarni reformi, po katerem ee vsa veleposestva razdele med siromašne poljedelce. Zlasti je bilo treba agrarno reformo izvesti v Makedoniji. Zdaj je gr- ški parlament izdal zakon o agrarni retormi: Vea veleposestva ee morajo razdeliti in sicer tako, da se od veleposestva lahko odvzamete dve tretjini, ena tretjiaa posestva, ako ne presega 100 hektarjev, ostane staremu lastnikn. En poJjedelec no more imeti več nego 100 hektarjev zemha, Zemljišča dele posebne ustanove ali draštra, ki stoje pod kontrolo države. (V«iak ubog poljedelec, ki želi dobiti del veleposeštva, mora bifci član tega društva. Odkup zemlje ni povsod enak. Mala posestva, kojih površina ne bo večja nego 8 do 15 hektarjev, se pozneje ne morejo deliti. Odkupno ceno bodo plačali z amortizacijo največ v 30 letih. Vrednost zemljišča se po tem zakonu računa po predvojnih cenah, ponekod 30% več.