števila 34 • leto XXX¥III • cena 20 din Celle, 23. a¥gusta 198U HOVi TEDMIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZPL CEUE, LAŠKO, MOZiRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, SIVIARJE PR« JELŠAH IN 2ALEC Smuka na Bolteh še ¥lsl ¥ zraku? Pohorski zimski turizem vse bolj us- klajeno. Stran 9. '»Lepo le naše dela* o tem so nas prepričale celjske patronažne sestre. Stran 12. Primanikule kako¥ostnlh kož Kljub temu pa so šoštanjski usnjarji dobri izvozniki. Stran 4. V hmeljiščih le živahno Včeraj so tudi na poljih v Šaleški dolini zapeli obiralni stroji ter naznanili začetek obirsmja zlatih kobul hmelja. Trije obiralni stroji (eden v družbe- nem sektorju in dva v zasebnem) naj bi s še vedno nepogrešljivim številom ljudi pospravili hmelj s po- vršin 24 hektarov (polovica v lastni proizvodnji in prav toliko v kooperaciji) v enem tednu, če bo seveda lepo vreme. Večina hmeljišč (80 odstotkov) je v Šmartnem ob Paki ter okolici, ostalo v Titovem Vele- nju in Šoštanju. Povsod so že žičnice, nikjer več lesene hmeljevke. Kakovost hmelja bo letos nekoliko slabša, saj ga je večkrat prizadela toča ter ga tudi z ustreznim škropljenjem niso mogli povsem obnoviti. . TV Hčilne zidane odplnilo vrata Nakup šolskih učbenlkO¥ In poinbščin bo letos stal že pra¥o nremoženle Počitnice se vse hitreje bližajo koncu in le še teden dni nas loči od pričetka no- vega šolskega leta. Tega se nič kaj prav ne veselijo ne otroci in seveda tudi starši ne. Vzrok za to pa so nakupi šolskih učbenikov in osta- lih potrebščin. Letos bo po- trebno za te nakupe odšteti kar zajeten šop denarja, saj so cene v primerjavi s prejš- njimi leti zelo poskočile. Zapišemo lahko, da zadre- ge z nakupi šolskih učbeni- kov letos ni. Za vse, osnov- nošolce in srednješolce - Učence usmerjenega izobra- ževanja, je tokrat poskrblje- fio. V prodajalnah nimajo sa- fTfio učbenikov za četrte letni- l^e usmerjenega izobraževa- f^ja, kar pa smo glede na prejšnja leta tudi letos že ne- i^ako pričakovali. Učbeniki, Vsaj večina, niso pripravljeni ^e niti za tiskanje, tako da bodo četrtošolci še kar nekaj ^asa čakali na učne priročni- Sicer pa je že tako, da prva generacija vselej poteg- krajši konec, in tako je ^^di s prvimi usmerjenci. Zadrege z nakupi šolskih ^<^benikov letos torej ne bo. ^ vseh celjskih knjigarnah ^'^ nam povedali, da jih ima- jo dovolj, prav t.ako pa so na voljo tudi ostale potrebščine za osnovnošolce in srednje- šolce. Drugo vprašanje pa so seveda cene. Le-te so na- mreč v primerjavi s prejšnji- mi leti predvsem pri šolsfkih torbicah, peresnicah in osta- lih šolskih potrebščinah ta- ko poskočile, da se to že kar pozna. Predvsem zato, ker bo otroku potrebno kupiti tudi telovadno opremo, pa copate za razred, razne ma- pe, plačati številne članari- ne, prispevke in naročnine za razne revije, kupiti bloke za kosilo in šolsko malico, zaželel si bo morda tudi nove barvice za likovni pouk. saj so stare že izrabljene... Ne želimo vas prestrašiti, am- pak v.se to, pa morda še na- kup nekaj kosov jesenske garderobe, ki jo bo otrok tu- di potreboval, vas bo stalo že kar pravo premoženje V do- kaz, da ne pretiravamo, smo zbrali tudi nekaj cen. Učbeniki za osnovnošolce vas bodo veljali za prvi raz- red 1150 dinarjev, za drugi razred 600 dinarjev, za tretji razred 800 dinarjev, za četrti razred 1000 dinarjev, za peti razred 1800 dinarjev, za šesti razred 2000 dinarjev, za sed- mi in osmi razred pa okoli 2500 dinarjev. Seveda so ce- ne samo približne, v različ- nih osnovnih šolah se med seboj razlikujejo za nekaj sto dinarjev. To je pač odvisno od tega, ali bo vaš otrok mo- ral imeti Uteramo mapo, pa ta ali oni priročnik, ki je sicer zaželjen za nemoten pouk, ni pa nujno potreben. Učbeniki za srednješolce: Za prvi letnik usmerjenega izobraževanja vas bodo ve- ljali 3750 dinarjev, za višje letnike pa še veliko več. Ta- ko so zelo dragi predvsem tisti učbeniki, ki so zaradi usmerjenosti posameznih programov tiskani v nizkih nakladah. Posamezni učbe- nik velja tudi do 700 dinar- jev. Šolske potrebščine pred- vsem pa šolske torbice, so še veliko dražje kot sami učbe- niki. Tako bo potrebno za šolsko torbico odšteti od 1350 do 2500 dinarjev, štesti- la so od 85 do 250 dinarjev, zvezki A5 format, navadne platnice stanejo 46,95 dinar- jev, za tiste s trdimi platnica- mi pa bo potrebno odšteti 113 dinarjev, prav tako so se podražili tudi zvezki A4 for- mat, ki stanejo 86 ali pa 196,35 dinarjev. To so seveda samo tiste najosnovnejše potrebščine, ki jih mora imeti vsak otrok. Cen za ostale stvari nismo zbirali. Nadaljevanje na 3. strani Ko REČEM HLAČE, M5SLIM Izletnikovi Krpani Po Celju se vozi vse več Krpanov. Gre za zglobne av- tobuse celjskega Izletnika, kjer smo pred dnevi izvedeli, da so kupili še štiri tovrstne avtobuse v zemunski tovarni Ikarus. V teh avtobusih, za vsakega je bilo treba odšteti 6 milijonov 700 tisoč dinar- jev, se bo lahko vozilo do 160 potnikov. Izletnik, tozd potniški pro- met, je nove avtobuse dobil pravočasno, saj se bližata je- sen in zima, torej čas, ko je gneča v lokalnem avtobu- snem prometu največja. Pri Izletniku so se odločili, da bosta dva nova Krpana ostala v Celju, dva pa bosta razbremenila lokalni avtobu- sni promet v Titovem Vele- nju. Oba celjska Krpana bo- sta vozila na progi Celje-Sto- re, torej tam, kjer je bila do sedaj gneča največja. Pro- blem pri prevozih z orjaki, kakršni so Krpani, so obra- čališča, ki so skoraj povsod premajhna. M. A. Sonce pa še vedno grele Hladna jutra, vse glasnejši stroji, razprodaje in nakupi vse to opozarja, da se poletje počasi izteka. Sonce je bilo ta teden pri nas nekoliko radodarnejše s svojimi žarki, med tem pa ob morju še vedno pripeka z vso močjo. Razbeljene plaže in toplo morje največkrat pripomoreta, da odvržemo tisti odvečni del tekstila, ki nam Zemljanom v delovnih haljah zbUdi toliko pozornosti. Foto: EDI MASNECl 2. STRAN - NOVI TEDNIK 23. AVfiUST 19« Praznik, ki si ga veila zapomniti! Na Planini so ga pili in tudi zapili šentjur- ski občinski praznik tako kot se šika. Neka- teri so popili malo manj, drugi malo več. nihče pa preveč, tako da so lahko v ponede- ljek vsi brez težav zagrabili za delo. Prav tako ni bilo nobenih nevšečnosti med dvo- dnevnim praznovanjem, ker so vsi udele- ženci dobro jedli, nekateri zastonj, drugi pa malo dražje. Sentjurčani so se svojega praznika mno- žično udeležili, prišli pa so tudi gostje in veseljaki iz drugih občin, Med zadnjimi so prihajali domačini, ker so morali pred vese- lico pomolsti krave. Stregli so mladinci, ki so zato, da ne bi bili prikrajšani, začeli praz- novati že dan pred praznikom. Za to, da ni nikogar zeblo v noge, pa je poskrbel Celjski instrumentalni kvintet. Seveda pa praznik ne bi bil pravi praznik, če ne bi bilo pred vsesplošnim rajanjem tudi nekaj govorov. Toda to ni skalilo razpoloženja, ker so bili govorci primerno kratki in jedrnati, šank pa je bil tako ali tako odprt že prej. Praznik, ki si ga velja zapomniti. Sentjur- čani tokrat niso skoparili, kljub temu da so manj razvita občina. Je že tako, da dobiš kos kruha in deci vina, prej pri revnih kot pri bogatih. V. E. Bitko dobili v gospodarstvu Komunist im sme svoleoa prepričanja pmtlil za to¥amlšklml ¥ratl Zveza komunistov kot idejno politična vodilna si- la, se ne sme izognniti naj- bolj perečim družbenopoli- tičnim, samoupravnim in družbenoekonomskim pro- blemom v delovnih organi- zacijah in krajevnih skup- nostih. Svojo moč mora čr- pati iz neposrednega delov- nega in življenjskega oko- lja. To misel so na torkovi razširjeni seji občinskega komiteja v Laškem večkrat poudarili v razpravi, ko so obravnavali program ak- tivnosti občinske organiza- cije ZK Laško Komunisti v občini Laško se še vedno spopadajo s tež- njami, ki niso v skladu z za- črtanimi nalogami in cilji zveze komunistov. Vse več je oportunizma tudi med sa- mimi komunisti, kar se na primer kaže tako, da nekdo, ki je v delovni organizaciji dober komunist in se bori za njene interese, odpove ali pa dela popolnoma drugače v krajevni skupnosti. Prav tu se praviloma odtegne druž- benopolitičnemu delu. Ne more biti nekdo komunist le osem delovnih ur, potem pa svoje prepričanje pusti za to- varniškimi vrati. Upada tudi idejnopolitič- na usposobljenost komuni- stov. So primeri, da vodstvo delovnih organizacij prepre- čuje, da bi si komunisti iz delavskih vrst z idejnopoli- tičnim uspo.sabljanjem razši- rili oje politično in samo- upravno znanje. Zadnje čase se tudi v obči- ni Laško pojavlja, da je med novimi člani vse več takih iz režijskih in administrativnih služb, medtem ko upada šte- vilo novih članov iz delav- skih vrst. Tudi to je neke vrste nezaupanje v delovanje zveze komunistov. Ne gre zgolj za idejnopolitična vpra- šanja, gre za to, da delavci iz neposredne proizvodnje pre- prosto ne razumejo več ne- katerih pojavov, za katere menijo, bi jih prvi morali pri- četi reševati komunisti. Pri tem gre za vprašanja naše gospodarske politike, ki je začrtana v stabilizacijskih programih, vendar jih le s te- žavo uresničujemo. Hkrati imamo opraviti z nelogičnimi dejanji, kot na primer, da poleg polnih klav- nic uvažamo tone mesa, da izvažamo nujno potrebne re- promateriale in podobno. Tu bi morali biti komunisti prvi. ki naj preprečujejo take ^ jave. Najprej v lastnih delo^ nih okoljih, ne pa, kadar ^ za lasten, poseben inter«, zagovarjajo in ubir^ »stranske poti«. -:-^ Nekdo je na razpravi A jal, da se tudi organizad zveze komunistov zapira za svojimi plotovi, od t^ dovskih do občinskih, mesto, da bi bila vsa njUi, va dejavnost naravnavnaj enotnim ciljem, ki so jas> zapisani tudi v sklepih! seje CK ZKJ._1 Vse te ugotovitve so vodj občinsko organizacijo ZK^ Laškem, da napravi tak pj gram dela, ki naj v najvei meri povezuje in tudi prevj ja delo komunistov na v« frontah in, ki naj bo kar ni bolj povezano z idejnopo tičnim in gospodarskim si njem v delovnih organizai jah in krajevnih skupnosti VIOLETA V. EINSPIEL! Papirnici presekana prometna žiia KoordlitacUskl oiSi»m tm sMsmmIal rlsls pri sanaciji razmer po neurju ¥ Radečah. »Sestavni del proizvodnje je zagotovitev normalnega prevoza delavcev na delo in prevoz naših izdelkov. Zato je v našem interesu, da se cesta Radeče - Litija - Ljub- ljana čim prej sanira,« je dejal Janez Zahrastnik, di- rektor Papirnice Radeče na sestanku, kjer so obravna- vali potek sanacije po neur- ju s poplavo. Omenjena republiška ce- sta je bila ob neurju močno poškodovana v dolžini dese- tih metrov pa se je vdrla v ravno toliko globok prepad. Tako je cesta popolnoma onesposobljena za promet. Obvoz preko Svibnega pa ni trajna m varna rešitev. Cesta na Svibno je slaba, ozka, z globokimi prepadi, vijugasta in s strmimi klanci. Na njej je komaj prostora za eno vo- zilo, kaj šele za avtobuse in kamione, ki se sedaj tu dnev- no srečujejo. Varnost bo še bolj vprašljiva, ko bodo pri- čeli voziti šolski avtobusi in, ko se bodo pričele jesenske in zimske vremenske nev- šečnosti. To so na sestanku poudarili tudi predstavniki Izletnika, ki so že izdelali nov vozni red za promet čez obvoznico. Dogovorili so se tudi za usmerjanje prometa na tem delu tako. da v času, ko bodo peljali avtobusi de- lavce, teh se vsakodnevno pripelje z zagorske in litijske strani okoli 150 v Papirnico, ter šolarje, bodo morala osta- la vozila počakati. Cestarji pa bodo takoj pristopili k po- pravilu ceste na Svibno. Vendar to ni trajna rešitev, kajti, naj še enkrat pouda- rimo, cesta je zelo slaba in zato nevarna za povečani promet. Udrti odsek ceste je že izven občine Laško in me- ji še na občini Zagorje in Li- tijo. Zato se bodo morali La- ščani čim prej dogovoriti tu- di z sosednjimi občinami, da sanacijo tega odseka posta- vijo med prednostne naloge v republiki. Največji interes ima seveda Papirnica Rade- če, ki je trenutno odrezana od glavne tranzitne poti. Ne- kaj bo morala storiti tudi voj- ska, ker ima cesta trajni, tudi vojaški značaj. Ustanovili so koordinacij- ski odbor, ki bo odslej na osnovi strokovnih podlag usmerjal in vodil delo pri sa- naciji poškodovanih komu- nalnih objektov. Delavci cestnega in vodne- ga gospodarstva so na tem območju na terenu že od ne- sreče dalje in hitijo s tistimi popravili, ki so najnujnejša. Mednje sodi vsekakor oči- ščenje in ureditev struge na Sopoti in Glažutnici. kajti ob večjih nalivih, ki jih pričaku- jejo v jesenskem času, lahko pride ponovno do podobne katastrofe. Pristopili so tudi k ureditvi udrtega cestišča pri Kori in drugih manjših poseg?h na tej najbolj poško- dovani cesti od Radeč proti Litiji in Ljubljani. V Zagra- du bodo morali čimprej ure- diti obračališče za avtobus, da bo kolikor toliko norma len prevoz preko obvoznice. Cim prej bodo morali zgradi- ti tudi most za Zagrad, saj je nekaj krajanov odrezanih od domačij, vsaj začasno bodo sanirali tudi jez pri kovaču Dorniku. Za vse te .sanacije, vključ- no s tistimi v Papirnici, bo potrebno še dobro premisli- ti, katere so nujne in m^orda ie začasne, katere pa lahko že dolgoročno načrtujejo. Istočasno se bo potrebno do- govoriti tudi o tem, kje dobi- ti sredstva za sanacijo. Še ta teden naj bi občinska komi- sija za ugotavljanje škode zbrala vse gradivo o nastali škodi vključno z ocenami in izdelala elaborat, na osnovi katerega bodo prosili za po- moč iz republiškega solidar- nostnega sklada ter sklada za elementarne nesreče. VIOLETA V. EINSPIELER Škode za 120 miiiionovi dinarjev \ v papirnici Radeče so pripravili okvirno oceno škode, ki znaša okoli 120 milijonov dinarjev. Ško- de pri gotovih in nedo- končanih izdelkih je za- pnbližno 50 mUijonov, petdnevni zastoj in 30 ti- soč v tem času opravlje- nih delovnih ur stane pa- pirnico 30 milijonov di- narjev, škode na napra- vah in strojih je za 20 mili- jonov, ostalo pa se nanaša na poškodovane objekte in material. V torek so v tozdu Papir- nica pričeli obratovati s polno zmogljivostjo. Sto- jijo le še čistilne naprave, katere je potrebno po- vsem obnoviti. To pa bo trajalo še nekaj časa, saj morajo večino delov uvo- ziti. Za iiitreiSi razvoj v DoIbovcu Dobovec je ena najslabše razvitih krajevnih skup- nosti v občini Šmarje pri Jelšah, zato je tam vsaka pridobitev, ki je povezana s hitrejšim razvojem kraja, večjega pomena. Sredi julija so pričeli v Dobovcu z asfaltiranjem 17(K) metrov ceste, ki vodi do tamkajšnje osnovne šole. Sredstva za posodobitev tega dela ceste je zagotovila pretežno krajevna skupnost, del pa sta prispevala Goz- dno gospodarstvo Rogaška Slatina in samoupravna komunalna interesna skupnost občine Šmarje pri Jel- šah. Dela bodo predvidoma končana septembra, kraja- nom pa so na pomoč priskočili vojaki celjske garnizije JLA. V Dobovcu posodabljajo še eno krajevno makadam- sko cesto v dolžini 10 kilometrov. Pri teh delih poma- gajo člani enote civilne zaščite, tri sobote pa so se pridružili še prostovoljci teritorialne obrambe. Še ena pridobitev je pomembna za krajevno skup- nost Dobovec. Prejšnjo soboto je bila akcija, na kateri so asfaltirali nogometno igrišče, s tem pa je kraj prido- bil primerno površino za športne aktivnosti, ki je do sedaj ni imel. Tudi pri tem delu so na pomoč priskočili vojaki. M. A. Ko leHle smrdi - drugič! v zadnji številki Novega tednika je bi] objavljen članek vašega novinarja Šrota 'KO NEKJE SMRDI«. Ker je bil novinar infomiiran samo enostransko, je v članku polno neresnic oziroma polresnic. Zato vas prosimo, da objavi- te naše pojasnilo, ki temelji na uradni dokumentaciji ter zapisih naših delav- cev, kateri delajo na tem področju. Dne 4. 8. 1984 je stanovalec bloka v Drapšinovi 7 poklical na dom ob 23. uri našega delavca, ki razporeja delov- ne stroje za čiščenje kanalov, da je ka- nalizacija v njihovem bloku zamašana, ter da se tekalna voda razliva po klet- nih prostorih in naj pridemo takoj či- stiti. Naš delavec mu je obrazložil, da imamo stroje za čiščenje primarne in sekundarne kanalizacije ter, da izje- moma tudi čistimo hišne priključke, vendar samo v rednem delovnem času ter, da zato nimamo uvedene dežurne službe. Pojasnil mu je, da naj se oglasi v ponedeljek zjutraj 6. 8. 1984 in da prinese s seboj naročilnico hišnega sveta in da jim bomo lahko takoj šči- stili oziroma v dogovoru z Javnimi na- pravami, ker je verjetno prišlo do za- mašitve zaradi nerednega čiščenja greznice. V ponedeljek 6. 8. 1984 se ni nihče javil. Menili smo, da so stanovalci sami zadevo uredili. V petek dne 10 8. 1984 je prišel na sedež našega TOZDA-a sta- novalec bloka Drapšinova 7 nekaj mi- nut pred 15. uro z zahtevo, da takoj očistimo zamašeno kanalizacijo. V za- htevi je navajal, da čakajo na čiščenje teden dni in da je danes skrajni čas, da se zadeva uredi. Na prošnjo naj da na- ročilnico za čiščenje je odgovoril, daje nima, ker je ni mogel dvigniti v tako kratkem času (teden dni). Naš razpore- jevalec strojev mu je odgovoril, da po na.ših samoupravnih aktih lahko brez naročilnice opravimo delo samo v izje- mnih primerih (neurje), v nasprotnem primeru pa se dela opravljena brez na- ročilnice smatrajo kot delo »na črno,« v tem slučaju pa odgovarja disciplin- sko in celo kazensko, da pa mu lahko gre »solidarno« čistiti kanalizacijo po- poldan, vendar ne z družbenimi sred- stvi. Po objavi omenjenega članka smo kot prizadeta organizacija posebnega družbenega pomena začeli podrobnej- šo raziskavo povzročitve zamašitve ka- nalizacije. Ugotovili smo, da je bila greznica čiščena nazadnje 25. 5. 1982. Oh tej priliki je bilo hišnemu svetu pojasnje- no, da do zamašitve prihaja samo in izključno zaradi nerednega čiščenja in vzdrževanja greznic ter, da je ta deh potrebno vsaj enkrat letno opraviti Ponudena je bila s strani Javnih na- prav pogodba o rednem vzdrževanj greznice, vendar je hišni svet pogodbo kategorično odklonil. Hišni svet je m- slednje čiščenje greznice naročil šele\ sredo 8. 8. 1984, torej najmanj štiri dn' po zamašitvi kanalizacije in vdoru kalij v kletne prostore. Javne naprav( so greznico spraznilo 9. 8. 1984 v tak meri, da bi se lahko opravilo čiščenja hišne kanalizacije, nakar so opozoril] hišni svet, da bodo dokončno izprazni- tev opravili naslednji dan, ko se bo čiščenje kanalizacije opravilo. V ponedeljek, dne 13. 8. 1984 s0 dobili telefonsko obvestilo SamO upravne stanovanjske skupnosti O Ije, da je naročilnica za čiščenje ' Drapšinovi 7 Celje danes napisana poslana po pošti s prošnjo, da se n^' čiščenje opravi. Iz našega pojasnila je razvidno, dat^ smrdelo pri TOZD-u CESTE-KANA LIZACIJA in da ni smrdelo deset di>[ zaradi prejemanja osebnih dohodko'' naših delavcev v petek 10. 8. 1984, aifj' pak da je smrdelo zaradi neresnosti i" neodgovornosti posameznih predstB^' nikov prizadetega hišnega sveta Drap sinova 7. Direkto' STANE LEDNII^ 23. AVGUST 1984 Otfi TEDNIK - STRAN 3 pavi a Klemše Milovana Čimer man Cvetka Cotič Stane Pančer Učilne zidane odpiralo vrata fJadaljevanje s 1. strani Prav zaradi visokih cen šolskih učbenikov velja še toliko bolj pohvaliti akcijo osnovnih šol, pa tudi nekaj srednjih se jim je že pridruži- lo, za organiziran nakup uč- benikov. Tako si učenci v za- četku šolskega leta lahko iz- posodijo šolske učbenike, za uporabo plačajo dokaj nizko obrabnino, konec leta pa jih seveda vrnejo in prepustijo nižjim razredom. Izposoja šolskih učbenikov je na šir- šem celjskem območju do- kaj enotna, zato o tem le toli- ko, da si učenci lahko izpo- sodijo vse učbenike, sami pa kupijo delovne z\'ezke in ostale šolske potrebščine, ki morajo biti vsako leto nove. S tem zapisom smo vam poskušali vsaj na kratko predstaviti položaj v naših knjigarnah in papirnicah tik pred pnčetkom novega šol- skega leta, tako da ob naku- pu šolskih učbenikov in ostalih^ potrebščin ne boste preveč'presenečeni. Skrbi z iskanjem šolskih učbenikov letos torej ne bo, razen seve- da za četrte letnike usmerje- nega izobraževanja. Zato pa vam bodo verjetno toliko večje skrbi povzročile visoke cene. Ob našem obisku po knjigarnah in papirnicah so nam prodajalke namreč po- vedale, da se letos številnim strankam zgodi, da ne more- jo plačati končnega zneska. Tako si takšno neprijetno presenečenje lahko prihrani- te s predhodnim obiskom banke. Za konec vam svetu- jemo, da se za nakup šolskih potrebščin svojega otroka najprej dodobra založite z denarjem in veliko mero hla- dnokrvnosti, da vas pogled na visoke cene ne bo vrgel iz tira. Nič kaj uporaben nasvet sicer, ampak kaj, ko drugač- nega tudi mi ne poznam.o. Pavla Klemše iz Rečice: »Navado imam, da stvari za šolo kupim kak mesec prej. Danes sem kupila zvezke, ostalo pa bosta fant, ki hodi v peti razred in hčerka, ki bo šla na gostinsko šolo, dobila v šoli. Potrebščine za šolo so zelo drage." Milovan Cimerman iz Žalca: »Danes sem kupila delovni zvezek in atlas, osta- lo pa sem že prej Knjige in nekatere druge potrebščine bo dobil v šoli. Aktovko bo imel kar staro, nove so 2000 dinarjev in še dražje. Cene učbenikov so zelo visoke.« Cvetka Cotič iz Nove Go- rice: »Sem na obisku pri so- rodnikih v 2alcu in sem da- nes v knjigarni v Žalcu kupi- la aktovko za sina, ki bo šel v Dokaj dobro je tudi sode- lovanje knjigarn s šolami na širšem celjskem območ- ju. Za šole so predvsem pri Mladinski knjigi pripravili zanimive in privlačne obli- ke prodaje šolskih potreb- ščin. Tako so uvedli tako- imenovano komisijsko pro- dajo, kjer lahko šole z naro- čilnico kupijo potrebne uč- benike, in prodajo šolskih potrebščin po šolah. To je vsekakor ugodno za učence, ki lahko v prvih šolskih dneh kar v šoli kupijo vse potrebno, prav tako pa tudi za prodajalce, saj se tako vsaj nekoliko zmanjša gne- ča v papirnicah. prvi razred. Ko sem malo ra- čunala, bodo potrebščine, aktovka, copati, telovadne hlačke in še druge stvari sta- le za sina, ki bo šel v prvi razred, kar star milijon.« Stane Pančer iz Orle vasi: »Danes smo šli v knjigarno kar vsi. Hčerki, ki gre v sed- mi razred smo razen knjig, ki jih dobi v šoli v Preboldu, kupili še ostale potrebščine za šolo. Menim, da so cene za vse potrebščine previsoke, nekateri učbeniki pa tudi preobsežni, da o ceni ne go- vorimo.« IVAN FIDLER TONE TAVCAR Prodala živil za 30 odstotkov ceneie v Merxovi blagovnici Po- trošnik v Novi vasi so prejš- nji četrtek prodajali za tri- deset odstotkov ceneje ne- katere živilske izdelke. Za- nimanje kupcev za to akcijo je bilo zelo veliko, takoj pa nioramo poudariti, da ni šlo za kakovostno slabše proiz- vode ali pa takšne, ki bi jim kmalu potekel rok trajanja. Delavcem blagovnice No- va vas je žal, da je nekaterih proizvodov zmanjkalo že v popoldanskem času, saj je bilo povpraševanje kupcev Zelo veliko. Dnevno prodajo So presegli približno petkrat- no, to da je zmanjkalo neka- terih živil, omenimo samo vi- no in kokošje meso, pa jim bo dobra šola v prihodnje. Potrošnikova komercialna služba že načrtuje podobne akcije, ki bi bile bodisi v ve- leblagovnici Nova vas, ki je najbolj primerna zaradi veli- kega prostora, bodisi v dru- gih blagovnicah. Podobne akcije pripravljajo že nekaj časa v Ljubljani, kjer je to dejavnost prevzelo trgovsko podjetje Emona. IVANA FIDLER FOTO: EDI MASNEC PreboIdCani bodo praznovali v Mariia Reki v krajevni skupnosti Prebold praznujejo krajevni praznik ^sako leto v drugi vasi. Letos bodo tako praznovali v Marija ^eki. V tem hribovitem zaselku bodo ob tej priložnosti Namenu predali odsek nove asfaltirane ceste, ki vodi proti planinskemu domu. Prebivalci Marija Reke že dlje časa •opravljajo dela pri tej cesti, tako da bo vse nared do krajev- •^ega praznika, ki bo v začetku septembra. Denar za cesto so prispevali komunalna skupnost Žalec, tekstilna tovarna '^rebold. Mik in drugi, prezreti pa seveda ne gre prostovolj- nega dela in prispevkov krajanov. JANEZ VEDENIK Praznik KS Prevorle Praznovali bodo v nedeljo, 26. avgusta z otvoritvijo asfaltirane i krajevne ceste Lopaca-Straška gorca v vrednosti preko šesti milijonov dinarjev. Pri gradnji ceste so veliko pomagali krajani ,:| sami s prispevki in prostovoljnim delom ter delovne organiza-' cije, del sredstev pa je iz krajevnega samoprispevka. Veseli so, da je v letošnjem letu tudi nekaj hiš v njihovi krajevni skupnosti, dobilo elektriko, pri napeljavi pa .so pomagali člani mladinske j delovne brigade. Gradijo novo mrliško vežico, ker je stara dotra-; jana in neprimerna, radi pa bi tudi razširili telefonsko omrežje,; saj imajo za 720 prebivalcev samo osem telefonov. i 2e septembra bodo začeli z modernizacijo dela republiške; ceste od Lesičnega proti Prevorjem in ker je denarja izredno^ malo bodo v začetku naredili samo dva kilometra. Krajani pa si i želijo, da bi se ta ceste hitreje modernizirala, za to pa ob svojem i delu potrebujejo tudi pomoč drugih. i S skupnimi močmi do vode Brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Koz- jansko 84 so letos že na nekaj deloviščih zaključili z delom. Do včeraj sta dve brigadi pomagali tudi pri izkopu jarkov za vodovodno omrežje v vasi Leše v laški občini. Mladi so pomagali pri izkopu približno dva kilome- tra dolge trase, krajani pa bodo sedaj še položili cevi in zasuli jarke. Pohvalno je predvsem to, da so se v laški občini odločili, da morajo na vseh deloviščih, kjer bodo delali brigadirji, pomagati tudi domačini. Vsa dela v laški občini so takšna, da jih sicer ne moremo uvrstiti v širši družbi nujno potrebna, so pa toliko bolj pomembna za krajane. Prav zato tudi ni nobenih težav s sodelovanjem domačinov pri delu na trasi. Brigadirjem takšno sodelovanje in pomoč pri delu veliko pomenita. Tako so še dodatno motivirani za boljše delo in vse skupaj se pozna v skupnem številu preseženih odstotkov norme. Mladi namreč vidijo, da je njihovo delo zares potrebno in, da pripomore k razvoju. IVANA FIDLER Udarniško v Andražu V krajevni skupnosti Andraž so minulo soboto krajani udarni- ško delali. Pred časom so postavili šest novih avtobusnih posta- jališč, ki pa jih je bilo že treba prepleskati. V krajevni skupnosti so se dogovorili, da jih bodo krajani uredili sami. Tako so minulo soboto eni pleskali avtobusna postajališča, drugi pa so urejali okolico. Na sliki: Anton Mešič, Ivan Ježovnik in Albin Pajek pri pleskanju. TONE TAVCAR POGLED V SVET S kovlnotehno Republikanci izbiralo svoja kandidata Naslov je pravzaprav nepopoln, netočen. Republikanska stranka ZDA je na svoji konvenciji (kongre- su vDallasu v bistvu samo potrdila kandidaturo svojih dosedanjih kandidatov na predsedniških voli- tvah, Ronalda Reagana in Georgea Busha. Torej nič novega, bi lahko nekoliko površno rekli. A vendarle ni tako. Ker je - po tradiciji - demokratska stranka, ki zdaj nima svojega moža v Beli hiši, imela konvencijo prej kot republi- kanci, je s tem, ko je izvolila za predsedniškega kandidata Walter-, ja Mondala za podpredsedniškega pa Geraldine Ferraro zanesla v pre- dvolilno vzdušje več živahnosti, če že ne vsebinske, pa vsaj površin- ske. Prvič v zgodovini ZDA namreč kandidira za položaj podpredsedni- ka ženska. S tem je bilo prekršeno nepisano pravilo, da smejo biti na najvišjem položaju v tej državi sa- mo belci, moški, po možnosti prote- stantske vere. Geraldine Ferraro je kot kandi- datka povzročila, da so se v repu- blikanskih vrstah morali precej za- misliti, da ne bi še bolj zapravili svojih šans pri volitvah, ki že tako in tako praviloma raje volijo de- mokratske kot republikanske kan- didate. In tako so hoteli prestreči to de- mokratsko prednost. In kaj so sto- rili? Vsi trije uvodni govorniki na republikanski konvenciji v Dalla- su so bili - ženskega spola, Sicer pa je za kongres republi- kancev značilna predvsem sestava delegatov. Zelo malo med njimi je takih, ki imajo sami sebe za politič-t no liberalne. Nekaj malega več je »zmernih«. Tri četrtine delegatov pa je konservativnih in celo skraj- no konservativnih. Temu primeren je tudi program, ki ga sprejme vsaka konvencija: skrajnosten v konservativnih stali- ščih in zahtevah. Tako konservativna večina zahte- va, da vlada čimbolj pusti zaseb- nim podjetnikom proste roke, obe- nem pa naj varuje moralo v javno- sti. Pod tem pojmujejo uvedbo ob- veznih molitev pri pouku v šolah, prepoved abortusov in prepoved pornografije. Zahtevajo tudi nemo- goče: znižanje proračunskega pri- manjkljaja - toda brez zvišanja davkov. Program je proti enako- pravnosti žensk v javnem življe- nju, proti enakemu plačilu žensk za enako delo. Za svet zunaj ZDA je kajpada važnejše, kaj misli konservativna večina stranke, ki bo prejkone svo- jega kandidata Reagana novembra vnovič imela v Beli hiši, glede mednarodnih odnosov ZDA. Bi- stvena značilnost programskega dokumenta republikancev je, da v njem sploh ne govore o razorožitve- nih pogajanjih, pač pa izrecno za- htevajo nadaljnjo krepitev vojaške moči države, ki že zdaj daje za obo- roževanje okoli 300 milijard dolar- jev letno. Ob konvenciji je bilo tudi precej govora o »osvoboditvi« vzhodno- evropskih držav. Zunanji minister Shultz je pohitel z ublaženo izjavo, češ, to je seveda cilj, toda ne bomo ga doživeli tako kmalu. Skratka, kar zadeva možnosti po- miritve mednarodnega položaja, znamenja iz ZDA in ostra stališča iz Moskve kažejo, da je zmanjšanje napetosti za zdaj zelo zelo daleč. Piše: J02E ŠIRCEU 4. STRAN - NOVI TEDNIK Sanacilski program Je tudi tveganje Prlhotinle leto ne bi smeli Imeti Izgub, menilo ¥ tozti PGM ¥ Zidanem mostu Cementarna (tozd PGM) v Zidanem mostu je imela ob polletju edina izg:ubo v ob- čini Laško. S sanacijskim programom, ki so ga pričeli uresničevati pred dobrim letom, so načrtovali ob kon- cu leta izgubo v višini 16 milijonov dinarjev, ta šte- vilka pa je že ob polletju za 2 miliona dinarjev večja. Iz- guba je nastala zaradi manjše prodaje od načrto- vane, čeprav so načrt proiz- vodnje ob polletju izpolnili 98-odstotno. Od metalurškega cementa je trboveljski tozd v Zida- nem mostu po sanacijskem programu prešel na izdelavo kalcitne moke: letos 30.000 ton, prihodnje leto pa še en- krat več, če bodo seveda zmogli vlaganja v prenovo tehnologije. Letos so bolj improvizirali in obstoječe naprave preure- dili za sedanje potrebe. Ugo- tavljajo pa, da zamujajo z na- črti za transport, postavitev silosov in obnovitev mlinov. Vprašanje je tudi, če bodo zmogli zbrati denar za novo opremo. Od kod torej izguba. Temu so botrovale predvsem ob- jektivne okoliščine, meni di- rektor temeljne organizacije Franc Hiršel. S kupci so se dogovorili, da bodo kalcitno moko izdelovali predvsem za potrebe kmetijstva in za celjsko Cinkarno. Tovarne močnih krmil, s katerimi so imeli pogodbe, pa niso odkupile načrtova- nih količin, ker niso imeli dovolj domačih in uvoženih repromaterialov za proizvod- njo krmil. Zaradi pomanjkanja vago- nov spomladi niso mogli po- slati dogovorjenih količin kalcitne moke za nevtraliza- cijo kmetijskih zemljišč. Se- daj jim grozi še izpad 20.000 ton za Cinkarno, ki še ni za- ključila naložbe v nevtraliza- cijo fosforne kisline. Name- sto konec tega meseca, bodo naložbo zaključili čez dva meseca. Za cementarno v Zi- danem mostu pomeni to le še večjo izgubo. Vendar, ko bodo v Cinkar- ni pričeli s tem novim tehno- lo.škim procesom, bo ta glav- ni kupec kalcitne moke. Le okoli 20OO ton bodo namenili za kmetijstvo. To pomeni, da bo cementarna že prihodnje leto poslovala brez izgube, razen, če ne bo prišlo do bi- Potrebna bi bila tudi na- ložba v kamnolom. Pričaku- jejo, da bodo proizvajali agregate za betone za pred- videno hidroelektrarno na Vrhovškem polju. stvenih podražitev energije. Kajti 240-odstotna podraži- tev energije v enem letu, jim je takorekoč izničila varče- valne učinke, ko jim. je z no- vim mlinom uspelo zmanjša- ti porabo energije že od 80 na 50 kilovatnih ur po toni. V cementarni se srečujejo še z nekaterimi notranjimi slabostmi, kot sta že podedo- vana nedisciplina in alkoho- lizem, to se pozna v prepogo- stem bolniškem staležu. Od 54 zaposlenih, jih dnevno izostane z dela 12. Nekaj teh izostankov lahko opravičijo s težkim delom in posledica- mi za zdravje, saj je povpreč- na starostna sestava zaposle- nih le nekaj manj kot 40 let. Da bi preprečili pogoste izo- stanke med delom in bolni- ške, so sprejeli ukrepe, ki pa za sedaj povzročajo nezado- voljstvo med delavci. Cveto Plevel, tajnik osnovne orga- nizacije sindikata meni, daje izboljšanje odnosa do dela in odgovornost do delovne or- ganizacije in do sodelavcev dolgotrajen proces, ki bo moral s prihodom mladih, vendarle spreminjati zakore- ninjene navade in razvade. VIOLETA V. EINSPIELER ZRCALO Riše Bori Zupančič V Sipu ob poJIetJu sJališi rezunaU Vzrok Je predvsem ¥ pomanjkanju materlalO¥ Tovarna kmetijskih stro- jev Sip iz Šempetra je v pol- letju dosegla slabše gospo- darske rezultate, kot so jih načrtovali, slabši pa so bili ti rezultati tudi od lanskih polletnih. Na slabše gospo- darjenje so vplivali pred- vsem objektivni razlogi. O tem smo se pogovarjali z di- rektorjem Sipa Rafkom Končino. R.Končina. "V prvi polo- vici letošnjega leta smo se srečevali s podobnimi teža- vami kot v letu 1983. Izredno slabe so bile oskrbovalne možnosti. V naše stroje vgra- jujemo celo paleto različnih materialov in če ne dobimo samo enega kosa potrebne stvari, lahko to izredno nega- tivno vpliva na proizvodni proces. Te motnje so povzro- čile mnoge zamike v realiza- ciji proizvodnje in v njenem plasmanu, tako da sedaj s proizvodnjo kar precej ka- snimo.« - Kaj pa vpliv cen? R.Končina. »To je druga stvar, ki jo je treba omeniti. Materiali so se v letošnjem polletju v primerjavi z ena- kim lanskim obdobjem po- dražili za okrog osemdeset odstotkov. Ob tem so bile naše cene zamrznjene in šele sredi julija so se povprečno povišale za petnajst odstot- kov. Pri vsem tem so zaloge naraščale, kaj dandanes po- menijo zaloge za poslovanje, pa tako vemo. Treba je bilo najeti kredite, ti pa so izre- dno dragi zaradi visokih obresti.« - Sip bo letos izvozil kar četrtino svoje proizvodnje. Vrednost izvoza bo znašala okrog trinajst milijonov di- narjev. To pomeni, da imate precejšnje obveznosti do tu- jih kupcev. Kako jih izpol- njujete? R.Končina. »Po najboljših močeh se trudimo, da imb mo izdelke pravočasno m zalogi. Prve količine izdel- kov običajno namenjamo izvozu in doslej v izvozu ni smo beležili kakšnih večjih izpadov.« - Kakšni so obeti za na- slednje mesece, oziroma, kako ste sedaj preskrbljeni z materiali za proizvodnjo? R.Končina: »Ta trenutek je položaj nekoliko ugodnej ši. V zadnjih petih mesecih bomo storili vse, da bi bila oskrba boljša. Ustanovili smo posebni štab, ki ima od- govorne naloge za to, da bi proizvodnja v bodoče nenio teno potekala.« JANEZ VEDENIK Novi tednik - Radio Ce- lje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Telefoni uredniš- tva: 22-369, 23-105, 27- 728, 28-408. Primanjkuje kakovostniJi kož Kljub temu so šoštanJskI usnjarji dobri iz¥ozniki Tovarna usnja Šoštanj se brez lažne skromnosti in na- pihnjenih podatkov trenut- no uvršča med najuspešnej- še delovne organizacije v Šaleški dolini. To je plod prizadevanj celotnega ko- lektiva, ki se s svojimi iz- delki še posebej uspešno uveljavlja na tujem tržišču. To mu tudi zagotavlja do- volj deviz za uvoz osnovne surovine, ki pa je doma ni dovolj. Kakovostnih kož namreč primanjkuje. Direktor Aleksander Sa- mobor zagrenjeno pripove- duje, kako se posamezne to- varne za predelavo kož v Ju- goslaviji vse bolj zapirajo za svoje plotove in je šoštanj- ska tovarna usnja ostali sa- mo še pri eni ali največ dveh, ki jo oskrbujeta s kožami. Da pa lahko proizvodnja nemo- teno teče, je izhod samo v uvozu zadovoljivega namo- ka govejih in svinjskih kož. Letos so načrtovali, da bi bil dnevni namok sestavljen iz šestih ton domačih svinj- skih kož v odmaščeni teži, iz sedmih ton domačih in uvo- ženih govejih kož ter iz pri- bližno pet ton kitajskih »wett blue« kož. Kitajskih kož pa niso dobili dovolj in so si morali pomagati z uvo- zom iz zahodnih držav, to pa seveda takoj pokriti s pove- čanim izvozom. Tako so v še- stih mesecih izvozili za mili- jon 641 tisoč dolarjev izdel- kov, kar je več kot v celot- nem lanskem letu, ko so do- segli milijon 27 tisoč dolar- jev. Izvažajo pretežno na konvertibilno področje - Ita- lijo, Francijo, ZR Nemčijo in Nizozemsko. Izvoz tako v ce- lotnem prihodku že dosega 12 odstotkov, kar je glede na zastarelo tehnologijo, v kate- ro so pred leti malo vlagali, veliko. Med glavnimi nalogami bo tako v prihodnjem obdobju po besedah direktorja Alek- sandra Samobora postopno obnavljanje strojnega parka z nadomeščanjem najsodob- nejših strojev, kar bo Omogo- čilo kvalitetnejše delo in še lažji prodor na tuja tržišča. Vsa skrb bo veljala tudi stal- ni založenosti s kvalitetnimi kožami ter iskanju novih programov s katerimi bi se lahko uveljavili v svetu tako uspešno, kot z zadnjo sedež- no usnjeno garnituro, ki jo izvažajo v Italijo, tam sestav- ljajo in pošiljajo naprej v ZDA. Ob vsem tem pa ne bo- do pozabili tudi na novo či- stilno napravo, za katero so idejni načrti že gotovi ter naj bi jo začeli graditi oktobra letos, gotova pa bi bila pri- hodnje leto. Tako bodo svoj delež dodali tudi k lepšemu okolju in čistejši Paki v Šo- štanju ter njegovi okolici. TONE VRABL V kmetijstvu dobri, v izvozu popusnu V konjiški občini so z rezultati gospodarjenja v prvem poletju še kar zadovoljni, še posebej, ker so boljši od tistih v prvem četrtletju. O tem so razpravljale vse druž- benopolitične organiza- cije v občini, politično oceno gospodarske podo- be konjiške občine pa je strnil tudi komite Zveze komunistov. Tako je po- rastla fizična proizvod- nja za skoraj sedem od- stotkov in zmanjšalo se je število delovnih orga- nizacij, ki so poslovale z izgubo. Kljub temu pa konjiške občane, navajene dolgo- letne dobre gospodarske rasti, skrbi za 8,5 odstotka zmanjšanje konvertibil- nega izvoza ob hkratnem porastu uvoza, kar je zna- čilnost skoraj vseh po- membnejših organizacij združenega dela, z izjemo Cometa in Kostroja. Zal so tudi materialni stroški v konjiškem gospodar- stvu naraščali bolj kot ce- lotni prihodek in so od njega večji za pet odstot- kov. Analiza gospodarskih rezultatov pa kaže tudi na občuten padec realnih osebnih dohodkov, zato so vodstva družbenopoli- tičnih organizacij v obči- ni Slovenske Konjice sprožile akcijo subjektiv- nih sil, da bi ob koncu le- ta dosegli vsaj takšne re- zultate pri gospodarjenju kot lani. Pekarna-slaščičarna Rogla je imela edina v polletju izgubo in v njej sedaj pospešeno priprav- ljajo predsanacijski pro- gram, ki mora biti kon- čan do konca avgusta. Bolj zadovoljni pa so v konjiški občini .z gospo- darjenjem v kmetijstvu, kjer se lahko pohvalijo z dobrim pridelkom pšeni- ce Dobri so tudi rezultati pri odkupu mleka in svinjskega mesa, čeprav se tudi konjičani niso izognili »goveji krizi« Konjiška družbenopoli- tična vodstva tudi meni- jo, da je potrebno čimprej analizirati najnižje oseb- ne dohodke ter pregledati učinkovitost oziroma neučinkovitost sistemov za nagrajevanje in delitev dohodka. To še posebno velja za tiste delovne or- ganizacije, v katerih se gibljejo osebni dohodki pod občinskim povpreč- jem. MITJA UMNIK Večji poudarek konvertibiinemu izvozu iz¥Oz ¥ žalski občini so po¥ečaii, a Je manjši kot so načrto¥aii Gospodarske organizacije združe- nega dela v občini Žalec so v polletju izvoz povečale za sedemnajst odstot- kov, sam konvertibilni izvoz pa je bil kar za 32 odstotkov večji kot v ena- kem lanskem obdobju. Kljub temu pa so ti rezultati slabši, kot so jih načr- tovali, saj je bil izvoz za osem odstot- kov manjši, konvertibilni izvoz pa je bil za trinajst odstotkov manjši od načrtovanega. Pri izvozu se je najbolj izkazala indu- strija, saj je izvozila skoraj za četrtino več kot lani v prvem polletju. Izvoz na konvertibilno področje je industrija povečala za sedeminštirideset odstot- kov, izvoz na klirinško področje pa je bil za desetino manjši. Ostali udeležen- ci v mednarodni menjavi so letos dose- gli slabše rezultate kot lani, saj so izvo- zili za desetino manj, pri tem pa je bil ves izvoz usmerjen na konvertibilno področje. Skupni uvoz se je povečal za devet odstotkov. Uvoz s konvertibilnega po- dročja je bil skoraj za tretjino večji, s klirinškega pa za polovico manjši. Pri- bližno takšna razmerja veljajo za indu- strijo, medtem ko sta trgovina in kme- tijstvo vse uvozila s konvertibilnega tržišča, pri tem pa je bil uvoz za štiride- set odstotkov manjši. Pri uvozu še ve- dno prevladuje uvoz repromateriala, ki predstavlja kar 92 odstotkov vsega uvoza. Le osem odstotkov uvoza je bi- lo namenjeno uvozu opreme, kar je pravzaprav negativni pokazatelj za na- daljnji razvoj. To se bo prav gotovo poznalo v upadanju konkurenčne spo- sobnosti gospodarstva žalske občine. Stopnja pokrivanja uvoza z izvozom je znašala ob polletju 180 odstotkov, stopnja pokrivanja konvertibilnega uvoza z izvozom 154 odstotkov, stop- nja pokrivanja klirinškega uvoza z izvozom pa kar 313 odstotkov. Zelo ugodno stopnjo pokritja uvoza z izvo- zom dosegata trgovina in kmetijstvo - kar 672 odstotkov. Ob tem je treba zapisati tudi to, da kmetijstvo ponava- di največ izvozi v drugem polletju, kar pomeni, da bodo rezultati ob koncu leta še spodbudnejši. JANEZ VEDENIK AVOUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 5 f0W gasilski Oom na ¥rhu nmd Laškim im sr&aiščo aogaianla Več zaporednih pridobitev v zad- njih nekaj letih je krajanom Vrha pad Laškim prineslo določene spre- inembe, kraj pa je brez dvoma postal ^ lepši, kot ga je nekdaj že opevala ljudska pesem, ki so jo peli na tistem Koncu. Z otvoritvijo novega gasilskega do- jna, ki so ga gradili dve leti, so krajani Vrha proslavili svoj krajevni praznik, praznujejo ga v spomin na 15. avgust 1942, ko je iz njihovih zaselkov bilo interniranih 31 domačinov v zloglasno taborišče Auschvvitz, od koder se jih je vrnilo samo še trinajst. Letošnje praz- jiovanje so združili s praznovanjem dneva gasilcev z veliko gasilsko vajo, v Icateri je sodelovala večina gasilskih društev laške občine in zavod za po- žarno varnost Celje ter nekatere dese- tine iz delovnih organizacij. Z novim gasilskim domom bodo do- bila svoje prostore vsa društva, kakor tudi vse družbeno politične organiza- cije, ki doslej svojih prostorov niso iniele, vse prireditve pa se bodo odslej lahko odvijale v dvorani, kjer bodo po- stavili tudi oder. zmogljivost pa bo okrog 200 sedežev. Sicer pa so v krajevni skupnosti Vrh lahko pohvalijo še z dvema pomemb- nima komunalnima pridobitvama, ki sta, podaljšanje cestnega odseka proti Velikim Grahovščam in s tem podalj- šanje avtobusne proge ter napeljava vodovoda v Gozdecu. V naslednjem letu želijo, da bi končno zazvonili tele- foni v 15 domovih. Ob krajevnem prazniku so podelili tudi priznanja OF najzaslužnejšim po- sameznikom. Prejeli so jih: Valentina Brečko, Ivanka Rezec, Stanko Seiič, Stanko Hrastnik, Vinko Plahuta in Jože Knez. Podelili pa so tudi tri po- sebna priznanja. Prejeli so jih SIS za varstvo pred požari občine Laško, Ob- činska gasilska zveza in Stanko Selič. VLADO MAROT SreCanle na VoluSki gori Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV La- ško organizira tudi letos tradicionalno srečanje za ranjence in zdravniško osebje bivših bolnišnic Voluške gore pri Jurklo- štru Na srečanje še pose- bej vabijo bivše osebje ta- kratne lekarne, ki je bila v sklopu teh bolnic. Srečanje bo v nedeljo 9. septembra obli. uri v va- si Pojerje nad Marofom. Vse inforinacije v zvezi s srečanjem pa udeleženci lahko dobijo na sedežu osnovne organizacije zve- ze borcev v Laškem. VVE Starši urelalo šolo v Šempetru v Šempetru se iztekajo de- la pri gradnji prizidka osnov- ne šole. Zal pa so gradbena dela trajala dlje, kot so raču- nali, začetek šolskega leta pa je pred durmi. Kolektiv osnovne šole v Šempetru se je zato odločil, da na pomoč pokliče vse starše, ki so pri- pravljeni pomagati pri mon- taži pohištva.. Delo poteka vsak dan od 7. do 19. ure. J. V. Jaiiralci na Slivniškem iezeru Ob občinskem prazniku ^ntjurja je sekcija za jadra- nje na deski pri Turističnem društvu Slivnica pripravila 3. regato v enotnem raz- ■"^du na Slivniškem jezeru., Nastopilo je petnajst tekmo- valcev, poleg domačinov še ^""ije iz Celja. Prehodni pokal 1^ osvojil Celjan Matjaž Ar- fenšek, drugi je bil Silvo Go- tretji pa Danilo Razbor- ^^k, oba iz Šentjurja. TV posredovalnica z veliko fibiro - mali oglasi v Novem tedniku Začetek le poln negotovosU Pradalalna ¥ Bisčais Im milal ¥ rokah zasehnlka Od 1. julija dalje v Bučah ni več Jelšine prodajalne osnovnih živil in potrebščin za gospodinjstvo. Zaradi te- ga pa občani v tem delu Kozjanskega niso prav nič prikrajšani, kajti prepo- trebna trgovina na drobno je sedaj v rokah Pranja in Tatjane Regvat, domači- nov, ki sta bila vrsto let prodajalca v tej prodajalni. Jelšina prodajalna je nam- reč ustvarjala izgubo, zato ni bilo nobenih težav pri prev- zemu lokala v zasebno last. Na Smarskem je to sedaj že druga trgovina v rokah za- .■^.ebnika, prva je bila odprta lani na Drenskem rebru. Veliko poguma je bilo tre- ba, da sta se Regvatova odlo- čila za takšen korak. Pravita, da bo sed^j režijskih stro- škov veliko manj, ne moreta pa povedati, če se bo dalo od trgovine spodobno živeti, saj je dober mesec dni prekrat- ka doba za kakršne koli na- povedi. »Odločila sva se zlati zato, da ostaneva doma. da. sva oba zaposlena, trgovina pa je itak v naši hiši. Za naše kupce to ne bo bistvena sprememba, saj bodo lahko dobili vse tisto, kar so dobili prej, ko je bila trgovina še v družbenem sektorju. Ker pa smo registrirani tudi za od- kup proizvodov od indivi- dualnih proizvajalcev, bo to morda tudi priložnost za na- še ljudi, ki na svojih domači- jah marsikaj pridelajo«, je povedal lastnik Franjo Re- g\'at. Franjo kot lastnik pro- dajalne na drobno v Bučah je zaenkrat nekoliko na slab- šem kot njegova žena Tatja- na.- Ta ima določen osebni dohodek kot prodajalka, Franju pa pripada le ostanek dohodka oziroma čistega do- hodka. Takšen začetek, brez dobrč materialne osnove, je težak in negotov. Regvatova pa sta optimista in upata, da slabše ne bo kot prej. ko sta oba skupaj kot prodajalca zaslužila mesečno dobra dva stara milijona in pol dinar- jev. . M.AGRE2 Franjo Regvat Prizadevni celiski paraplegiki Minilo je prvo polletje in z rezultati svojega dela so v društvu paraplegikov Celje zadovoljni. Tudi v tem ob- dobju so dali prednost so- cialni dejavnosti in ohra- njanju zdravja članov. S hi- trim naraščanjem življenj- skih stroškov, je življen^ki standard mnogim članom tako padel, da se je pri ne- katerih bolj, kot kdaj prej čutila socialna ogroženost. Posebej je ta problem priso- ten pri članih, ki prejemajo občinsko socialno pomoč in pa nizke invalidske pokoj- nine. Namenskih sredstev za nu- denje denarnih pomoči čla- nom v trenutnih stiskah in za enkratne pomoči socialno šibkim imajo premalo, zato v društvu iščejo nove oblike dela. Ena izmed oblik dela je organizacija nadaljevalnega tečaja šivanja, ki so ga člani- ce usF>ešno končale. S tem tečajem so jim pomagali k dopolnilnemu izobraževanju in razvijanju ljubiteljske de- javnosti Mnogim članicam pa to pomeni tudi velik pri- spevek k znižanju življenj- skih stroškov, ker si bodo lahko od slej same šivale ve- lik del svojih oblačil. Nova oblika socialnega de- la je organizacija dela na do- mu za člane, ki prejemajo občinsko socialno pomoč, ali nizko invalidsko pokojnino. Nekateri za delo ne pridejo v poštev, ker imajo prizadete tudi roke. Tu bi naj zopet prevladala medsebojna soli- darnost med člani in bi tisti, ki so sposobni delati, odvaja- li del dohodka od dela na do- mu v poseben sklad za po- moč socialno šibkim čla- nom. Program tega dela se izvaja s pomočjo regijskih društev pri zvea v Ljubljani. Akcija je v teku, vendar je to obliko dela na domu zato težko organizirati (prevoz, dostava materiala, strokov- no usf)osabljanje) in tudi de- lo samo težko dobiti. Polletni predračun social- ne dejavnosti so močno pre- segh, zato so zvišane stroške krili iz lastnih ustvarjenih dohodkov. Socialno-zdrav- stvena, telesno-kulturna, prosvetna in izobraževalna dejavnost so realizirah v ok- viru razpoložljivih namen- skih denarnih sredstev. K znižanju organizacijsko upravne dejavnosti jim po- maga tudi to, da vsi delajo prostovoljno brez nagrad in nimajo nobenega honorarne- ga sodelavca. JULCKA KRALJI »Zelo rad sem zraven, kier se kal dogaja« Dolgo je že tega, ko je Ja- ka Majcen, kot enajstleten zaželel, da bi postal »go- spod«. Bojda, se je vsake- mu, ki je potegnil zvon v tej cerkvici in ob tem nekaj za- želel, želja tudi uresničila. Kolo zgodovine pa se je v tistih časih zelo hitro vrte- lo. Kalvarija, ki jo je preho- dil mladenič Jaka od prisil- nega dela v Nemčiji, nem- ške vojske in prekomorske brigade do vestnega skojev- ca, je pripoved zase. Skrat- ka, Jaka Majcen ni postal »gospod župnik«, temveč se je z vsem srcem predal uči- teljskemu poklicu. Danes je ravnatelj na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ce- lju. »Kako, da ste postali učitelj?« J, Majcen: »Sam ne vem, kako je prišlo do tega, da sem postal učitelj in ta po- klic tudi vzljubil. Verjetno je vplivalo, da so bili po vojni učitelji zelo iskani in ker sem imel nekaj šol, so me kar do- ločili. Ob vpisu na višjo pe- dagoško šolo pa sem se odlo- čil za jezikovno skupino, ker so te učitelje najbolj potre- bovali. Učil sem se ruščine in slovenščine, fakultativno pa angleščino. Nekaj prstov vmes so imele tudi gospodič- ne učiteljice v moji rojstni Sladki gori. Te so me vedno vspodbujaie in povsod vključevale. Zmeraj sem na- stopal, recitiral, igral in pel v zboru. To veselje se me je ves čas držalo. Se danes sem član partizanskega zbora. »V razredu ste pouče- vali dvajset let, ravno toliko let ste bili na vo- dilnih funkcijah najprej na osnovni, nato še na srednji šoli. Kaj menite o vseh šolskih reformah, ki so se zvrstile do da- nes?« J. Majcen: »Reforme in do- polnitve k reformam so bilee vedno dodatne zahteve za učitelje in učence, material- no pa za družbo. Večkrat smo bili prehitri, premalo preudarni in preveč smo ko- pirali druge šolske sisteme. Zmeraj je bilo nekoliko sno- bizma zraven. Starši vedno težijo k temu, da njihovi otroci dosežejo več kot so sa- mi in so si poklic predstav- ljali tako, da si bo otrok oble- kel bel plašč in nadel bele rokavice, roke pa na hrbet. Ze Cankar je zapisal, da niso vsi klasi na žitnem polju ena- ki, tako niso tudi sposobno- sti naših mladih enake.« »Slišati je, da tudi zad- nja reforma spodbuja povprečnega učenca, povnrečno znanje, pov- prečni uspeh.« J. Majcen: »Danes je uče- nec v šoli zadovoljen, če dobi oceno zadostno ali dobro. Veliko manj je ambicioznih, ki bi se gnali za kakovostni uspeh in oceno pet. Na šoli se moramo bolj posvečati ti- stim, ki manj znajo, imajo te- žave pri učenju, namesto, da bi vspodbujali resnične ta- lente. Težimo k tem, da čim več mladih konča šolanje, kakorkoli. To ni prav.« »Veliko generacij mla- dih je šlo skozi vaše učil- nice. Ali se ti razlikujejo med sabo?« J. Majcen: »Čustven člo- vek sem. Zame je bilo delo z mladimi vedno prijetno. Da- nes imajo mladi več kot ka- darkoli in sem zato malo ra- zočaran nad njimi.« »Zakaj?« J. Majcen: Ne vem. Popusti- le so družbene norme glede čuta odgovornosti do dela. SoIa ne more prevzeti vseh vzgojnih odgovornosti, kot to nekateri želijo. Več je neu- rejenih dmžin, razvezanih zakonov, problemov s starši alkoholiki. Socialne službe temu niso kos.« »Ravnatelj pa ima ver- jetno tudi probleme z učitelji?« J. Majcen: »Ko stopi uči- telj v razred, bi moral zunaj pustiti svoje osebne proble- me. Učenec ne sme biti pod učiteljevim pritiskom, če je ta vstal z levo nogo. Žai, so tudi učitelji le ljudje. In zato še vedno velja tisti rek: V življenju se ne smeš zameriti zdravniku in učitelju." »Kaj menite o femini- ?,aciji učiteljskega po- klica?« J. Majcen: »Lažje je delati, če je ?bomica uravnovešena, če je enako število učiteljev in učiteljic. Zdi se mi, da ko- legice prej obupajo. Zgodilo se mi je že, da je prišla učite- ljica k meni, vrgla redovalni- co na mizo in rekla, da v ta in ta razred ne stopi več. Pustil sem., da se pomiri in sam od- šel v ta razred. Treba jih je razumeti, ženske so bolj ču- stvene.« »Jaka Majcen je vedno dobre volje, nobena ne- predvidena situacija vas ne zmede, vedno ste pol- ni energije. Od kod to?« J. Majcen: »Nikoli v življe- nju nisem, pokazal nezado- voljstva, če sem ga čutil. Di- leme sem prespal in se šele nato odločil. Nemiren človek sem. Rad imam, da se nekaj dogaja in, da sem zraven.« »Zato ni čudno, da ste v življenju zabeležili ne- kaj rekordov tudi v svo- jem družbenopolitičnem delu?« J. Majcen: »Predsednik krajevne konference SZDL sem 20 let, 9 let sem bil poo- blaščen za sklepanje zakon- skih zvez. Poročil sem 3600 parov. V življenju sem imel 85 poslovnih in nagrobnih govorov od Trsta do Dunaja. Pa tega ne pišite. Ce pa se v moji krajevni skupnosti Dol- go polje kaj dogaja, se vsi bojijo, da bo kaj narobe, če Jaka ne bo zraven.« »In sedaj ste tik pred upokojitvijo. Vam mar ne bo dolgčas?« J. Majcen: »Kje pa. Se ne- kaj časa bom poučeval, do- volj dela imam tudi v krajev- ni skupnosti in večkrat bom obiskal svoj domači kraj.<- VIOLETA V.EINSPIELER 6. STRAN - NOVI TEDNIK 23. AVGUST V soboto oremo v Skofce v vasici nad Rimskimi Toplicami, v Škofcah, pripravljajo zanimivo sobotno popoldne. Ob 14. uri se bo tam namreč za- čela prva revija ljudskih šeg, na kateri bo sodelo- valo šest skupin iz laške občine. Revijo organizira Zveza kulturnih organizacij ob- čine Laško, vlogo gostite- lja pa je zaupala kulturne- mu društvu iz Laziš, ki že tri leta zapored organizira folkloristično obarvan Kmečki praznik. In kaj bodo obiskovalci lahko videli? Domačini bodo obudili spomine na perice, ki so se včasih zbirale ob poto- ku ali vaškem vodnjaku, na košnjo, kakršna je bila pred desetletji in na ba- rantanje za par volov. Skupina iz Trobnega dola bo prikazala, kako so raz- dirali kopo in kako so kii- li streho s slamo. Gostje iz Male Breze bodo »vezli« vence, kot so jih včasih pripravljali za ohcet. »Deklišno«, običaj na predvečer poroke na ne- vestinem domu bodo pri- pravili mladi iz Rečice pri Laškem, KUD »Anton Tanec« iz Marijagradca pa bo prikazal kožuhar- ski likof, na katerem se zbere staro in mlado. Skupina z Vrha nad La- škim bo poslala fanta pod okno k dekletu, videli pa bom.o tudi piskroveza, lončarja in lectarja. Vsi prizori bodo seveda zabe- Ijeni s kupom domislic in šal, ki so jih ob takih pri- ložnostih stresali vaški burkeži. Skratka: zanimivo bo in veselo, zato v Skofcah pričakujejo, da tudi rado- vednežev ne bo manj- kalo. N.K. Odslej bo za iUmsko kulturo ¥ Rogaški skrbelo zara¥lllšče Sliši se sicer malce nena- vadno, pa je vendar res, da je kino v Rogaški Slatini od 1. julija letos dejavnost v okviru Zdravilišča Roga- ška Slatina, temeljne orga- nizacije Zdraviliška dejav- nost. Pravzaprav postane stvar bolj razumljiva, če po- vemo, da je prav zdravilišče v Rogaški Slatini tista de- lovna organizacija, ki se uk- varja tudi s kulturno, za- bavno in še kakšno (poleg osnovne) dejavnosti v turi- stičnem kraju, kakršen je Rogaška Slatina. Sicer pa je zgodovina roga- škega kina kar pestra. Naj- prej je sodil k zdraviliški or- ganizaciji. Nekako pred tri- desetimi leti je prišlo do izlo- čitve kina iz dejavnosti zdra- vilišča ter naposled do nje- gove osamosvojitve. Leta 1958 je kinodvorana pogorela in občani v Rogaški Slatini so bili ob vsakršen filmski užitek. Gledališko dvorano so preuredili v pro- stor za predvajanje in ogled filmskih predstav. Le-te so bile dobro obiskane, saj ta- krat še ni bilo televizije, ki bi občane priklenila na domače fotelje. Pa so prišli občinski inšpektorji in ugotovili, da statika objekta ne odgovarja in predstavlja za občinstvo celo smrtno nevarnost. Ki- nopredstav zopet ni bilo. Ob zamenjavi inšpektorja je bilo zopet vse lepo in prav, kajti statika je bila takšna, kot je treba. V Zdravilišču se bodo najbrž trudili, da bi gledalcu ponudili kakovosten spored filmskih predstav. Ce pa bo- do ugotovili, da so Fellinije- vi, Bergmanovi, Duletičevi in podobni filmi nedonosnd blago, bodo morali pač pose- či po pogrošni robi, kar sicer ne bo nobena posebnost ki- na v Rogaški Slatini. Gre pač za usodno zmoto tistih, ki se jim ne zdi vredno spopasti se s tovrstno politiko in financi- ranjem filma v njegovi celot- ni reproverigi. Kino v Roga- ški Slatini je do sedaj »slo- vel« prav po pogrošnosti sporeda, zato je upati, da bo imelo Zdravilišče le bolj v mislih film kot kulturno po- nudbo in ne kot vir sredstev za pokviranje morebitne iz- gube. MARJELA AGREŽ Žagarji, kosfci in grabljice Lahko bi tekmovanju rekli tudi vaška olimpijada, pa mu pripišimo kar tisti uradni naslov, ki so ga gasilci iz Gornje vasi pri Preboldu napisali na plakate in ki je vzbudil našo pozornost. Tekmovanja Žagarjev, koscev in grabljic se je prejšnjo nedeljo udeležilo okoli 50 tekmovalcev iz šestih vasi, športne rekvizite pa so zamenjali s kmečkim orodjem. Veliko število gledalcev jih je burno spodbujalo, najbolj pa so uživali ob koncu, ko so se vse ekipe pomirile še v vlečenju vrvi. Rezultati niso pomembni, čeprav so najboljši prejeli lepe pokale. Pomembnejše je, da se ljudje, ki so skozi leto večinoma obdani s trdnim kmečkim delom, srečajo in skupaj poveselijo. Skupno so največ točk osvojili tekmovalci iz Griž, pred Gornjo vasjo in Matkami, za najboljšega kosca pa so razglasili domačina Marjana Marinca. EDI MASNEC Vsak po 300 ur Na Ljubljanski cesti v krajevni skupnosti Staro Velenje velenjski občini so v soboto imeli večjo delovno akciji Kopali so jarke, kjer bodo nato položili cevi za toplovod. Ko nam je povedal član režijskega odbora z.a gradnjo Jože Hu dales opravi vsako gospodinjstvo po 300 udarniških uri; tako bo toplofikacija za 1,5 milijona dinarjev cenejša. T.TAVCA' Amta Kolesa »Kljub temu, da sem že dobro leto v službi, me še vedno najbolj mika delo s študenti. Tako sodelujem s šentjurskim klubom študentov pri pripravlja- nju vsakoletnega bruco- vanja. srečanj s študenti šmarske in konjiške obči- ne ter drugih kulturnih in športnih prireditev.« je na začetku pogovora po- vedala Anita. Sicer pa je Anita zaposlena kot prav- nica v splošni pravni služ- bi delovne organizacije za opravljanje poslovnih-^ storitev Šentjur in zagna- na kulturna delavka. Verjetno ni Sentjurča- na. ki Anite ne bi poznal s . te ali one kulturne prire- ditve. Vedno nasmejana, dobre volje in pripravlje- na za delo. se je že v osnovnošolskih letih vključila v delo domače- ga kulturnega društva, plesala pri folklorni sku- pini, sodelovala v dram- ski in recitacijski sekciji. Danes je Anita predsed-^ niča izvršnega odbora kulturne skupnosti, čla- nica uredniškega odbora občinskega glasila Utrip, aktivno deluje v kultur- nern društvu Šentjur in še bi lahko naštevali. Vendar pa je najpo- membnejše to. da je Ani- ta vedno pripravljena po- magati vsepovsod, kjer jo zaprosijo za pomoč. Pra- vi, da še na nobeno prire- ditev ni šla slabe volje, da se nikoli ničesar ne loti z jezo. Šentjursko kulturno društvo ima pri svojem delu veliko težav. Anita se zaveda, da večina izvi- ra iz pomanjkanja men- torjev za posamezne ak- tivnosti, in prav zato raz- mišlja, da bi ponovno pri- čela plesati pri kakšni fol- klorni skupini. Že pred časom so jo namreč za- prosili, da bi vodila fol- klorno skupino, vendar pravi, da človek tudi po kratkem predahu - nekaj časa je že namreč tega, kar je nehala plesati - ve- liko pozabi. In kako je z njenim pro- stim časom ? Bolj malo ga je. pa še tistega porabi ak- tivno, za delo. Kar ga pa le ostane, ga Anita posve- ti svojemu petletnemu si- nu. »Sedaj je nekoliko težje, saj je mož na odslu- ženju vojaškega roka in ga oba z malim zelo po- grešava,« zamišljena pri- stavi. Anita zmore tudi naj- težje naloge z nasmehom. In to je tisto, kar pri mar- sikomu še kako pogreša- mo: pri tistemu, ki pre- more to lastnost, pa vse premalo cenimo. IVANA FIDLER 25 Stanovanj na Polzeli Ingrad, TOZD Žalec gradi na Polzeli stanovanjski blok, ka- terem bo 25 stanovanj. Po de- set jih bo za delavce Tovarne nogavic in solidarnostnih, dve za Garant in eno za VIO Žalec. Dve stanovanji in sicer eno- sobno in enosobno in pol pa sta naprodaj. Poleg teh stano- vanj v žalski občini gradijo v Žalcu, kjer bo 48 m stanovanj- ski blok in v Preboldu 20 sta- novanjski blok, ki bo vseljiv že prihodnji mesec. V Šempetru bodo pričeli z izgradnjo 30 sta- novanjske stolpnice, ki bo za delavce SIP T.TAVCAR Za pokal Bratov Dobrotinškov Gasilsko društvo Vojnik tu- di letos prireja tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal »Bratov Dobrotinškov... Tek- movanje bo v soboto, 25. avgu- sta, ob 14. uri. Delegacija gasilcev gasilske- ga društva Vojnik pa bo že na- slednji dan, 26. avgusta, obi- skala gasilce v St. Paulu na av- strijskem Koroškem, ko bodo tamkajšnji gasilci ob svoji 110- letnici prevzeli nov gasilski dom. - M. J. Delavci v kulturi Zveza kulturnih organiza- cij občine Velenje in odbor za kultyro delavcev iz brat- skih republik in pokrajin sta pripravila v domu kulture v Šoštanju večer jugoslovan- skih pesmi in plesov kot uvod v novo kulturno sezo- no. Predstavili so se delavci, ki so že vrsto let zaposleni po različnih delovnih organiza- cijah v Šaleški dolini. Nasto- pili so Rade Dikosavič, Vido- je Tosič, Huso Kenjar, Mahi- ja in Sefčet Zečirovič, Hakija Sulkanovič, Andrija Djajič, Nedjo Petrovič in Sadik Izu- movič. Program je povezo- vala Slobodanka Dimitrije- Nastopajoči z ostalimi vi dijo dvakrat tedensko v S< stanju ter nastopajo ob ra nih priložnostih po Salešl dolini. Radi bi tudi ustanoM li kulturno društvo BratstV ter si nabavili lastno ozvoa človeški način, ki vključuje med •drugim tudi intuicijo. Kako izgleda dober program za neko od logičnih iger? Njegova glavna last- '^ost je. da se partije ne končajo vedno ^riako. Kakor je nezanimiva igra, v ka- meri računalnik stalno premaguje člo- J^eka, je nezanimiv tudi program, ki se konča vedno enako. Torej, da bi bila 'ogična igra zanimiva, morata imeti ■^ba (človek in računalnik) enako mož- nost, da zmagata. Sah je prva logična igra, ki je otežila ^elo tistim, ki ustvarjajo umetno inte- ligenco. Prvi šahovski programi so se pojavili v 50 letih tega stoletja in so lahko bili ' enakopravni partnerji le drugim šahovskim programom. S po- večevanjem hitrosti delovanja raču- nalnika so le-ti začeli premagovati slabše šahiste, v zadnjem času pa so že postali dostojni nasprotniki šahistom ranga mojstrskih kandidatov. Širšemu krogu ljudi so pristopni tu- di tako imenovani šahovski računalni- ki oziroma mini-računalniki. projekti- rani samo za igranje šaha. Akcijske igre Akcijske igre so najbolj zanimive za mlade uporabnike računalnikov in verjetno tudi najboljši način, da se nekdo odloči za nabavo računalnika. V akcijskih igrah se najpogosteje znajdemo v položaju komandanta ba- ze, ki brani Zemljo pred napadalci iz vesolja. Napadalcev je navadno veliko, je pa zato naša vesoljska ladja hitrejša in razpolaga z boljšim orožjem. Akcij- ska igra traja praktično neomejeno - na mesto uničenega napadalca priha- jajo stalno novi in še nevarnejši, do- kler nas končno ne uničijo. Igre - avanture Igre tega tipa imajo ogromno število oboževalcev, čeprav je jasno, da pred- stavljajo najslabši možni način zaprav- ljanja časa. Da bi bilo jasno, kako izgledajo, naj predstavim skrajšani scenarij ene od njih; v vašo deželo je prišel zli čarov- nik, izgnal dobrega kralja iz njegovega dvora in ugrabil njegovo edino hčerko - princeso. Zahvaljujoč svoji veliki ča- rovniški moči, je začaral celoten več- nadstropni dvorec in se povzpel na njegovo streho, kjer sedaj kuha čarob- ni napitek. Vaša naloga je, da pridete v dvorec, ga preiščete, najdete v njem sledove, (seveda nimate pojma, kakšni naj bi bili) na podlagi katerih lahko najdete princeso. Ko osvobodite prin- ceso, se morate povzepti še na streho in ubiti čarovnika ter se vrniti nazaj še preden začne delovati čarobni napi- tek. Kako izvršujemo nalogo? Najpogo- steje v toku igre tipkamo ukaze, ki jih računalnik izvršuje. Ukazi se tipkajo kot kratki stavki v angleščini, Da bi bila igra otežena, nam na začetku niso znani vsi ukazi - moramo jih odkriti med sarno igro. Objavo je omogočil RAZVOJNI CENTER CELJE do preizkuševalcev Jadranje na deski, ki je le- tos prvič postalo tudi olim- pijska disciplina, se je pred- vsem po zaslugi Smartin- skega jezera kmalu uvelja- vilo tudi v naši regiji, saj je bila sekcija pri DSNV Nivo ustanovljena kot tretje to- vrstno društvo v Sloveniji. Zato ni čudno, da so kar štirje od petih članov ja- dralnega maratona od Ulci- nja do Ankarana iz Celja. Dva izmed njih sta izkušnje iz tega maratona prenesla tudi na preizkušanje jader za jadranj|e na deski. Vlado Nendl je celo uradni preiz- kuševalec za jadra Mikon iz Mislinje. Vlado Nendl in Zdravko Konda, udeleženca omenje- nega maratona, sta zelo do- bro ocenila jadra Mikon iz Mislinje, saj pravita da vsa štiri jadra, to je 8.5, 6,4. 5,5 in 4,6 kvadratnih metrov velika jadra skorajda ne zaostajajo za uvoženimi, tako po kako- vosti kot tudi po kroju in barvah. V dveh letih je uspe- lo temu proizvajalcu osvojiti zahtevno tehnologijo proiz- vodnje jader, ki jo bodo km.alu prenesli tudi na jadra za večje jadrnice in druga plovila. Kmalu bodo pričeli izdelovati tudi tisto opremo za jadralce, ki jo je bilo moč dosedaj kupiti samo na tu- jem. To so varnostni pasovi in podobna oprema. Zal, zaenkrat omenjenih jader v c Ijskih trgovinah skorajda ni moč kupiti. Tr- govci se v trenutnem položa- ju bojijo zalog in tako je tre- ba po jadra Mikon v Ljublja- no, kjer so jih zelo dobro sprejeli in jih tudi zelo veliko prodajo. Oba preizkuševalca Vlado in Zdravko menita, da bo prihodnje leto že bolje, saj je. ne nazadnje, tudi precej niž- ja cena pogoj za večje pov- praševanje. F. P. 8. STRAN - NOV! TEDNIK Nastopilo bo skoral stii baimonikarlei Na snčattfu za Zlata hatmoniko boOo tudi Koroški Slovetwl, TIrolcI In Itsiliani Diatonična harmoaika ima vedno več privržencev. Na to kaže tudi ne- pričakovano veliko zanimanje za le- tošnjo Zlato harmoniko Ljubečne. Za to tekmovanje, se je namreč do roka, prijavilo kar 95 harmonikarjev. Tek- movanje, se bo začelo v soboto ob 16. uri v telovadnici osnovne šole Fran- kolovo s predtekmovanjem in final- nim obračunom v nedeljo 26. avgusta ob 15. uri na Ljubečni. V štirih starostnih kategorijah bodo nastopili hamionikarji od Murske So- bote do Kočevja in od Jesenic do Bre- žic. Poleg Italijanov iz Vidma in koro- ških Slovencev iz Prosvetnega društva Edmost iz Nočne vasi pri Plibe/ku, bodo letos prvič nastopili tudi harmb- nikarji iz južne Tirolske. Tujcev bo kar dvajset. Najštevilnejši bodo iz južne Tirolske saj se jih je prijavilo kar dva- najst. Vsi so člani prvega južnotirol- skega harmonikarskega kluba iz Tai- stena. To, da dobro igrajo ni potrebno posebej poudarjati, saj tudi oni nadvse ljubijo diatonično harmoniko. Letošnja posebnost, čeprav pa ne več novost, bo ti2di nastop petnajst članskega orkestra diatoničnih harmo- nik kulturno umetniškega društva Prežihov Voranc iz Raven na Koro- škem. Vsak od njih bo igral tudi v konkurenci posameznikov, skupaj pa bodo izvedli krajši program. Organizatorji zato upravičeno priča- kujejo tudi številne gledalce. Da zani- manje raste, priča tudi najavljen obisk Turističnega društva iz Begunj na Go- renjskem. To društvo organizira v Be- gunjah podobno tekmovanje gorenj- skih harmonikarjev. Njegovi predstav- niki pa želijo izmenjati izkušnje tudi z organizatorji v Ljubečni. Pravgotovo bo letošnja Zlata harmo- nika Ljubečne praznik za harmonikar- je in obiskovalce. Se posebej zato, ker letos pokrovitelj Novi tednik in Radio Celje prvič podeljujejo nagrado za naj- boljšega harmonikarja, ki ga bo z gla- sovanjem izbralo občinstvo. Kdo bo letos dobil dve največji nagradi, to je nagrado žirije Zlato harmoniko in na- grado občinstva - majoliko je težko napovedati. Se posebej, ker bodo na- stopili vsi lanski finalisti in številni novi harmonikarji. V boj za najboljše pa bodo pravgotovo posegli tudi tujci. Kdo med temi bo najboljši bomo vide- li v soboto in nedeljo. Pravgotovo bo poleg rekorda nastopajočih padel tudi rekord števila obiskovalcev. Tako kod harmonikarji bodo tudi obiskovalci zagotovo iz cele Slovenije. To pa je tisto kar tej prireditvi že v četrtem letu daje svojo draž in pravo mesto med slovenskimi glasbenimi prireditvami. ' M.BRECL Skotile nsd Rimskimi topiicami V zaselku Skofce pod vasjo Lažiše nad Rimskimi toplicami bo v soboto, 25. avgusta občinska revija skupin, ki gojijo ljudske .^ege. V reviji bodo sodelovala društva Lažiše, Mala Breza, Marija Gradec, Rečica, Trobni dol in Vrh nad Laškim. Revija se bo pričela ob 14. uri, če pa bo slabo vreme, bo prireditev dan kasneje, torej v nedeljo, 26. avgusta. Zdravilišče Rogašica v koncertni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina ho jutri in v soboto, obakrat ob 20. uri prireditev z naslovom Jugoslovan- ski šanson Rogaška Slatina 84. Na obeh večerih bo sodelovalo deset najboljših jugoslovanskih šansonjerjev: Zvonko Spišič, Arsen Dedič, Hrvoje Hegedušič, Radojka Sverko, Jadranko Črnko, Zvonko Zidarič, Zafir Hadžimanov, Majda Sepe, Meri Avsenak in Lado Leskovar. Loče pri Polčanaii v okviru 14. poletnih prireditev v Ločah bo v soboto, 25. avgusta ob 20. uri na gradu Pogled koncert ansambla Slove- nija. Po koncertu bo zabavna prireditev s plesom. Ifmeč^i prizni^ ¥ Imaičah v Trnavčah nad Mozirjem bo v soboto, 25. avgusta tradicio- nalni kmečki praznik, letos že osmi po vrsti. Ob 16. uri se bo pričel etnografsko-turislični in tekmovalni program, po zaklju- čku programa pa bo kmečko rajanje na katerem bo goste zabaval ansambel Veseli Zasavci. Coijslce poietne prirgiiitve v okviru Celjskih poletnih prireditev bo jutri ob 19. uri na odprtem odru na Tomšičevem trgu nastopila folklorna sku- pina Anton Tanc iz Marija Gradca. Prikazali bodo star ljudski običaj kožuhanjc'. Pokraliuslii mi^el 0@l|@ v Pokrajinskem, muzeju je odprta razstava z naslovom An- tične ostaline iz Stanetove ulice v Celju. Razstavo si lahko ogledate vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah tudi ob 14. do 16. ure vse do 15. septembra. iuližniisa Eiivaria tCariliila v avli knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava litera- ture o okrasnih in zelenjadnih vrtovih. Razstavo si lahko ogle- date do 9. septembra v.sak dan '/ času, ko knjižnica posluje za bralce. Uvia Uubilanslie tianics v avli Ljublian.ske banke v Vodnikovi ulici razstavi' kovna dela Jure Sarlah. Razstava ima naslov Umetnost sa, upravljalcem, ogledate pa si jo lahko do 27. avgusta. mm foliilk v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 25. avgu- sta ob 21. uri ameriški erotični film V čast zrelih žensk, v nedeljo, 26. avgusta pa bo popoldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri na sporedu ameriška komedija Nedeljski zapeljivci. Šeiitfidčaiii m niirejo brez giedilišča EnodeJanka »Mati«, ki jo je za brigadirje in domačine odi- gralo kulturno društvo iz Šentvida pri Plai?ini, je požela med obiskovalci uspeh, kljub temu da igralci in igralke niso poka- zali ničesar novega in da je imela predstava ponianjkljivosti. Gre preprosto z^ to, da kraj živi z gledališčem že od leta 1908. Krajani hočejo imeti kulturno društvo tudi vnaprej in zavedajo se koliko truda je potrebno vložiti, da nastane takšna predstava, pa čeprav ni najboljša. Pred dvema letoma je prevzela vodstvo v kulturnem društvu Berta Skoberne, ki pravi; > Delo v skupini je naporno in nemalo je težav, ki jih moramo premagati, ko pripravljamo novo pred- stavo, vendar ko pride do premiere, je vse pozabljeno. Želimo si le strokovnejše vodstvo, vendar nimamo dovolj denarja, da bi lahko plačali profesionalnega režiserja.« Društvo financira šent- jurska krajevna skupnost, toda tega denarja je tako malo, da ni dovolj niti za vzdrževanje doma. Zato si skupina pomaga tako. da po posameznih predstavah organizira veselice. Veliko pa naredijo tudi sami, tako so na primer za zadnjo predstavo izde- lali celotno sceno. Kilometrine ne plačujejo, od gledališča pa si sposojajo le lasulje in kostume, pa tudi to samo takrat, če je igra časovno pomaknjena. Skupina velikokrat vadi pozno v noč, ker je dvorana v briga- dirskem naselju in prej ni miru. Čeprav gredo drug dan vsi v službo in imajo veliko dela tudi dom.a, se ne pritožujejo, ker so krajani obljubili Ivanu Tovorniku, ustanovitelju društva, da bodo nadaljevali njegovo delo. V.E. Prva razstava Seirijurskih likovnih amaterjev Ob šentjurskem občinskem prazniku so na Planini odprli tudi razstavo šentjurskih likovnih amaterjev. Obisk je bil zaradi praznika, tako v soboto kot v nedeljo, velik in obiskovalci so bili s stvaritvami svojih soobčanov zelo zadovoljni. Razstavo sta organizirali šentjurska Socialistična zveza in Zveza kulturnih organizacij, predstavili pa so se slikarji amaterji: Marko Jezernik, Dragan Padovac, Rudi Salej, Janko Šoster, Jože Vodeb in Rafko Vodeb. Razstavili so petintrideset platen in sicer: olja, pa- stele in akvarele. Njihov pristop k platnu, paleti in čopiču je razJičen, med njimi so precejšnje starostne razlike in njihov pogled na svet zajema kmeta, delavca, upokojenca in intelektualca. Vsem pa je skupno, da jim pomeni slikanje le konjiček. Nekaj med njimi jih je svoja dela že razstavljalo, za ostale pa je bila razstava ob šentjurskem občinskem prazniku prvi širši stik s publiko. Razstava šentjurskih slikarjev amaterjev je zbudila med občani takšno zanimanje, da ne bi smela biti prva in zadnja. Zato bi se lahko slikarji, v okviru Zveze kulturnih organizacij, združili v društvo in na ta način še večkrat organizirano nastopih. ERNEST RECNIK Premiera Velele v Trobnem delu Kulturno prosvetno društvo Trobni dol v kra- jevni skupnosti Breze se ubada s prostorskimi teža- vami. Majhen dom, ki so ga preuredili iz kašče, jim ne daje veliko možnosti. Zato sta ena do dve igri in še kakšen zanimiv prikaz starih ljudskih običajev, na leto dovolj velik zalo- gaj za nekaj čez petdeset članov društva. Rešitev vidijo le v izgradnji nove- ga objekta, ki bi jim dajal poleg ostalega tudi dvora- no z odrom. Takrat, ko se pod vaškim kozolcem v Trebnem dolu tamkajšnje društvo pred- stavi s kakšno prireditvijo, se ve, da je to za okoličane pravi praznik. Tako je bilo tudi minulo nedeljo, ko je dramska sekcija kulturne- ga društva na improviziran oder pod kozolcem, iz kate- rega je prijetno dišalo po v late obloženi detelji, posta- vila premiero drame v treh dejanjih Antona Novačana Velej. Slabost gospodarja Veleja, ki ga je odigral An- ton Klavžar, da ga pijača privede tako daleč, da za- pravi hišo in celo ženo je na koncu pripravljen zabaran- tati Zena Ana, igra jo Sonja Doberšek, prične gledati še po drugih moških. Se naj- več uspeha bi lahko imel Ix?nta (Ivan Cadej), v kate- rega je Ana že dolgo na tiho zaljubljena. Neizprosen in Slavica Rezec vsiljiv pa je brez dvoma Bo- gatin (njega je dobro pred- stavil Marjan Vogrinc), ki bremeni hišo za veliko de- narcev, ki jih je Velej zapil. V ostalih vlogah so se predstavili še; Anica Cadej, Drago Pušnik, Milko Cen- trih in Cvetko Gračner. Igro so več ali manj uspeš- no predstavili do konca. Tu pa tam so še prisotne začet- niške tažave, kar je razum- ljivo. Prehodi pijanega Ve- leja v treznega so bili pre- več očitni, določene kret- nje pa premalo izpiljene. Nasploh pa, kot je poveda- la režiserka Slavica Rezec, so bili igralci doslej naj- boljši. Skromna scena Velejeve izbe, ki se skozi vsa tri deja- nja ni spremenila, prav ta- ko m motila. Bolj kot vse drugo je izvajanje predsta- ve motil vrvež nekaterih, ki se za igro kaj dosti niso za- nimali. VLADO MAROT Sredidešolcl v lielu za svehedno misel Ob §B-I®miml kongresa lugoslovamMIM smtmd&ri^lmlmlh sr&slnl&š&im¥ ¥ Celin Letos mineva petinšest- deset let od prvega in obe- nem zadnjega kongresa ju- goslovanskih svobodomi- selnih srednješolcev v Ce- lju. Shod je bil v dneh od 31. avg:usta do 2. septembra. Organiziral ga je priprav- ljalni odbor sredn.ješolcev v Celju in na ta shod povabi! delegacije vseh srednjih šol v takratni državi SHS. V Celje je prispelo okoli 400 delegatov, katerim so se pridružili še ostali srednje- šolci in tako se je v mestu ob Savinji v tistih dneh zbralo blizu dva tisoč dija- kov, med katerimi je bilo zelo malo žensk. V Celju, ki je takrat štelo okoli sedem tisoč prebival- cev, je nastal pravi mestni vrvež, mladi ljudje so prepla- vili ulice in trge. Delegate so v svoje domove sprejele slo- venske družine, nekaj pa jih je bivalo v celjskih šolah, kjer so spali na slami, hrano pa so jim pripravljali v voja- ških kotlih. Kongresu je predsedoval Ervin Mejak. Delo v zboru je bilo razdeljeno na tri komisi- je, ki so delale v veliki dvora- ni Narodnega doma. Glavna skupščina je bila na prostem pred Narodnim domom. Komisija za organizacijo Zveze jugoslovanskih svo- bodomiselnih srednješolcev je sestavila pravila, za sedež zveze pa so določili Zagreb. Mladi so na kongresu sesta- vili poslovnike za delo dru- štev te zveze, komisijo za program dela zveze pa je pri- pravila navodila za delo v krajevnih društvih. V programu Zveze je bilo opredeljeno njeno nepolitič- no delovanje, srednješolci naj se povsod udejstvujejo pri prosvetnem delu med na- rodom, zlasti v boju zoper nepismenost. Takrat so spre- jeli tudi navodila za boj proti alkoholizmu in kajenju, saj so vsi govorniki poudarjali, da morajo mladi ljudje skr- beti, da bo narod zdrav in sposoben za vsakdanje delo in za obrambo domovine. V Tistih časih je bilo namreč mladim prepovedano kaditi in hoditi v gostilne. Skoda, da to ne velja še danes! Glavni govornik na skup- ščini je bil'zagrebški delegat Nikola Hečimovic, ki je po- udarjal, da se morajo mladi ljudje izkazati v delu izven šole ter obsojal izkoriščanje človeka po človeku. Hečimo- viča so potem zaslišali v Za- grebu in mu očitali, da je bil njegov govor naperjen proti obstoječemu režimu v drža- vi. Hečimoviča so orožniki pozneje, ko je želel ilegalno prestopiti mejo pri svetem Duhu na Ostrem vrhu. ustre- lili. S petjem naše himne Hej, Slovani pred Narodnim domom, je bila skupščina za- ključena. Zadnji dan shoda je bil na- menjen ogledu mesta Celja in izletom v okolico. Največ se jih je odločilo za ogled Starega gradu. Potem, ko so na celjskem kolodvoru z plesali kolo, so zadovoljni navdušeni zapustili Celje, I je bilo v tistih dneh okrašer z zelenjem in cvetjem, na 1 šah in ulicah pa so plapoU transparenti, zastave, me tem ko so se celjski Nemci: nemčurji obnašali pasivn Na žalost je oblast kmal Zvezo in vsa društva razpi stila, češ da so društva krši pravila in da njihova akti nost ni bila v skladu z zak nom. Zgodovinski dogodek prvih dneh po osvobodit izpod avstrijskega jarma gotovo zanimiv in sedan generaciji slabo poznan k' prispevek v začetni zgodoV ni slovenskega, hrvaškega i srbskega naroda. DR. ERVIN MEJA 13. AVGUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Smuka na Goneh še v zraku? pohorski zimski turizem vse boli usklajen. Kmalu home iloživeli celo skupni prospekt Avgust se je prevesil v ladnjo četrtino, za katero je včasih že značilno tudi kar jesensko razpoloženje. Do- pustniški čas se izteka, turi- stični delavci pa skupaj z gostinci že poskušajo izme- riti izkupiček poletne sezo- ne. Tisti, ki ne živijo samo od poletja, pa že zelo resno razmišljajo o zimski turi- stični sezoni, za katero mo- ra biti prihodnji mesec vse pripravljeno. 2al, pri vseh pomembnej- ših turističnih, še posebej je- sensko-zimskih načrtova- njih, ne gre vse tako, kot bi moralo oziroma bi bilo naj- bolj prav. Tudi za Golte nad Mozirjem še ne moremo za- pisati optimističnih napove- di, ker uspešna sanacija Golt pod botrstvom sozda Merx, medobčinske skupine oziro- ma odbora za sanacijo in sa- mega RTC Golte, v bistvu še vedno visi v zraku. Povsem je tudi jasno, da Golt ne bo reševal nihče izven celjske regije oziroma izven občin Celje, Žalec, Ve- lenje in Mozirje. Pri tem ne moremo reči, da se čez polet- je ni nič naredilo. Predvsem so se občinske rezerve že od- ločile, da skupaj zberejo štiri in pol milijona dinarjev, kar bi bil za Golte kar pravšnji zalogaj, da z njim pokrijejo lansko izgubo, kljub rekor- dni zimski sezoni. Mozirjani in Velenjčani so iz občinskih rezervnih skladov že prispe- vali svoje deleže, medtem ko prav te dni o tem še zadnjič razpravljajo in odločajo v Ce- lju in Žalcu. Ce denar za Gol- te ne bo kmalu zbran, se lah- ko zgodi, da se izgubi v ste- čajni masi. Takšna so na- mreč pravila stečajnega po- stopka. Izvršni sveti omenjenih občin so vsekakor letos odi- grali pomembno vlogo, še posebej pri zbiranju denarja iz telesnokulturnih skupno- sti, katerega se je nabralo za 12 milijonov dinarjev. Te dni so v sozdu Merx tu- di v obljubljenem roku kon- čali elaborat za center Golte, ki je edina dobra osnova za pričetek postopka za vključi- tev RTC Golte v sozd Merx oziroma za oblikovanje cen- tra v enovito delovno organi- zacijo. Vsekakor v sozdu Merx še ne morejo nič kon- kretnega obljubiti za Golte in prihajajočo sezono, ker jim v finančni konstrukciji za sanacijo in odpravo ve- čletnih izgub zeva še preveli- ka luknja - 25 milijonov di- narjev. Ce bo prišlo še do skupnih smučarskih kart na osnovi sodelovanja sozda Merx, zre- škega Uniorja in slovensko bistriškega Impola, potem bi že lahko zapisali, da se razbi- ta turistična smučarija na Pohorju vse bolj usklajuje, pa četudi v prvem zamahu ne bo zraven mariborskega Pohorja. V nekakšni prihodnosti bo prav gotovo prišlo do večje enotnosti na vsem Pohorju, od Maribora do Slovenj Gradca, vendar bo do takrat moralo preteči še veliko vo- de. Sicer vsako leto manj, kajti lokalizmi in občinska zaplankanost se izgubljajo premosorazmerno z hudimi gospodarskimi časi. Za pri- hodnji mesec obljubljajo vsi Pohorci skupaj enotni pro- spekt, kar tudi ni mačji ka- šelj. Več sreče kot pri sanaciji centra na Golteh ima sozd Merx na ribniškem Pohorju in slovenjgraških Kopah. Po mnenju podpredsednika soz- da Merx, Jureta Toplaka, so spodbudni obeti zlasti na Ko- pah, kjer se za apartmajsko izgradnjo zanima vse več de- lovnih organizacij. Kope bodo že v sezoni 1984/85 razpolaga- le z novimi 160 posteljami v apartmajih, kar je po svoje za ta center, vsaj kar zadeva po- steljne zmogljivosti, nedvo- mno revolucionarni turistični dosežek na Pohorju, pa še v teh časih. Na ribniškem Pohorju, kjer na velike karte tudi igra sozd Merx, se uspešno razvi- ja pravkar spočeta interesna poslovna skupnost za turi- zem, vanjo pa sili tudi vse več delovnih organizacij, tu- di izven celjske in koroške regije. MITJA UMNIK iMar^ita Soos Senka Keserovič Ezelino Paolo Fratorti Eduardo Visentin V Dobrni mani tuiiii gostov Zdravilišče Dobrna je da- nes' znano po zdravilni moči svojega vrelca doma in po svetu. Vendar je tujih go- stov še vedno malo, vsaj ta- ko je pokazala anketa med ~ Obiskovalci tega zdravili- Iba. j Margita Sooš iz Bačke To- ftole: "V Dobrni sem že dese- tiči»Zelo všeč so mi okoliški hribi, čist zrak, gozdovi... Zjutraj se sprehajava s se- stro, čez dan pa se udeležuje- va izletov in prireditev. Za- bave je po mojem mnenju premalo, pogrešam glasbo, sicer pa hodim redno na pi- knike, ki jih prirejajo. V tem kraju imam že več prijate- ljev, zato se rada vračam.- Senka Keserovič iz Jese- nic: "Ze drugo leto sem tu, ker mi je bilo lani zelo všeč. Letos je z menoj tudi soro- dnica iz Kanade in tako zju- traj hodiva skupaj v naravo, po kosilu plavava ter se son- čiva. Večkrat pa se pridruži- va tudi skupini, ki hodi na izlete po bližnji okolici. Do- mačini so zelo prijazni in tu- di to je razlog, da se bom še vrnila." Ezelino Paolo Fratorti iz Italije: »Tukaj bom ostal de- set dni in vem, da bom preži- vel prijeten dopust. Okolico že poznam, saj sem tu že enajstič. Večkrat se peljem za avtomobilom tudi na izlet v Celje. Ljubljano ali Zagreb tako, da mi dolgčas vsekakor ni.<' Edoardo Visentin iz Julij- ske krajine, Italija: »Več- krat pridem v Jugoslavijo, kajti to je dom mojih staršev. V Dobrno sem prišel zato, ker so mi jo priporočili prija- telji. Izletov, ki jih prirejajo v hotelu se ne udeležujem, saj imam lasten avto in se tako s prijatelji zapeljemo, kamor hočemo. Pohvaliti pa moram hotelsko in zdravniško oseb- je, saj so vsi zelo prijazni in vedno pripravljeni poma- gati.- NATASA GERKES VIDA JAKOB Joga v Dobrni Turistična agencija Alpetour organizira od 25. av- gusta do 1. septembra 1984 v Zdravilišču Dobrna drugi seminar joge. Osemdnevni aranžma stane 9.560 dinarjev, kamor je všteto sedem polnih penzionov - vegetarijanska hrana, nastanitev v sobah, seminar joge ter kopanje v akratotermalnem bazenu. Seminar joge bo vodil Lojze Stanič, človek, ki že več let sistematično živi in ustvarjalno dela po načelih jogijskih praks. Na indijskem inštitutu za jogo, najsta-, rejšem državnem znanstvenem inštitutu joge na svetu,; je prejel diplomo. I To bo seminar raznovrstnih jogijskih praks, katere pozivajo k medsebojnemu prepletanju za celovitost učinkov. Tako je v programu seminarja zajeta telesna j joga - Hatha joga, duševna joga - Raja joga, energetska joga - Tantra joga, spoznavna joga - Jnana joga ter praktična joga bivanja in preobrazb. Namen seminarja je odkrivati praktično preusmeri- tev v kakovost življenja. Zasnova seminarjev joge pa je v začetnem seminarju joge, dveh nadaljevalnih ter v posebnem zimskem seminarju. Več o drugem seminarju joge v Dobrni vam bodo povedali v vseh poslovalnicah turističnih agencij Alpe- tour ČRTOMIR VOLFAND, Krtačenje volne je pokazal 80-letni Jože Vačovnik. »Še pred dvema letoma sem to delal ročno tudi doma. Sedaj so za to »mašine«, ki delo opravijo veliko hitreje.« Na desni se je s pletenjem izkazala Vera Tesovnik. Uspei ovčarski praznik Po Flosarskem balu in Lučkem dnevu so v Gornji Savinjski dolini v soboto pripravili še eno zanimivo turistično prireditev. Ak- tiv mladih zadružnikov iz Smihela nad Mozirjem je pripravil osmi ovčarski praznik, ki je bil tokrat malo drugačen od prejš- njih. Številni obiskovalci so tam lahko videli striženje ovac, krtačenje in predenje volne ter pletenje. Te spret- nosti so prikazali brez boja za točke kot prejšnja leta. Mladi zadružniki pa so pri- pravili kviz na temo s po- dročja ovčereje, ki se ga je udeležilo kar šest ekip. Sicer pa so za ovčarski praznik v Smihelu predali namenu tudi asfaltirano cesto, ki pelje od Smihela proti Goltem v dolžini okrog 700 m ter asfaltirano središče kraja. Anton Ac- man je poudaril velik delež krajanov pri asfaltiranju ceste in tudi delovnih orga- nizacij mozirske občine. TONE TAVCAR Ivan Goltnik je na ovčarski praznik pripeljal sedem ovac. Eno je tudi ostrigel in dejal da bo »za par zoknov volne«. LETNI KINO v petek, 24. in v soboto, 25. 8. ob 20.30 uri ameriški film PEKLENSKA ČETRT KEGLJIŠČE odprto vsak dan od 12. do 15. ure, kegljanje na žetone od 15. do 22. ure - pogodbeno. Ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure na žetone. TENIS - peščena igrišča vsak dan od 8. do 20. ure, rezervacije na telefon 33-098. AVTOSEJEM vsako soboto od 8. do 12. ure. Dvorana v soboto, 25. avgusta od 9. do 17. ure in nedeljo, 26. avgusta od 9. do 12. ure, kvalifikacije za vstop v SRS ligo za rokomet. Več namenska igrišča vsak torek od 16. do 19. ure, občinska liga v malem nogometu. Vabljeni! Lovsko tekmovanje na Smohoriu Lovska družina iz Rečice pri Laškem je pripravila že šest- najsto tradicionalno memorial- no tekmovanje za pokal Cirila Vezjaka. velikega intuziasta in aktivnega člana njihove lovske družine. Letošnjega .se je ude- ležilo 26 tričlanskih ekip. Tekmovalci so se na olimpij- skem streli.šču pri Cirilovem domu na Smohorju pomerili v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka in tarčo bežečega merjasca. Ekipno je prvo mesto osvoji- la trojka lovske družine iz Ar- tič - Zveza lovskih družin Po- savje. druga je bila domača lovska družina iz Rečice in tretja lovska družina Prebold. Med posamezniki je pivo me- sto osvojil Mišo Horjak iz Reči- ce pri Laškem, drugi je bil Storman iz Prebolda in tretji Slemen.šek iz Lilx>ličev na Ko- roškem. Prehodni pokal je iz rok re čiščkih lovcev prešel v last lov cev iz Artič. VLADO MAROT 10. STRAN - NOVI TEDNIK 23. AVGUST Kmečki in »Kmečki« prazniki »Kmečki prazniki, da ah ne, je vprašanje, kot če bi vprašali, ali bi kupico vina h kosilu ? Vse je odvisno od namena in zmožnosti ter od tega, kdo tako prireditev pripravi. No, po dosedanjih izkušnjah slednji najpo- gosteje niso ravno kmečki ljudje, in to predvsem tam, kjer je »kaša«! Kajti taki prazniki imajo največkrat pridobitniški značaj. Zakaj ravno kmečki praznik? Naj- več prireditev bi sodilo pod naslov - vaške veselice, in če so te v primer- nem sosledju kmečkih opravil, po- tem bolj določeno; košnja, žetveni in mlatiški likof, vinska trgatev, lahko tudi gnojevožnja, če hočete. Kmečki praznik si zamišljam ne- koliko bolj določeno, da bi tudi kate- ro rekli, dali kaki dobri šeki mlekari- ci zvonec, lastniku pa pušeljc rožen- krauta ali rožmarina. To bi bil praz- nik, kot nadomestek za nekdanje li- kof e, ko seje zbrala vaška srenja pri tem ali onem gruntarju, kar je zdaj, ko mehanizacija odtehta tavrharje, posle, krdelo domačih otrok. Pač možnost nastanku novega, času in, če rečemo, le razvoju proizvajalnih sil primernega kmečkega običaja. Kmečki prazniki z zahtevnejšim ciljem so prireditve z narodopisno. vsebino; z oživljanjem ljudskih šeg, viž, plesov in petja. Predvsem petja, ki je Slovencu od Rezije do Mono- štra najbolj pogosto in najcenejše vedrilo celotnega srca. Dandanes žal le redke skupine pojo izvirno ljud- sko pesem na izviren način, kajti po- plava narodnozabavne glasbe in pet- ja je ob mogočni podpori radia in televizije svoje že storila. Toda tudi takšna prireditev se mo- re sprevreči prej v parodijo kot pri- kaz, posebej kadar prireditelji nima- jo veliko znanja o teh šegah in, če je vse preračunano na to, da bo vžgalo. Pa se potlej ljudem zdi, da je bila košnja en velik hec, ne pa tudi trdo delo ob potokih znoja, da je bila vsa- ka mala južina ali malica gostija, vse skupaj pa nekakšen izgubljeni raj. Pripraviti dober kmečki praznik, ki ima kaj soli, pomeni vzeti v roke kakšno strokovno knjigo, ki jih Slo- vencem, hvalabogu, ne manjka. Po- meni stopiti k bližnjemu etnologu, ki jih tudi ni več tako malo, pred- vsem pa potrpežljivo pobrskati po spominu naših očancev in starih mam, ki so živa zakladnica ljudske kulturne dediščine. Vse skupaj ča- sovno in prostorno tako zakoljčiti, da ne bo pozvačin tancal po belo- kranjskih steljnikih in Pohorc štork- lja! s coklami pod kranjskim parazo- lom. In še nekaj?! Kulturna društva, ki dajejo gostincem ter drugim za pri- dobitništvo bolj spretnim na voljo svoje programe, svoje narodopisne, kulturne prispevke bi morala zago- toviti svoj delež, kajti rado se takš- nim skromnim navdušencem zgodi, da nehote v spregi »kruha in iger« igrajo vlogo gladiatorjev. To je tisto, ker ni čisto razčiščeno okoli deleža kulturne tvornosti v naših turistič- nih načrtih in hotenjih. Tako imamo zdaj prireditve, ki »čarajo« hudo zveriženo kmečko idilo, kjer je vse špica - tudi stroški, imamo pa tudi takšne, ko kulturna društva in obča- sne folkloristične skupine nastopajo za polič piva in polovico kranjske. DA ali NE? Da, če je dobro, smotr- no in koristno. Koristna je, da se razumemo, tudi dobra zabava po te- dnih napornega dela. Vsebinsko bo-, gatejša izlušči tudi kakšno vrednoto, prehitro pozabljeno ali zavrženo. NE pa bi rekel vsemu, kar je izrab- ljanje čustvene navezanosti in vezi slovenskega človeka na grudo in vas v izrazito komercialno, vsemu kar je, da je le, čeprav hitro in površno vkup zmetano.« JURE KRASOVECr Visoke cene koruze prinašalo izgube Plščaneie meso v Hmezadu prodajajo pod ceno . Nenormalno visoke cene koruze negativno vplivajo na poslovanje sozda Hme- zad. To še zlasti velja za del živinorejske proizvodnje, najtežji pa je položaj v Jati, kjer proizvajajo piščančje meso, saj so v polletju zabe- ležili precejšnjo izgubo. O tem smo se pogovarjali s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa sozda Hmezad Žalec, Vladom Go- riškom. Vlado Gorišek: »V lan- skem prvem polletju smo imeli v perutninarstvu pre- cejšen dobiček, letošnje prvo polletje pa so v Jati, ki je nosilec perutninarske pro- izvodnje, zabeležili izgubo v vrednosti trideset milijonov dinarjev. Izgubo povzroča visoka cena koruze ter nizka cena perutninskega mesa ta- ko na domačem, kot tudi na tujem tržišču. Visoka cena koruze se pozna v slabših re- zultatih tudi pri govedoreji in prašičereji. Za primer naj povem, da bi morali v nor. malnih razmerah za kilo. gram prodanega mesa kupitj od osem do deset kilogrg. mov koruze, pri nas za kilo, gram mesa lahko kupimo štiri kilograme koruze. Ze tu se vidi, kako ti odnosi lahko vplivajo na slabo gospodar, jenje." - Kaj pa zadnja podrazj. tev mesa? V. Gorišek: »Zadnja po. dražitev mesa ni nadomesti, la razlike med stroški in pri. hodki. V prvih treh mesecih je znašala izguba pri kilogra mu perutninskega mesa se dem dinarjev na kilogram ži ve teže, do podražitve mesa\ juniju že 27 dinarjev, trenut no pa nekaj manj kot osen dinarjev. V kratkem bo izgu ba znašala dvanajst dinarjei na kilogram žive teže. Ce bo do cene krmil naraščale tak( kot sedaj, bodo izgube ol koncu leta znašale že 25 di narjev na kilogram žive teže V strukturi stroškov vzreji predstavlja krma že sedem deset odstotkov. Po drug strani je pa spet res, da h morebitna nova podražite mesa te razlike nekolik omilila, sprašujemo pa s« kako bo trg novo podražite prenesel, saj kupna m.oč pn cej upada.« - Kako torej iz tega zači ranega kroga? V.Gorišek: »Cim bolj sej treba usmeriti v pridelov nje lastne krme, vendar ve jih površin za pridelovan koruze pri nas ni. S preceji njim delom proizvodnje spe cialne živinoreje bomo še v« dno vezani na odkup koru2 v Vojvodini. Mislim, da 1 morali predvsem zvezni o gani urediti tako, da proizv jalci ne bi zadrževali koru; v skladiščih ter izsiljevali-c ne na trgu. Koruze tudi ne! smeli izvažati, saj je na d( mačem trgu močno priman kuje. Ena od možnosti je t« di ta, da bi uvedli novo, c( nejšo hrano za perutnino, 1 bi zagotovila enake proii vodne rezultate.« JANEZ VEDEND Zeija bo dovoij Merxova kisarna v Šem- petru v Savinjski dolini je ena izmed največjih v Slo- veniji. V teh dneh se pri- pravljajo na odkup zelja, ki ga nato zbirajo in v poseb- nih bazenih kisajo. Kako so pripravljeni na le- tošnji odkup zelja in koliko ga bodo skisali, nam je pove- dal vodja kisarne Vinko Fon- da: »2e nekaj časa priprav- ljamo bazene in seveda tudi stroje za ribanje zelja. Odku- pili bomo okrog 1300 ton ze- lja in to največ od kmetijske zadruge Savinjska dolina, KZ Celje in Šentjurja, od ko- der bomo dobili tudi od 30 do 40 ton repe. Naenkrat se v naših bazenih kisa okrog 400 ton zelja, nato, po treh te- dnih, ko je skisano, po naše, ko dozori, se pričenja proda- ja in ponovno ribanje. To se v treh mesecih trikrat pono- vi, ob koncu pa pride na vrsto tudi repa.« Merx zalaga s kislim ze- ljem večji del Slovenije. V načrtu imajo izgradnjo nove kisarne za 1500 ton. Načrti so že pripravljeni in kot pravijo, bodo z gradnjo kmalu pri- čeh. TONE TAVCAR Simončičev rod se bo obdržal Mlečno proizvodnjo nameravajo letos podvojiti Ko smo obiskali Simonči- čevo kmetijo v Podsredi, so bili doma vsi trije: oče Jože, r.iati Marija in osemindvaj- setletni sin Jože. Pod senč- no brajdo smo sedli na klop in se pomenkovali o tem in onem, vse pa se je sukalo okoli kmetije, kmetovanja in načrtov, ki so v tem delu krajevne skupnosti, kjer je ravnine bore malo, poveza- ni s kopico težav. Gospodar Jože je kooperant Hmezadovega kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah od vsega začetka. Za koope- rantski odnos se je odločil v času, ko so kmetje s precejš- njim nezaupanjem gledali na takšno sodelovanje z zadru- go. Takrat so v Podsredi ustanovili strojno skupnost, katere član je bil tudi Jože. S stroji je bilo zemljo lažje ob- delovati in lažje poskrbeti za živinsko krmo. Simončičevi so dobili tudi posojilo za ob- novo vinograda in vse je šlo potem hitreje in lažje. Jože pravi, da se je strojna skup- nost dobro obnesla in da je tako še danes. Kmetje, zdru- ženi v strojni skupnosti ima- jo danes skupno le sejalnico za koruzo, škropilnico za ko- ruzo in kombajn, ostalo kmetijsko mehanizacijo pa ima vsak kmet svojo. Kmeti- je so namreč med sabo odda- ljene tudi do štiri kilometre, zato bi se pri nekaterih delih, ki so vezana na čas in lepo vreme, lahko zataknilo. Sicer pa Simončičevima, takrat, ko sta prevzela kmeti- jo v Podsredi 20, ni bilo lah- ko. Gospodarsko poslopje je bilo zanič, povsod sam les in sama slama. Ker je bilo de- narja za obnovo premalo, je moral gospodar v službo, med gozdarje. Kmetijo so za- čeli obiskovati kmetijski po- speševalci, s krediti pa je šlo potem vse lažje in hitreje. Zaradi sina, ne toliko zase, sta se Jože in Marija pred še- stimi leti odločila zgraditi nov hlev. To je bilo tudi neke vrste jamstvo, da bo sin Jože ostal na kmetiji in gospoda- ril naprej, saj sta oče in mati že kar v letih in počasi bosta morala ispreči. Simončičevi imajo danes sodoben hlev, v katerem je 24 glav goveje živine, v glav- nem so to molznice. Gospo- dar pravi, da se trenutno naj- bolj splača mlečna proizvod- nja. Lani so Simončičevi od- dali zadrugi okoli 16 tisoč li- trov mleka, letos pa imajo v načrtu dnevno namolzti do sto litrov. Do sedaj so oddali že dobrih 16 tisoč litrov mle- ka in s tem že presegli lansko celoletno proizvodnjo. Pra-' vijo, da se postopna selekcija splača, kar kažejo tudi od- stotki tolšče v mleku. Ta se giblje od 4 do 4,8%. Oče-gospodar ima trenut- no en sam načrt. Sina bi rad oženil in vse tako kaže, da mu bo tudi ta načrt uspel. Simončičev rod namreč živi na kmetiji v Podsredi od leta 1416 dalje in prava škoda bi bila, če bi se tako mogočno in zdravo drevo sedaj posu- šilo. MARJELA AGRE2 »Sreča v zeleniu in cveUu« Od 5. do 9. septembra b na Muti tradicionalna razstJ va zelenega programa sozd Gorenje »Sreča v zelenju ii cvetju«, katere se bo udeleži lo pet delovnih organizaci Gorenja. Razstavljenih bo tudi ve novosti iz dveh programo za potrebe kmetijstva in ž) vilstva. Razstava je pred vsem namenjena poslovnin partnerjem Gorenja, ki S bodo dogovorili, kaj bodo i bogatega programa kupili z prihodnje leto, pogodbe p bodo podpisali oktobra n sejmu Gorenja v Titoven Velenju. Med razstavo bo tudi v< spremljajočih prireditev. T ko bodo na dan otvoritve Vuzenici pridobili no^ zmogljivosti tozda Livarn na zaključni dan, 9. septef bra, pa bo med ostalim tu tradicionalna parada cvet po ulicah Mute. 1 23. AVOUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Ob avoram Golovec le lOal to okoli 10.000 kvoOrabOb mobm Igrišč »Kniha in iger« je znan izrek starih Rimljanov in predvsem slednjega bi v zadnjem času radi čimveč imeli tu- di pri nas, saj skorajda ne mine leto, da ne bi organizirali kakšnega evrop- skega ali svetovnega prvenstva. Nekoliko nenavaden .začetek pri- spevka, v katerem bomo nekaj več be- sed namenili športno rekreacijski de- javnosti Zavoda Golovec v Celju. Ta center namreč tudi po tej strani dobiva tisto podobo, ki je bila začrtana že ob odločitvijo gradnji tega prepotrebnega objekta v Celju. Teniška igrišča, steze za balinanje, mize za namizni tenis in vsi drugi objekti namreč zaokrožujejo športno rekreacijsko ponudbo Golov- ca, ki lahko zdaj nudi občanom, želj- nim organizirane rekreacije, skozi vse leto razne aktivnosti. To pa je tudi tisto, kar smo želeli poudariti. Ponuditi nekomu samo igro je premalo. Treba mu je omogočiti ra- zlične možnosti aktivnega sodelova- nja, kajti še vedno velja tisto staro pra- vilo »zdrav duh, v zdravem telesu«. To so že spoznale tudi mnoge delov- ne organizacije, saj je kar 80 odstotkov igrišč namenjenih za organizirano športno rekreacijsko dejavnost dru- štev in zaposlenih v delovnih organiza- cijah. Seveda tu ni všteta samo rekrea- tivna dejavnost, temveč tudi razne športne igre, ki jih prirejajo Zveza tele- snokulturnih organizacij Celje, šport- na društva ter tudi delovne organizaci- je in obrtniki. Težko je reči, kdaj bodo pri dvorani Golovec zgradili še načrtovano veliko nogometno igrišče in veliko otroško igrišče, kajti sedanje razmere niso naj- bolj naklonjene takšnim gradnjam. Kljub temu pa lahko zapišemo, da Za- Zavod Golovec v Celju skrbi sedaj na približno 10.000 kvadratnih me- trih za pet peščenih in eno asfaltno teniško igrišče, šest stez za balinanje, po dve igrišči za odbojko in badming- ton, dve večnamenski igrišči (roko- met, mali nogomet), dva minibasketa za otroke, dva za odrasle in za kotal- kališče, ki ga pozimi lahko spremeni- jo tudi v naravno drsališče. vod Golovec na svojih zunanjih in no- tranjih igriščih nudi skoraj popolno možnost rekreacije vsem občanom. FOTO: EDI MASNEC AMD Slander doliro dela, zate števlle članev raste Cas postaja naš vse večji nasprotnik, zato je vsaka minuta dragocenejša. Tega se zavedajo tudi pri AMD Slander, kjer poskušajo z boljšo organizacijo dela do- seči, da bo voznik opravil nujna vzdrže- valna dela na svojem vozilu ali odpravil Pomembne uspehe v kartingu Celjani načrtujejo tudi za to leto. Za vse ljubite- lje tega športa pa v soboto in nedeljo 1. in 2. septembra organizirajo zanimive dirke na avtopoligonu na Ljubečni. Prvi dan, to je v soboto bo dirka za državno prven- stvo, naslednji dan pa mednarodna dirka za nagrado AMD Šlander, ki se jo bodo poleg naših tekmovalcev udeležili tudi Avstrijci, Švicarji, Zahodni Nemci in Ita- lijani. napako v čimkrajšem času s čimmanj čakanja v vrsti, predvsem pa, da bo opravil čimveč stvari na enem mestu in po možnosti takrat ko ni v službi. Prav zato so pri AMD Slander organizirali delo tako, da lahko vozniki uredijo vse potrebno od 6. do 20. ure. Število članov, ki vsako leto raste, po- trjuje, da njihova prizadevanja niso šla v napačno stran. Vozniki imajo tako na enem mestu mehanično delavnico, me- njalnico olj, avto pralnico in pralnico strojev ter delavnico za tehnične pregle- Korenine AMD Šlander segajo v leto 1946, ko je bila ustanovljena sekcija v okviru celjskega »Olimpa«. Naslednji dve leti je društvo delovalo kot sekcija v ok- viru Olimpa ter društva »Tehnika in šport«, zaradi uspešnega dela pa je to leto postalo samostojno. Po tem se je dejav- nost še razmahnila in AMD Šlander je danes eno najaktivnejših tovrstnih dru- štev pri nas. de. Seveda pa moram.o sem prišteti še vsa druga, večinoma administrativna dela (zapisniki za tehnične preglede, za- varovanja vseh vrst, podaljševanje regi- stracije in druge storitve), člani pa imajo pri večini teh uslug znatne ugodnosti in popuste. Skupščina društva že nekaj let nazaj ugotavlja, da program dela uspešno iz- polnjujejo tudi na drugih področjih. Ve- lik poudarek je predvsem na preventiv- ni dejavnosti, saj so predavatelji AMD Slander na tem področju v ^adnjih letih zabeležili precej pomembnih uspehov. 2e v naslednjih dneh jih čaka pomemb- no delo pri prometni vzgoji novopeče- nih osnovnošolcev, ugotavljajo pa, da so zadnja leta uspeli k tem predavanjem pritegniti tudi vse večje število starej- ših. K temu so veliko pripomogla vse- Avto-šoia, ki dela v okviru AMD Šlan- der se v zadnjih letih ponaša z vse večjimi uspehi. Zaradi bencinske krize je sicer nekoliko manj kandidatov za vozjiike mo- tornih vozil, toda kvaliteta pouka je iz leta v leto bol^a, kar potrjujejo tudi re- zultati doseženi na izpitih. Se pred deseti- mi leti je bilo uspešnih 53 odstotkov kan- didatov, ki so jih poučevali inštruktorji AMD Šlander, letos v sodobno opremljeni učilnici in pa stalno dopolnilno strokov- no usposabljanje inštruktorjev. binsko zanimiva in dobro organizirana predavanja. Na zimo bodo, tako kot leta nazaj, pri- pravili tudi številna predavanja za trak- toriste v celjski, šmarski in šentjurski občini. Predavanja so bila doslej izre- dno dobro obiskana, predvsem pa vse- binsko bogata, saj so namesto predvide- nih treh ur običajno trajala šest in več ur. Pomemben del dejavnosti AMD Slan- der je tudi šport. Večina sekcij na tem V AMD Šlander je trenutno vključenih 7.227 članov, od katerih jih kar 300 dela aktivno v raznih samoupravnih organih društva. Pri AMD Šlander se trudijo, da bi vozni- kom lahko ponudili čimveč uslug na enem mestu in to jim je v veliki meri že uspelo, nameravajo pa še nekoliko izpo- polniti organizacijo dela, da bo pomoč voznikom še učinkovitejša in predvsem hitrejša. Obnovljena je tudi avtopralnica. področju dela zelo aktivno. Na poligonu v I.embergu v šmarski občini trenirajo tekmovalci v moto-crossu, ki so lani tek- movcili v republiškem, letos pa tudi v zveznem merilu. Zelo aktivna je tudi sekcija motoristov, po tekmovalnih re- zultatih pa seveda najbolj izstopajo tek- movalci v kartingu, ki imajo najdaljšo in najbogatejšo tradicijo, v njihovih vrstah pa je tudi Jože Mesarec, ki je lani dobil »zlato čelado« za trikratno zaporedno osvojitev državnega prvenstva v raz- redu 90 ccm national. 12. STRAN - NOVI TEDNIK »Lepo le naie deiocc o tem so nas prepričale celjske patronažne sestre, s katerimi smo preživeli nekaj iJelovnIh uric šele ko jih potrebujemo, se spomnimo nanje. Na patronažne sesire, ki pozimi in poleti, v vsakem vremenu obiskujejo bolnike po domovih, jim laj- šajo bolečine in se z njimi tudi prijateljsko pogovo- rijo. Ponekod jih sprejmejo kot da so del družine, drugod pa spet godrnjajo in ne znajo ceniti njiho- vega dela. Njihov delovni dan se ne konča vedno ob pol treh, temveč se zavleče v pozne popoldanske ure, težave va- rovancev pa jih spremljajo še doma. Vodja patronaže. Vida Zu- pane, pravi o svojih sodelav- kah: »Šestnajst nas je in smo mlad kolektiv. Vse moramo poprijeti za vsako delo. Reči moram, da so vse sestre izre- dno pridne, uslužne in da so tudi pacienti zadovoljni z nji- hovim delom." In kako poteka njihov de- lovni dan? Že zjutraj se se- stanejo in si pripravijo mate- rial za teren. S sestro Zvon- ko Vodišek sva se odpravili v Gaberje, kjer ima svoje va- rovance. V zdravstveni negi, ki jo opravijo zjutraj, sestre obiščejo predvsem diabetike in jim dajo injekcije insulina. Sestro Zvonko so vsi varo- vanci pričakali z nasmehom na ustih in kar žal jim je bilo, da je naslednji dan sobota, ko bo namesto Zvonke priš- la dežurna sestra. »Tako pa ne pričakajo le mene, ampak tudi ostale patronažne se- stre,« je skromno rekla Zvonka. Bolniki so ji malo potožili o svojih težavah, ona pa jim je z nasmehom vlivala pogum in moč za življenje in za premagovanje težav, s ka- terimi se srečujejo. Obiskali sva tudi bolnico, ki ji sin vbrizgava insulin. »To ni tako redek primer,« pravi Zvonka. »Tudi bolnike same včasih navajamo na to, vendar pa jih moramo obi- skovati tako dolgo, dokler nismo stoodstotno prepriča- ne, da pri vbrizgavanju ne bodo naredili napake. Po- membna je tudi količina vbrizganega zdravila.« Po zdravstveni negi se se- stre zberejo v Zdravstvenem domu in takrat smo lahko poklepetali o težavah, s kate- rimi se srečujejo pri svojem delu. Za vožnjo po terenu imajo na voljo pet fičkov, od katerih pa je eden trenutno v okvari. Celjske patronažne sestre morajo biti vse - od avtomehanika, do čistilk av- tomobilov. »Včasih se nam pripeti, da nas kljub opozo- rilni tabli kdo zapre in ne moremo z avtomobilom na teren. Zato nam ne preosta- ne drugega, kot da poprime- mo za delo in prestavimo av- to, ki nas ovira. Naši bolniki pa potrebujejo injekcije in- sulina zjutraj in ni vseeno kdaj pridemo k njim,« so nam potožile. Patronažne sestre morajo ves čas skrbeti tudi za izo- braževanje. Redno se udele- žujejo seminarjev, pridoblje- ' no znanje pa prenašajo na kolegice iz kolektiva. »Ker smo v središču družine, mo- ramo biti splošno razgleda- ne. Zahajamo v dokaj ureje- ne družine, včasih pa se sre- čujemo tudi s kakšnim pro- blemom. Predvsem je na na- šem področju največja teža- va alkoholizem," pravi Vida Zupane. Njena metoda zdravljenja je večkrat uspeš- na, če so pacienti pripravlje- ni sodelovati z njo. »Vsaka sestra, ki se pri svojem delu sreča s problemom alkoholi- zma, gre najprej k sestri Vi- di, ki jih nato usmerja v zdravljenje,« je povedala viš- ja medicinska sestra Magda Brložnik. »Tudi ko pridem domov, še razmišljam o teh družinah. Varovanci se nam zelo zaupajo. Človek lažje Patronažna služba je po- sebna oblika aktivnega zdravstvenega varstva, ki vsebuje naslednje dejavno- sti: medicinska, socialno medicinska, sociološka, psi- hološka, pedagoška, komu- nikacijska, in družbena. Obravnava zdravstveno problematiko s kurativne- ga, preventivnega in social- nega vidika. Zato štejemo patronažno službo v sestav- ni del socialne medicine. zaupa nam, saj smo me vez med njim in zdravnikom.« Zanimive so zgodbe, ki jih piše življenje in s katerimi se patronažne sestre srečujejo iz dneva v dan. Eno izmed njih nam je povedala sestra Magda: »Imela sem varovan- ko, staro okoli štiriinosem- deset let. Bila je zelo sklero tična, živela je v bloku in praktično ni bila sposobna za samostojno življenje. Zato jo je k sebi vzel sin, ki je že po treh dneh obupal in rekel, da ne more živeti z njo. Zato sem ji poizkusila poiskati posteljo v bolnišnici v Vojni- ku, vendar nisem uspela, ker ni bila nobena postelja pro- sta. Zenica je zopet nekaj ča- sa živela sama in vsak dan me je bilo strah, kdaj bo pri- šel kdo in mi povedal, da si je kaj naredila. Končno sem ji priskrbela prostor v Impol- cah, domu zaprtega tipa. Tam so dobro skrbeli zanjo. Oblečena je bila lepo, toplo ji je bilo, sita je bila in ves čas so pazili na njo. Cez nekaj dni je prišel k meni njen sin in se razburil, češ, zakaj smo jo strpali v ta dom, da njego- va mati ne sodi tja in podob- no. Takšne stvari nas bolijo in prizadenejo, ker marsikdo ne zna ceniti našega dela.« Patronažne sestre opravijo na dan v povprečju sedem obiskov. S tem, ko se sestre vrnejo s terena, pa njihovega dela še zdaleč ni konec. Pisa- ti morajo dnevnik, kamor vpisujejo vse, kar so čez dan naredile. »Pri svojem delu si izredno želimo zaposliti še fi- zioterapevta, ki bi naše delo izboljal m olajšal. Pri tem pa nastajajo težave, saj moramo urediti vse, kar spada k odpi- ranju novega delovnega me- sta. Drugače pa kolektiva ne nameravamo razširiti,« pravi sestra Vida. Celjske patronažne sestre ne zahtevajo zahvale, želijo si le, da bi ljudje spoznali, da jim želijo pomagati. Ko smo odhajali so nam v ušesih še vedno zvenele zanesene be- sede sestre Magde: »Lepo je to delo!« NATAŠA GERKES ČRTOMIR VOLFAND Marjanca Veng^ušst je z nežno in urno roko uredila malega kričača, ki smo ga prebudili iz sladkega spanja. Deset osebnostnih potez, ki naj bi veljale za dobre medi- cinske sestre: - ljubezen in obzirnost do ljudi - dober spomin in dobro šolsko znanje - čustvena zrelost, trdnost in uravnoteženost - dobro telesno zdravje in prijetna zunanjost - življenjski optimizem - občutek odgovornosti - sposobnost za opazovanje drobnih stvari - iznajdljivost in prilagodljivost - pravilen, ne pretiran odnos do čistoče - sposobnost za vodstvo in poučevanje ljudi Vidfa Zupane: »Pri svojem delu še vedno naletimo marsik- daj na nerazumevanje.« Magda Brložnik: »Lep je ta poklic!* Nanika Iršič zaupa le sebi Ko se nas zaradi nepazlji- vosti loti prehlad ali pa se kako drugače slabo počuti- mo, se zatečemo k najbližje^ mu zdravniku, mu zaupamo svoje težave, le-ta pa nas potolaži s kupom zdravil. Je še kje kdo, ki ne bi okusil njih grenkobo? Nanika Iršič iz Spodnjega Doliča pri Vitanju je junija letos praznovala štiriinosem- deseti rojstni dan. Njeni spo- mini so takšni kot spomini mnogih ljudi, ki so preživlja- li hude čase obeh vojn. Njena mati je poleg nje ro- dila še pet otrok. Nanika, kot najstarejša med njimi se spo- minja, da jim je bilo najhuje med prvo svetovno vojno, ko je oče odšel v vojsko in je morala mati na petinosem- desetih arih lastne zemlje pridelati vso hrano za števil- no družino. Takrat so veliko- krat lačni legli k počitku. Oče in mati sta kmalu umrla. Sinovi in hčere pa so odšli po svetu za boljšim kruhom. Le Nanika in brat Lojze sta ostala doma, saj ji- ma je rodna zemlja pomenila vse. Nanika se ni nikoli poro- čila. Posvetila se je delu na posestvu, saj je prav tako ne- poročeni brat potreboval njeno pomoč. Zadnjih nekaj let pa si je zaželela samote. Kljub borni starostni pokoj- nini, ji je uspelo zgraditi majhno leseno hišico v bra- tovi soseščini. Tam v tišini prebira časopise in knjige ali obuja spomine in premišlja o svojem življenju. Vendar se ne more povsem ločiti od svojega prejšnjega dela. Zdrava je in še vedno dovolj pri močeh, da z veseljem pri- skoči bratu na pomoč. Dolga leta dela in napori na kmetiji so ji nekoliko upognili hrbet. roke pa so po letih postale nekoliko okornejše, zato ni kos vsakemu delu, ki ga ni- kakor ni malo in ni lahko pa čeprav je posestvo majhno. Takrat jima priskoči na po- moč nečakinja Tončka iz Slovenskih Konjic, ki ves prosti čas posveti »svoji teti«. Vse življenje so jo pestile skrbi, strah in lakota, toda bolezni skoraj nikoli. Pred leti si je z domačimi zelišči, katerih imen pa ni izdala, pozdravila pljučnico. Ob ne- srečnem padcu pa si je nalo- mila nogo, ki jo je prav tako pozdravila doma. Zdravnika ne pozna in nikdar ni zaužila nobene tablete ali katero drugo, »umetno« zdravilo. Zaupa le v svoje zdravilne zeli in v svoje znanje, vse drugo ji pomeni strup. Pre- pričana je, da bi umrla, če bi morala k zdravniku. L. POKLIC NOVI TEDNIK - STRAN 13 vade utrlulelo ljudi ((fvanj^ izven domače- f celoletno težko pri- ^' obdobje oddiha, son- 7 jioie in še česa, toda Lijani se le z radostjo v domače loge, k sta- lijcem, izkušnjam, saj v cetifi štirinajstih Itflično ne moremo me- % navad in tudi domo- ^ niuči. Le kako nas ne .fjte samo na primer na ^ in prodajalno kruha \f. tedaj ko vam v tu- aq ponudi kruh proda- pjnstičnimi rokavicami Miogrede pogrešaš ,jgy pult na Haterem se v 0itju pomikajo krušne sveže zemlje in ko- ^obiž, ki ti ga proda jal- i\'a 7, isto roko, s katero I \'xela bankovec in ti jjyo dala kruh v nastav- fečko, ti pa nato doma \mulca po rokah, ker si jrihodu z dvorišča pred jniumil. fč, v drugih krajih po- 0 tiste prave domačno- ijih tako navajen v Ce- piš v samopostrežno tr- Merxa na Dolgem polju nile volje otipavaš, ka- ruca kruha bo najbolj in, če imaš kilogram za ves dan, vzameš s m in si povsem samo- odrežeš polovico. Pa po- biias nimajo nas potroš- kdi, kolikšen dokaz več- fzni bi le še bil potreben. 1 glas prijazne blagajni- ki brez odziva prosi, da p pride nekdo na proda- va- \ dopoldne zaviješ še na Pigalle, veš da si v Ce- ledaš obraze mladih na- v, ki so jih starejši kole- gotovo poučili, da z go- lf smeš razpravljati. In ko te s ceno praznega čaja 16 dinarjev mimogrede useka na 26 dinarjev, nikar ne misli, da se bo spozabil in se ti kot tujcu opravičil - češ, oprostite, zmo- til sem se. Ne, saj si vendar naš človek. Celo čudno te pogleda, kako si uspel sploh opozoriti na kaj takšnega. In, če zvečer pospremiš znan- ca na vlak, te znova opogumi veselo prerivanje na našem ljubem peronu železniške po- staje. Nočnih potnikov je veli- ko in zanje tudi po deseti uri zvečer vneto skrbi Kolodvor- ska restavracija s svojim tradi- cionalnim zapiralnim časom. Ne, mi smo Celjani in pri nas že ne bomo ničesar spreminjali, navade utrjujejo ljudi. K vragu poletje, potniki (kaj sploh išče- jo drugi pri nas in kaj se je treba komu še osvežiti ali okre- pčati), denar bo že. Ob takšnih cenah verjetno res. Večeri so v Celju resnično ta- ko domači, prijetni, v družin- skem krogu. Nihče ne vabi na kakšno neznosno zabavno pri- reditev, nihče te ne sili, da bi izven stanovanja preživel uri- co ali dve zgodnjega večera, vsi skrbijo za tvoj mir in pri- pravo na jutrišnji dan. Samo Cinkarna še tam ob 23. uri po- skrbi za tvoje ugodno domače počutje v znanem okolju in ozračju. Nazadnje pa še pomanjkanja mesa ne občutimo več, svinj- ske polovice nam kar same sili- jo v zmrzovalne skrinje, skrb za delavca je celo tolikšna, da so nekateri predlagali, da bi svinje delili kar na tovarniških dvoriščih. Ni kaj, res nam je lepo v na- šem Celju, prav domače in z občutkom tiste pristne, stalne, nespremenjene lagodnosti v prizadevanjih zadovoljiti so- človeka. MILSEN le pridnim doliro medi Tako /0 pri čebelarjih Iz Gorice pri Sllmicl Pred osemnajstimi leti so se v Gorici pri Slivnici zbrali prvi če- belarski zagnanci, »pridni kot če- bele«, in ustanovili svojo druži- no. Sedaj pravijo, da jim ni žal, pa čeprav je bilo sprva zelo tež- ko. Skupaj s čebelarji z Vinskega vrha so skušali v svoje vrste uve- sti več strokovnosti in pritegiiiti čimveč novih članov. Čebelar- stvo je predvsem za kmetijska področja, kjer je razvito tudi sa- djarstvo, zelo pomembno. Začet- ni trud se je obrestoval in sedaj imajo letno dvoje strokovnih predavanj, za nove člane tečaje, dobro pa sodelujejo tudi s čebe- larskim krožkom v osnovni šoli. Seveda pa je tudi v čebelarstvu, tako kot v kmetijstvu nasploh, veliko odvi- sno od vremena. Letina je bogata in povrne proizvodne stroške le, če je do- volj sonca, ravno prav dežja in oblač- nih dni. Čebelarska družina iz Gorice pri Slivnici je nadvse uspešen mentor če- belarskemu krožku v osnovni šoli Fra- nja Vrunča, ki tudi v republiškem me- rilu dosega lepe rezultate. JOŽE TAJNŠEK: »Začetki našega dela segajo v leto 1964, takrat nas je bilo približno sedemnajst, ki smo se odločili, da ustanovimo čebelarsko družino. Pogoji za čebelarjenje so zelo ugodni in takole, v poprečju, nam je tudi vreme kar naklonjeno. Sicer pa je pri nas čebelarska dejavnost že kar tra- dicionalna. Pred šestinosemdesetimi leti je v Slivnici služboval nadučitelj Anton Kurbus, ustanovni član čebe- Jože Tanjšek larskega društva za Spodnjo Štajer- sko, kateremu je v počastitev naša družina pred sedmimi leti razvila tudi prapor. Ples je tista skrivnostna govorica, s katero se naše čebele sporazumevajo. Svoj ples lahko zaplešejo čebele-de- lavke na dva načina: krožni in treso- repi ples. Ce najde čebela obilno pašo blizu panja, oddaljeno največ sto me- trov, zapleše krožni ples, S hitrimi koraki teka v majhnih krogih po sat- ju, pri čemer pogosto menja smer. MARTIN CMOK: »S čebelarstvom sem pričel v drugem razredu osnovne šole. Večkrat šem obiskal strica, ki je imel lepo urejen čebelnjak, in se pri njem naučil tudi prvih skrivnosti če- belarjenja. S krožkom sem tudi vsa Martin Cmok leta hodil na republiška tekmovanja mladih čebelarjev in lahko se pohva- lim, da se med poprečno 150 ekipami nikoli nismo uvrstili slabše kot na de- seto mesto. Spominjam se, kako so me čebele sprva velikokrat popikale in da je pre- teklo kar nekaj časa, da sem osvojil spretnost ravnanja s čebelami Pivi panj sem kupil, pred tremi leti, sedaj pa imam že osem družin.« Veliko podmladka so v Gorici pri Slivnici vzgojili tamkajšnji čebelarji, tako da sedaj s članstvom res nimajo težav. Vendar si kljub temu prizadeva- jo, da bi v svoje vrste vključili še več članov, saj bi morala, kot pravi pred- sednik družine Jože Tajnšek, vsaka dobro urejena kmetija imeti tudi če- beljnjak. IVANA FIDLER. foto: EDI MASNEC ilo, 988, Infonnaclje? ilko 988 kličemo, kadar bi radi nekaj li takoj in s tem našli rešitev proble- ikanje nas že tako ali tako razburja in tkanje na telefonsko zvezo ni izjema, le razburjamo in preklinjamo telefo- ali telefonista na drugi strani žice, je len, da pije kavico ter se zavestno ni za klic. Pa je temu res tako? ^krat se zgodi, da svojo jezo zaradi kdoveče- "10 na nič hudega slutečo telefonistko. Ce si pač lahko delaš skoraj vse, kajne? In 'laj bo odgovor, če je že nagovor nesramen, žaljiv? Tu velja zlato pravilo: STRANKE VEDNO PRAV, ki ga telefonistka-informa- J sme prekršiti. Vendar je to včasih tudi ^ še posebej velja pregovor, da lepa beseda 'Sto najde. '>aše razburjenje, kadat ne dobimo št. 988 ali |'^o dalj časa čakati upravičeno? Se telefo- ne zmenijo za naše klice ali pa se mi naročniki še vedno nismo naučili čaka- "trpežljivosti? : "Medkrajevne telefonske centrale, kot se "nenujejo, je pokazal, da so naša namigova- "Zabušavajo« precej za lase privlečena. Po- ^'3Jo štiri, ponoči dežura ena. Da so klico- '°'Jo, vedno delajo tudi ob nedeljah, prazni- onoči. Včasih so bili dnevi, ko so naročniki za stavo, sedaj pa je pogostnost klicanja j^f^s enakomerno skozi ves dan, izjema je le .^•"ej Počivavšek, ki opravlja tudi nočno [^Povedal, da ponoči največ kličejo taksije, 2a prireditve, gostilne ter kličejo bolniš- ^'stke-informatorke se pri svojem delu sre- s stvarmi, ki ne sodijo popolnoma v j ^lo. Zgodi se, da večkrat pokliče kdo 988 ^ že govori z osebo, katere številke je hotel ? spozna napako, pa se razburja, zakaj ni ,^^tero je želel govoriti. Takšni pripetljaji so J^ešni. »Poseben problem so otroci med je povedala Frida Polovic. »Včasih sprašujejo nesmiselne stvari, kot je rojstvo te ali one filmske zvezde, koliko je stara, njen naslov in podobno. Otroci za šalo naročijo tudi večkrat bujenje sosedov ali prijateljev. Ko pa se želimo prepričati na telefonski številki, ki so nam jo dali, pa poklicani o kakšnem bujenju ne ve ničesar. Zaradi takih klicev morajo ostali čakati toliko časa, da se potem pritožujejo.« Toliko glede razlage, zakaj se telefonistko ne javi- jo takoj. Se izjava Zore Slanrmik, kontrolorke. »Ve- likih problemov v zvezi z dajanjem telefonskih šte- vilk nimamo. Problemi so z dajanjem ostalih infor- macij, kajti redno dobivamo informacije, o priredi- tvah in drugih dogodkih samo od kulturne skupno- sti ter Src Gotovec. Ostale podatke začnemo iskati šele, ko naročnik vpraša, zato traja kar nekaj časa, da smo z njimi na tekočem. Pritožbe naročnikov glede našega nejavljanja so redke, vendar delamo po naših zmožnostih« VIDA JAKOB Zora Slamnik, kontrolorka. Telefonistka-informatorka za delovno mizo, kamor prihajajo naši klici. Od sanica do sanica Po nakupu me je oče pova- bil na pivo. Kar v bife v naši blagovnici, kjer je pač bil najbližji. Pa nisem hotel, ker se mi je zdelo, da se tam za- držuje, vse preveč »stalnih gostov*'. Bolj me je mikalo v restavracijo, ki nosi ime po šempetrskih znamenitostih in na katero predvsem turi- ste opozarjajo velike rekla- mne table. Močni glasovi do- mačinov, ki so se trli ob šan- ku so me sicer malce zmedli, vendar pa ne toliko, da bi se odrekel pivu. Vse mize, za katerimi sicer ni nihče sedel, so bile polite in polne praz- nih steklenic, tako da sem si sam napravil prostor na eni izmed njih. Potem pa sva ča- kala. Veliko časa sva imela, saj sva vendarle prišla zadnja in morala sva biti pač zadnja postrežena. Natakarica je stregla vsako mizo posebej, lahko pa bi na pladnju prine- sla pijačo vsaj za tri mize. Veliko turistov se je med tem, ko so se njihove oči pa- sle po pisanih mizah brez go- stov, obrnild. Po pol ure, ko sva dobila pivo me oče niti pogledati ni več hotel. Plačal je s čekom in ob tem priložil čekovno kartico, ki pa jo je strežnica zavrnila rekoč, da jo tako ali tako niso naučili ravnati s čeki. Ni torej ona kriva za vse to. Tisti so krivi, ki so jo uči- li, tisti ki ji dajejo vzgled pa tudi tisti, ki so jo določili za zahtevno nalogo v sicer lepo urejeni restavraciji. Ob šan- ku je treščil kozarec na tla, midva pa sva bila srečno zu- naj. Šele zdaj vem, zakaj oče ni hotel v to restavracijo. Vse preveč je v njej »stalnih gostov«. f;yyf 14. STRAN - NOVI TEDNIK AVGUST PO GUZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek »Je zvit kakor ovnov rog!« mmmmmmmmmmmmmmammmmmMommmmmmmmmmmmmmmi Počasi le vso skupal utihnilo, meti UuUml pa se le začela nalprel Oocela neopazno, potem pa veHno boli In boli spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem razbolniku Guzalu In nlegovi druščInL III. Guzal In Iludsko IzroeilD Babice in dedki današ- njega časa imajo pravza- prav od sile nehvaležno nalogo, ki bo po vsej ver- jetnosti v prihodnje še na- pornejša. Je že res, da za otročaje piše prenekateri naš in tuj pisatelj, da še zdavnaj niso pozabljeni mojstri pravljičarji An- dersen, Grimm in drugi, da, resnici na ljubo, dan za dnem poslušamo ne- kaj, kar je pravljicam sko- rajda podobno, a to ven- darle niso. Volkodlaki, vi- le, škiati, razbojniki, tolo- vaji, rokovnjači, hudobni grofje in še hudobnejši valptje, vse to je izginilo izza kmečkih peči, kajti tudi te so izginile. Res je tudi, da se dogajajo hude stvari, kakršne je njega dni ljudstvo pestovalo stoletja in jih preneslo v današnji čas, a kaj, ko se vrstijo tako hitro, da jih ljudsko izročilo ne more sproti spravljati v svoje spominske predalčke. Lopovščine se tudi do- gajajo, celo večje - tudi bolj prebrisane od Guza- jevih - vendar je spomin nanje le muha enodnev- nica. Vse je, le razbojni- kov ni, vsaj takšne VTste ne, kot je bil Guzaj. Dan- danes skorajda nihče več ne jemlje bogatim, da bi dajal revnim, kvečjerpu obratno. Tega je več. Lo- povščine pa so tako pre- brisane v današnjem sve- tu računalnikov, da bi jih bilo celo dedkom in babi- cam težko razumeti, kaj šele nadebudnim otro- kom. In tako so torej neura- dni pravljičarji, dedki in babice, v nezavidljivem položaju. Preostaja jim torej stara zaloga, stari prijatelji, junaki njihovih dedkov in babic, na voljo jim je še vedno - naš pri- jatelj Guzaj. Koliko ve o »glasovi- tem razbojniku« današ- nja generacija? Ali sploh še kaj ve? Ce ve, kaj ve in od kod? Iz kakšnega vi- ra? Od kod se napaja do- mišljija? Preko ceste na vrhu Je- zerc, v slepeči svetlobi ju- tranjega sonca, ki je toplo božala skorajda novo hišo onstran, je počasi koračil možakar. Ivan Mahne Preden je utegnil izgi- niti v gozd in zamahniti s sekiro, ki jo je nosil v ro- ki, smo ga ustavili. Kdo ve, morda je bil potomec tistih, pri katerih se je skrival Guzaj, vredno je poizvedeti, smo pomislili. »Oče in mati so večkrat pripovedovali o Guzaju«, ni bilo treba kaj posebej prositi petdesetletnega Ivana Mahneta. »Menda se je večkrat zadrževal prj nas. Prihajal je, pa vselej drugače oblečen, cesto- krat je imel v žepih kar po tri kape. Bil je odrezavega pogovora, tudi zasitnariti je znal.« Ivan pozna zgodbe o Guzaju, a jih ne bi p»onav- Ijali. Ve, da se je poigral z žandarji v Celju, da je bilo pri Turški mački, pravi. Tod naokoli si pripovedu- jejo te zgodbe pri hčkanju koruze, včasih tudi v poz- nih zimskih večerih pri luščenju fižola, dolinci ob trgatvi, ko se iz koša vlije mošt. Mlajši ne vedo kaj prida dosti. »Le še kakšna generaci- ja bo morda tako srečna, da bo spoznala vsaj nekaj zgodb, potem bo Guzaj utonil v pozabo,« je sme- joč in opirajoč se na seki- ro počasi zlezel v gozd. Veleblagovnica T, SALON T, NOVOST, OBLAČILA POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN 40% - ženska, moška In otroška konfekcija, pletenine, moške srajce in ženske torbice od 13. avgusta do 25. avgusta 1984. Ernest Tiran Razbojnik Guzaj ■>3 Ženska le ni čisto odnehala, roko je sicer pobesila, neposredne nevarnosti ni bilo več, drežnjala je pa še kar na- prej. >'Tak nemarjek rusast! Se ga čisto nič ne bojim! Smo šele pred nekaj dnevi še malo drugačnega spravile v red! Smo ga! Hohoho!<^ In vsa gostilna se je spet smejala, vsi so vedeli, kaj seje bilo zgodilo pripran- garju. Tista suha preklja s šilastim no- som je najbolj zarezgetala: »Heheh, tistega škrica, hehehehe, ki se je hotel norčevati iz našega trga! Ta si nas bo pa zapomnil za lepe čase, če Bog da! Hehehehe!« In soseda je brž pritegnila: »Si mislim tudi, da si nas bo! Naj se pa drugoki'at bolj olikano obnaša, golo- bradec! Iz nas se že ne bo norčeval, tisto pa ne, iz nas že ne!« Župan jim je dal prav, je še sam pri- stavil iz njih že ne!, potem je pa nekaj zaslišal, stopil k oknu in razburjeno pomahal z roko, naj bodo tiho: »Zdi se mi, da se pelje! Koleselj je! Da, da, bo že pravi, seveda!« Zdaj so drdranje koleslja slišali tudi že drugi, župan je šel na prag, koleselj se je ustavil, culi so se moški glasovi. V gostilni je nastala napeta tišina, polna razburjenega pričakovanja. Po- tem je stopil v gostilno po mestno na- pravljen bradat možakar, za njim še voznik njegov, oba sta se prijazno na- smehnila ljudem. Ta je pa točen!, je ugotovil birič. Če bo plačal tudi tako natanko, bo že v redu! Njegova ura je kazala natanko šest. Gospod seje usedel k mizi blizu vrat, ženske so mu takoj naredile prostor. »Doper fečer, kospoda! Je kosopod šupan tukaj?« Župan mu je bil za petami sledil v sobo in se takoj javil: »Hir pitšen! Ih prigermajster von Herberk! Vos vinčens ina ?« Nakar se je trgovec iz mesta spet na- smehnil in prijazno rekel: »Jaz snam tudi slofenska jesik! Ste kupile veliko mačke?« »Oh, gospod, za mačke vam res ni treba biti skrb! Saj me že kar ušesa bolijo od njihovega mijavkanja. Kar poglejte si jih, prosim! Sama lepa žival, kakor za premiranje! Tukaj le sem naj se usedejo gospod!« Gospod se je kar naprej smejal, zelo prijazen gospod je bil. Mačke so mi javkale, cvilile, pihale druge v drugo - »Ali ne bi mogoče kar začeli, gospod La -, vrag, ne morem se prav spomniti imena -« »Lahsenberger Maks iz Celje!« mu je pomagal prijazni gospod. »Da, da, gospod La - Lačenberger, prosim lepo za zamero! Ljudem se na- mreč m^udi domov. Ženske imajo otro- ke, saj veste, kako je!« »Sefeda, sefeda! Naprej šenske!« In so ženske se vsule okrog njega, vlekle vsaka svoje mačke na dan, odri- vale s komolci druga drugo, se grdo in zmagoslavno gledale, kakor se je kateri že posrečilo preriniti se v prednjo vrsto ali pa je morala ostati zadaj. Gospod je gledal mačke, se zadovolj- no muzal: »Sares lepa šival! Selo hvala, kospod šupan! Feliko žival! Selo veliko! Gratu- liram, kospod šupan!« Županu je pohvala godila, da nič te- ga, pa je samo skromno pripomnil: »Pa bodo še prinesli! Niso še vsi tu- kaj! Me veseli, gospod Lačengar, da ste zadovoljni z nami!« Takrat je prišel gospodov voznik iz hleva in se usedel poleg svojega gospo- darja. Župan je izrabil trenutek tišine in še pristavil: »Saj imamo te mačje pokore res naj- manj pol preveč. Pa sem rekel, naj re- veži kaj zaslužijo, ko je ravno prilož- nost, samo da se vam ustrežemo, go- spod La -, Lačengar.« Gospod se je oziral po gostilni in vprašal: »To niso fse šenske? Koliko prepifal- cef ima vaša vas?!« Župan ga je sicer kar najbolj vljudno, pa takoj in odločno opozoril: »Mi smo trg, gospod Lačengar! Mi smo trg že najmanj dve .sto let! Saj imamo tudi pranger! Kaj ga niste vide- li? Nismo ne mi kar tako! No, da, ko je bila že skoraj tema. Saj sem rekel, da moramo tja postaviti luč! Sempetrani, - pa to je predolga povest! Ženskain se mudi! Saj se bomo pa potem še kaj pomenili. Da, da, nismo mi kar tako! Nas je 112 hišnih številk!« Gospod pa ga je kar prekinil: »Topro! Topro! PomiO takoj sačeli!« Tista debeluška iz kota se je globoko oddahnila: »Hvala Bogu! Ce se mi le otrok doma še ni zadušil od vreščana, ko sem ga kar tako pustila! Da bi le že brž dobila denar!« Gospod jo je od strani pogledal in mrzlo dejal: »Samo moramo še počakati na felik fos s kunik sa mačke!« Zdaj se je oglasila tista suha s šila- stim nosom: »Bog se nas usmili! Do jutri zjutraj ne bom doma! Če me nocoj ne bo moj nabil, me ne bo nikoli!« Gospod je samo skomizgnil z glavo: »Kako ste rekli kospa ?« »Da se mi mudi! Da nisem še večerje skuhala! In svinjam tudi še nisem dala! In krave moram še podojiti!« Gospod je bil še bolj hladen: »Jas fendar ne morem nesti mačka f rokan na Celje! Saj fidite, ta fos še ni prišel!« Ženska je postala takoj čisto krotka in pohlevana: »Seveda, seveda, gospod! Saj sem sa- mo tako rekla. Nič mi naj kaj ne zame- rijo, gospod!« Zdaj seje oglasil še Nejček izza peči: »Saj sijih boš pošteno zaslužila, če ti jih mož naloži nekaj gorkih čez pleča! Naj te le pregarba, ti ne bo nič ško- dilo!« Gostilna seje krohotala, gospod seje pa obrnil k Nejčku: »Fi tudi imate mačka?« Nejčekjne bodi len je pograbil koš in kurnik, ki ga je bil zjutraj pustil župa- nu v varstvo, in se prerinil z njim do gospoda. »O ja, gospod! Tisto pa, tisto! Pa še kakšne! Kar pogledajo naj, sami naj pogledajo! Lepe živalci sta, saj se bom kar težko ločil od njih. Pa sem rekel, naj pa bo v božjem imenu, če gospod pravijo da bi jih radi imeli. Saj jih boste kupih, gospod?« Gospod ga je čisto na kratko zavrnil: »Posneje! Posneje!, je rekel, potem pa je poklical župana: »Gospod župan, lečerja bi prosil, sa mene in sa moj hlapec! Kaj je tanes toprega sa fečer ja ?« Župan si je mel roke in zatrdil, da se bo že kaj dobilo, mati županja prinese- jo piško ocvrto, saj bo ročno. Pa merico vinčka bom prinesel, saj ste se gotovo kaj užejah po poti! Takoj bo! In je odšel najprej v kuhinjo, potem pa še v klet. Zdaj je gospod izvlekel iz žepa neka- ke papirje in jih razpoložil predse: »Takrat pomo pa naretili malo sapi- snik,« je rekel. Šenske bodo naprej. Kar lepo po vrsti, prosim lepo! Kako se f i pišete?«. Debeluški se je nekako posrečilo, da je bila prva: »Mica Volk, prosim, gospod. Iz Pod- srede, hišna številka 19.« Gospod še dvignil ni oči s pisanja: »Koliko mačka ?«, samo to je dejal. »Sedem gospod, če ne zamerijo. Sem še za sosedo prinesla, ko je ravno z otrokom v postelji, pa me je tako lepo prosila -« »Topro, topro!«, jo je potolažil go- spod in pisal kar naprej. Ta čas je bil pa župan nazaj in prine- sel vinčka in ocvrto piško. »Ali naj vam luč prinesem ? Se že bolj slabo vidi, kaj ne, gospod! Je že tako! Jesen je!« In je hotel sneti petrolejko, ki je visela na sredi stropa, ter jo pre- staviti na gospodovo mizo. , AVGUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 15 cindikat in cviniske polovice ^. ..NT- je bil 9. 8. 1984 ob- eljen prispevek S. Srota o •,'jl,.sču Občinskega sindi- rilnoga sveta v Celju glede iliulaje svinjskih polovic Pj,„iborske mesne industrije 'l<„šaki«. yl,slim, da je OSS v Celju _„,j,ačno ocenil in ravnal v Vi^protju z interesi in želja- mi.', članov sindikalnih orga- 7;icij v delovnih organiza- ^ jah. Ce se je pojavil interes ^jieinalcev, velja to upošte- m pristopiti k organiza- j,.',, razdeljevanja mesa. Se ,[asti zato, ker bi to znatno prispevalo k boljši in cenejši ,skrbi mesa. Ne gre pozabiti, ja so cene mesa v mesnici na drobno) za 100% višje, da ji obročno odplačevanje po- večalo kupno moč zaposle- nih, da imajo le-ti v večji me- ■jdoma zamrzovalne skrinje, td, Zaradi teh in drugih ra- jogov je razumljivo, da so judje zainteresirani za takš- 10 vrsto nakupa. OSS naj se eši lokalnih interesov in naj astopa interese svojih čla- lov. Mislim, da v tem prime- u ni pomembno, če je Mari- )orska mesna industrija v klan boru! Glede higiene (kot edinega bzloga za nezainteresiranost pindikata) pa je to le banalen ^zrok, katerega se lahko reši la enostaven način. Ozimnica »ETE« iz Ka- nnika v primerjavi z takšno )bliko oskrbe ni primerljiva. Delovni ljudje se vse bolj za-, nimajo za vrtove in neobde- lano zemljo ter si tako zele- njavo in vrtnine lahko pride- lajo sami. Za prirejo mesa v inestih ali strnjenih naseljih ai pogojev. Razen tegatudini ■larejena anketa ali raziska- la, koliko Etine ozimnice se ;upuje. kdo jo kupuje in akšne vrste. Prav tako ni- najo sindikati narejene razi- kave ali ankete (ali pa le-ta 11 objavljena), kako delovni iudje letujejo ali izkoriščajo ias dopusta. Vemo, da so ka- »acitete DO omejene, ali jih X) sploh nimajo. Pogosta sta v isti DO zaposlena oba zakonca in ne moreta v po- čitniški dom drugega zakon- ca, ki ima počitniška mesta. Cene v kampih, domovih ali hotelih, pa so previsoke, da bi si povprečen delovni člo- vek še lahko privoščil počit- nice. Občinski sindikalni svet bi lahko že zdavnaj po- krenil akcijo za počitniške kapacitete v DD, kar bi bila tudi naloga republiškega sindikata. Imamo razna sindikalna glasila. Delavsko enotnost in podobno, imamo pa premalo konkretnih in trajnih akcij z vsesplošnim učinkom. Pre- več svari ostaja napisanih na papirju. s. leskovar, Šentjur Neodgovorno obnašanje Nedavno sem zbolela za težjim prehladom, kateremu je sledilo: vnetje ledvic, tre- bušne slinovke, visoka vro- čina, glavoboli. Kljub bolečinam sem odš- la v službo, v 2alec. Vročina je naraščala in ker nisem imela zdravstvene izkaznice sem menila, da je najbolje, da se odpravim v zdravstve- ni dom na Polzelo, kjer imam zdravstveno doku- mentacijo. Ddšla sem najprej do labo- ratorija in z zadovoljstvom ugotovila, da dela popoldne. Prosila sem sestro, če bi mi lahko pregledali urin, da bi šla potem k zdravniku. Ra- zložila mi je, da potrebujem od zdravnika obrazec za preiskavo urina. Tako sem odšla k zdravniku. Ura je bi- la 12.20. Delali so dopoldne. V čakalnici je bilo šest ljudi. Sestro Jožico Emeršič sem prosila, če mi lahko da od zdravnika obrazec za pre- iskavo urina. Zal bi me tudi po njenih besedah moral pregledati zdravnik. Obe sva ugotovili, da je v čakalnici še preveč ljudi, da bi prišla na vrsto, zato sem vprašala: »Bi lahko vprašali zdravnika, če bi mi vendarle dal obrazec?« Odgovor je bil: »Ne!« Neko- liko zmedena sem jo vpraša- la: »Kaj naj storim?« V za- dregi je odgovorila: »Ne vem, pojdite v Žalec, pridite jutri, delamo popoldne.« (la- boratorij pa popoldne) Vsak poskus pregovarja- nja je bil odveč, zato sem po- goltnila slino in rekla hvala ter odšla domov v upanju, da mi bo odleglo. Popoldne sem morala v Žalec, kajti vročina je trma- sto naraščala (38,9 °C). Tu so me sprejeli zelo prijazno. Zdravnik me je ob vstopu in krajši obrazložitvi zakaj gre, poslal z obrazcem v laborato- rij in me pregleda šele, ko sem prišla z izvidom. Kljub zdravilom pa je vročina vztrajno naraščala (40 °C), če- prav je po tabletah padala. To je trajalo tri dni. vmes so nastale hude težave s trebuš- no slinavko. V četrtek sem imela pre- gled v zdravstvenem domu na Polzeli. Zdravstvena knji- žica je bila v ZD Polzela že pred.7. uro, pred mano so bili štirje. Se vedno sem imela vroči- no (37,8 °C), zato sem prišla v čakalnico ob 8.20, v prepriča- nju, da bom kmalu na vrsti, saj sem bila zelo slabotna. Pa sem čakala. Sestra Jožica Emeršič je poklicala pet bol- nikov, med njimi me ni bilo. No ja, sem si rekla, še poča- kam. Tudi z drugo skupino bolnikov me ni poklicala. Malica. Temperatura se mi je veča- la, bolečine prav tako in tudi nejevolja je rastla. Konec malice, zopet je poklicala skupino bolnikov. Zopet me ni bilo med njimi, zato sem jo vprašala, če še nisem na vrsti. Hladen odgovor: »Se ne.« »Kako. da še nisem na vrsti, saj sem dala knjižico že pred sedmo?« »Naslednjič vas pokličem!« in je zaprla vrata. Ogorčenost in bolezen sta naredili svoje. Potrkam. »Lahko dobim knjižico?« »Lahko«. »Hvala,« in sem odšla. V času čakanja v ambulan- ti je tudi druge stranke od- šla vljala zelo nevljudno in v čakalnici so bile številne pri- pombe na njeno odurnošt. Sprašujem se, zakaj tov. Jožica Emeršič opravlja ta poklic tako neodgovorno in nevljudno. Z ljudmi res ne more delati vsak, zato naj te- ga ne počne tisti, komur se za lepši odnos do ljudi ne lju- bi niti malo potruditi. Verjemite, ni lahko prijeti za pero. Ko sem bila bolna, nisem mogla in nisem imela volje povedati svoje. Ko sem ozdravela, sem razmišljala: »Zakaj? Nima smisla, da sit- nariš, glavno je, da si zdrav!« In zadeva bi bila končana. Vendarle, sem si rekla, naj tokrat ne bo tako. Zato ker se mi zdi prav, naj z ljudmi delajo tisti, ki to znajo in svo- je delo z veseljem opravljajo. IRENA TERGLAV Odgovor na pismo tovarišice Tergiav Praviloma zdravnik po razgovoru z bolnikom na osnovi iznešenih težavna bolnika usmerja svoj pre- gled, da ugotovi bolezensko stanje in ga poskuša po naj- boljši metodi zdraviti. Pri postavljanju diagnoze je zdravniku lahko v oporo tu- di laboratorijska analiza - odvisno od okoliščin. Zdravnikov sodelavec v ambulanti - medicinska se- stra ima ob svojem delu po- leg prevozov, injekcij, pobi- ranja denarja, iskanja karto- tek, pisanja hranarinskih na- kazil, opremljanja raznih po- trdil, tiskovin ter gore ostale administracije tudi dolžnost bdeti nad redom v čakalnici in ambulantnih prostorih ter nad vrstnim redom. Njeno delo je zahtevno, polno od- govornosti, ne namišljene ampak konkretne - material- ne in moralne, dostikrat živ- ljenjsko pomembne. Pri ta- ko zahtevnem delu je sestra kljub svojem predanem tru- du neštetokrat izpostavljena izsiljevanju nestrpnih pa- cientov za prednost pri vrstnem redu. Vsako trkanje po vratih, ko teče ordinacija, je dodaten stres za sestro, pri opravljanju njenega dela. Za medicinsko sestro so načel- no vsi pacienti enakovredni, vendar sestra stalno z navo- dili zdravnika določenim grupam pacientov, kot so matere z malimi otroki, joka- joči mali otroci, poškodbe itd. praviloma daje prednost pri vratnem redu. V konkretnem primeru konflikta smo iz dokumenta- cije ugotovili, da se je opisan dogodek odigral v čakalnici splošne ambulante Polzela dne 2. 8. 1984 v času dopu- stov. Za vse sestrsko delo v splošni ambulanti je bila tisti dan zadolžena ena medicin- ska sestra tov. Jožica Emer- šič, ostale medicinske sestre so koristile redni letni do- pust oziroma opravljale dru- ga dela. Tisti dan je bilo v splošni ambulanti Polzela registrirano enainpetdeset (51) pacientov, od tega 11 malih otrok. Ko smo se poza- nimali na ZP Polzela o delu imenovane medicinske se- stre, smo dobili informacijo, da je pri delu zanesljiva, vestna, odgovorna in točna. Zdravniki, ki z njo delajo, imajo o njenem delu pohval- no oceno. V primeru tov. Tergiav smo pregledali vso doku- mentacijo o zdravljenju, ta- ko v Žalcu kot na Polzeli in smo med drugim ugotovili, da v nobeni od teh ambulant ni dokumentirano, da bi imenovana v tem času bolo- vala na boleznih trebušne slinavke kot navaja v svojem dopisu. Prav tako smo ugo- tovili, da medicinska sestra ni odgovorna za odhod tova- rišice Tergiav kritičnega dne iz ambulante tik predno bi bila na vrsti, saj je imenova na sama zahtevala zdravstve- no izkaznico. Tisti, ki bo pazljivo prebral dopis tovarišice Tergiav in njeno obna.šanje primerjal s potekom obilice dela medi- cinske sestre v ambulanti še posebej tisti dan, si bo lahko ustvaril mnenje, kje se opisa- no obnašanje tovarišice Ter- giav razlikuje od povprečne- ga obnašanja pacientov v ambulantah in, kje so bile storjene napake in koliko. Ob vsem tem pisanju pa se nam vsiljuje vprašanje - ko- mu koristi (taka pisarija). Pomočnik direktorja za strokovne zadevet dr.NIKO TRATNIK Se enkrat discoteka M-klub Odgovor predstavnika ho- tela Evropa mi je potrdil, da sem se pravilno odločil, ko sem ?adevo predal advo- katu. Tovariš Bojan Razdevšek je zadevo zelo poenostavil: J. G. je bil vinjen, spozna se na kung-fu (ha, ha!), iz disco- teke ga je vrgel naključni gost (zakaj pri tako dobro urejeni redarski službi?), do- bil pa je samo zaušnico. Vse ostalo pa je pravza- prav reklama za discoteko. Da pa le vsa stvar ni tako enostavna, bo o tem končno razsodilo sodišče. J. G. CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 300 din - vsaka nadaljnja beseda 25 din Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naro- čite najkasneje do ponedeljka do 9. ure zjutraj. Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pi- smene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo šifre v oglasni oddelek. Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. kačunainik prihaja 0. naaalievanJe I »Saj sem vedel,« je vzkli- ml Mihec. »Čenča, navadna hnča! Kaj mislite, da bi dr- hia jezik za zobmi, če bi jo mejeli medse? Kje pa, žeju- bi se hvalila naokrog!« 1 Zdaj se je razjezila Po- onca. : "Kaj!« je zavpila. »Ti boš j^eni govoril, da sem čenča. °^ svoj živ dan nisem izdala nobene stvari, če sem rekla, £a je ne bom. Lahko vprašaš "Res ;e,« je potrdil Blaž. 'Polonca drži besedo.« Mihec je umolknil. ■Res ne razumem, zakaj tako neumni in trmasti,« ^ nadaljevala Polonca T'fojici je vzelo sapo. Neu-. ^niin trmasti??!!! "Zakopali ste se kot noji. ^ornjš7;ale si, da vam nihče do kolen ne seže. Ampak ''.^^ ljudi več ve in več bi nas '^c/j hitreje zbralo dovolj de- h "7\jdi jaz imam svojo žep- "'"0,« je še dodala. "Polonca, ne razumeš "as,,, je skušal Marko biti pazen. »Vež... no. kako bi / Povedal... pač... skrat- ■ mi se sploh ne igramo z ,^'^iicami.« je končno izda- p"^ha! Ze razumem,« se je P'onca zvito nasmehnila. I Se to sploh ni zares. Samo ^!^fe se!« "o je bilo pa že preveč! Da se samo igrajo? Pa še kako zares je vse skupaj. »Poslušaj, ti!« je zdaj pla- nil Mihec. »Nič se ne igramo. Zares zbiramo denar in zares bomo kupili računalnik pa če ti to raztrobiš ali ne!« »Kaj si le domišljaš!« se je razhudila Polonca. »Ali si že sploh kdaj videl računal- nik?« Ne. tega Mihec res še ni videl. Ampak to mu je bilo vseeno. Jezno je zavpil: »Ti si ga pa, kaj?« »Sem,« je rekla Polonca. »Sem in celo igrala sem seže z njim.« . Tako! Zdaj jih je razorožila. Vsi trije so buljili vanjo, kot da bi pravkar priletela narav- nost z Marsa. V baraki je bilo čisto tiho. Miško bi slišal teči. Mihec je gledal v tla. Marku so nena- doma izpuhtele iz glave vse besede, ki si jih je pripravil. Blaž pa se je nehote nasmeh- nil. Ni si mislil, da se ho Po- lonca tako imenitno odre- zala. A Polonca še ni odnehala. »Igrala sem se z njim pri sošolcu Sebastjanu.« »Zakaj. Polonca,« je rekel Marko s slabotnim glasom, ki sploh ni bil podoben nje- govemu. »Zakaj pa ne greš k Sebastjanu. Mi nimamo pri- jateljev, ki bi imeli doma ra- čunalnik, ampak ti...« »Zakaj? Zato. ker je Se- bastjan osel. Samo važi se, v resnici pa ničesar ne zna. Ce bi imeli računalnik MI,« in rekla je MI, kot da bi bila ona že zraven, »bi pa lahko kaj ustvarili. In kaj, če sem pun- ca ? Ce boste kdaj znanstve- niki, boste potrebovali vsaj tajnico!« Vsi so molčali. Saj, kaj pa naj bi tudi rekli! Nenadoma je Polonca re- kla: »Zdaj grem!« Pri vratih pa se je obrnila in dodala bolj prijazno: »Ne bom vas izdala!« Po- tem je pomolčala in rekla še: »Besedo dam!« In je šla. Strahotno tiho je bilo. Mar- ko, Mihec in Blaž si še pogle- dati niso upali drug drugega, Ko je Flik v kotu zarenčal, je rekel Mihec: »Mir, Flik!« In potem spet tišina. Pionirji fotografirajo Tisti, ki sodelujete v naši akciji Pionirji fotografirajo, prav gotovo čakate, da se bodo odprla šolska vrata in da zopet pokukate v šolsko temnico, kjer boste kopirali slike, morda z obiska ob morju ali s planin. Ce pa bo temnica na vaši šoli tudi letošnje leto zaprta, vi pa bi se radi naučili fotografirati in seveda sodelovali v akciji, kjer vas ob koncu šolskega leta čakajo tudi lepe nagrade, se kar najhitreje obrnite na svojega razrednika. Ta vam bo povedal, kako je s to stvarjo. Morda pa nimate mentorja in, če nam boste to sporočili, vam bomo morda lahko tudi pomagali, saj so naši prijatelji tudi člani foto kino društva, obogateni z znanjem, ki ga želijo prenesti na mladi rod. Sliko, ki jo danes objavljamo je posnel Mitja Tavzec iz Smartnega v Rožni dolini, naslov pa ji je dal »Kdo bo koga«. Urednik fotografije 16. STRAN - NOVI TEDNIK ^HI_mHII^BBBBBBESESa 23. ^mus\ i| Nov rod iudoistov Na desetdnevnem taborjenju v Kokarju je tudi pionirski podmladek celjskega Ju- do kluba Ivo Reya. Devetnajst mladih ju- doistov vadi pod vodstvom znanih celj- skih športnikov, državnih reprezentantov in nosilcev številnih medalj Štefana Čuka (na sliki prvi v prvi vrsti na levi strani) in Marjana Fabjana (zadnji na desni strani v prvi vrsti). Vsi so zadovoljni: tako nad okolico kot dobro hrano, pa tudi s programom tabor- niškega treninga, ki bi jim naj bil osnova, da bodo šli po poti sedanjih svojih uspeš- nih trenerjev. M. UMNIK Trim plavanje v Celju Ob koncu poletnih mesecev bo na celj- skem bazenu ob Ljubljanski cesti še tradi- cionalno trim plavanje za vse kategorije, ki bo trajalo od 8. do 10.30. ure v nedeljo, 26. avgusta. Vsak, ki bo preplaval zahtevano progo, bo dobil značko plavalca »Za vitko postavo je plavanje pravo«. Posamezne kategorije in potrebna prepla- vana dolžina bazena je naslednja; cicibani (ke) 25 ali 50 m, pionirji od 10 do 15 let 100 m, ženske od 15 do 50 let 200 m, ženske nad 50 let 100 m, moški od 15 do 50 let 300 m in veterani nad 50 let 200 n.. Diplome dobijo tudi najmanj tričlanske družine. Trinajst repumišklh naslovov v Tolminu je bilo dva dni republiško prvenstvo v atletiki, kjer so med 220 tekmovalci iz devetnaj- stih klubov nastopili tudi predstavniki AK Velenje in Kladivar Celje ter osvo- jili 13 prvih mest - Velenj- čani tri in Celjani deset, šest med moškimi in štiri med ženskami. Republiški prvaki so po- stali; Velenjčani Popetru na 1500 m, Rezek v skoku v daljavo in Vuk v metu kro- gle ter Celjani Rozman na 10 in 5 km, Kopitar na 400 m ovire, Pnstovnik v kladivu, Kranjc v palici, Si- munič v troskoku, Nagliče- va na 1500 m, Babičeva na 3000 m, Mihovljančeva na 800 m in Jazbinškova v kopju. Rezultati so bili povsem poprečni in odražajo tre- nutno sivo stanje ne samo v slovenski temveč tudi jugo- slovanski atletiki. Skoda, ker so med njitni tudi celj- ski predstavniki. Najbolj žalostno pa je, da ni nobene trdne garancije, da bo čez leta kaj bolje. Težko bo naj- ti mazilo, ki bo vrnilo sijaj slovenski in s tem tudi ju- goslovanski atletiki. TV Branko Vivod tokrai v Titovem Velenju Lani je Branko Vivod sam in delno s pomočjo prijateljev pripravil ob svoji 40-letnici in dvajsetletnici, kar je kot prvi Slovenec preskočil 200 centi- metrov, prireditev, kjer je ta uspeh kljub atletski neaktiv- nosti poskušal ponoviti. In ga je tudi ponovil v prelepem ambientu na celjskem stadio- nu, kjer je včasih uspešno na- stopal za barve celjskega Kla- divarja. Takrat se je zbralo precej Brankovih prijateljev in delov- nih tovarišev, ki so bili tako kot on veseli, da mu je poskus uspel. Mimogrede povedano, s ponovitvijo tega rezultata ni bil na letošnjem republiškem pi-venstvu v Tolminu med več kot dvajset let mlajšimi tekmo- valci celo četrti in pred vsemi celjskimi predstavniki! Letos bo podobna, vendar močno razširjena prireditev, na stadionu v Titovem Vele- nju, torej tam, kjer je Branko začel svojo atletsko pot. Tokrat mu pri organizaciji pomagata Tone Fornezzi-Tof ter atletsko društvo Velenje z neumornim Valterjem Stajnerjem. Velenjsko prireditev bodo začeli pionirji s krajšim tekom in najhitrejši bo dobil za nagra- do torto. Potem bo nogometna tekma med ZLATO SELEK- CIJO in veterani velenjsi, Rudarja ter krožno koW nje na izpadanja. Svoje k dodali tudi za Titovo Ve], posebej pripravljenim pr^^ mom člani popularnegal ped šoua, Janez Hočevar.j v vlogi Svejka, plesna sku. Krik, Tatjana Dremelj \y} jerski fantje. Predstavniki Gorenja if dnika bodo poskušali ugo;^ ti kdo je močnejši v vleč( vrvi, tek na 1500 metrov [ mednarodno udeležbo, tel^ valci pa se bodo pomerili] v skoku v daljavo. Osrednja točka pa bo naj Branka Vivoda in še dt^ skakalcev, ki bodo kljub 1{( in neaktivnosti poskušali] skočiti čimvišjo višino, req tam okoli dveh metrov. M« -se bodo na startu pojavili nekateri tuji skakalci, kJ za prireditev še bolj zanirw Pripravljene so tudi nag] (prvo bo prispeval priznar^ kar Jože Tisnikar) ter po dnem delu vse za tovar srečanje. Zanimiva prired ki naj bi postala tradicion; bo v soboto, 15. septembri 15. uri. Celotna akcija ima man značaj; zbrana sred bodo namenili zvezi sloi skih paraplegikov. TONE VR; Lea in Klavdija na mladinsko EP Od srede (22. avgusta) pa do nedelje, 26. avgusta, poteka v j italijanskem mestu Finale Emilia mladinsko prvenstvo Evrope' v kotalkanju. Na prvenstvu sodelujeta tudi mladi celjski tekmo-. valki Lea Vodušek (levo) in Klavdija Perlič, spremlja pa jih trener Milan Jurčič. JK - Foto: TT ■ 20GA JE OKROGLA Nogometaši Kladivarja so odigrali eno zadnjih sre- čanj v pripravljalnem obdobju za nastop v enotni repu- bliški ligi. Na Skalni kleti so premagali s 5:1 Kovinarja iz Maribora, strelci pa so bili Zukič 3 ter Bevc in Knez po enega. Pred 150 gledalci je sodil Gračner iz Celja. V predtekmi so mladinci Kladivarja izgubili s sovrstniki Kovinarjem 1:3. Včeraj so igrali z Elkrojem iz Mozirja. Start v republiški ligi: v enotni republiški ligi bo letos 14 članov - Šmartno, Triglav Kranj, Izola, Kovinar Mari- bor, Slovan Ljubljana, Rudar Trbovlje, Brežice, Ilirija Ljubljana, Rudar Titovo Velenje, Koper, Kladivar Celje, Mura Murska Sobota, Vozila Nova Gorica in Železničar Maribor. Med kandidati za najvišja mesta so lanski član II. zvezne lige Slovan, velenjski Rudar, soimenjak iz Trbo- velj, Izola, medtem ko bo Kladivar zadovoljen z uvrstitvijo v zlato sredino, Šmartno pa bo s pomlajeno ekipo velika neznanka. Pari 1. kola; ŠMARTNO - Železničar, Kovinar - KLADI- VAR, Rudar Trbovlje - RUDAR (TV). V vzhodni članski ligi bo nastopilo 12 ekip, s celjskega območja tri. V 1. kolu bodo igrali; ELKROJ -DRAVINJA (derbi), STEKLAR - ALUMINIJ. V republiški in vzhodni ligi bo start v nedeljo, 26. avgusta. Mladinska republiška liga D skupina bo imela deset članov, med njimi pet ekip s celjskega območja. 1. kolo bo na sporedu 2. septembra; PARTIZAN 2ALEC - Rudar Senovo, Hrastnik - ŠMARTNO, RUDAR (TV) - Brežice in USNJAR SoSTANJ - KLADIVAR CELJE! TONE VRABL Franc Rupret prestal krst v 1. zvezni ligi v nedeljo se je začelo 39. državno nogometno prvenstvo v 1. zvezni ligi, kjer je kot sodnik uspešno prestal krst Franc Rupret iz Laškega, sicer pa Celjan, ki zadnja leta živi in dela v Ljubljani. Sodil je kot glavni sodnik srečanje Osijek - Dmamo Vinkovci in dobil ugodno oceno. Tako imamo Celjani po vrsti sušnih let znova predstavnika med najboljšimi sodniki v naši najmočnejši ligi. Upamo, da bomo novega člana zvezne lige lahko kmalu ponovno videli na delu tudi na katerem izmed mnogih igrišč na celjskem območju, torej tam, kjer se je njegova pot tudi ^^^^^^ GORAZD BADJURA NA KRATKO V 2aicu prvi Lotos Pred začetkom tekmovanja v krajevni ligi Žalec (31. avgu- sta) je ekipa Sokoli pripravila turnir v malem nogometu, kjer je sodelovalo šest ekip. Zanes- ljivo je zmagala ekipa Lotos iz Vrbja, ki je v finalu premagala Sokole 5:1 in Partizan Žalec 3:1. Slednji je po zmagi nad Sokoli 4:2 osvojil drugo mesto, tretji pa so bili organizatorji turnirja Sokoli. Najboljši stre- lec je bil Voglar (Lotos) 3 za- detki, vse tekme pa ie dobro sodil Jelko Pesjak iz Žalca. GREGOR CULK Uspeti v CrnI na Koroškem Med turističnim tednom v Črni na Koroškem so domači- ni pripravili tudi več športnih prireditev, katerih so se udele- žili tudi predstavniki Žalca in Titovega Velenja. V ekipnem hitropoteznem šahu so Velenj- čani osvojili drugo mesto, eki- pa Društva invalidov Žalec pa sedmo. Pri prvi je bil najboljši Franc Kristan, pri drugi pa Marjan Crepan. Na atletskem maratonu dol- gem 26 kilometrov sta Franc Turšič iz Vrbja in Jože Kek Ju- teks Žalec med 450 tekmovalci osvojila 16. oz 17. mesto. JOŽE GROBELNIK Igrišča za tenis v Sentjurlu Člani sekcije za tenis s sode- lavci v Šentjurju urejujejo s prostovoljnim delom igrišča za tenis v bližini bazena v šport- nem parku, ki bo tako ob že obstoječih igriščih obogaten še z novimi. Sekcija ima trenutno 70 članov, do konca leta pa naj bi jih po mnenju predsednika Marka Jezernika imeli že okoli sto. Igrišča, ki bodo prekrita s tenisitom.z opekam na Lju- bečni, bodo gotova še v letoš- njem letu.' ERNEST RECNIK 3 Športne igre v Laški vasi Športni aktiv v Laški vasi in TVD Partizan Store bosta ob krajevnem prazniku Stor pri- pravila 3 športne igre na igri- šču v Laški vasi. Tekmovalci zaselkov v krajevni skupnosti Store, športnih društev in žele- zarne se bodo pomerili v večih zanimivih rekreativnih pano- gah, kot vlečenju vrvi, teku preko ovir, igrah z žogo, skaka- nju v vrečah, moški bodo pre- našali ženske in obratno, pa tu- di otroci bodo dobih priložnost za svojo uveljavitev. Po prire- ditvi bo še tovariško srečanje z igranjem ansambla Kovinarji. Prireditev bo v soboto, 25. av- gusta ob 15.30 v Laški vasi. Nogometni maraton na Ponikvi V petek popoldne ob 16. uri se bo na Ponikvi v šentjurski občini začel že četrti maraton v malem nogometu, kjer se bo- sta pomerili ekipi Ponikve in okolice. Sodelovalo bo okoli 60 igralcev od pionirjev do mla- dincev. Članic, veteranov in seveda članov. Zaključek no- gometnega maratona bo v so- boto ob 17. uri, kar pomeni, da bo trajal kar 25 ur Odlična Goioli in Vemev Na plastični skakalnici v Mo- stecu v Ljubljani je bilo tradi- cionalno tekmovanje v smu- čarskih skokih, kjer sta med mladinci osvojila Golob iz Ti- tovega Velenja in Verdev Bra- slovče - Andraž šesto oz. osmo mesto. To je lep uspeh mladih skakalcev v močni mednarod- ni konkurenci.. Četrta zmaga ceijskiii strelcev Tudi letos so bili člani SD Celje organizatorji zdaj že 17. tekmovanja za Klanjškov me- morial z malokalibersko pu- ško, kjer je nastopilo šestnajst štiričlanskih ekip. Že četrtič so zmagali Celjani v postavi Ve- sna Cucek 424, Darja Kačnik 488, Ervin Seršen 492 in Jože Jeram 504 kroge ali skupaj 1908 krogov. Druga ekipa Ce- lja v postavi Slavko Frece, Du- šan Cucek, Tone Jager 476 in Alenka Jager 481 je bila četrta, SD Mrož Titovo Velenje šesta in Kovinar Store deveta. Med posamezniki so bili člani zma- govalne ekipe Jeram, Sršen in Kačnik na drugem, petem ter šestem mestu. T. J. V Rečici tokrat Kovinar Za nagrado Rečice 84 je na- stopilo petnajst ekip z vojaško puško. Premočno so z novim rekordom strelišča v Rečici pri Laškem zmagali predstavniki Kovinarja Store 544 krogov. Kovinar II je bil tretji, Žalec četrti in domačini SD Dušan Poženel peta. Najboljši posa- mezniki: Ivan Kočevar 184 (re- kord strelišča), Branko Malec 183 (oba Kovinar Store), Janez Cirar (Zagorje) 180, Zoran Lah (SLO Celje) 179, Franc Kotnik (Žalec) 178, Jože Kovše (Zreče) 178 krogov itd. Organizacija je bila odlična, kar pa je za gosto- ljubne Rečičane tako značilno. T. J. IVlinerva v iMiu za republiško ligo v soboto in nedeljo bodo v dvorani Golovec kvalifikacije za dve prosti mesti v enotni republiški moški ligi. Sodelo- vali bodo: Peko Tržič, Črno- melj, Ormož in Minerv! Griž. Upajmo, da bo Minf izrabila »domače« igrišče i zagotovila mesto med najt šimi. Preložili kotalkarsi prvenstvo Kotalkarsko prvenstvo venije, ki bi moralo biti v Q koncem tedna, so preložit 1. september. Zaradi tega p morali preložiti tudi drža prvenstvo, ki bo tako 8. i: septembra v Titovem Vela Se vam pripeti, da h čete liupiti Novi tedrii pa je ta na^ prodaja mestih že razprodaji Postanite naročnik i imeli boste zagotovlji izvod, Id vam ga bo ^ dom dostavil postat Malo pravilnih odgovorov ' V prejšnji šahovski nagradni igri smo dobili 71 dopisnic, ž je bilo na njih prilepljenih le 24 pravilnih odgovorov, k doslej najmanj. Nagrade Keramične industrije Liboje statc izžrebala mlada šahistka Suzana Urisek in šahovski delav« šahist Franci Brinovec iz Žalca. 1. nagrada: Marija Lipovšek, Veliko Sirje 21, Zidani mos 2. nagrada; Janez Nedeljkovič, Pivovarniška 2, Laško in 3. nagrada; Miro Kocuvan, Iršičeva 4, Celje. Med poslušalci je bila najuspešnejša Andreja Reberšak,! Ijanska 56, Celje. .j Šahovska nagradna igra 5(| Lani je bil v Nikšiču velik mednarodni šahovsK turnir in na njem je zmagal eden izmed orne njene trojice šahistov iz Sovjetske zveze. Kdo? G.Kasparov A.Karpov T.Petrosiai Kupone s pravilnim odgovorom sprejemarri^, do 10. septembra 1984, tokrat pa nagrajuješ ElVlO Celje! ' NOVI TEDNIK - STRAN 17 ispešna Rebevšek in Mešič Ribiška družina Paka v Šoštanju je pripravila 6. medna- odno tekmovanje ribičev v suhih disciplinah, kjer so nasto- lile ekipe ZRN, Švice, Avstrije, CSSR in Jugoslavije. V naši eprezentanci sta bila tudi Celjan Franc Rebevšek (šesti) in [omačin Vlado Mesič, ki je za zmagovalcemi, gostom iz ;SSR Raapom, zaostal samiO za tri točke ter tako bil najbolje iivrščeni Jugoslovan. Ekipno so omagali predstavniki CSSR pred Jugoslavijo. Trener naše ekipe Rudi Mešič je bil z uvrstitvijo ekipe in posameznikov zadovoljen ter veliko pri- !akuje od nastopa na evropskem prvenstvoi, ki ga bodo prihodnje leto priredili prav v Šoštanju in kjer naj bi nasto- pili predstavniki 15 držav. Na sliki Franc Rebevšek (levo) in Rudi Mešič. TONE TAVCAR Frans Ramskugler trener relieniskih rokometašic Od napovedanega odhoda celjskega trenerja rokometa- lev Aera v lanski sezoni Slavka Iveziča k velenjskim tokometašicam ni ostalo nič razen velikih najav, ki so iieugodno vplivale na vse, ki imajo radi rokomet. Celo kljub mu je dal dovoljenje za prehod, potem pa je prišlo do lapletov in Slavko ni prevzel treniranja RK Velenje, ki nastopa v II. zvezni ligi. j Zaradi bližajočega se prvenstva so se pri Velenju zaradi jega naenkrat znašli v težavah. Prve priprave JQ opravil kar iredsednik kluba Marjan Klepec, zdaj pa ekipo ponovno odi nekdanji trener Franc Ramskugler iz Celja. Le-ta je v prejšnji sezoni uspešno treniral rokometašice Smartna, ki so r Sloveniji osvojile drugo mesto, v vzhodni ligi pa so bile I V igralskem kadru Velenjčank je prišlo do mnogih spre- memb in tako bo ekipa v novi sezoni močno pomlajena in wdi oslabljena. Boj za obstanek bo težak, vendar ne nemo- !oč. Okrepitve: Kmetičeva se je vrnila iz Smartna, iz Bosan- Ike Gradiške pa sta prišli sestri Gordana in Nada Jurič. Oadivarlev atletski naraščal ¥ IJozirju Atletsko društvo Kladivar Celje je letos že tretjič zapored lifganiziralo atletsko pionirsko šolo v Mozirju. Namen te sole je seznaniti najmanjše člane z vsemi lepo- kraljice športov. Program ni obsegal le vsakodnevno '^3dbo, temveč so se vsak dan v večernih urah vrstila ko- "stna predavanja. Športni zdravnik dr. Cajevec je pionirjem Sovoril o higieni in pravilni prehrani športnikov, profesor ^^rv-ai o osnovah atletskih pravil, mladi pa so se seznanili še 'organiziranostjo v okviru društva. Udeleženci pionirske so si ogledali posnetke z večjih atletskih tekmovanj kot ^3 primer s svetovnega prvenstva v Helsinkih in z ostalih ''^narodnih tekmovanj. Atletska pionirska šola v Mozirju je bila v času od 13. do ^ avgusta, udeležilo pa se je je šestinpetdeset pionirjev in i'onirk. Solo so vodili vaditelji Kocuvan, Plavčak, Murko, *^lar in Milovac. M. A. ^omankljlvo športno obveščanje J nedeljo je hilo na Gričku strelsko tekmovanje, 17. Klan.f- j tnemorial. Zanj smo v uredništvu izvedeli iz pisma, ki so i^"« ffa poslali strelci iz Rečice pri Laškem, da svoje tekmova- .^^aradi Klanjškovega memoriala prestavljajo iz nedelje na .j^o^o. Od organizatorja celjske prireditve pa nobenega obve- ''a čeprav je tudi lani za isto tekmovanje prišlo do težav, ki kasneje uspešno rešili ter se tudi dogovorili o sprot- i^"! obveščanju. Vse kaže, da so na to vrli celjski strelci letos ^abiii_ Upamo, da nam ne zamerijo, ker nismo tudi mi. ^.^^fiometaši .4era .so menda gostovali v Avstriji, oddigrali 'pfc/ne in vseh treh zmagali. S kakšnim rezultatom, ne ^'^o, ker nas tudi niso obvestili, da so na turnejo šli ter, kako \^l^''3li. Kot da se jim ne zdi pomembno obveščati o svojem "J'^'**'^''^ zvestih navijačev. Takšnih primerov pa bi ''o našteli še več. Kljub opozorilom in dobri volji se stvari ^''^maknejo. Komu v korist oziroma v škodo? T. VRABL Ko so pred leti ob Ljub- ljanski cesti zgradili najprej vrtec, potem pa še trgovino, so kolesarji ostali prikrajšani za del steze, ki se je morala umakniti parkiriščem. Na ra- čun slednjih se bo kolesar- ska steza slej ko prej skrajša- la še za nekaj metrov, saj je doslej začrtanih parkirnih prostorov premalo. Za nezadovoljstvo kolesar- jev je pravzaprav kriva zgolj neenakomerna gradnja prve- ga kraka celjskega cestnega križa in oSJektov ob Ljub- ljanski cesti. Z drugimi bese- dami: gradnja zahodne ob- voznice od Medloga do McU-i- borske ceste zaradi premalo denarja zamuja, tako da se po Ljubljanski cesti odvija še vedno velik del magistral- nega prometa iz Celja proti Ljubljani. Po načrtih bi mo- rala to vlogo že prevzeti ob- voznica (ki pa še ni dokonča- na) s tem pa bi Ljubljanska cesta dobila status mestne ulice, kjer kolesarska steza ni več potrebna in bi svoj prostor zlahka odstopila par- kiriščem. Zgolj zaradi zamu- de z obvoznico, investitorji seveda niso mogli odlašati z gradnjo prepotrebnega vrtca in trgovine, z izgradnjo teh objektov pa so morali zago- toviti tudi parkirišča. Za kolesarje pelje rešitev iz tega • začaranega kroga zaenkrat edinole po stran- skih poteh. ' NADA KUMER PROMETNE NESREČE , Štirje huje ranjeni Po Partizanski cesti v Ce- lju je vozil proti Gričku voz- nik osebnega a\'tomobila DARKO PODRGAJS, 20, iz Celja. V blagem desnem ovinku pri hiši št. 57 pa ga je zaradi prehitre vožnje zane- slo s ceste in s sprednjim de- lom je trčil v drevo. Voznik Podrgajs ter trije sopotniki so se huje ranili, škode pa je za okoli 100.000 dinarjev. IMI kolo na levi strani Voznik osebnega avtomo- bila BRANKO BESKOV- NIK, 24, iz Zadobrove, je vo- zil skozi Konjiško vas, ko ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zana.šati. Najprej je drsel po cestišču približno 30 metrov, nato pa zapeljal na levo stran ceste, kjer se je zaletel v kolo z motorjem, ki ga je vozil MARJAN ARTiC, 31, iz Slovenskih Konjic, na kolesu pa sta bili tudi 8 in 7- letni hčerki. Vsi trije so pad- li, zaradi hudih poškodb pa so v celjsko bolnišnico odpe- ljali obe deklici. Zdrsnil Je v potok MLADEN FABJAN, 22, iz Slovenskih Konjic se je pe- ljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Vitanja proti Socki, Ker pa je vozil prehitro, ga je v ostrem le- vem ovinku zaneslo v desno v nasip, nato pa čez rob opor- nega zidu v 4 m globoko Hu- dinjo, pri čemer se je voznik huje ranil, lažje poškodbe pa ima 21-letni sopotnik MAR- KO KACiCNIK iz SI. Konjic. Trčil v dve tmi Po lokalni cesti iz Žalca proti Ložnici je vozil s tovor- njakom AVGUST PFEI- FER, 34, iz Arje vasi. Tudi on je zaradi prehitre vožnje v le- vem ovinku zapeljal s ceste in trčil najprej v stanovanj- sko hišo št. 12 na desni stra- ni, od tam pa ga je odbilo v levo, kjer je trčil še v hišo številka 16. Škode pri tej ne- sreči je za 500.000 dinarjev, voznik Pfeifer in sopotnik FRANC KORES, 29, iz Žalca pa sta huje ranjena. Otrok padel skozi okno MILORAD DAJiC iz Šo- štanja se je dopoldne odpra- vil v trgovino, doma je ostala sama 3-letna Aleksandra. Deklica si je k odprtemu oknu pristavila stol, splezala nanj in se nagnila skozi okno ter padla 36 m globoko na kamnite stopnice. Bila je ta- koj mrtva. Nesreča otrok s traktorjem Po končanem delu na trav- niku, pri kmetu Ivanu Sodi- nu v Mali Pristavi, je 13-letna Andreja odpeljala traktor proti domu. Na traktorju sta bila še dva mlajša brata. Po klancu pa je traktor ušel in se zaletel v drevo. Vsi trije otroci so padli, lažje pa se je poškodoval le 5-letni Boris. Nepopolni smerokazi Za Šoštanj lahko ugotovimo, da so nekateri prometni znaki oziroma smerokazi popolnoma neuporabni in celo pomankljivo postavljeni, da umazanosti in počečkanosti sploh ne omenjamo. Takšnih tabel, kot je na sliki, še več, pri zgornji pa manjka tudi napis za smer Lokovica. Ce želijo odgovorni turiste ali voznike usmeriti proti Mo- zirju po novi Šaleški magistrali skozi spodnjo Lokovico, potem bo treba tablo najprej obnoviti in nato namestiti s puščico namesto dosedanje, desno na levo stran. Za cesto v gornjo Lokovico pa, kot že omenjeno, table sploh ni. V. KOJC NOČNE CVETKE • Bogdan S., Peter K. in Andrej L. so si prejšnji to- rek privoščili svojevrstno zabavo na račun avtomobi- listov, ki so vozili po Mari- borski cesti. Najbrž se jim je zdelo, da vozijo prehitro, zato so vsakega posebej ustavili. Kmalu so za njiho- vo početje izvedeli milični- ki in pohiteli na Maribor- sko. Trije prijatelji so bili tako veseli njihovega obi- ska, da so jih po vsej sili hoteli pogostiti s kozarcem rdečega. Miličniki pa niso bili navdušeni nad njiho- vim sprejemom, pač pa so najbolj razgretega, Bogda- na odpeljali na postajo mi-' Uče. • Radulj K. je velik lju- bitelj glasbe, verjetno pa tudi malo naglušen, kajti navija jo tako na glas, da. fre sosedom skozi ušesa, e prejšnji teden so pokli- cali na pomoč miličnike, Radulj u pa to ni vzelo vese- lja do njegovega konjička, V torek ponoči se je spet predajal ritmom glasbe, pa so ga spet zmotili možje po- stave, ki so mu prišli utišat sprejemnik. • Stane G. pa ne mara glasbe s kaset in plošč, am- pak raje sam prepeva. Nje- govo vpitje pa menda ni preveč ubrano, saj so ga miličniki na klic sosedov v enem tednu kar dvakrat obiskali. Ker nič ne kaže, da se bo Stane spametoval, so ga prijavili sodniku za prekrške. • Marjan V. je precej ča- sa neprijavljen složno živel pri prijateljici Karmen S. v Celju. Prejšnji teden pa sta se sporekla. Padlo je celo nekaj udarcev, tako da so morali posredovati milični- ki. Ne vemo, ali je Karmen prijatelju zdaj odpovedala gostoljubje, vsekakor je eno noč prespal pri milični- kih. • Antonija V. H. je imela prejšnji teden srečo, da se je njenega avtomobila, ki je bil parkiran v Trubarjevi ulici, lotil nespreten tat. Iz- vlekel je sicer žice, ni pa jih znal prav stakniti in hočeš nočeš je moral pustiti avto tam, kjer je bil. • Franc T. iz Zagrada se je v soboto zjutraj zgudil v gostem dimu. Brž je pokli- cal miličnike in gasilce, saj je bil prepričan, da mu gori hiša. V resnici pa se je na električnem bojlerju pok- varil termostat. Počila je cev in začela je uhajati go- sta para, ki je Franca spra- vila v smrten strah. DELOVNA SKUPNOST INTERNE BANKE HMEZAD Žalec, Hmeljarska 3 Komisija za delovna razmerja ^ objavlja prosta dela in naloge KREDITNEGA REFERENTA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpoljnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo izobrazbo - ekonomske smeri (banč- na ali finančna ali srednjo izobrazbo - ekonomske smeri in 3 leta de- lovnih izkušenj v finančni stroki Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim delom. OD v skladu s pravilnikom o delitvi OD. Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o strokovno- sti in delovnih izkušnjah v roku 8 dni od objave, splošni službi delovne skupnosti Interne banke. Kan- didate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 15 dni od objave. S tem oglasom se razveljavi objava z dne 2/8-1984. Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni kon- cert - piknik - zabava s plesom in še kaj... OBIŠČITE DOBRNO Izlet ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slove- nije, ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje, povezano z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja, predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta. Vsak petek in nedeljo je od 16. do 18. ure promenadni koncert pred zdraviliškim domom. Vsak četrtek od 17. ure dalje je piknik pod kostanji. Za zabavo skrbi ansambel Pellagya. Ob neugodnih vremen- skih pogojih je v restavraciji Zdraviliškega doma družabni večer. Vsak večer, razen ob sredah in četrtkih, je v letni kavarni plesna glasba. Na Dobrno vas popelje avtobus vsako uro. gasilska društva v celjski občini 5 Piše: Franjo Mauer ': Leta 1950 so preuredili star avto Merce- des v nov, moderen gasilski avto. Leta 1951 so utrdili disciplino in udarnost v društvu. Izključili so člane, ki se niso udeleževali sestankcfv in vaj. V Zidanškovi ulici 11-13 je občina zgradila stanovanjsko hišo, v ka- teri so dobili stanovanja tudi gasilci, kar je Se povečalo udarnost. i 80-letnico obstoja so proslavili 5. 8. 1951 z mimohodom in veliko gasilsko vajo ob Sa- vinji ter s koncertom v mestnem parku. Do leta 1952 je ob požarih klicala gasilce sirena. Izpopolnili so sistem alarmiranja z električnimi zvonci, montirah so jih v sta- novanja v Zidanškovi ulici 13 in nekatere delavnice, kjer so bili gasilci zaposleni. S tem je odpadlo nepotrebno tuljenje s sireno in vznemirjanje prebivalstva. (22 zvoncev). : Društvo je štelo 83 članov, od tega 56 operativnih. Dva šoferja sta prejemala plačo. V letu 1953 je bilo društvo zelo aktivno. Povečalo se je število članstva na 107, od tega je bilo 74 operativcev. Gasilci so bili na 23 požarih, med njimi je ^>il največji gozdni požar v Košnici, s kate- so imeli opravka kar 5 dni in 5 noči. Največji praznik društva je bil 19. 7., ko ^0 razvili svoj društveni prapor. Leta 1954 so gasili 24 požarov in opravili ^'^upno 274 ur. Vnema gasilcev je nekoliko Popustila. Ob znaku za alarm je prejšnje '^to prišlo v gasilski dom veliko več gasil- *^v. To leto pa je bil primer, da na dani ^f^ak z zvonci nista prišla več kot dva gasil- ca- V gasilsko hišo Zidanškova 11-13, v materi je bilo 11 stanovcinj, so se vselili ne- Sasilci, v njej je ostalo le 5 gasilcev. Na občnem zboru so predlagali, da bi l^eli v društvu poleg prostovoljcev tudi psetino poklicnih gasilcev, da bi zagotovi- ' Požarno varnost v Celju in okolici. Ob katastrofalni poplavi junija 1954, so ^'iski gasilci reševali in nosili glavno bre- v organizaciji. Skupno so v teh dneh ^''avili 5739 ur prostovoljnega dela. jj^azvoj industrije, hitra rast prebivalstva Vedno pogostejši požari so narekovali potrebo ustanoviti poklicno gasilsko enoto. ^ '^aju, juniju in juliju 1955 so k trem gasil- zaposlili še 8 mož iz vrst prostovoljnih s^^!^ 6 gasilcev je bilo v stalni pripravljeno- ' in so se menjavali na 24 ur. Seveda je bilo to premalo za večji požar, zato so jim ob znaku alarma priskočili na pomoč še prostovoljni gasilci. V tem letu so imeli 43 požarov, od tega 31 v mestu. Gledaliških straž (v obeh gledališčih) je bilo 201, torej 49 predstav več kot v prejšnjem letu. , 85-letnico so proslavili 16. 9.1956. Po pro- slavi so nastopila v društvu nesoglasja med poklicnimi gasilci in prostovoljci. Največji problem društva je bil gasilski dom, ki ni več ustrezal potrebam. Izvoz je bil pretesen, stolp prenizek, prostori zato- hli, vlažni in temni. Gasilci, ki so bili stalno v teh prostorih, so pogosto oboIevali.Meni- li so, da bo potrebno zgraditi nov gasilski dom. • V jesenskih mesecih 1956 je bilo društvo pozvano, da izprazni prostore za potrebe poklicne enote. Razumljivo, da je ukrep med člani zbudil nerazpoloženje. 6. junija 1958 so se sestali zastopniki ob- činske gasilske zveze Celje, gasilskega društva Celje-mesto in gasilskega društva Gaberje in sklenili, da se gasilski društvi Celje-mesto in Gaberje združita v novo ga- silsko društvo Celje-Gaberje. Funkcionarji gasilskega društva od leta 1945-1958 Predsednik: Jože Kunej (1948-1958). Poveljnika; Filip Culk (1946-1949, 1956-1958); Tone Špes (1950-1956). Tajniki: Pavle Bogovič (1946-1947, 1950); Av- gust Muzga (1948); Franc Dolinšek (1949); Stanko Gorišek (1951-1952); Konrad Mulej (1953-1958). Gasilsko društvo Celje- Gaberje Prostovoljna požarna liramlia Celfe-okolica v Gaberju Kot protiutež nemškemu gasilskemu društvu v Celju je bilo leta 1912 v Gaberju pri Celju ustanovlje^io novo gasilsko druš- tvo Prostovoljna požarna hramba Celje- okolica v Gaberju. Okolica Celja se je v tem obdobju iz leta v leto širila, gradili so nove tovarne, nastala so naselja: Nova vas, Lastni dom, naraščala naselja Gaberje, Zavodna, Cret, Ostrožno, Hudinja itd. Skrb za hiše in gospodarska poslopja ter druge zgradbe je gnala prebi- valce, da si preskrbijo in zagotovijo lastno gasilno opremo in orodje, da bi bila v požar- nih nesrečah pomoč čim bližja, uspešna in izdatnejša. Iz vrst prebivalcev je bilo slišati, zakaj si okoličani ne ustanovijo lastno po- žarno brambo, da ne bi bili popolnoma odvisni od celjske mestne požarne hrambe, ki je bila nemška in se za okolico ni poseb- no zavzemala. Take razmere so vzpodbudile zavedne Gabrčane - same Slovence - da so pričeli razpravljati o ustanovitvi svoje požarne hrambe. Kakor jO vsak začetek težak, tako je bilo tudi v Gaberju, navdušenja je bilo dovolj, sredstev pa malo. Za boljšo in izdatnejšo zaščito v primeru požarov se je zavzemala tudi občina Celje- okolica in obljubila novi požarni hrambi vso možno pomoč. Občina je imela v Ga- berju ob Mariborski cesti leseno dvodelno pritlično uto za shrambo vozov in orodja. Enega teh prostorov je bila pripravljena takoj odstopiti novo ustanovljeni požarni hrambi. Ustanovni občni zbor požarne brambe je bil 24. 3.1912, na katerem je bil za načelnika izvoljen Franc Pušnik, za tajnika pa Ivan Prekoršek. Požarna hramba je delovala pod okriljem Zvez-^ slovenskih spodnješta- jerskih požarnih bramb iz 2alca. Sprejeli so pravila in se dogovorili za nabiralno akcijo s katero bi pridobili denarna sredstva in podporne člane. Za uspešno delo je bila potrebna nabava najnujnejšega orodja, opreme, dograditi stolp za sušenje cevi. Naročili so prvih 220 m cevi s spojkami, lestve in delovne obleke. Nabavili so. novo vprežno brizgalno na ročni pogon. Slavnostni prevzem brizgalne je bil 6. 7. 1913. Slavnosti so se udeležila številna ga- silska društva (15). Društvo je imelo 800 kron čistega dobička, od tega je Peter Maj- dič prispeval 300 kron. Na prvi požar je četa odhitela v Trnovlje 20. 1 1913 in pri njem uspešno sodelovala. Za prevoz na požarišče so nujno potrebo- vali konjsko vprego. Za večjo vnemo vozni- kov so določili nagrado: za prvega 10 kron, za drugega 2 kroni in za vsak prevoženi kilometer 1 krono. Mestna občina je ukinila alarmiranje po- žarov s streli na Miklavškem hribu, kljub temu pa ni pojenjalo tekmovanje med ga- silskimi četami, kdo bo prvi pri gašenju požarov. Število članstva se je v letih pred prvo svetovno vojno gibalo od 25 do 39, podpor- nih članov pa je bilo okrog 40. Večjih poža- rov je bilo 7. Po tečaju prve pomoči, ki ga je imel dr. Anton Schwab, so ustanovili leta 1914 sani- tetni oddelek. Julija 1914 so poklicali vse člane pod orožje, tako je delo v društvu zamrzlo. Od leta 1914 do 1918 je četa štela 12 čla- nov, udeležila gašenja 8 požarov, med temi 3 v Zavodni. V stari Jugoslaviji Po prvi svetovni vojni je štela četa 27 članov in je nadaljevala s predvojnim pro- gramom. Nabavili so nove delovne in para- dne uniforme (1919). Nagrade voznikom so zvišali na 30, 20 in 15 kron, dnevna voznina 15, nočna 20 kron od prevoženega kilometra. Prvi občni zbor po vojni je bil 2. 2.1920, na katerem so sprejeli nova pravila prosto- voljnega gasilskega društva za celjsko oko- lico v Gaberju. (Nadaljevanje prihodnjič) 20. STRAN - NOVI TEDNIK ajlVGUSnft MODNI NASVETI Unija Y Letošnja linija se je zopet stanjšala, lahko bi rekli, da je povzela obliko po črki Y. Dolžina se je podaljšala, ko- Prlpravlja Duška Sorn_ lena so se ponovno skrila za robove kril. Pas je lahko na svojem mestu (v pasu) ali pa zdrkne na boke. Oblike pa- sov so ponovno široke in fantazijsko izdelane. Rokavi so še vedno široki, lahko p>a so tudi nabrani v ramenih. V pK)mladni modi najdemo še nekaj asimetrij in barvnih sestavljenk, ki pa jim bo na jesen dokončno odzvonilo. Novost v letošnji modi je PAREO. Pareo se ovije okoli bokov in se zaveže z grobim vozlom. RECEPT TEDNA PolenUn narastek Potrebujemo: en zavitek instant ko- ruzne moke, en liter vode, 30 g margari- ne, 300 g mletega mesa, dva česnova stroka, 40 g olja, eno večjo čebulo, dve žlici paradižnikove mezge, dva dl juhe, dva korenčka, en korenzelene,en peter- šiljček, žličko paprike, rožmarin, sol, poper i parmezan. Najprej skuhamo polento po navodilu, ki je na ovitku. Nato na vročem olju duši- mo zrezano čebulo, strt česeen in nastr- gano zelenjavo. Primešamo mleto meso in vse dušimo, da se zmehča. Dodamo lovorov list, sesekljan peterSiljček, rdečo papriko, rožmarin, in paradižnikovo mez- go. Na dno dobro naoljene jenske posode nanesemo plast polete, jo obložimo z na- devom in posujemo s parmezanom. Vse to prekrijemo z novo plastjo pulente in nato zopet z nadevom itd. Zadnja plast je polenta, ki jo posujemo s parmezanom in s koščki margarine. Vse skupaj damo v vročo pečico (180 °C) za 20 minut, da se vse lepo zapeče. Zraven ponudimo zele- no solato in kozarec dobrega vina. Polenta z goiiaml Potrebujemo: 30 g masla, 200 g svežih gob. peteršilj, 500 g instant koruzne mo- ke; za omako pa dve žlice moke, pol litra mleka, 60 g masla, dve žlici parme- zana, nastrgan muškatni orešček, pol del vinjaka, sol in poper po okusu. Najprej skuhamo polento in jo ohladi- mo. Vmes na maslu prepražimo sveže gobe, ki smo jih drobno nasekljali, doda- mo sesekljan peteršilj in dodamo omako, ki jo pripravimo takole: na razgretem ma- slu svetlo rumeno prepražimo moko. zali- jemo z mlekom, dodamo vinjak in nastr- gan orešček. Ko zavre, odstavimo in pri- mešamo nariban parmezan. V dobro namaščen jenski pekač damo plast polente, nato polijemo z gobovo omako in zopet pokrijemo s polento. Zadnja plast je gobovajpmaka, ki jo posu- jemo s parmezanom in koščki masla V dobro segreti pečici pečemo približno 45 minut. Zraven ponudimo čebulino solato in kozarec poreške malvazije. ZDRAVILNE RASTLINE Zdravilni jeglič Primula offic. L.) je trajnica s kratko, rjavo kore- nlko. Iz nje rastejo jajčasti, okro- gli, valoviti, nazobčani listi zdru- ženi v pritlični rozeti. Iz sredine se dviga do dva dem visoko steblo, ki na koncu nosi pet do deset ru- menih cvetov. Sveži cvetovi pri- jetno dišijo in imajo sladkoben okus Venec je zlato rumen z lija- stim robom in ima na dnu pet rde- če rumenih lis. Čaša je zvonasto napihnjena, z jajčastimi zobci. Jeglič raste po travnikih, mejah, ob gozdovih in po grmovju v gor- skem svetu, najdemo ga pa tudi v nižini in ga marsikje tudi gojijo po vrtovih. Cveti zgodaj spomladi od marca do maja. Pri jegliču so uporabni vsi deli in zato nabiramo celo rastlino. Spo- mladi nabiramo korenine in cveto- ve. Korenine lahko sušimo na son- cu ali ob topli peči, ponekod pa jih naberejo na nitko in obesijo na pre- pih, da se čim hitreje posušijo. Cve- tovi so občutljivi na sončno svetlo- bo in jih sušimo vedno v senci na prepihu. Ker cvetovi na svetlobi iz- gubljajo naravno barvo, jih hrani- mo v zaprtih temnih steklenih ko- zarcih. Jeglič vsebuje veliko zdravilnih snovi. Med njimi so najpomiemb nejši saponini, eterično olje, kafra, glikozidi, grenčine, rudninske soli itd. Zaradi saponinov spada jeglič med tiste zdravilne rastline, ki olaj- šajo izkašljevanje ter čistijo dihalne poti. Saponini so penilci in se v vodi penijo. To pomeni, da zmanj- šujejo površinsko napetost, goste sluzi se redčijo in bolnik se lažje odkašlja. Zato je zdravilni jeglič po- membno zdravilo pri hudih bron- hialnih katarjih, pri pljučnici oslovskem kašlju. Saponini posp^. šujejo tudi izločanje vode iz telesa zato zdravilni jeglič pospešuje izl^ čanje strupenih presnovkov, ki s« zlasti čez zimo nakopičijo v člove. škem telesu. S tem se čisti tudi ko. ža in krepi kri. Tudi v lekarni uporabljamo jegli. čeve korenine za čaj, ki olajša iz. kašljevanje. Mešamo jih z rastlina- mi, ki vsebujejo eterično olje in slu. zi ter tako dobimo čajne mešanice, ki se uporabljajo kot prsni čaji, čaji za hujšanje, in kot čaji za čiščenje krvi. Ker je zdravilni jeglič spomla- danska rastlina, si lahko pripravi- mo že spomladi čajno mešanico iz jegli čevih korenin, lapuhovega cvetja, mladih brezovih listkov, ko- pri\rovih listov in bezgovega cvetja domačo čajno mešanico, ki jo upo- rabljamo tako, da prelijemo veliko, zvrhano žlico čajne mešanice s pol litra vrele voue, pustimo, da se ohladi in precedimo ter sladkamo z žlico medu. Nekaterim je všeč ne- sladkan, aromatični čaj. Pijemo čez ves dan po požirkih, pri prehladnih . obolenjih, pri spomladanski utruje- nosti, za čiščenje krvi itd. Ljudsko zdravilstvo pa priporoča uporabo cvetov zoper živčne težave s srcem in sicer naberemo si pest jegličevih cvetov in v lekarni dobi- mo pest rožmarinovih listov ter vse skupaj namočimo za štirinajst dni v belem vinu. Tega nato po žlicah uživamo pred jedjo. Naj še opozorimo na to, da po- vzročajo sveži jegličevi listi pri ne- katerih ljudeh srbečico z spuščaji. To povzročajo drobne dlačice, ki pokrivajo steblo in liste: BORIS JAGODIC 24. STRAN - NOVI TEDNIK 23. AVGUST u Družinski iubiieli v Preboldu Frančiška Janšetova iz Prebolda je pred dnevi praznovala visok življenj- ski jubilej, 80-letnico. Sam jubilej niti ne bi bil tako pomemben, če ne bi jubilejev hkrati slavili tudi njeni sinovi. Franci je praznoval 60-letnico, Jože 50-letnico in Zdravko 40-letnico življenja. Ob tej priložnosti so se zbrali doma in skupaj proslavili okrogle jubileje, ki so izjemno redki veni družini. ' _ IVANJURHAR »Pet gramov čez kilogram tehta,« je povedal 12-letni Gregor Lipuš iz Škofje vasi in v roki potežkal svoj naj-paradižnik. Mi pa smo priti- snili na fotoaparat, da bi Gregorjeva paradiž- nikova »slava« kaj zalegla za uspešen začetek pouka. UM Poollmpijske bodici Atletika ima naziv »kraljica ^poWov*, ali morda naši atleti opravičujejo nt uspehe z dejstvom, da smo pri nas nio, narhijo odpravili že leta 1941? Zanimivo, da so naši nogometaši ravijo proti Franciji dobili sodnika - ki se j( odlično delal »Francoza«, Olimpijska norma bi se lahko pri našii atletih preimenovala v - normo za o/inj. pijske turiste. Čeprav imamo Jugoslovani dobre ko- nje, pa še vedno najbolje jahamo - v po. stelji. Jugoslovani smo pogruntali novo olim, pijsko načelo: ni važno zmagati, ampak., kasirati. Čudno, da se Jugoslovani še zanimanj za boks, ko nas večkrat spravi v knock* out - naše gospodarstvo. \ MARJAN BRADAČ Ne morelo iz svole kože Ondan smo se usedli na »vrt« pred hotelom Evropa v Celju. Ura je bila šest popoldne. Polovica miz je bila brez pregrinjal, druga polovica pa je bila prekrita. Tu in tam je sedelo ne- kaj gostov. Čeprav so nam odkrite mize dale slutiti, da verjetno ziuiajne bodo več stregli, smo se vseeno opo- gumili in se vsedli, kajti nekajgostov je še sedelo pri svoji pijači. Ce že ne bomo postrežem zunaj, potem nas bo natakarica verjetno opozorila in morda povabila noter. Natakarica je res prišla. Tudi opa- zila nas je. Vendar je brez besed pri- čela pospravljati še ostale mize in v trenutku, ko je kazalo, da bo brez be- sed zapustila pospravljen v vri«, ne oziraje se na nove goste, smo vpraša- li, če zunaj ne strežejo več. Njen krat- ki ne, je bil dovolj, da nas je odgnala. L^ko bi nam povedala zakaj ne stre- žejo več zunaj, saj je bilo toplo in ni deževalo. Če pa že ni uspela dati krat- ke obrazložitve, bi nas laliko povabi- la vsaj notri. Res da nekaj starih tiso- čakov ni velika izguba za Evropo, to- da tako vedenje lahko sčasoma preže- ne več gostov in še več tisočakov. VVE liiiOa na cesti Ker Madžari pač nimajo morja, se s svojimi plavajočimi objekti včasih podajo tudi naše morje. Veliko zastoja je prejšnji teden na naših cestah naredila ogromna jadrnica, ki je bilo sicer nekoliko več v višino kot v dolžino. Nič čudnega torej, da so ji bili ogromni kostanji ob cestah velikokrat v napoto, pa tu viseče semaforje so morali obvoziti. Vozniki, ki so nekaj pred drugo uro hiteli na delo, takrat prav gotovo zamudili, saj je bil ta plavajoči objekt na najbolj prometni cesti Savinjski dolini. ^^^n AMADEUŠ POROČA Predlog za himno zares aktualno besedilo pa do pike realno: Ali Srb ali Slovenec ali Bosanec, vse bolj postajaš vegetarijanec! »Moški« tartuf tudi na Celjskem Najti tartufa na Štajer- skem je odkritje posebne vrste, če pa je ta redka, zlasti pa dragocena goba zrasla na Celjskem, v gozdu blizu La- škega, je ta najdba še bolj vredna pozornosti. In kdo je srečni najditelj? Vneta gobarka Marina Smauc iz Laškega je tartufa izkopala iz zemlje, v naše uredništvo pa ga je prinesel pokazat njen tast, Karel Smauc iz Celja. Bil je to res pravi tartuf z značilnim vo- njem po siru. Ce bo po tej naši novici v hostah okoli Laškega več moških gobarjev kot običaj- no, ne bo nič čudnega, kajti tartufi znajo pomagati iz te- žav pri najbolj občutljivih moških zadevah. M. A. FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN Edi Masnec - Na tekmi